Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 1
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017
2
Voščila, Oglasi
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Nadomestilo za uporabo stavbnih 
zemljišč občinam dobrodošel prihodek  ........ 4
Občina Nazarje: 
Svetniki soglasno sprejeli 
predlog ureditve krožišča  ................................... 5
Medgeneracijski pogovori v Lučah: 
Predstavitev dela v parlamentu 
in lokalni samoupravi  .......................................... 6
Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo: 
Dobri rezultati 
pridelave mleka  ..................................................... 8
Planinski večeri v Nazarjah:
Slovenija skozi oči Nizozemca  ......................... 9
Hotel Planinka: 
Z vrhunsko ponudbo 
vse bolj prepoznavni po vsej državi  .............. 11
Osnovna šola Rečica ob Savinji:
Mini muzej rečiških 
prvošolcev odprl svoja vrata  ........................... 14
Trške pravice Janezu Pirnatu:
Dobitnik tokrat iz pustnih vrst  .......................... 17
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 9, 3. marec 2017. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske 
novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in 
odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(IS)
(AS)
V pričakovanju davka na nepremičnine
Vlada namerava z letom 2019 uvesti nov da-
vek na nepremičnine. Do takrat so lastniki v mes-
tih in naseljih, ki so urejena kot stanovanjska ob-
močja, dolžni plačevati nadomestilo za uporabo 
stavbnega zemljišča (NUSZ), ki predstavlja izvir-
ni prihodek občin. Predlani so s to dajatvijo obči-
ne zbrale približno 205 milijonov evrov. 
Podatki finančne uprave kažejo, da se je števi-
lo zavezancev za NUSZ v letu 2015 v primerjavi 
z letom prej povečalo v 77 odstotkih občin, pov-
prečno za šest odstotkov, kar je precej več kot v 
preteklih letih. Rast števila davčnih zavezancev 
ni bila posledica večjega števila nepremičnin, 
ampak ureditve evidenc v občinah. 
Praviloma je vsaka občina razdeljena na več 
kakovostnih območij, od česar zavisi višina 
NUSZ za posameznega zavezanca. Razlike v vi-
šini odmere NUSZ so lahko tudi glede na opre-
mljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in 
drugimi objekti in napravami ter dejansko mož-
nost priključitve na te objekte, kakšna je lega, 
namembnost in izkoriščenost stavbnega zem-
ljišča ipd. Čeprav je NUSZ že zelo star »davek«, 
so ministrstva za okolje in prostor, finance in za 
javno upravo šele septembra lani občinam pos-
redovala priporočila za izboljšanje sistema. 
Odločbe o odmeri NUSZ so za nepoznaval-
ca dokaj zapletene, čeprav vsebujejo tudi raz-
lago. Postavlja se vprašanje, kako naj zave-
zanci preverijo podatke za odmero in na kaj 
naj se osredotočijo v pritožbi? Davčni sveto-
valec mag. Dejan Petkovič meni, da če »na-
vaden« občan odločbe upravnega organa ne 
zna preveriti, je s to odločbo nekaj narobe. 
Da bi lahko preveril odločbo o odmeri NUSZ, 
se mora lastnik nepremičnine prebiti skozi ob-
činske odloke in biti pozoren na to, kateri od njih 
je dejansko veljaven. Če smo v Sloveniji zelo 
dobro dodelali sistem dohodnine, nam pri NUSZ 
to ni uspelo. 
Vsak prejemnik odločbe, fizična ali pravna 
oseba, ima možnost pritožbe. Zavezanec se 
mora sklicevati, da dejansko stanje ni bilo pravil-
no ugotovljeno, če meni, da je odmerjeni NUSZ 
previsok oziroma neustrezen. Pritožbeni razlog 
mora zavezanec utemeljiti v jedru pritožbe. Ka-
dar se zavezanec za plačilo NUSZ med letom 
zamenja, ima nekdanji lastnik, ki mu je bila izda-
na odločba, v roku 15 dni po spremembi pravico 
zahtevati, naj jo spremenijo tako, da se bo nje-
gova obveznost zmanjšala in se bo novemu za-
vezancu določilo primeren znesek nadomestila. 
Vlada obljublja, da davek na nepremičnine ne 
bo presegel bremena NUSZ, poleg tega pa naj bi 
bil omenjeni davek, predvsem z vidika evidenc, 
bolj pregleden kot NUSZ. Enkrat se je pri nepre-
mičninskem davku že zelo zapletlo, bomo vide-
li, če bo v drugo bolje. Kakšno je aktualno stanje 
na tem področju v naši dolini, lahko preberete v 
tokratni temi tedna.
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 4
Tema tedna
NOVA LOKACIJA PISARNE OZ RDEČEGA 
KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Od marca dalje v 
Upravnem centru 
Mozirje
Območno združenje Rdečega križa Zgornje 
Savinjske doline (OZ RK) je v teh dneh zaključilo 
s selitvijo svojih delovnih prostorov iz stavbe biv- 
šega TVD Partizana na novo lokacijo v Upravni 
center Mozirje. 
Pisarna OZ RK se tako od marca dalje naha-
ja v tretjem nadstropju upravne stavbe, medtem 
ko njihovo skladišče z oblačili ostaja na stari lo-
kaciji. Kot je povedala sekretarka območnega 
združenja Ilka Kramer Marolt, tudi delovni čas 
njihove pisarne ostaja enak. Pisarna je tako od-
prta vsak delovnik med 8. in 12. uro, skladišče z 
oblačili pa za vse ostaja odprto vsak prvi in tret-
ji torek od 9. do 1 1. ure, prvo sredo v mesecu pa 
od 14. do 16. ure.
TG
NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Zavezancem je breme, občinam dobrodošel 
prihodek
Ivan Suhoveršnik, 
župan občine Mozirje: 
»Kot mnoge občine po Sloveniji smo se lan-
sko leto tudi v naši občini odločili za uskladi-
tev podatkov glede zavezancev za NUSZ, ki 
smo jih imeli v svojih evidencah. Na podla-
gi izračunov in podatkov, s katerimi razpola-
ga geodetska uprava, so naše evidence se-
daj usklajene z realnim stanjem na terenu. 
Prihodke, ki jih dobi občina iz tega naslova, 
vlagamo v izgradnjo in izboljšanje javne infra-
strukture.«
Prihodek iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč je izvirni prihodek 
občin. Ta sredstva so občinam še kako pomembna v času, ko se vse bolj srečujejo z 
omejenimi financami, ki jih dobivajo za opravljanje zakonsko predpisanih nalog od 
države. Ob neuspeli nepremičninski reformi se je postavljalo vprašanje, kako si bo-
do davek, ki bi zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, delile občine in 
država. Nadomestilo je zaenkrat ostalo, mnogi posamezniki in še posebej podjetniki 
pa pravijo, da jim zneski na položnicah, ki jim jih izstavlja Finančna uprava Republi-
ke Slovenije (FURS), predstavljajo (pre)veliko breme. Tako je tudi na našem območju.
OBČINE MED DVEMA OGNJEMA
Po eni strani so prihodki, ki jih občine dobijo iz na-
domestil za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), 
ki jim jih prenakaže FURS, dobrodošel pridatek k 
proračunu. S tem denarjem skrbijo za urejanje in 
vzdrževanje različne javne infrastrukture. Po drugi 
strani pa se zavedajo nezavidljivega finančnega po-
ložaja tako pri občanih kot pri podjetnikih. Zato svoje 
odločitve glede višine točke za izračun dobro preteh-
tajo in mnoge občine enako vrednost točke obdržijo 
več let. V interesu občin je, da s previsokimi obreme-
nitvami ne odganjajo morebitnih bodočih občanov 
ali investitorjev na svojem območju
NA UDARU JE TUDI GOSPODARSTVO
Gospodarstvo mora svoja sredstva obrača-
ti zelo racionalno, da na koncu poslovnega le-
ta ostane kaj dobička ali da poslovanje vsaj ni 
v rdečih številkah. Visoke stroške predstavlja 
NUSZ predvsem za tiste poslovne subjekte, ki za 
svojo dejavnost potrebujejo velika skladišča. Ta-
ka je na primer kovinska ali lesna predelava. Tu-
di tukajšnji obrtniki pravijo, da jim omenjeno na-
domestilo predstavlja veliko breme.
DVIG TOČKE V DVEH OBČINAH
Kot drugod po državi tudi v naši dolini občinski 
sveti konec leta odločajo, ali bodo točko za izra-
čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš-
je evidence zazidanih zemljišč fizičnih in prav-
nih oseb za plačilo NUSZ. Tako so v občini Mo-
zirje vsem svojim zavezancem poslali informa-
tivne izračune nadomestila na podlagi ažurira-
nih evidenc.
Kljub temu, da točke niso povišali, letos na 
podlagi novih podatkov računajo na okoli tri od-
stotke višji prihodek iz tega naslova.
Marija Lebar
ča (NUSZ) dvignili ali ne. Konec preteklega leta sta 
se za dvig vrednosti točke med sedmimi občinami 
Zgornje Savinjske doline odločili dve. Obe sta upo-
števali izračun ministrstva za finance o 0,6-odsto-
tni rasti cen, ki vplivajo na vrednost točke. Tako v 
Gornjem Gradu kot na Ljubnem so torej točki, ki sta 
veljali prejšnja leta, povišali za 0,6 odstotka.
USKLADITEV EVIDENC
Nekatere občine so v lanskem letu na podlagi 
podatkov Geodetske uprave RS posodobile svo-
(Foto: ML)
KOLIKO BO PRITEKLO V LETOŠNJE PRORAČUNE?
OBČINA 
VREDNOST 
TOČKE
PRIHODKI 2017 
FIZIČNI
PRIHODKI 
2017 POSLO.
SKUPAJ (evri)
Gornji Grad 0,002022 45.906 47.194   93.100
Ljubno 0,001566 38.000 43.000   81.000
Luče * 0,001431   1.100   6.500     7.600
Mozirje 0,001750 96.000  68.000 164.000
Nazarje 0,001513 60.000 180.000 240.000
Rečica/Savinji 0,001793 52.610    2.660   55.270
Solčava 0,001682   9.000    2.900   1 1.900
SKUPAJ 302.616 350.254 652.870
* Opomba: v občini Luče se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje samo 
na širšem območju naselja Luče. 
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 5
Aktualno
PRED ZAČETKOM SUBVENCIJSKE KAMPANJE
Več novosti pri vlaganju zbirnih vlog za neposredna plačila 
v kmetijstvu 
Pred vrati je začetek vlaganja zbirnih vlog 
za neposredna plačila v kmetijstvu, zato je mo-
zirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavo-
da Celje za tukajšnje kmete pripravila letak z naj-
pomembnejšimi informacijami. Prijave za vnos 
že sprejemajo, zadnji rok za oddajo je 6. maj.
POMEMBNO JE PREVERITI PODATKE 
Na spletni strani Agencije RS za kmetijske 
trge je objavljen obrazec, ki omogoča preveri-
tev GERKOV in ostalih potrebnih podatkov. Če 
se ti ne ujemajo, spletna aplikacija na to opo-
zori, nakar je potrebno neusklajene podatke 
obvezno uskladiti na upravni enoti pred vno-
som zbirne vloge.
NOVOSTI V LETOŠNJEM LETU 
V letu 2017 je uvedena nova shema »plačilo 
za območja z naravnimi omejitvami«. Plačilo se 
dodeli za površine na gorskem območju z naj-
manj 35-odstotno nagnjenostjo in za površine 
z nagibom najmanj 50 odstotkov. Nekaj spre-
memb je tudi pri pogojih upravičenosti pri proi-
zvodno vezanih plačilih. V proizvodnji zelenjad-
nic so postavljeni novi roki prisotnosti zelenjad-
nic na površinah, in sicer od 7. maja do 15. av-
gusta (razen za plodovke). 
DOBROBIT ŽIVALI
Ukrep za govejo živino je znan že od prejšnjega 
leta. Sprememba je v tem, da je za krave molzni-
ce letos novost, da se lahko pasejo tudi ponoči.
Uvaja se nov ukrep dobrobit živali (DŽ) – pa-
ša drobnice. Rejec mora imeti najmanj 14 kosov 
drobnice. Ta se mora pasti najmanj 210 dni v ča-
su od 15. marca do 30. novembra 2017. Pred 
pričetkom paše je treba opraviti koprološko ana-
lizo in glede na izvid le-te zatiranje zajedavcev, 
treba je voditi register drobnice in dnevnik paše.
Ob tem kmetijska svetovalna služba opozarja, 
da se je za vnos vlog treba prijaviti pravočasno, 
da bodo rejci drobnice lahko izpolnili pogoj 210 
dni paše. Začetka obdobja paše namreč ni mo-
goče uveljavljati pred datumom vnosa zahtevka 
za operacijo DŽ – govedo oziroma DŽ – drobnica.
Marija Lebar
19. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE NAZARJE
Svetniki soglasno sprejeli predlog ureditve krožišča 
v Nazarjah
Rado Romih iz Razvojnega centra Planiranje (drugi z desne) je predstavil načrt ureditve krožišča v 
centru Nazarij. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Na redni seji nazarskega občinskega sve-
ta so svetniki soglasno sprejeli predlog uredi-
tve notranjega otoka krožišča zgrajenega ob 
rekonstrukciji ceste v središču Nazarij. Predlog 
je predstavil Rado Romih iz Razvojnega centra 
Planiranje d. o. o. iz Celja.
LES PREPOZNAVEN ELEMENT KRAJA 
Pri oblikovanju ideje se je ekipa strokovnjakov iz 
razvojnega centra navezovala na značilnosti kraja z 
upoštevanjem izvirnosti, prometne varnosti ter stro-
ška postavitve in zahtevnosti vzdrževanja. Z željo, da 
krožišče postane prepoznavna točka kraja, so izha-
jali iz geometrije prostora, za material pa uporabili 
les kot prepoznaven element tega območja. 
IZ SREDIŠČA KROGA IZHAJAJO 
TRIJE KRAKI
Po predstavljenem načrtu iz središča kro-
ga izhajajo trije kraki, torej leseni elementi v 
treh smereh. Za prvi krak predlog predvideva 
tanjše hlode, zapičene vertikalno v zemljo, kar 
simbolizira gozd ali ograjo, horizontalno nalo-
ženi hlodi tvorijo drugi krak in spominjajo na 
splavarjenje in spravilo lesa, tretji krak pa je 
sestavljen kot prerez debel zložene hlodovine. 
Vsi trije kraki se rahlo spuščajo proti robu kro-
žišča in ga razdelijo na tri dele. Dva sta zapol-
njena z rastlinjem, v tretjem delu načrt pred-
videva rečno kamenje, vse skupaj pa obkro-
ža pas zelenice.
MOTIV V KROŽIŠČU MORA BITI PREPROST IN 
LAHKO RAZUMLJIV
Pri načrtovanju krožišč je potrebno upošte-
vati, da se vozniki v avtomobilih gibljejo hitreje 
kot pešci, zato mora biti motiv primerno večji in 
sorazmerno enostaven, da ga hitro opazijo, nji-
hov pogled pa je še vseeno usmerjen na cesto 
in promet. Za postavitev motiva v krožišču se bo 
izbralo bolj vzdržljive vrste lesa. Namestitev le-
senega dela je zasnovana na temeljih, konstruk-
cije pa se namestijo tako, da se po potrebi zlah-
ka zamenjajo. Predlog ureditve krožišča je potr-
jen s strani državnih institucij, pred samo izved-
bo pa so možne še manjše korekcije načrta.
Barbara Rozoničnik
Tloris ureditve. Vir: Razvojni center 
Planiranje d. o. o. Celje
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 6
Organizacije, Iz občin
OBČINA REČICA OB SAVINJI 
Dan za Savinjo bo junija
Prejšnji teden sta se na Občini Rečica mudi-
li predstavnici Zavoda RS za varstvo narave - 
Območna enota Celje, Tanja Košar in Mojca To-
mažič. Z županom Vinkom Jerajem in občinsko 
upravo so se pogovarjali o aktivnostih za izved-
bo prireditve Dan za Savinjo. Določen je že tudi 
datum prireditve, to je petek, 9. junij.
SAVINJA JE NARAVNA VREDNOTA
Dogodek je namenjen širši javnosti, da ta spozna 
reko in njene številne naravne zanimivosti. Dopol-
dansko dogajanje bo posvečeno predvsem šolam 
in vrtcem iz Zgornje Savinjske doline, otroci pa bodo 
lahko preko različnih delavnic spoznavali vse, kar je 
povezano z vodo in naravo. Popoldansko dogajanje 
na prostoru med Grušoveljskim in Špendetovim je-
zom bo prineslo strokovna predavanja, razstave in 
druge aktivnosti, s katerimi bodo obiskovalci spoz-
nali reko in naravo ob njej na aktiven način.
K SODELOVANJU VABLJENA DRUŠTVA 
Ob tem v občini Rečica ob Savinji pričaku-
jejo, da se bodo v junijsko dogajanje aktiv -
no vključila vsa društva, ki lahko predstavijo 
svoje delo ali kako drugače sodelujejo pri iz-
vedbi celodnevne prireditve. Hkrati k sodelo-
vanju vabijo posameznike, ki želijo pomaga-
ti pri ohranjanju in promociji območja ob Sa-
vinji. Na spletni strani občine je objavljena pri-
javnica za sodelovanje na dogodku. Izpolnje-
ne prijavnice pričakujejo na občini do petka, 
17. marca. 
Marija Lebar
MEDGENERACIJSKI POGOVORI V LUČAH
Predstavitev dela v parlamentu in v lokalni samoupravi
Poslanka Marija Antonija Kovačič je razdelila 
zloženke in knjižice slovenske ustave, ob tem 
je nagovorila učence, da naj volilno pravico 
vzamejo resno.
Predstavitev makro in mikro organizacije v Sloveniji je bila pri učencih sprejeta z zanimanjem, saj so 
postavili kar nekaj vprašanj. 
Okrogla miza z medgeneracijskimi pogovori v 
kulturnem domu v Lučah je bila del izvedbe pro-
jekta Zveze društev upokojencev Slovenije Mosto-
vi za Evropo. Prišli so člani skupine, ki delujejo v 
projektu, poslanka državnega zbora Marija Anto-
nija Kovačič, lučki župan Ciril Rosc in učenci 8. in 
9. razredov iz Luč in Gornjega Grada.
Kovačičeva je predstavila parlament, hišo za-
konodajne oblasti, župan Rosc je spregovoril o 
lokalni samoupravi, Danica Vezočnik pa je raz-
ložila, kako je organizirana naša država. Dr. An-
ton Jezernik, vodja projektne skupine Mostovi 
za Evropo, je dodal svojo izkušnjo študija v Veliki 
Britaniji ter spregovoril o delu v tujini.
MLADI IN STAREJŠI V POGOVORU
Prisotne je pozdravil povezovalec pogovora, 
član projektne skupine Anton Rifelj. Uvodoma 
sta spregovorila še župan Ciril Rosc in ravnate-
ljica OŠ Blaža Arniča Luče Andreja Urh. Okroglo 
mizo sta sofinancirala občina in osnovna šola. 
Predstavitev makro in mikro organizacije v Slo-
veniji je bila pri učencih sprejeta z zanimanjem, 
saj so postavili kar nekaj vprašanj.
DELO POSLANKE IN DOGAJANJE V DRŽAVNEM 
ZBORU
Poslanka Marija Antonija Kovačič je o držav-
nem zboru spregovorila na način, ki je bil mla-
dim blizu. Ukvarja se s kulturo, z zdravstvom, 
je v odboru za finance in monetarno politiko in 
v preiskovalni komisiji za ugotavljanje zlorab v 
slovenskem bančnem sistemu. Njen opis počet-
ja v državnem zboru, kjer sestankujejo cele dne-
ve, pozno v noč, kar traja tudi po cel teden, je ori-
sal usklajevanje, ki zahteva veliko potrpežljivosti. 
LOKALNA SAMOUPRAVA IN ODGOVORNOST 
POSAMEZNIKA
Župan Rosc je mlade seznanil z delovanjem 
lokalne samouprave. Učenci so izvedeli, kako 
deluje občinski svet z izvršilno funkcijo župana 
in nadzornimi organi ter kako bodo s polnole-
tnostjo dobili volilno pravico in bodo lahko volje-
ni. Ta možnost pove, da so zreli, udeležba na vo-
litvah pa, da jim ni vseeno, kaj se dogaja z nji-
mi, je poudaril.
ORGANIZACIJA DRŽAVE IN DELOVANJE S 
PODPORO
Danica Vezočnik je predstavila organizacijo 
države Slovenije. Njena razlaga zakonodajne, 
izvršilne in sodne oblasti je bila temeljita in ra-
zumljiva. Bilo je govora o devetdesetih poslan-
cih, štiridesetih članih v državnem svetu, pred-
sedniku vlade in ministrih ter nenazadnje o pred-
sedniku države, ki državo predstavlja navzven. 
Tu so še veleposlaniki, ki delujejo zunaj države. 
Kot pravnica je Vezočnikova plastično zaključila 
z delovanjem našega sodstva, ki ima vlogo zaš-
čite človekovih pravic. 
Tekst in foto: Slavica Tesovnik
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 7
Organizacije, Gospodarstvo
DRUŠTVO VARNOSTNIH INŽENIRJEV VELENJE
Strokovno izobraževanje za 
varno delo
Društvo varnostnih inženirjev Ve-
lenje bo 8. marca v prostorih Stu-
dia Gorenje organiziralo enodnev-
ni strokovni seminar z aktualno te-
matiko o varnem delu zaposlenih. 
Med 9. in 14. uro bodo predstavili 
šest tem, med njimi dobro prakso 
varnosti in zdravja pri delu (VZD) 
v delniški družbi Gorenje, varova-
nje pred padci v globino, preverja-
nje električne opreme, ergonom-
ske obremenitve na delovnih mes-
tih ter požarno varnost na stalnih in 
začasnih gradbiščih. 
Na izobraževanje so povabi-
li varnostne inženirje iz vse Slove-
nije, koordinatorje VZD na grad-
biščih, pooblaščene strokovne de-
lavce z dovoljenji za delo na tem 
področju, pooblaščence za po-
žarno varstvo, sodne izvedence, 
inšpektorje, direktorje družb, od-
govorne vodje del, projektante ter 
druge. Zbranim bodo predstavili 
problematiko VZD in vzroke za po-
škodbe, poklicna obolenja, izgu-
bo delovnih dni ter vpliv varnega 
delovnega okolja, tehnike in oseb-
na varovalna sredstva in opremo 
za delovno storilnost ter zado-
voljstvo zaposlenih. 
Jože Miklavc
PREDAVANJE O GOZDNI PEDAGOGIKI V GALERIJI MOZIRJE
V gozd po zdravje, modrost in izgubljeni stik z naravo
Predavatelji so poudarjali velik pomen uvajanja gozdne pedagogike v 
vsakdanje življenje tako otrok kot odraslih. (Foto: Tatiana Golob)
Namen gozdne pedagogike je 
ljudi znova povezati z njihovim na-
ravnim okoljem, gozdom. Preda-
vanje o tej temi je pritegnilo števil-
ne pedagoške delavce, gozdar-
je in posameznike, ki se zavedajo 
pomembnosti pravega odnosa do 
gozda in narave nasploh.
POMEN ODGOVORNEGA IN 
POZITIVNEGA ODNOSA DO GOZDA
Po pozdravnem nagovoru Petre 
Širko Poljanšek, direktorice Osre-
dnje knjižnice Mozirje, ki je dogo-
dek gostila v galerijskih prostorih, 
je zbranim o načelih gozdne pe-
dagogike spregovorilo več strokov-
njakov. Lojze Gluk iz Savinjskega 
gozdarskega društva je predstavil 
namen in cilje predavanja, Andrej 
Breznikar iz Zavoda za gozdove 
Slovenije (ZGS) je podrobneje spre-
govoril o gozdni pedagogiki, katere 
namen je razvoj znanja in našega 
enote Nazarje, predstavil njihove 
dejavnosti za mlade, s pomočjo 
katerih zgornjesavinjski gozdarji 
otroke uvajajo v skrivnostni svet 
domačih gozdov.
SLEDI PRAKTIČEN PRIKAZ
Vilharjeva je prinesla senzorne 
škatle, v katerih so tako otroci kot 
odrasli tipali različne z gozdom po-
vezane predmete in poskušali uga-
niti, kaj so. Vzgojiteljice so skupaj 
z eno izmed varovank ob sprem-
ljavi kitare zapele pesem o izgub-
ljenem škratu, ki jo njihovi mali va-
rovanci radi zapojejo na sprehodih 
po gozdu. Ob koncu druženja so se 
vsi strinjali, da lahko prikaz gozdne 
pedagogike resnično zaživi le v sa-
mem gozdu. Zato so se dogovori-
li, da praktičen prikaz zainteresira-
nim prikažejo v okviru tedna goz-
dov konec maja. 
Tatiana Golob
odnosa do gozda ter narave.
Urša Vilhar iz Gozdarskega in-
štituta Slovenije je predstavila 
vsebino v lanskem letu izdanega 
Priročnika za učenje in igro v goz-
du ter obrazložila aktivnosti Mre-
že gozdnih vrtcev in šol Sloveni-
je, ki jo izvaja Inštitut za gozdno 
pedagogiko. O tem, na kakšen 
način Vrtec Mozirje v praksi izva-
ja sodelovanje v omenjeni mre-
ži, so publiki doživeto spregovo-
rile vzgojiteljice Anja Brecl, Nata-
ša Vrabič in Milica Petkovič. Za 
konec poučnega predavanja je 
Marijan Denša iz ZGS, Območne 
DRUGI POROČNI SEJEM NOVOUSTANOVLJENEGA ZAVODA ZA TURIZEM ŠALEŠKE DOLINE
Okusita »da« – vse na enem mestu za poroko
Poročna fotografka Urška Hrastnik (desno) iz Lepe Njive je parom in 
zainteresiranim obiskovalcem nazorno predstavila vse o poročnem 
fotografiranju. (Foto: Jože Miklavc)
V velenjski vili Bianci so prire-
dili drugi poročni sejem s privlač-
nim naslovom Okusita »da«, na 
katerem so se na interaktiven na-
čin predstavili regionalni ponudni-
ki poročnih storitev. Mnogi, ki že ko-
maj čakajo, da izkoristijo pomladni 
čas in priložnosti vse do jeseni, so 
se ob tej priložnostih lahko posve-
tovali o vsem, kar poroka z uradno 
sklenitvijo zakona je, ter o družab-
nem dogajanju ob tem. 
Poroka je lahko izjemno lep do-
godek za družini neveste in ženi-
na, sorodnike, prijatelje, pogosto- 
krat tudi sodelavce in nenazadnje 
za različne male podjetnike; aran-
žerje, cvetličarje, fotografe in sne-
malce filmov, trgovine z oblačili in 
obutvijo, gostince in glasbenike.
V velenjski vili z zanimivo zgo-
dovino, ki je sedaj tudi objekt pre-
stižnega pomena, zelo primeren 
za slovesnosti, kot je sklepanje za-
kona, se je tokrat drugič na enem 
mestu zbralo kar 22 specializira-
nih ponudnikov z območja Saša re-
gije, še največ poročnih fotografov. 
Ob zaključku sejma, ki je večinoma 
zadovoljil z udeležbo, se je pojavil 
še poročni par v pravi poročni ob-
leki, kot pika na i izjemno profesi-
onalnega sejemskega dogajanja.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 8
Organizacije, Ljudje in dogodki
DOBRODELNO ZBIRANJE SREDSTEV ZA OBNOVO STANOVANJSKE 
HIŠE V ŠMARTNEM OB DRETI
Oškodovanec že v obnovljenih 
prostorih
V začetku decembra smo poro-
čali o požaru na stanovanjskem 
objektu v Šmartnem ob Dreti. Kljub 
hitri intervenciji gasilcev so ognje-
ni zublji uničili precejšen del objek-
ta. Da bi rešili stisko oškodovan-
ca, so v krajevni skupnosti organi-
zirali dobrodelno nabirko sredstev. 
Na pomoč je priskočila tudi Občina 
Nazarje. 
Oškodovanec je dobil začasno 
bivališče v enem od stanovanjskih 
blokov v Nazarjah ter pomoč pri 
prehrani. V zbiranje sredstev so se 
vključili tako Karitas, center za soci-
alno delo, Rdeči križ kot krajani, ob-
čina in nekatera podjetja. Poleg fi-
nančnih sredstev se je nudila tudi 
pomoč v materialih in v obliki pro-
stovoljnega dela.
Po besedah direktorja občinske 
uprave Sama Begiča se je na po-
sebnem računu za oškodovanca 
steklo zaokroženo tri tisoč evrov. 
V tem znesku niso zajete neposre-
dne pomoči podjetij oškodovan-
cem, pomoč v materialu in pro-
stovoljno delo, zato je dejanska 
vrednost pomoči bistveno višja. S 
skupnimi močmi so uspeli obnovi-
ti poškodovane dele objekta do te 
mere, da je bil objekt vseljiv. V ak-
cijo so se vključili tudi posamezni-
ki in podjetja, ki so darovali gradbe-
ni material, opravilo se je veliko ur 
prostovoljnega dela. Prioriteto pri 
porabi namenskih sredstev je pred-
stavljala sanacija škode nastale v 
požaru. V kratkem bo odbor za ob-
novo, ki deluje preko KS Šmartno 
ob Dreti, s svojim delom zaključil.
Marija Šukalo
ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Dobri rezultati pridelave mleka
Predsednik Ivo Matek je navedel glavne aktivnosti društva v preteklem 
letu. (Foto: Benjamin Kanjir)
Zgornjesavinjski rejci goveda so 
se na rednem letnem zboru zbrali v 
gasilskem domu v Nazarjah. Zbra-
ne je z aktivnostmi društva v pre-
teklem letu in z načrti za letošnje 
seznanil predsednik društva Ivo 
Matek, pozdravil pa tudi nazarski 
župan Matej Pečovnik. 
Poleg rednih poročil so udele-
ženci prisluhnili predstavitvi pod-
jetja Agromag, ki prodaja semena. 
Zastopnica podjetja Monika Drofe-
lnik je izpostavila prednosti in last-
nosti prodajnih artiklov ter ob tem 
dodala vrsto prodajnih ugodnosti. 
ŠTEVILKE PRIDELANEGA MLEKA 
SO VSE VEČJE 
Za njo je Zoran Kramer predsta-
vil selekcijsko poročilo, ki ga je prip-
ravil Kmetijsko gozdarski zavod 
Celje. Številke pridelanega mle-
ka so vse večje, kar kaže na dob-
ro delo lastnikov živali. Na obmo-
ru je razložil pomen rezultatov kon-
trole mleka, ki jih rejci prejmejo vsak 
mesec po odvzetih vzorcih. Različ-
ne kategorije, navedene na prejetih 
razpredelnicah, lastnikom živali po-
vedo, kaj bi bilo pri hranjenju živali 
potrebno spremeniti ali dodati, da bi 
bila kvaliteta in količina mleka višja. 
Predsednik društva Ivo Matek je 
navedel glavne aktivnosti pretekle-
ga leta. Med njimi so bila različna 
predavanja in predstavitve. Veliko 
dobre volje in druženja je bilo na 
raznih ekskurzijah, tudi na decem-
brskem srečanju v Gornjem Gradu. 
Ob delu, ki lastnike goveda ob skrbi 
za živali prikuje na kmetije vsak 
dan v letu, brez dopustov in drugih 
prostih dni, so ta srečanja še toliko 
bolj pomembna. 
Benjamin Kanjir
čju mozirske upravne enote je bilo 
konec leta 2016 registriranih sko-
raj 4.000 glav goveda, največ rja-
ve pasme. Lastnik krave z največjo 
prirejo v lanskem letu je Rakun Ro-
bert iz Radmirja, krava Cika pa je 
dala skoraj 14.000 litrov mleka. 
TADEJ VIRK O KONTROLI MLEKA
Naslednji je pred zbrane stopil Ta-
dej Virk, prav tako iz Kmetijsko goz-
darskega zavoda Celje. Na prime-
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
Dom na Menini nosilec 
certifikata okolju prijazne koče
Slovenska planinska društva up-
ravljajo 164 planinskih koč, med 
katerimi se jih 47 lahko pohvali s 
certifikatom okolju ali družinam 
prijazna planinska koča, nekate-
re celo z obema. Letos je Planin-
ska zveza Slovenije (PZS) certifikat 
okolju prijazne koče na novo pode-
lila šestim kočam, med njimi je tudi 
Dom na Menini, certifikat družinam 
prijazne koče pa devetim.
OKOLJU PRIJAZNE IN 
ENERGETSKO UČINKOVITE KOČE
Planinske koče obiskovalcem 
nudijo udobje, a s svojim delova-
njem tudi obremenjujejo okolje. 
PZS je podeljevanje certifikatov 
okolju prijazna planinska koča uve-
dla, da bi bil vpliv koč, ki večinoma 
stojijo na nenaseljenih in naravno 
občutljivih površinah, za okolje čim 
manj obremenjujoč. Za pridobitev 
tega certifikata se planinski domo-
vi zavežejo k skrbnemu ravnanju 
do občutljivega gorskega okolja.
Certifikat okolju prijazne koče so 
letos na novo prejeli Dom na Meni-
ni planini, Dom dr. Klementa Juga 
v Lepeni, Planinski dom na Boču, 
Planinski dom Košenjak, Planinski 
dom pri Krnskih jezerih in Tumova 
Koča na Slavniku.
SPECIFIČNIM POTREBAM DRUŽIN 
PRILAGOJENE KOČE
Z nazivom družinam prijazne 
koče se ponašajo tiste koče, kate-
rih delovanje je prilagojeno speci-
fičnim potrebam družine. To med 
drugim pomeni, da je oprema koče 
prilagojena otrokom, ima denimo 
otroške stolčke, varovala, kotiček 
z igrali, prilagojene otroške porci-
je. Ta certifikat so letos na novo pri-
dobili Dom na Peci, Dom na Šmo-
horju, Dom na Uršlji gori, Dom na 
Kofcah, Planinski dom Košenjak, 
Planinski dom na Uštah, Dom pod 
Storžičem, Planinski dom v Gorah 
in Tumova koča na Slavniku.
KF
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 9
Kultura, Organizacije
8. MARCA ODPRTJE NOVIH PROSTOROV KNJIŽNICE REČICA OB SAVINJI
Občani novo knjižnico že 
nestrpno pričakujejo
Krajevna knjižnica Rečica ob Sa-
vinji, ki je bila zadnjih nekaj mese-
cev zaprta zaradi urejanja novih 
prostorov v nekdanji Hranilnici, 8. 
marca vsem ljubiteljem knjig zno-
va odpira svoja vrata. V sredo, na 
dan žena, bo ob 17. uri pred novo 
knjižnico potekalo slovesno odpr-
tje novih prostorov, prireditev bo 
obogatena s krajšim kulturnim pro-
gramom.
Trinadstropni objekt v rečiškem 
jedru je že nekaj let v lasti občine, 
v teh dneh minevata dve leti, odkar 
se je v nekdaj zapuščeni objekt z 
vzpostavitvijo medgeneracijskega 
centra Medgen borza v kletni etaži 
vrnil živahen življenjski utrip, stav-
ba pa je zaživela svoje življenje. Za 
ureditev prostorov v kleti je občina 
pridobila evropska sredstva, za ob-
novo prostorov za knjižnico v sre-
dnje etaži je namenila približno 46 
tisoč evrov iz občinskega proraču-
na. Načrtovana obnova se je zara-
di slabih vremenskih pogojev zav-
lekla za nekaj časa, vseeno pa se 
občani veselijo nove pridobitve v 
občini.
Tatiana Golob
KUD STOPINJE V CENTRU STAREJŠIH GORNJI GRAD
Izdaten ščepec kulture razveselil stanovalce 
Mešanica prepevanja, pripovedovanja in igranja na instrumente je 
polepšala dan stanovalcem. (Foto: Štefka Sem)
Člani Kulturno umetniškega 
društva STOPinJE so se v mesecu 
kulture podali v DEOS Center sta-
rejših občanov Gornji Grad, kjer so 
stanovalcem pripravili prijeten pro-
gram, pri katerem so sodelovali tu-
di mladi glasbeniki in literati. 
Štirje prijatelji, pevska zased-
ba iz Mozirja in okolice, so z ljud-
skimi skladbami k petju spontano 
privabili tudi tiste, ki so se pesmi 
spomnili iz mladih let. Svoje pesmi 
so prebirali Franc Jurkovnik, Berta 
Vasle, ki je lani izdala svojo prvo 
pesniško zbirko, in Milena Šimu-
nič. Slednja je tudi likovna ustvar-
jalka, ki je nekaj svojih del posta-
vila na ogled stanovalcem centra. 
Nekaj svojih pesmi je prebrala tudi 
Ivana Žvipelj, ki je s povezovanjem 
in predstavitvijo nastopajočih pri-
jetno zaokrožila prireditev.
Na harmoniko je zaigral Ama-
dej Kolenc, na citrah je med dru-
gim skladbo iz filma Cvetje v jese-
ni odigrala Petra Golob. Kako piše-
jo in razmišljajo mlajše generacije, 
so udeleženci lahko slišali od treh 
učenk Osnovne šole Frana Kocbe-
ka. Besedila predstavljena na lan-
skoletni Besedičici so prebrale Aja 
Urlep, Majča Grudnik in Jasna Pur-
nat. Njihove mentorica je Mija Pilko. 
Štefka Sem
SLOVENIJA SKOZI OČI NIZOZEMCA
Biolog dr. Maarten de Groot že 10 let živi in dela v Sloveniji
Nizozemec dr. Maarten de Gro-
ot je v gradu Vrbovec na zadnjem 
predavanju v sklopu šestih planin-
skih večerov predstavil svojo rod-
no deželo in opisal Slovenijo, kot 
jo vidijo prišleki. Pravi, da je Slove-
nija zaradi življenjske sopotnice, 
ki jo je našel pri nas, in zaradi na-
ravnih lepot zlahka postala njegov 
dom, čeprav je tako drugačna od 
Nizozemske.
NAŠO DRŽAVO PRVIČ OBISKAL 
KOT ŠTUDENT
Maarten je doktor znanosti, bi-
olog in entomolog, ki se ukvarja s 
proučevanjem žuželk, predvsem 
lubadarja, vinske mušice ter z inva-
zivnimi tujerodnimi rastlinami. Slo-
venijo, natančneje Notranjsko, je 
prvič obiskal leta 1997 kot študent 
v sklopu raziskovalnega projekta, 
za stalno pa ga je leta 2006 sem 
pripeljala ljubezen.
NIZOZEMSKA TAKO DRUGAČNA 
OD SLOVENIJE
Površina Nizozemske znaša ok-
rog 40.000 km
2
, velika je za dve 
Sloveniji, ima pa 17 milijonov pre-
bivalcev, kar jo uvršča med najgo-
steje poseljene države na svetu. 
Poleg številnih jezer, mlinov na ve-
ter in tulipanov so med večjimi zna-
menitostmi ravninske dežele ta-
ko imenovani polderji. Od 13. sto-
letja naprej so načrtno gradili nasi-
pe ter izsuševali močvirja in plitva 
rečna ustja, kjer je nastajalo tisoče 
hektarov plodne zemlje. Skoraj ves 
severni del oziroma četrtina države 
leži nekaj metrov pod morsko gla-
dino, najvišja točka Nizozemske pa 
meri zgolj 323 m nadmorske viši-
ne. Danes pokriva gozd le 10 od-
stotkov površin, v Sloveniji imamo 
za primerjavo 65 odstotkov goz-
dnih površin.
S ČIM SLOVENIJA PREPRIČA 
NIZOZEMSKE TURISTE?
Nizozemci pri nas iščejo to, če-
sar doma nimajo – toplo morje, 
vroča poletja ter hribe in gore. Ker 
je Nizozemska gosto poseljena, 
so pri nas navdušeni tudi nad mi-
rom in tišino. »Neverjeten je obču-
tek, da lahko greš v gozd in tam ne 
slišiš drugega kot – gozd, nobene-
ga hrupa, prometa …«, dobrine, ki 
so nam samoumevne, z navduše-
njem v lepi slovenščini opisuje Ni-
zozemec v Sloveniji, Maarten de 
Groot.
Barbara Rozoničnik
Nizozemec dr. Maarten de Groot je navdušen nad naravnimi lepotami naše 
dežele. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 10
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Pred kvalifikacijami za nastop na gasilski olimpijadi
Predsednik Peter Brezovnik je 
povedal, da so njihove ekipe na 
tekmovanjih dosegale odlične 
rezultate. (Foto: MŠ)
Na občnem zboru rečiških gasil-
cev je njihov predsednik Peter Bre-
zovnik izpostavil, da so lani realizi-
rali vse zastavljene naloge. Mednje 
sodi nočno tekmovanje, ki se ga je 
zaradi slabega vremena udeležilo 
manj ekip, kot so pričakovali. 
Dobro pripravljene ekipe so se 
udeleževale tekmovanj in dosega-
le odlične rezultate. Našo dolino so 
na državnem tekmovanju v Kopru 
branili pionirji, starejši gasilci in čla-
ni B. Slednji so se uvrstili v kvalifika-
cije za nastop na gasilski olimpija-
di, ki bo letos v Avstriji. 
Župan Vinko Jeraj, ki je tudi član 
društva, meni, da je udeležba eki-
pe na olimpijadi velik finančni zalo-
gaj, ki ga občina ne more financira-
ti. Opozoril je, da bi bilo treba more-
bitno udeležbo na gasilski olimpi-
jadi sofinancirati s strani Gasilske 
zveze Slovenije, saj ekipa zastopa 
našo državo. A zveza za to nima 
posluha. 
Poveljnik Jože Prislan je v poro-
čilu izpostavil, da so operativci po-
gasili šest požarov in pomagali v 
petih drugih nesrečah. Pozval je tu-
di mlajše operativce, ki še nimajo 
veliko izkušenj, da se udeležujejo 
intervencij, saj se naloge delijo gle-
de na usposobljenost. Svoje zna-
nje so si gasilci pridobivali na izo-
braževanjih in se urili na vajah. 
V plan dela za letos so si za-
dali menjavo oken na gasilskem 
domu. S tem bodo poskušali za-
gotoviti boljši toplotni izkoristek 
stavbe.
Podelili so priznanja za dolgole-
tno delo. Odlikovanje Gasilske zve-
ze Slovenije za posebne zasluge v 
gasilstvu je prejel Franc Pahovnik, 
plamenico II. stopnje Uroš Blekač 
ter gasilsko odlikovanje II. stopnje 
Ivo Potočnik in Anton Zajc. 
Marija Šukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA
Letošnje leto bo v znamenju 
110-letnice društva
Predsednik Ludvik Miklavc upa, da 
bodo ob letošnji 110-letnici lahko 
kupili prepotrebno avtocisterno. 
(Foto: ŠS)
Gasilci iz Bočne so na občnem 
zboru ob poročilih lahko ugotovi-
li, da so si v preteklem letu zada-
li smele načrte in jih tudi dosegli 
ter nekatere presegli. Predsednik 
društva Ludvik Miklavc je povedal, 
da so izpolnili načrte na področju 
izobraževanj, tekmovanj, nabave 
opreme. Z devetimi desetinami so 
se udeležili občinskega tekmova-
nja v Novi Štifti, z dvema desetina-
ma manj pa so se udeležili tekmo-
vanja Gasilske zveze Zgornje Sa-
vinjske doline. 
Letos jih čaka slovesnost ob 
1 10-letnici društva. Praznovanje 
bo 21. avgusta, do takrat bi ra-
di uresničili veliko željo po naku-
pu cisterne. Trudijo se, da bi zbra-
li čim več sredstev, saj naložba ni 
majhen zalogaj. 
Poveljnik Slavko Šinkovec je 
omenil, da so imeli mirno leto, kar 
se tiče intervencij, so pa sodelovali 
pri gašenju gospodarskega objek-
ta v Lenartu, kjer so sodelovala vsa 
tri društva v občini in še sosednja. 
Kot redarji sodelujejo na različnih 
prireditvah v kraju. V mesecu po-
žarne varnosti so izvedli več aktiv-
nosti, med temi so obiskali tudi šo-
larje in vrtec. V preteklem letu so od 
občine Gornji Grad prejeli defibrila-
tor in takoj tudi izvedli usposablja-
nje za njegovo uporabo. 
Kot predsednik se je tudi povelj-
nik dotaknil najbolj pereče teme 
v društvu, in sicer nabave cister-
ne. Za pomoč je zaprosil vse kra-
jane. Zaključil je z mislijo, da kar 
so si zadali, so vedno tudi izpelja-
li, in upa, da bo tako tudi pri tem 
projektu.
Štefka Sem
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE
Lani posredovali v petnajstih 
intervencijah
Predsednik Boštjan Robnik je 
izpostavil, da se je gasilska 
mladina udeležila številnih 
tekmovanj. (Foto: MŠ)
V Prostovoljnem gasilskem dru-
štvu Luče so po besedah pred-
sednika Boštjana Robnika v pre-
teklem letu uspeli izvesti vse 
zastavljene naloge. Slednje je 
predstavil v svojem poročilu na ob-
čnem zboru. Iz poročila je bilo raz-
brati, da se je gasilska mladina 
udeležila številnih tekmovanj. Tek-
movanj se niso udeleževali člani in 
članice, na izobraževalnem podro-
čju pa se lahko pohvalijo, da so iz-
peljali osnovni tečaj za gasilca na 
društvenem nivoju in pridobili ne-
kaj specialnosti. 
Operativci so po besedah povelj-
nika društva Tomaža Funtka skrbe-
li za prevoz pitne vode, saj so la-
ni opravili kar 40 prevozov. Posre-
dovali pa so v kar petnajstih inter-
vencijah. Štirikrat so reševali obo-
lele osebe, pogasili pet požarov na 
objektih in dva na prostem ter po-
magali pri delovni in prometni ne-
sreči. V mesecu oktobru so ob dne-
vu oprtih vrat svojo dejavnost reše-
vanja predstavili osnovnošolcem 
in malčkom iz vrtca. Alpinistična 
enota je sodelovala na vaji Borse-
ka 2016.
Da so gasilci vedno v pripravlje-
nosti, se je potrdilo tudi na dan ob-
čnega zbora. Ob kurjenju vej je na-
mreč zagorelo podrastje v Krnici. S 
hitro intervencijo so požar ukrotili 
in se vrnili na srečanje.
Slednje je bilo priložnost za po-
delitev zahval za dolgotrajno delo 
v društvu. Odlikovanje III. stopnje je 
Gasilska zveza Slovenije nameni-
la Bogomirju Pečovniku. Pečovnik 
zadnji dve desetletji v domačem 
društvu opravlja delo tajnika. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017
Gospodarstvo
11
HOTEL PLANINKA LJUBNO OB SAVINJI 
Z vrhunsko ponudbo vse bolj prepoznavni po vsej državi
Ime Ljubnega ob Savinji se zadnje čase v slo-
venskem medijskem prostoru ni pojavljalo zgolj 
zaradi smučarskih skokov, pač pa tudi zaradi iz-
jemnih kulinaričnih dosežkov restavracije hotela 
Planinka pod vodstvom chefa Zdravka Robiča. 
Letos so jih obiskali že vsi najpomembnejši slo-
venski kulinarični kritiki in vsi so od njih odšli ze-
lo pozitivno presenečeni. V začetku tega tedna 
so Planinko posneli tudi za oddajo Volan. Pla-
ninka selection menu bo predstavljen v rubriki 
Volan gurman.
ODLIČNA KRITIKA V MLADINI
V začetku februarja so se o hotelu Planinka 
in njegovi ponudbi na svoj izviren način razpi-
sali v Mladini. Avtor rubrike Konzum in nekda-
nji Nazarčan Boštjan Napotnik se je razpisal o 
všečnem ambientu in o selekcijskem meniju ter 
slednjega podrobno razčlenil. Kot fino so bile s 
strani Mladininih ocenjevalcev označene jag-
nječja zarebrnica in račje prsi. Nekoliko je oce-
njevalce zmotila poleg mesa ponujena zelenjav-
na priloga iz paprike, ki po njihovem ni bila do-
volj sezonska. 
»Restavracija Planinka je na vsak način do-
brodošel dodatek v raziskovanju smernic so-
dobne zahtevnejše kuharije na onem koncu do-
movine sicer precej osamljeni Martini iz Radu-
he,« je zapisala Mladina in hkrati objavila tudi 
dobrodošle informacije o delovnem času in kon-
taktu hotela Planinka. Skupna ocena restavraci-
je je bila 4/5.
V NEDELU SO JIM PRISODILI ŠTIRI SONČKE
Presenečenje med Savinjo in skakalnico je 
naslov članka, ki ga je objavil časopis Nedelo. 
Kulinarična kritika Uroš in Violeta Mencinger sta 
bila nad ponudbo Planinke zelo presenečena. 
Planinka selection meni sta pretehtala do po-
tankosti in bila nad njim zelo navdušena. Vseka-
kor se pozna, da Planinka sodeluje z Belgijsko 
michelinko La Truffe Noire, sta zapisala. 
Ker je ponudba Planinke na resnično viso-
kem nivoju, sta jih povabila tudi v projekt Teden 
Restavracij. Na spletni strani Vivi.si, kjer imata 
predstavljene samo najboljše restavracije, sta 
ljubensko označila z dvema srčkoma in jih ta-
ko umestila med zgornjo polovico najboljših. Za 
mlado ekipo je to vsekakor velik uspeh. 
SODELOVANJE Z LA TRUFE NOIRE 
Sodelovanje z restavracijo, ki se ponaša z Mi-
chelinovo zvezdico, traja že več let. Najprej so 
postavili koncept posodobitve ponudbe hotela 
Planinka, nato pa lani zelo uspešno izvedli prvi 
kulinarični večer s chefom Erikom Lindelaufom. 
V začetku februarja sta se chef Zdravko Ro-
bič in lastnik Tomaž Žerovnik ponovno odpravila 
v Bruselj, kjer se je Robič priključil kuharski eki-
pi pod vodstvom chefa Erika Lindelaufa. Tomaž 
je raziskoval specializirane trgovine z gostinsko 
opremo za najboljše in domov prinesel kar ne-
kaj vrhunske opreme. 
Med tridnevnim delom v kuhinji so nastale tu-
di nove jedi, ki jih je chef Zdravko vključil v po-
nudbo Planinke. Glavna atrakcija so vsekakor 
sveži črni tartufi, ki jih v Planinki na krožnik nari-
bajo kar pred gosti. Cena tega dragocenega go-
molja je na trgu trenutno preko 900 evrov za ki-
logram, poleti pa beli tartufi presegajo tudi vred-
nost 4.000 evrov po kilogramu!
PLANINKA BO GOSTILA CHEFA LINDELAUFA
Tomaž Žerovnik je povedal: »Letos aprila v 
Planinko zopet prihaja chef Erik Lindelauf, saj 
mu je sodelovanje z nami v veliko veselje, takrat 
lahko ponovno pričakujemo vrhunski kulinarični 
večer.« Vsekakor vas bomo o podrobnostih ob-
veščali tudi v našem časopisu.
V Planinki so ob prihajajoči spomladanski se-
zoni že pripravljeni ponuditi domiselne in sezon-
sko obarvane jedi, predvsem pa je resnično pot-
rebno preizkusiti njihov selection menu, na kate-
rem so zbrane najboljše jedi iz celotne ponud-
be. Za 45 evrov boste postreženi s pozdravom iz 
kuhinje, petimi hodi in sladkim presenečenjem 
na koncu. 
VRHUNSKO VINO IN IZVIRNE SLADICE
Poleg dobre hrane se v Planinki najdejo tudi 
dobra vina. Vinsko karto stalno dopolnjujejo in 
letos pred vrhuncem sezone bo na razpolago 
vsaj 100 različnih vrhunskih vin iz celega sveta.
Za sladice v Planinki skrbi Helena Bizjak Žerov-
nik, ki se je mojstrstva učila v Bruslju pri chefu Eri-
ku Lindelaufu. Ekskluzivno nam je pokazala sliko 
sladice, ki jo bo Planinka gostom prvič ponudila v 
času Flosarskega bala. Sladica ne bo nosila le lo-
kalnega pridiha, ampak tudi zgodovinskega.
Marija Lebar, 
fotodokumentacija hotela Planinka
Zdravko Robič (desno) v družbi Luigija Ciciriella (levo) in Erika Lindelaufa 
v restavraciji La Truffe Noire.
Sladica Flos izraža lokalno identiteto in kulturno 
dediščino.
Tartufe, kakršne ima chef Zdravko na pladnju, 
bodo stregli tudi v Planinki.
Sodeč po kislem in hladnem vremenu, ki je 
pospremilo letošnji mozirski karneval, zima še 
kar opleta z dolgim repom. Pod vprašajem je za-
to izpolnitev osnovne naloge pusta, da odžene 
pusti letni čas in v dolino vrne ptičje petje.
Gre pa vrlim pustnakom priznati, da je tudi le-
tos tradicija ostala tradicija in da so opravili in po-
storili vse, kar ji pritiče. Iz časa med obema vojna-
ma izvira njihovo oblačilo, cilinder, črn frak in bele 
hlače. Pač gospoda na pustni način. Pražnja ob-
lačila so oblekli na debeli četrtek, ko so Janeza 
Pirnata postavili v ne tako dolgo vrsto prejemni-
kov trških pravic. V petek so malce zajeli sapo in 
126. IZDAJA PUSTA MOZIRSKEGA
Izpolnitev osnovne naloge pod vprašajem
Iz hrvaškega Ivanič Grada se je predstavila skupina 
Mary Poppins.
Drago Fürst je za potrebe pusta zaigral na rahlo 
dotrajan bas, kar pa mu ni delalo preglavic.
Na gala maškaradi so prvo nagrado pobrali zobki, skupaj z zobno krtačko 
in tubo zobne paste. (Foto: Ciril M. Sem) 
V županovi pisarni se je ob prevzemu oblasti kar trlo eminenc, nihče pa se ni ponudil, da bi v 
občinsko blagajno kanil kaj iz svojega žepa.
Najdaljšo pot na mozirski karneval so opravile 
šeme iz makedonskih Kavadarcev.
Za vzdihljaje ob lepotah so tudi letos poskrbela 
dekleta iz srbskega Šabca, letos kot Barbike.
se v soboto popoldan podali na obisk dveh karne-
valov, ki sta bila v Markovcih in Viru. Še prej so do-
poldan obhodili ali obvozili trške meje. 
VSE VEČ SKUPINSKIH MASK NA GALA 
MAŠKARADI
Zvečer so poskrbeli za red v prireditvenem 
šotoru, ki ga je letos napolnila vrsta skupinskih 
mask. Priznati gre, da je teh, ki se izredno potru-
dijo za izdelavo mask, iz leta v leto več in vse le-
pše so. Male maškarce so prireditveni šotor na-
polnile v nedeljo. V ponedeljek so člani pustne 
bratovščine obiskali podložne Mozirjane in jim z 
ofiranjem zaželeli vse dobro v letu. Podali so se 
tudi prek meje občine. 
V torek zjutraj je pustna vlada na sila miren 
način zamenjala legitimno izvoljeno in nakaza-
la par rešitev za težave, ki se trenutno pojavlja-
jo. Pustna srenja je predstavila fontano po vzoru 
žalske, le da bi Zgornjesavinjčani imeli na sed-
mih pipah, kolikor je pač občin, rujno vince. 
MEDNARODNI KARNEVAL NAPOLNIL 
TRŠKO JEDRO
Popoldanski karneval je tudi letos privabil v 
Mozirje pustne skupine od blizu in daleč. Najprej 
vrtec in šolsko mladino, zmagovalne maske so-
botne gala maškarade, pa goste s Hrvaške, Sr-
bije in Makedonije. Predstavile so se korantinje 
iz Dražencev in koranti iz Vidma pri Ptuju, so-
sedje iz Šoštanja, s Pristave in iz Nazarij. Pust 
mozirski je s fontano nakazal pot do rešitve pri 
uresničevanju skupnih projektov zgornjesavinj-
skih občin, Dobovski fašjenk pa povabil na nji-
hov karneval konec tedna.
Seveda je pust konec dneva preminil, ka-
kor se to zgodi vsako leto. In za pustom sledi 
post, najprej pa pepelnica, ko pustnaki kremi-
rajo pusta. Tako je bilo tudi tokrat, žalostno, a z 
dostojanstvom in željo, da se prihodnje leto pust 
zopet vrne.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017
12
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Janez Vajkard Valvasor (2)
OTROŠKA LETA
Janez Vajkard Valvasor se je rodil leta 1641 v Lju-
bljani. Rojstni dan sam ni zapisan, iz cerkvenih matic 
pa je razvidno, da je bil krščen 28. maja v stolni žu-
pni cerkvi. Oče Jernej je bil lastnik gospostev Medije 
in Gamberka, glavni prejemnik (blagajnik) kranjskih 
deželnih stanov in deželni odbornik; mati, baronica 
Ana Marija, pa je bila iz stare kranjske plemiške rod-
bine Rauber s Krumperka pri Domžalah. 
Verjetno se je rodil v hiši na Starem trgu, ki 
ima danes številko 4. Otroška leta in mladost je 
preživel podobno kot večina njegovih plemiških 
vrstnikov. Šolal se je v jezuitski gimnaziji v Lju-
bljani. Nadaljnje izobrazbe ni iskal na univerzi, 
ampak si je po tedanji plemiški navadi izpopol-
njeval znanje in nabiral življenjske izkušnje na 
potovanjih v tujini in v vojaški službi.
VOJAŠČINA IN MLADOSTNA POTOVANJA
Po šolanju na gimnaziji je v jeseni 1659 (ali 
morda že leta 1658) krenil na svoje prvo poto-
vanje v tujino. Da bi se izpopolnil v vojaških veš-
činah, se je v letih 1663 in 1664 kot prostovo-
ljec udeležil avstrijsko-turške vojne. Sodeloval je 
v spopadih s Turki v Slavoniji pod vrhovnim po-
veljstvom grofa Nikolaja Zrinskega. 
Nato je spet odšel na tuje, kjer je prebil v ce-
lem 14 let. Potoval je po Nemčiji, Angliji, Danski, 
Franciji, Španiji, Italiji in Afriki. Iz drobcev in ve-
čidel le približnih časovnih omemb v Slavi voj-
vodine Kranjske teh potovanj ni moč natančne-
je obnoviti: Dunaj 1666, Salzburg, Berchtesga-
den, Schaffhausen, Bamberg, morda dvakrat, 
drugič 1671, Braunschweig, Amsterdam, Paris, 
Lyon 1667 in ponovno 1670, Tunis 1669 in Tou-
lon 1670, so nekateri kraji, ki jih omenja. 
Svoje vojaško znanje je v Franciji še izpopol-
nil, saj je tu nekaj časa služil v kraljevskem fran-
coskem švicarskem pehotnem regimentu. Pred-
vsem je spoznal severne pokrajine, vendar je tre-
ba poudariti, da se je razmeroma dolgo zadrže-
val v Franciji, iz česar bi sklepali, da ga je morala 
ta država posebej zanimati. Zdi se, da ga Italija 
ni toliko privlačevala, razen morda Benetk, kjer 
je bil tudi še kasneje (okoli leta 1679), niti ni v 
močnejši meri vplivala na oblikovanje njegovih 
nazorov in kasnejših načrtov.
OSEBNE LASTNOSTI IN NAGNJENJA 
Že s tem potovanjem, ki je po trajanju in po-
potnih ciljev presegalo modna študijska potova-
nja plemiških sinov, je Janez Vajkard izrazito po-
kazal, da bo njegova življenjska pot nad popre-
čjem. Odslej je kot svetovljansko razgledan mož 
z življenjsko izkušenostjo, ustaljenimi nazori, od-
ločitvami, znanjem, s strpnostjo in skoraj pros-
vetljenskim presojanjem stvari presenečal svo-
je okolje in sodobnike; če upoštevamo tedanje 
razmere in kulturno zmogljivost, pa nas prese-
neča še danes.
Na tem dolgem potovanju so se v bistvu že iz-
oblikovale Valvasorjeve lastnosti in nagnjenja, ki 
so mu začrtala življenjsko pot in delo v zrelih le-
tih. O tem, kaj ga je na potovanjih zanimalo in 
s čim se je ukvarjal, nismo natanko podučeni. 
Dnevnik, kamor je po lastni izjavi s tajno pisa-
vo zapisoval svoja opazovanja in doživetja, se ni 
ohranil. Vendar govori o tem njegovo kasnejše 
delo, tu in tam pa tudi sam v svojih spisih. Pred-
vsem so ga zanimale narava in njene redkosti. 
Ponovno poudarja, da mu ni bilo žal ne časa ne 
truda, da bi kaj nenavadnega videl ali kaj nove-
ga spoznal.
»Priznam brez nečimrnega slavohlepja in 
brez precenjevanja samega sebe, da me je kot 
ljubitelja vseh svobodnih umetnosti svoj živi dan 
radovednost ali vedoželjnost spodbujala k raz-
iskovanju naravnih redkosti ali skrivnosti. Kjer-
koli sem mogel zvedeti za vedoželjnega moža, 
tja sem se napotil in nobena pot mi ni bila pre-
dolga, nobena nevarnost prevelika, noben trud 
prenaporen; upanje, da bi se lahko česa nena-
vadnega naučil in kaj takega zvedel, mi je lajša-
lo vse bridkosti. Gola vedečnost me je nekaj let 
vodila daleč naokoli ne le po Evropi, ampak tudi 
po Afriki, da sem se gnal za naravoslovnimi zna-
nostmi. Tako sem marsikatero stvarco z lastnimi 
očmi in rokami spoznal.« (Slava vojvodine Kranj-
ske, III. knjiga, stran 416 sl.)
Gotovo se je ukvarjal z matematičnimi in fi-
zikalnimi vedami, saj si je priskrbel vrsto ma-
tematičnih inštrumentov, ki jih je uporabljal pri 
kasnejšem izdelovanju zemljevidov in upoda-
bljanju krajev. Otrok svoje dobe pa se kaže v 
tem, da so ga privlačile tudi alkimija, skrivno-
stna veda, ki je iskala čudežni »kamen mod-
rih«, da bi z njim spreminjali manj vredne kovi-
ne v zlato, ali »življenjski napoj« za podaljšanje 
življenja, magija, ki je skušala doseči svoj na-
men s čaranjem in podobne modne »vede«, ki 
so vznemirjale tedanje duhove. Vedoželjnost, 
raziskovalna vnema, vsestransko znanstveno 
zanimanje, zdrava presoja, odločnost in veli-
ka ljubezen do domače zemlje, ki diha iz vsega 
dela in je včasih prav ganljivo poudarjena, so 
bile značilne za osebne lastnosti Janeza Vaj-
karda Valvasorja.
SPODBUDA ZA PRIHODNJE 
DELO
Važna in odločilna spodbuda za prihodnje 
delo je zato prišla iz spoznanja, pridobljenega 
v tujini, da njegovo ljubljeno domovino Kranjsko 
tujci prav malo ali nič ne poznajo in je zato tu-
di ne cenijo. Iz tega spoznanja se je rodila misel 
predstaviti Kranjsko tujcem v sliki in besedi. Za-
radi navedenih lastnosti je bil Valvasor mož, ki je 
bil sposoben to misel uresničiti. Ker pa je izdajal 
tudi umetnostna dela in je posegel na Koroško 
in Hrvaško, je očitno, da je bil njegov načrt še šir-
ši, čeprav ga ni izrecno naglašal.
POROKA IN NAKUP 
BOGENŠPERGA 
Leta 1672 se je Janez Vajkard Valvasor vrnil 
s svojih potovanj domov in se 10. julija tega le-
ta poročil z Ano Rosino Graffenweger pl. Graffe-
nau iz gradu Slatne pri Litiji. Dne 27. septembra 
1672 sta zakonca Valvasor od barona Franca 
Albrehta Khaysella kupila pri Litiji gradove oziro-
ma gospostva Bogenšperg, Črni potok in takrat 
že podrti Lichtenberg pod Bogenšperkom. Kup-
nina je znašala 20.000 goldinarjev (kranjske 
deželne veljave), dalje v gotovini 200 zlatnikov 
in za likof 100 državnih tolarjev. Kupca sta pred-
ložila dolžna pisma za 9.000 goldinarjev, pol 
kupne vsote pa sta ostala še dolžna. 
Nadaljevanje prihodnjič.
Grad Bogenšperg, topografija sodobne vojvodine Kranjske
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 14
Nasveti, Prejeli smo
Razmišljam 
globalno, 
delujem 
lokalno
Spomladansko požiganje površin
Spoštovani bralec!
V pozno zimskem in zgodnjem spomladan-
skem času velja »dobra stara navada« čiščenja 
zaraščajočih se površin in slabih travinj (pred-
vsem mokrotnih travnikov) ter mejic s požiga-
njem. S tem želijo lastniki popraviti ter izboljša-
ti tla in travno rušo, naredijo pa predvsem na-
sprotno. Ogenj uniči tla, rastline in živali v njih, 
s kurjenjem onesnažujemo in ogrožamo nara-
vo in okolje.
POŽIGANJE ODSVETUJEMO 
Na srečo je v zadnjih letih tovrstnega nepri-
mernega ravnanja vedno manj, saj že kmetij-
ska stroka uči, da to ni prav. V to smer gre tu-
di prepočasi kmetijska zakonodaja: prepoveda-
no je kurjenje žetvenih ostankov, ker onesnažuje 
okolje ter zmanjšuje organsko snov v tleh in bi-
ološko aktivnost tal. V nekaterih kmetijsko-okolj-
skih programih je prepovedano tudi požiganje. 
Vendar se še vedno najdejo mnogi, ki namesto 
kose in grabelj ob pravem času v roke raje vza-
mejo vžigalice.
Pri požiganju tal se zgodi veliko škodljivih pro-
cesov. Ogenj in vročina uničita korenine in ra-
stne vršičke kvalitetnih, želenih trav, ki spomladi 
zato ne zrastejo, medtem ko so pleveli in neza-
želene trave večinoma na ogenj prilagojeni, saj 
so pionirji in je njihova strategija preživetja prila-
gojena na katastrofe, kar požig je. Zato spomla-
di veselo zrastejo. Vročina in plini pri gorenju uni-
čijo koristne živalske organizme v tleh, kot so na 
primer deževniki in mikroorganizme, torej bakte-
rije in glive, ki skrbijo za kvaliteto tal. Tla posta-
nejo mrtva. Posledica vsega tega je, da je trave 
(krme) na požganih površinah manj in še sla-
be kakovosti je.
NE POŽIGAJMO MOKRIŠČ
Posebno škodljivo je požiganje mokrih travni-
kov in drugih mokrišč. Ko taka tla požgemo, ras-
tišču primernih rastlin neposredno nikakor ne 
moremo uničiti, saj so njihove korenike in kore-
nine zelo globoke, uničimo pa vrhnji del prsti in 
organsko snov v njej. S tem naredimo površino 
golo in ranljivo, kar je prava vaba za naselitev tu-
jerodnih invazivnih vrst. Številne teh vrst živijo v 
takih pogojih. Ko jih enkrat »dobimo« na parcelo, 
se jih ne bomo mogli več znebiti.
Povrh vsega so mokrotni travniki, močvirja, 
brežine vodotokov in mejice bivališča zatočišča 
številnih redkih in ogroženih živalskih vrst, dvoži-
vk žuželk in ptic, ki skrbijo za biotsko ravnovesje 
kmetijske krajine. S požiganjem teh površin jim 
slabšamo pogoje preživetja, s tem pa tudi sebi.
Enako velja to za ježe (strma pobočja med 
dvema ravnicama), kjer se ob opuščanju košnje 
rade naselijo številne koristne grmovnice. Te so 
zatočišča živalim, vir hrane, vetrobrani in odlič-
na protierozijska zaščita.
UKREPI ZA KREPITEV TRAVNE 
RUŠE
Namesto požiganja je treba opraviti pravo-
časno košnjo. Zelo koristno je mulčenje, saj 
s tem ohranjamo organsko snov v tleh. Več-
jo in manj strmo površino suhih trav lahko tu-
di pobranamo z nizko (kratko) brano. Zelo do-
ber ukrep je tudi valjanje, po njem je travna ru-
ša gostejša. 
Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček
OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI
Mini muzej rečiških prvošolcev odprl svoja 
vrata
Prvošolci so hvaležni staršem, starim staršem in ostalim, ki so bili pripravljeni dopolniti zbirko. 
V sklopu učne teme »Bilo je nekoč« pri spozna-
vanju okolja smo tudi letos z rečiškimi prvošolci 
uredili muzej starih predmetov. Nekaj predmetov 
iz preteklosti je v »stalni razredni zbirki«. Le-te smo 
razstavili na dogovorjenem prostoru, jih poimeno-
vali ter se pogovorili, čemu so bili namenjeni. 
ZBRALI ZAVIDLJIVO ŠTEVILO MUZEJSKIH 
PRIMERKOV
Učenci so vsakodnevno prinašali zanimive in 
posebne predmete ter dopolnjevali zbirko. Zbra-
li smo zavidljivo število muzejskih primerkov. 
Prostor so napolnili likalniki, mlinčki, žlice, kro-
žniki, posode, punčke iz cunj, pehar, kolovrat, ta-
blica, peresnik, črnilnik … Učenci so navdušeno 
spremljali bogato zbirko in bili veseli vsakokrat, 
ko je kdo izmed njih prinesel v šolo kakšen pred-
met. Med zbirko se najde tudi fotoaparat, pose-
ben koledar z Gasparijevim motivom, kjer ročno 
nastaviš dan in datum, Ciciban iz leta 1949, Či-
tanka, knjiga Slovenskih ljudskih pravljic ipd.
POSEBNA GOSTJA PRIPRAVILA 
PRESENEČENJA
Vsak predmet nam pripoveduje svojo zgod-
bo. Nekaj nam jih je pomagala odkriti gospa Va-
nja Hofbauer. Skupaj z njo smo bili deležni še 
posebne izkušnje – pisanja svojega imena s čr-
nilom in ptičjim peresom. Navdušenje je bilo oči-
tno, izdelki so bili unikatni. Urica druženja je ze-
lo hitro minila. Mislili smo že, da je s preseneče-
nji konec, a smo se zmotili. Za nas je spekla flan-
cate. Pladenj je bil prazen v trenutku, kar kaže na 
to, da so bili zelo slastni. 
Naš razredni muzej je začasen in bo kmalu 
zaprl svoja vrata. V kolikor se želite prepričati o pe-
strosti zbirke, vabljeni, da pokukate v naš razred. 
Zahvaljujemo se staršem, starim staršem 
in vsem ostalim, ki ste bili pripravljeni dopolni-
ti zbirko. Pomagali ste nam odkrivati preteklost 
ter na ta način pripomogli k razvijanju pozitivne 
zgodovinske in kulturne dediščine. 
Tekst in foto: Anka Starič
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 15
Organizacije, Ej, Ljudje in dogodki
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Družili so se s smučarskimi 
skakalkami
Slovenska skakalka Špela Rogelj se je z veseljem fotografirala z dvema 
stanovalcema centra. (Fotodokumentacija centra)
Stanovalcem DEOS Centra sta-
rejših Gornji Grad se je uresniči-
la velika želja. Ob skakalnem pra-
zniku so si na Ljubnem ob Savi-
nji ogledali uradni trening najbolj-
ših skakalk na svetu. Osem stano-
valcev je tako navijalo za naše or-
lice in se zabavalo ob prijetnem 
vzdušju ob skakalnici. Dva od sta-
novalcev sta se uspela fotografirati 
s Špelo Rogelj, vsi pa so ure preži-
vete ob skakalnici opisali kot nekaj 
nepozabnega.
Štefka Sem
TEČAJ PLETENJA KOŠAR IN DRUGIH IZDELKOV IZ ŠIB V NOVI ŠTIFTI
Obujanje dejavnosti, ki je bila včasih zelo živa
Raznoliki pleteni izdelki pričajo, da so se udeleženke lotile pletenja z veliko mero domišljije. 
(Fotodokumentacija KD Nova Štifta)
Kulturno društvo Nova Štifta je preko članice 
Branke Pistotnik organiziralo tečaj pletenja ko-
šar in drugih izdelkov iz šib pod vodstvom men-
torjev, zakoncev Tomažič. Številni izdelki nareje-
ni na tečaju pričajo, da zanimanja za pletarstvo 
še obstaja.
OSNOVE PLETARSTVA
»Najprej nas je mentorica seznanila z osnov-
nimi pojmi pletarstva, pripomočki, ki jih pri tem 
delu potrebujemo in materiali, ki jih lahko upora-
bimo,« je povedala Pistotnikova. Za pletenje se 
uporabljajo elastični in prožni materiali. Pri tem 
je pomembno, kdaj si pripravimo material in ka-
ko ga pripravimo. 
PRIPRAVA MATERIALA
Mentor je pokazal, kako se šibe in srobot prip-
ravi za kuhanje, razložil postopek kuhanja in lu-
pljenja ter shranjevanje in nadaljnjo uporabo 
materiala, ki ostane. Udeleženke so se lotile iz-
delave vsaka svojega modela in po parih urah 
so se pojavili končni izdelki. Bile so navdušene 
nad lastnim izdelkom in vrednoto ročnega dela. 
NEKOČ SO VELIKO PLETLI
Tudi v naših krajih je bila to nekdaj razvita doma-
ča obrt, saj so po mnogih domačijah v jesenskem 
času hodili napravljat material – predvsem lesko 
za izdelovanje viter. Te so v dolgih zimskih večerih 
izkoristile pridne roke za izdelovanje košev, košar, 
»cambahov« in drugih izdelkov, ki so jih na kmeti-
jah potrebovali. Nekateri so izdelovali za lastno pot-
rebo, drugi za dodaten vir zaslužka. 
Štefka Sem
Skupina 
SkorBand s 
svojim prvim 
komadom 
poslušalcem 
ponuja nov, 
nalezljiv glas-
beni refren ter svež in mladosten vi-
deospot, nabit z optimizmom. Vi-
deospot za skladbo Dej muzko bolj 
naglas! so snemali v velenjski Rde-
či dvorani. 
SkorBand v razširjeni in sko-
raj bigbandovski zasedbi, v kateri 
sta tudi Zgornjesavinjčana Roman 
Podlesnik z Ljubnega ob Savinji in 
Gašper Zamernik iz Luč, deluje že 
četrto leto. Glasbenike zanimajo 
različne glasbene zvrsti, zato je nji-
hov repertoar stilsko izredno dina-
mičen. Zasedba z ženskim in moš-
kim vokalom, ritem in trobilno sek-
cijo jim namreč omogoča izvaja-
nje zahtevnejših aranžmajev in pri-
lagajanje specifičnim dogodkom.
Člani skupine so ponosni, da so 
svoj repertoar obogatili s svojim ko-
madom, in zagotavljajo, da ni zadnji. 
Več o skupini na www.skorband.si.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 16
Oglasi
VETERINA MOZIRJE d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10
3330 MOZIRJE
Tel.: 03/839-02-20
Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. 
člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih meri-
lih skladnosti (UL. RS., št. 93/05) in prve točke 7. člena ter 10. člena Pravilnika o ukrepih 
za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (Ur. list RS št. 98/2013 in Pravilnika o 
označevanju in registraciji hišnih živali (UL. RS št. 89/2014) razpisujemo
                     
REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
Lastniki psov, morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cep-
ljenje) v starosti od 12 do 16 tednov.
Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmikih do 12 mesecev od predhod-
nega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledar-
skem letu. Za tretje cepljenje se uporablja cepivo, ki zagotavlja imunost več kot eno le-
to. Ostali psi morajo biti obvezno cepljeni proti steklini v skladu z navodili proizvajalca.
Rok naslednjega cepljenja je vpisan v potnem listu živali.
Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinit-
vi šteje kot prvo cepljenje. 
Vsak pes mora biti označen z mikročipom in registriran ter dobiti EU potni list, naj-
pozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti. Ne glede na določbo prejšnjega 
odstavka morajo biti psi za namene premikov izven RS ali PRED PRVO SPREMEMBO 
LASTNIŠTVA označeni z mikročipom tudi pred dopolnjenim tretjim mesecem staros-
ti. Ob vsakem cepljenju psov proti steklini je treba psom odpraviti notranje zajedavce. 
Cena cepljenja za pse je 31,42 EUR.
Za pse, ki bodo prvič cepljeni in še niso registrirani, boste doplačali mikročipiranje 
in registracijo psa v CRP v znesku 29,90 EUR.
Sprememba lastništva že čipiranega in registriranega psa pa znaša 17,52 EUR. Od-
java psa se ureja na sedežu Veterine Mozirje.
PRI REGISTRACIJI PSOV SKOTENIH PO  1. 1. 2015 JE OBVEZNA ŠTEVILKA MIKROČI-
PA MATERE MLADIČA.
PSE PRIVEDITE NA KATEROKOLI MESTO CEPLJENJA. PROSIMO, DA S SEBOJ PRINE-
SETE VABILO in EVROPSKI POTNI LIST ter ZNAČKO, ČE JO PES IMA!!! (Vsi psi rojeni po 
letu 2003 imajo mikročip). S sabo imejte tudi izpis iz Centralnega registra psov, ki ste 
ga prejeli od RS MKO UVHVVR.  
BREZ  POTREBNIH DOKUMENTOV,  ŽIVAL NE MORE BITI CEPLJENA.
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA
SVOJEGA PSA LAHKO PRIPELJETE NA CEPLJENJE TUDI V AMBULANTO ZA MALE ŽIVA-
LI NA VP MOZIRJE VSAK DAN, OD 07:00 DO 1 1:00 URE DOPOLDAN IN POPOLDNE, OD 
16:00 DO 17:00 URE.
PRIPOROČAMO VAM, DA POSKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ŽIVALI TUDI Z OSTALIMI PRE-
VENTIVNIMI UKREPI:
- cepljenje psov proti kužnim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, 
  leptospiroza, parvoviroza, koronavirusna infekcija).
- redno odpravljanje zajedavcev (vsaj  trikrat letno)
- cepljenje mačk proti steklini in kužnim boleznim: (kužni nahod, mačja kuga, 
  mačja levkemija)
Direktor JOŽE PODMENINŠEK, dr.vet.med.
LETOS SMO CEPNA MESTA PRILAGODILI GLEDE NA ŠTEVILO PSOV, KI MORAJO BITI 
CEPLJENI, ZATO VAS PROSIMO, DA PREVERITE V POTNEM LISTU PSA, ČE MORA BITI VAŠ 
PES LETOS CEPLJEN, IN GA PRIVEDITE NA KATEROKOLI NAVEDENO CEPNO MESTO.
RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2017
PONEDELJEK  06.03.2017 ČETRTEK                 09.03.2017
07:30 LJUBNO - NA FORŠTU 06:30 OTOK  -  PRI MATAROŽNIKU
08:30 LJUBNO - PRI KEGLJIŠČU 07:30 NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU
09:00 PRIMOŽ 70 - GORSKA PUSTOTA 08:30 NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI
09:30 KONJSKI VRH - PRI BRCLOVNIKU 09:30 LENART - PRI SP .  KOSU
10:30 STRUGE - PRI GOSTILNI 10:30 GORNJI GRAD - AVTOBUSNA POSTAJA
1 1:30 LJUBNO - LOVSKI DOM 1 1:00 BOČNA - PRI ZADRUGI
12:00 RADMIRJE - PRI ŠETEJU 12:00 FLORJAN - PRI ZAVRŠKI KAPELI
12:30 TER - PRI IVANIČNIKU 12:30 NAZARJE - PRI GASILSKEM DOMU
13:30 LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKU
TOREK              07.03.2017 PETEK                      10.03.2017
07:00 VIMPASLE - PRI TLAKERJU 07:30 ŽLABOR - PRI MLINARJU
07:30 POLJANE -  ŽERONICE 08:00 KOKARJE  - PRI FLERETU
08:30 REČICA  - PRI ZADRUGI 08:15 LAČJA VAS - PRI GASILSKEM DOMU
09:15 VARPOLJE  -  ŽUNTARJEV MLIN 08:30 PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU
10:00 ŠENTJANŽ 29  - PRI BRŠNAKU 09:30 -10:00 ŠMARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI
10:15 GRUŠOVLJE - PRI KOLENCU 10:15 ZG. POBREŽJE - PRI BITENCU
1 1:00 OKONINA - PRI GASILSKEM DOMU 10:30 TRNOVEC - PRI KRANČIČU
12:00 DOL SUHA - PRI RBETU 1 1:00 PRIHOVA - PRI UNOVTU
12:15 ŽEKOVEC - PRI BELEJU 1 1:15 BREZJE  NA VRHEH - PRI HUDOBREZNIKU
12:30 MOZIRJE - PRI STARI OBČINI
13:00 BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU
SREDA             08.03.2017 SOBOTA                 1 1.03.2017
07:00 PRIMOŽ - PRI JERAJU - BUKOVJE 07:00 - 08:00 LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA
08:00 LUČE - ZA TRGOVINO 08:30 LOKE - PRI LEVCU
09:30 SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEM DOMU 09:00 LEPA NJIVA - PRI JOŽU
1 1:00 PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU 09:30 RŽIŠE - PRI KOROŠCU
1 1:15 PODVEŽA - PRI JERIJEVI UTI 10:00 GNEČ – ŠPORTNO IGRIŠČE
1 1:45 RADUHA - PRI TEVČU 10:30 TRNAVČE - PRI PEČNIKU
12:00 STRMEC - PRI MIKLAVCU 1 1:00 ŠMIHEL - PRI GOSTILNI 
12:30 STRMEC - PRI SP . MOŽICU, NA OVINKU
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017
Ljudje in dogodki, Organizacije
17
TRŠKE PRAVICE JANEZU PIRNATU
Dobitnik tokrat iz pustnih vrst
Janez Pirnat (desno) se je v Mozirje prvič pripeljal z oranžnim fiatom 126, 
po domače pičipokijem, po 25 letih v Mozirju pa vozi avto nemške znamke 
in ima v rokah listino o trških pravicah. (Foto: Benjamin Kanjir)
Na debeli četrtek so mozirski 
pustnaki tradicionalno podelili tr-
ške pravice prišleku v Mozirje, ki 
se je vključil v razvoj in društveno 
življenje kraja. Tokrat so dobitnika 
našli kar v svojih vrstah, saj je listi-
no iz rok pustnega župana Draga 
Poličnika prejel Janez Pirnat.
Kot je dejal v obrazložitvi glasno-
govornik Pusta Mozirskega Robert 
Klemenak, prihaja letošnji dobitnik 
s Plešivca, izpod Uršlje gore. »Torej 
je gorjanc, katerih si bolj želimo, kot 
močvirnikov,« je oznanil Klemenak. 
V Mozirje je začel hoditi v začetku 
devetdesetih let prejšnjega stoletja, 
ko je spoznal Šramelnovo Tatjano, 
v katero je izstrelil Amorjevo pušči-
co in jo nato odpeljal pred oltar. 
Takoj, ko se je preselil na Ašker-
čevo ulico, se je vključil v zeleno, 
torej lovsko, in pustno bratovščino. 
Obema je zvest, pri lovski je postal 
celo starešina. Njegovo delo je tudi 
železna situla na Trgu osamosvo-
jitve, ki ponazarja pustnaka, stoje-
čega na obali Šajspaha. Pirnat je 
tam, kjer je delo, saj je vedno voljan 
priskočiti na pomoč. 
Listina s trškimi pravicami je ved-
no bolj cenjen dokument, saj priča 
o vključenosti in delovanju v kraju, v 
katerega je nosilca običajno pripe-
ljala ljubezen. Pirnat se je s tem, ko 
je to listino prejel, priključil vrsti emi-
nentnih prišlekov. Med njimi so Ale-
ksander Videčnik, Jakob Preseč-
nik, Ivo Suhoveršnik, Jože Skornšek, 
Alojz Plaznik in še nekaj drugih.
Benjamin Kanjir
PUSTNA SOBOTA V SOLČAVI
Člani Vinarske poskrbeli za večer poln smeha in zabave
»Pride dan, ko nimaš energije in so prazne baterije,« je zapel Matija Cigljar 
v vlogi Saške Lendero. (Foto: Tjaša Pečovnik)
Dvorjenje Donalda Trumpa, ki ga je igral Dejan Ikovic, solčavski Melaniji 
(Janji Slapnik). (Foto: Tjaša Pečovnik)
Na pustno soboto so v dvora-
ni Zadružnega doma Solčavani 
pripravili tradicionalno prireditev 
– Vinarska in poskrbeli za večer 
poln smeha in zabave. Na komi-
čen način so predstavili lokalne 
in globalne polemike, ki pestijo 
prebivalce Solčavskega. Po kon-
čanem programu je obiskovalce 
zabaval ansambel Mladika. Ob 
polnoči pa so se na odru predsta-
vile izvirne maske.
TINA MAZE PRIZNALA 
NOSEČNOST
Prireditev so otvorili s skečem o 
Vinarskih vajah in obiskovalcem 
na humoren način prikazali, kako 
potekajo njihova srečanja. Sledilo 
je nadaljevanje v obliki večernega 
televizijskega programa. 
Najprej je bila na sporedu ne-
konvencionalna risanka, ki se je 
odvijala v eni izmed solčavskih go-
stiln. S humorno reklamo so pro-
movirali intimno milo in nadaljeva-
li s poročili. 
Vinarji so gledalce informira-
li o lokalnih dogodkih. Enega iz-
med odmevnejših, ki je delil tudi 
Solčavane, je predstavljalo sre-
čanje stranke SDS na prireditve-
nem prostoru v Solčavi. Dotak-
nili so se problematike pobira-
nja vstopnine v Logarski dolini, 
se borili za teran ter v goste po-
vabili Domna Prevca in Tino Ma-
ze. Slednja je za Vinarsko eksklu-
zivno priznala, da se je od kariere 
poslovila zaradi nosečnosti. 
JANJO ODDALI DONALDU
V glasbenem premoru se je na 
odru s svojo ekipo predstavila Sa-
ška Lendero, ki je med izvedbo pe-
smi Da ne padem dol izvedla šte-
vilne akrobatske vložke in z njimi 
pošteno nasmejala obiskovalce. V 
romantični komediji so igralci upri-
zorili upor žensk proti moškim in 
Solčavanko Janjo Melanijo oddali 
Donaldu Trumpu. Ob koncu veče-
ra je dogajanje popestril Adi Smo-
lar, ki je na melodijo pesmi Dvajset 
ljubic prepeval o solčavskih gostil-
nah. 
Program se je zaključil z odpira-
njem flaše piva. Vinar je med sa-
mim odpiranjem polomil mizo, obr-
nil kuhinjsko omarico napolnjeno s 
skodelicami, na koncu pa ugoto-
vil, da lahko zamašek enostavno 
odvije.
Tjaša Pečovnik
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017
18
Šport, Informacije
SMUČARKA TINA ROBNIK
Odstop po drugem najboljšem času
Robnikova je imela do odstopa 
drugi najboljši čas druge vožnje. 
(Fotodokumentacija TR)
Na svetovnem prvenstvu v alp-
skem smučanju v Sankt Moritzu je 
priložnost za nastop dobila tudi Lu-
čanka Tina Robnik. Po odlično od-
peljani prvi vožnji v veleslalomu je 
bila na 15. mestu. Žal pa je v veli-
ki želji po čim boljšem času v dru-
gi vožnji zdrsnila s proge in ostala 
brez uvrstitve. 
»Zaradi odstopa sem bila jez-
na, še bolj me je ujezilo, ko sem v 
analizi videla moje čase do odsto-
pa. V drugem teku sem imela drugi 
najboljši čas do drugega vmesne-
ga časa. Žal mi je bilo dobre prilož-
nosti, ampak si ne očitam načina 
vožnje. Pristop je bil pravi in le na 
tak način lahko pridem višje,« je 
POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE
Leskovšek državni prvak, Repenšek 
podprvak, Celjani moštveni zmagovalci
Člani smučarske ekipe Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje
Člani smučarske ekipe Policijskega veteran-
skega društva Sever za celjsko območje, katere 
udarno jedro tvorijo Zgornjesavinjčani Darko Re-
penšek, Ivan Kumer, Miha Leskovšek, Vili Bezjak 
in Janez Lah, v letošnji tekmovalni sezoni znova 
posegajo po najvišjih mestih v državi. 
DRŽAVNI PRVAKI V VELESLALOMU
Po tem, ko so januarja na Cerknem ponov-
no ekipno zmagali na jubilejnem 40. tekmo-
vanju Partizanske smučine – Cerkno '45, s 
kopico odličnih posamičnih uvrstitev (Repen-
šek srebrn v svoji kategoriji, Leskošek in Lah 
četrta), so na 5. državnem prvenstvu sloven-
ske Policije in Združenja Sever v veleslalomu 
na Voglu, kjer se pomerilo več kot 400 tekmo-
valk in tekmovalcev, postali državni prvaki. Če 
jim uspeh uspe ponoviti naslednje leto, bodo v 
svoje vitrine na Policijski upravi Celje v trajno 
last shranili še drugi veliki prehodni pokal in za-
beležili tri zaporedne naslove državnih ekipnih 
zmagovalcev. 
POSAMEZNIKI, KI SO NAJVEČ PRISPEVALI K 
EKIPNEMU USPEHU
K ekipnemu uspehu so z naslovi državnih pod-
prvakov v svojih kategorijah največ prispevali Dar-
ko Repenšek, Danilo Žvikart in Danica Urbanc. Mi-
ha Leskovšek (PP Mozirje), ki je nastopil za ekipo 
PU Celje, je postal državni prvak slovenske polici-
je v svoji kategoriji, podprvak pa Tonček Čeplak 
(Nazarje), ki je nastopal za ekipo UPS GPU in le za 
stotinko sekunde zaostal za zmagovalcem Evge-
nom Veselkom iz ekipe PU Celje. Bezjak (PP Mo-
zirje – PU Celje) je bil odličen sedmi. Za uslužben-
ce policije je bilo državno prvenstvo v veleslalo-
mu hkrati izbirno tekmovanje za nastop na evrop-
skem policijskem prvenstvu v marcu 2017.
Ob tem velja omeniti, da sta Repenšek in Le-
skovšek z zmagama v svojih kategorijah na 5. 
državnem prvenstvu IPA (mednarodno združe-
nje policij) sekcije Slovenija v veleslalomu, 10. 
februarja na Golteh, bistveno prispevala k ekipni 
zmagi IPA kluba Celje.
DR
DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI 
MOZIRJE 
Peter Wohlleben: 
Skrivno življenje 
dreves 
Knjiga, ki je takoj postala svetovna uspešnica, 
nam skozi besede gozdarja Petra Wohllebna 
omogoča neverjeten vpogled v skrivnostni uni-
verzum gozda. V čudovite zgodbe o drevesih, ki 
se sporazumevajo med seboj, ki ljubeče skrbijo 
za svoj naraščaj in negujejo stare, betežne so-
sede, je avtor vključil tudi najnovejša znanstve-
na spoznanja in lastne izkušnje. Pogled v skrito 
življenje dreves, ki nam ga odstira avtor knjige, 
je presenetljiv. Drevesa imajo spomin, si izme-
njujejo sporočila, občutijo bolečino, dobijo lah-
ko celo sončne opekline in gube.
Wohlleben, ki snov knjige črpa iz več desetletij 
izkušenj gozdarja, v kratkih tematskih poglavjih 
učinkovito razkriva, da gre v resnici za zelo dina-
mične in v drevesnih časovnih okvirih zelo burne 
življenjske procese.
svoj edini nastop komentirala Rob-
nikova, specialistka za veleslalom.
Po vrnitvi s svetovnega prven-
stva so smučarke opravile tri dni 
treninga superveleslaloma na 
Rogli. Zadnjega februarja pa so od-
potovale v Ameriko, kjer bodo ime-
le do tekme, ki bo 10. marca v Squ-
aw Valleyu, še nekaj dni velesla-
lomskega treninga.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 19
Šport
INLINE HOKEJ
Po visoki zmagi dva poraza
Na drugi tekmi končnice prvenstva v dru-
gi inline hokej ligi Slovenije so imeli Lučani za 
nasprotnika ekipo HK Vrhpolje mladi. Tako v dru-
gi kot zadnji četrtini so Lučani dali nasprotnikom 
po tri gole in enega v prvi ter jih močno prema-
gali z rezultatom 7:2.
Poleg tega so bili v tretji četrtini kar trikrat s 
tekmovalcem manj zaradi izključitve. Strelci za 
lučko ekipo so bili Matevž Fale trikrat, Peter Kos 
dvakrat in po enkrat Lenart Ugovšek in Aljaž Kr-
znar.
Visoki zmagi sta sledila dva poraza. Najprej 
so z rezultatom 4:2 Lučani izgubili proti IHK Go-
lazen. Po vodstvu z dvema goloma po prvi četr-
tini so prejeli štiri zadetke. Na tekmi je prišlo tu-
di do sedem izključitev, med temi je bilo kar pet 
izključenih lučkih tekmovalcev, kar je prav goto-
vo vplivalo na rezultat. Strelca zadetkov sta bila 
Nejc Cerar in Lenart Ugovšek.
Tekmo z ekipo Pavza so odločili kazenski stre-
li. Po rednem delu je bil rezultat 4:4, pri streljanju 
kazenskih strelov pa so imeli več sreče nasprot-
niki. Dvakrat je za Lučane zadel Lenart Ugovšek, 
po enkrat Nejc Cerar in Janez Ločičnik. Lučani 
kljub dvema zaporednima porazoma ostajajo 
drugi na lestvici. Za vodilnimi Žirafami zaostaja-
jo pet točk.
Štefka Sem
VELESLALOM GASILSKE MLADINE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Najmlajši gasilci po progi v stilu Ilke Štuhec
Udeleženci tekmovanja iz prostovoljnih gasilskih društev Šmartno ob Dreti, Okonina in Luče s svojimi 
mentorji.
V Lučah so organizirali veleslalom za gasil-
sko mladino. Slednjega so v sodelovanju s tam-
kajšnjim smučiščem in mladinsko komisijo pri 
Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline pripravi-
li lučki gasilci. Po veleslalomski progi so se v sti-
lu Ilke Štuhec spustili pionirji in pionirke, mladin-
ci in mladinke ter pripravniki in mentorji iz pro-
stovoljnih gasilskih društev Okonina, Šmartno 
ob Dreti in Luče.
OBČUDOVANJA VREDNI REZULTATI
Lučani so v nekaterih starostnih kategorijah 
uspeli izkoristiti prednost domačega terana, a 
so po besedah Boštjana Pančurja, predstavnika 
organizatorja, tudi drugi tekmovalci dosegli ob-
čudovanja vredne rezultate.
Med pionirkami in pionirji so slavili Lučani Alja 
Dešman in Erik Robnik na prvem mestu ter Sara 
Robnik in David Robnik na drugem. Tretje mesto 
sta si prislužila Šmarčana Blažka Matek in Aljaž 
Brezovnik.
Med mladinkami je zmagala Šmarčanka Sa-
ra Steblovnik Burger, Lučanki Tjaša Dešman in 
Janja Robnik sta zasedli drugo oziroma tretje 
mesto. Med mladinci so se na stopničke povze-
li Lučani Anže Robnik na prvo, Aljaž Pančur na 
drugo in Luka Moličnik na tretje.
TEKMOVALE TUDI MENTORICE
Tokrat so se po progi spustile tudi mentori-
ce, in sicer si je najboljši čas prismučala Mate-
ja Robnik pred Patricijo Pančur in Majo Benedik. 
Med mentorji je slavil Janez Robnik pred Rokom 
Kumrom.
Bolj kot tekmovalni rezultati sta bila po Pan-
čurjevem mnenju pomembna druženje in izme-
njava izkušenj, zato upajo, da se jim prihodnje 
leto pridružijo še podmladki ostalih zgornjesa-
vinjskih gasilskih društev.
Marija Šukalo
USPEŠEN ZAČETEK NOVEGA LETA 
Trije državni prvaki iz kluba Ju-jitsu Samuraj
Na državnem prvenstvu v ju-jitsu borbah za 
kadetske in članske kategorije v športni dvora-
ni OŠ Šempeter v Savinjski dolini je nastopilo pet 
tekmovalcev Ju-jitsu kluba Samuraj, ki so se od-
lično odrezali.
ŠPELA PISTOTNIK PRVAKINJA
Med kadetinjami sta se pomerili Špela Pistotnik 
in Neža Pahič. Špela je uspešno nastopila v dveh 
težnostni kategorijah. Najprej v kategoriji do 48 
kg, kjer je v borbi za 1. mesto premagala tekmo-
valko iz DBV Ippon Sevnica in tako postala držav-
na prvakinja. Nato se je pomerila še v težnostni 
kategoriji višje, kadetinje do 52 kg. Po napeti in 
izenačeni borbi je morala priznati premoč tekmo-
valki iz ŠD Ninja Črnomelj, bronasti iz zadnjega 
evropskega prvenstva, in tako osvojila 2. mesto. 
PO DOLGI ODSOTNOSTI BRINA KOLENC NA 
VRHU
Za njo je na tatami stopila Neža. V kategori-
ji kadetinj do 57 kg je pričela uspešno, vendar 
je kasneje morala priznati premoč tekmovalki iz 
KBV Fudoshi Šempeter. Tako je na koncu osvo-
jila 3. mesto. Med članicami do 62 kg se je po-
merila Brina Kolenc. Brina je bila zaradi poškod-
be s tekmovališč odsotna od marca 2015 dalje. 
Po dveh letih brez tekmovanj ji je prva tekma pri-
nesla naslov državne prvakinje.
DRŽAVNI PRVAK TUDI VID CELINŠEK
Za njimi sta na tatami stopila še kadeta Vid 
Celinšek in Jaka Kolenc. Vid je kljub povišani 
telesni temperaturi nastopil suvereno. Vse bor-
be je končal predčasno s full-ipponom (najvišjo 
tehnično točko v vseh treh delih borbe) in si ta-
ko zasluženo priboril naslov državnega prvaka v 
kategoriji kadetov do 55 kg. Kot zadnji samuraj 
je nastopil Jaka. Uspešno se je boril v kategoriji 
kadetov do 81 kg in si priboril 2. mesto.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 20
Šport, Oglasi
Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje 
programov športa v Občini Nazarje za leto 2017 (objavljenega na 
spletni strani: www.nazarje.si)  objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za sofinanciranje programov športa 
v Občini Nazarje za leto 2017
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih pro-
gramov v Občini Nazarje v letu 2017 v skupni višini 30.000,00 evrov.
Razpisni postopek:
1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mo-
ra predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa 
pripadajoča in zahtevana dokazila.
2. Čas razpisa od 3. 3. 2017 do vključno 3. 4. 2017 do 12. ure.
3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Na-
zarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.
nazarje.si.
4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo 
osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis ŠPORT 
2017 – NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska ces-
ta 4, Nazarje.
Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. 
Številka: 671-0001/2017-2
Datum: 28. 2. 2017
Župan:
Matej PEČOVNIK, l. r.
Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje 
programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za le-
to 2017 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si)  objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za sofinanciranje programov na področju 
kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2017
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih pro-
gramov v Občini Nazarje v letu 2017 v skupni višini 9.000,00 evrov.
Razpisni postopek:
1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mo-
ra predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa 
pripadajoča in zahtevana dokazila.
2. Čas razpisa od 3. 3. 2017 do vključno 3. 4. 2017 do 12. ure.
3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Na-
zarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.
nazarje.si.
4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo 
osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis KULTU-
RA 2017 – NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska ces-
ta 4, Nazarje.
Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. 
Številka: 610-0001/2017-2
Datum: 28. 2. 2017
Župan: 
Matej PEČOVNIK, l. r.
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Mladinci ljubenskega kluba redno na stopničkah
Matevž Samec je na eni zadnjih tekem stal na 
drugi stopnički. 
(Fotodokumentacija SSK Ljubno BTC)
Smučarsko skakalne tekme za mlajše gene-
racije si sledijo ena za drugo, tekmovalci kluba z 
Ljubnega ob Savinji pa beležijo odlične rezulta-
te. Mladinci do 16, 18 in 20 let so se v zadnjem 
času kar trikrat pomerili v Kranju na tekmah za 
pokal Cockta.
MLADINSKA KONKURENCA 
Med mladinci do 20 let je drugo, šesto in sed-
mo mesto osvojil Matevž Samec, med mladin-
kami do 20 let pa je osmo mesto osvojila Petja 
Brglez.
Najuspešnejša generacija so mladinci do 18 
let. Timi Zajc je nastopil na dveh od treh tekem 
in na obeh zmagal, Lovro Vodušek je bil dvak-
rat drugi in četrti. Medard Brezovnik je dvakrat 
osvojil tretje mesto, Aljaž Nerat pa 1 1., 12. in 14. 
mesto.
Žak Mogel je med mladinci do 16 let ob eni 
zmagi osvojil še dva druga mesta, Filip Vranc 
četrto, peto in osmo mesto, Luka Robnik pa je bil 
dvakrat šesti in osmi. 
DEČKI DO 14 IN 15 LET
V tej kategoriji so se na tekmi za pokal Cock-
ta mladi pomerili v Logatcu. V starejši kategoriji 
je Jernej Presečnik osvojil drugo, Karlo Vodušek 
pa šesto mesto. Med dečki do 14 let je bil Lenart 
Presečnik peti, Gorazd Završnik deseti.
CICIBANI IN KATEGORIJI 10 IN 1 1 LET
Zmagovalec regijske tekme za pokal Cockta v 
kategoriji do 10 let je bil Marcel Černivšek. V leto 
starejši kategoriji je med deklicami zmagala Zala 
Krebs, četrta je bila Naja Žerovnik in peta Tinkara 
Žehelj. Med dečki je v tej kategoriji peto mesto os-
vojil Mark Volovšek Murko, šesti je bil Maj Marovt. 
Med cicibani je Jaka Kramer osvojil deseto mes-
to, 16. in 27. sta bila Janez Korent in David Pek.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 21
Šport, Kronika
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• DVE NESREČI NA SMUČIŠČU
Golte: 22. in 23. marca sta se na smučišču na Golteh pripetili 
nesreči, v katerih sta se smučarja huje telesno poškodovala. Oba, 
eden je bil 4-letni otrok, sta bila odpeljana na zdravljenje v celjsko 
bolnišnico. V  obeh  primerih  je  tuja  krivda  izključena, napisano 
pa bo poročilo na pristojno državno tožilstvo.
• VLOMILEC ODNESEL OROŽJE 
Mozirje: 22. marca v popoldanskih urah so policisti v Mozirju 
opravili ogled kraja vloma v stanovanjsko hišo. V času, ko je bil la-
stnik odsoten, je neznani storilec vlomil v protipožarno omaro. Iz 
nje je ukradel sedem kosov neuporabnega starinskega orožja, ki 
izvira iz druge svetovne vojne. 
• POSLEDICE MOČNEGA VETRA
Mozirje: 23. marca ob 19.41 je na cesti Mozirje-Dol-Suha v ob-
čini Mozirje močan veter podrl večje drevo na cestišče. Posredo-
vali so gasilci PGD Mozirje, ki so drevo razžagali in odstranili s 
cestišča.
Šmartno ob Dreti: 24. marca ob 16.13 je v Šmartnem ob Dre-
ti močan veter razkril del strehe na stanovanjskem objektu. Pos-
redovali so gasilci PGD Šmartno ob Dreti, ki so z opeko prekrili 16 
kvadratnih metrov strehe.
• VLOM V GOSTINSKI LOKAL
Mozirje: V noči na 27. februar je bilo vlomljeno v skladišče ribi-
škega doma v Mozirju. Neznani storilci so od tam odnesli večjo 
količino alkoholnih pijač.
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Ljubenke z dvema zmagama še bližje 
končnemu cilju
Odbojkarice KLS Ljubno osta-
jajo edina neporažena ekipa v 3. 
DOL vzhod za ženske in so vse 
bližje končnemu prvemu mestu 
v ligi in napredovanju v višji rang 
tekmovanja. Na domači tekmi so 
se pomerile z drugo ekipo Prevalj, 
ki ni bila dorasel nasprotnik lju-
benski. 
GOSTJE NISO NUDILE 
DOSTOJNEGA ODPORA
V prvem nizu je domača ekipa 
hitro povedla in si ustvarila razli-
ko, tako da je bil na drugem tehnič-
nem odmoru rezultat že 16:6, na-
kar so gostje osvojile le še dve toč-
ki. Tudi drugi se je začel podobno 
kot prvi, gostje niso nudile dostoj-
nega odpora, domačinke so z dob-
rimi napadi Anje in Petje Brglez na-
redile razliko in z nekaj domiselni-
mi akcijami zaključile igro v svo-
jo korist. V tretjem nizu so z dobri-
mi servisi Teje Terbovšek in dobro 
igro ostalih igralk naredile delni iz-
id 13:0, kar je bilo dovolj za še eno 
gladko zmago z rezultatom 3:0 
(25:8; 25:12; 25:12). 
ŽE PETNAJSTA PRVENSTVENA 
ZMAGA
V šestnajstem krogu so igral-
ke KLS Ljubno gostovale v Črni 
na Koroškem pri ekipi, ki je trenu-
tno na tretjem mestu s samo dve-
ma porazoma. Prvi set je bil izena-
čen do osme točke, nato so z dob-
rimi servisi Tadeje Pečnik in odlič-
no igro v obrambi onemogočile do-
mače igralke in naredile razliko os-
mih točk. V drugem so gostiteljice 
povsem nadigrale in povedle kar 
z 21:9. V končnici niza so doma-
če igralke uspele nekoliko zmanj-
šati razliko. V tretjem nizu je bilo že 
očitno, da bodo točke zopet odšle 
na Ljubno. Za končni rezultat 3:0 
(25:18; 25:18; 25:19) in že pet-
najsto prvenstveno zmago je pot-
rebno pohvaliti celotno ekipo KLS 
Ljubno.
»MINICE« PREMAGALE TRI 
EKIPE
Ekipa za mini odbojko je zelo us-
pešno nastopila na turnirju v Šem-
petru, zabeležila tri zmage in osvoji-
la prvo mesto v svoji skupini. V prvi 
tekmi so »minice« premagale ekipo 
Prebolda z rezultatom 2:1, v drugi 
tekmi drugo ekipo Šempetra z rezul-
tatom 3:0, v tretji tekmi pa še prvo 
ekipo Šempetra z rezultatom 2:1.
Franjo Atelšek
NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Nogomet ostaja najštevilčnejši 
šport
Otroci so pred polnimi tribunami staršev, sorodnikov in prijateljev na 
igrišču pustili svoje srce. (Foto: Benjamin Kanjir)
Navdušenci in zanesenjaki No-
gometnega društva Mozirje, ki ga 
vodi Matjaž Purnat, so organizirali 
že 9. turnir v dvoranskem nogome-
tu. V dveh dnevih je po parketu mo-
zirske športne dvorane za žogo te-
kalo okoli 250 otrok.
Na igrišče so najprej stopile ekipe 
selekcij U13 – z Ljubnega ob Savi-
nji dve, prav tako iz Šoštanja, še dve 
domači in po ena iz Šmartnega ob 
Paki in Slovenj Gradca. Na prvih treh 
mestih so se zvrstili Mozirje, Šmar-
tno ob Paki in Ljubno.
V kategoriji U15 so se pomerili 
nogometaši z Ljubnega ob Savinji, 
Luč ter po dve ekipi iz Slovenj Grad-
ca in Mozirja. Slavili so Ljubenci 
pred Mozirjani in Slovenjgradčani .
Naslednji dan so se najprej zbra-
li najmlajši udeleženci dvodnevne-
ga turnirja. V kategoriji U9 so si sto-
pile nasproti ekipe Ljubno ob Sa-
vinji, Velenje in po dve iz Slovenj 
Gradca, Šoštanja in Mozirja. V ve-
likem finalu so mali nogometaši iz 
Slovenj Gradca porazili Šoštanjča-
ne, tretji so bili domačini.
Zadnji del nogometnega festi-
vala je pripadel ekipam selekcij 
U1 1. Pomerile so se ekipe Ljubno 
ob Savinji, Šoštanj, Slovenj Gra-
dec in Mozirje, vsak klub z dve-
ma ekipama. Zmagovalci tega 
dela so postali Mozirjani, pred 
Ljubnim ob Savinji in še eno do-
mačo ekipo.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 22
Zahvale, Oglasi
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje 
(Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, 
Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. l. RS št. 69/02, 
1 12/04 in 54/10), Občina Mozirje objavlja 
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV 
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE
1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj 
Občine Mozirje za leto 2017: 
  
- nagrada Občine Mozirje,
- zlata plaketa s priznanjem. 
2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: 
ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE
se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje za vidne do-
sežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih 
pomembnejših jubilejih.
Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občin-
ski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg de-
narne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.
ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE
se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge or-
ganizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših 
področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pi-
snega priznanja.
3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizič-
ne osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, 
župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje.
Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vse-
bino:
- osnovni podatki o predlagatelju;
- podatki o predlaganem kandidatu za priznanje;
- obvezna obrazložitev predloga;
- vrsta priznanja;
- podpis vlagatelja.
4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje.
O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s skle-
pom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov.
Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi pred-
log za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vpra-
šanja, volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje. Dokončen 
sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje.
5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega 
sveta Občine Mozirje.
6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na 
naslov: 
Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje – RAZPIS ZA ZBI-
RANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ – NE OD-
PIRAJ, do vključno 17. 3. 2017.
OBČINA MOZIRJE 
Vsi, ki radi jih imamo,
nikoli ne umrejo,
le v nas se preselijo
in naprej živijo,
so tu in tu ostanejo.
                          M. Kačič
ZAHVALA
Ob smrti žene, mame, babice
Ivanke RESNIK
iz Dola pri Gornjem Gradu
27. 8. 1936 - 18. 2. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, 
znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
Vsi njeni
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 23
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Mirno in spokojno si zaspal,
V večni sen od nas odpotoval.
Naj bo srečno tvoje potovanje
In pogosto vračaj se nam v sanje!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Viktorja ZAJCA
p. d. Muhovca
iz Zgornjih Pobrežij
1 5. 10. 1932 - 21. 2. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in 
sosedom za izrečena sožalja, darovane maše, sveče in cvetje. Posebna 
zahvala tudi vsem gasilcem, g. župniku, govorniku, pevcem, prapor-
ščakom in pogrebni službi Morana.
Dragi ata, pogrešali te bomo.
Vsi njegov
Zdaj ne trpiš več draga mama,
zdaj nič več te ne boli,
a svet je pust in prazen,
odkar te več med nami ni.
Tvoj dom je zdaj med angeli,
miru naj večni Bog ti podari.
V SPOMIN
Ivanki TROGAR
z Brezja
10. 12. 1929 - 27. 2. 2016
Minilo je že leto dni, odkar si za vedno odšla od nas.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu. 
Vsi njeni
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetel in lep
kot zvezda na nebu ...
                      Tone Pavček
ZAHVALA
Janez KUMPREJ
p. d. Maslčerjev ata iz Varpolj
19. 12. 1929 - 20. 2. 2017
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izreče-
na sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Hvala 
gospodu župniku Davidu Zagorcu za opravljen obred. Posebej pa se 
zahvaljujemo ekipi nujne medicinske pomoči ZD Nazarje. 
Ata Janez, tvoje zlato srce in smejoče oči bodo za vedno z nami.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Mineva eno leto, odkar nas je zapustila 
Marija MAVRIČ
1933 - 2016
Mož Jože, Marjana, Matjaž, Rok
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 24
Za razvedrilo
ENA MELANIJINA STARA MAMA IZ VARPOLJ, DRUGA S KOLOVRATA
Ob prevzemu lokalne oblasti, ki jo na skrajno miren način vsako leto 
na pustni dan izvede pustna vlada, je prišlo do presenečenja. V Mozir -
je se je z rdečo limuzino pripeljal ameriški predsednik Donald Trump. 
Spremljali so ga Melanija, Ivanka in tast, ob tem pa do zob oboroženo 
spremstvo. Trumpov obisk ni bil naključen, saj je izvedel, da je ena Me-
lanijina stara mama iz Varpolj, druga pa s Kolovrata. Zato se je odlo-
čil, da pride in investira v Zgornjo Savinjsko dolino. Razdelil je dolarje, 
odplesal kolo, nato pa je tako hitro, kot je prišel, tudi odšel. 
(Foto: BK)
(Foto: PT)
(Foto: PT)
ŽALOVANJE SLOVENIJE ZA TERANOM
Liza Vršnik, članica Vinarske: »Odkar smo v EU – Evropa uzema 
– nam vedno nekaj jemljejo. Dokler se je šlo za morje, se še nisem 
preveč sekirala. Ampak sedaj se gre za vino! To je moje edino vese-
lje v življenju.«
Kmalu jo prekine »Vinarska mušica«, ki sklene, da hrvaška in slo-
venska flaša pripadata Vinarjem, sicer je pa Solčavanom vseeno, 
dokler imajo rebrski melisovec.
ALI JE PIVO BOLJŠE OD ŽENSKE?
Matija Cigljar je na Vinarski v Solčavi s težavo odprl stekleni-
co piva. Ob številnih neuspelih poskusih je v mislih primerjal pivo z 
žensko, ob tem pa sklenil: »1. Piva ti ni treba peljati na večerjo in pija-
čo. 2. Pivo ne znori, če si poiščeš drugo pivo. 3. Pivo nima tašče. 4. 
Ko se pivo peni, to ni zaradi besa.«
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 25
Križanka, Informacije
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 10. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni-
ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. 
ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
Dežurne službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so-
botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu-
di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so 
možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 26
Petek,
3. marec
ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji 
Pogovor o sadjarstvu na podeželju
ob 18.00. OŠ Gornji Grad
Predavanje in delavnica Vrt brez zalivanja
ob 19.00. Bohačev toplar v Nazarjah
Pripovedovalski večer Jes pa vem za eno zgodbo
ob 19.00. Hotel Benda v Mozirju
Odprtje razstave slikarja, lončarja in pesnika Roka Komela
ob 20.00. Športna dvorana Mozirje
Odbojkarska tekma OK Mozirje : Swatycomet Zreče
Sobota,
4. marec
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
6. tradicionalni etno večer Glej lušno je pr' nas
ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Litija (člani, liga za prvaka)
ob 20.00. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Razočarana gospodinja pri seksologu
Nedelja,
5. marec
ob 16.00. Kulturni dom Nova Štifta
Komedija Štirje letni časi
Torek,
7. marec
ob 7.00. Pri Domu kulture Nazarje
Pohod DU Nazarje na sv. Primož nad Kamnikom
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
8. marec
ob 9.00. Kmetija Potočnik, Lepa Njiva 18
Prikaz obrezovanja visokodebelnih sadovnjakov
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Zeliščarski pomenki
ob 14.00. Kmetija Turk (Vajd), Prihova 17
Prikaz obrezovanja visokodebelnih sadovnjakov
ob 17.00. Hranilnica na Rečici ob Savinji
Uradno odprtje Krajevne knjižnice Rečica ob Savinji
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Medvedkova knjižnica
ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Komedija Štirje letni časi
Četrtek,
9. marec
ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Mucka z balonom
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Medvedkova knjižnica
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji 
Skupina za žalujoče
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Interni nastop učencev Glasbene šole Nazarje
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta-
la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po-
ceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 TOTAL	TV	AKCIJA
Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izkoristi-
te brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968.
Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za 
TOTAL TV in TELEMACH.
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo 
v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 
041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menja-
va zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 KOMBI	PREVOZI	–	TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in 
◊	 SKI	BOARD	SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk – 
klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene 
smučarske opreme. Novo: napenjanje in testiranje tenis lopar-
jev. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, 
traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 
041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše pasme za dopitanje na 
večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. 
Prodam kravo, brejo s tretjim teletom, 
predvidena telitev začetek aprila; gsm 
041/755-538.
Prodam bika limuzina, starega 14 dni; 
gsm 041/299-928.
Prodam bikca simentalca, starega 12 dni; 
gsm 040/256-652.
Prodam koze in breje koze; gsm 
041/697-329.
Prodam telico ciko, staro 10 mesecev, 
težka 300 kg; gsm 041/853-085.
Prodam telico ciko, staro 1 1 mesecev, va-
jena paše; gsm 040/747-823.
Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 
051/331-020.
Prodam dve telici, sivorjavi, stari 2 le-
ti, breji okoli 3 mesece, pašni; gsm 
014/942-169.
Bikca čb, težkega okoli 160 kg, prodam; 
tel. št. 58-32-360.
Prodam teličko, staro 10 dni, rj/lis; gsm 
031/393-562.
Prodam petelina štajerca; gsm 040/684-
008.
Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 
031/805-832.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje, 
in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 
031/533-745.
Kupimo telice in krave za zakol, plačilo ta-
koj; gsm 031/832-520.
Kupim bika simentalca, limuzin, mesni 
tip, 100 do 120 kg; gsm 031/583-326.
Kupim bikca ali teličko mesne pasme, 
starega do 20 dni; gsm 041/226-251.
Kupim brejo telico sivko ali čb; gsm 
040/591-524.
DRUGO – KUPIM 
Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbe-
no mehanizacijo, v kakršnem koli stanju 
kupim; gsm 031/736-727.
VOZILA – PRODAM
VW caddy 1,6 tdi, l. 201 1, 143.000 km, le-
po ohranjen; gsm 040/684-238.
Prodam hondo HR-V, 91 kW, 124 KM, l. 
2005; gsm 041/776-422.
Prodam audi A4, I. 2004, metalne barve, 
prevoženih 266.000 km; gsm 031/557-
290.
Prodam renault clio 1.4, l. 1999, bencin-
ski motor. Cena 560 eur; gsm 040/322-
875.
DRUGO – PRODAM
Prodam manjšo količino jedilnega krom-
pirja, fižol in sadike malin; gsm 031/270-
088.
Prodam konjski gnoj, po 20 kg v kantah, 
za vrtove ali za travnike; gsm 070/607-
765.
Prodam fantovsko obhajilno obleko in 
čevlje, uporabljeno enkrat, cena 40 eur; 
gsm 041/812-363.
Jedilni krompir prodam; gsm 030/914-
992.
Prodam hladilnik, višina 60 cm, in pralni 
stroj; gsm 031/228-217.
Prodam sušilni stroj gorenje, malo ra-
bljen, cena 180 eur; gsm 031/297-853.
Prodam 0,7 m3 češnjevih desk, debe-
line 30 mm. Cena po dogovoru; gsm 
031/714-196.
Ugodno prodam malo rabljeno sedež-
no garnituro, bež barve, raztegljivo; gsm 
040/419-945.
Prodam bukova drva, cepljena, za na-
slednjo kurilno sezono; gsm 040/430-
080.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje 
v Mozirju; gsm 030/284-699.
Stanovanje, lasten vhod, osebi ali dvema, 
oddam, okolica Mozirja; gsm 051/230-
764.
Prodam stanovanje v dvostanovanjski hi-
ši na Ljubnem; gsm 040/677-046.
V Nazarjah, Rečici, Nizki, Pobrežjah ali 
okolici najamem prostor za garažo; gsm 
040/220-643.
OSEBNI STIKI 
Moški srednjih let hoče živeti z žensko 
brez otrok; gsm 041/959-192.
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017
Šport, Čestitke, Oglasi
27
MEDOBČINSKO STRELSKO TEKMOVANJE
Z zračno puško najboljši 
Marjan Prodnik
Najboljši strelci v tekmovanju z zračno puško: Marjan Prodnik (na sredini) 
Tomaž Trogar (levo) in Boris Purnat. (Foto: Negro Kočar)
Strelsko društvo Gornji Grad je 
v Bočni organiziralo medobčinsko 
strelsko tekmovanje z zračno pu-
ško. Nastopilo je dvajset strelcev iz 
štirih občin. Vsak je imel možnost 
streljanja v desetih krogih tekmo-
vanja, od tega je za skupni rezultat 
štelo pet najboljših rezultatov.
Prvo mesto je osvojil lanski zma-
govalec Marjan Prodnik iz Solča-
ve z 880 krogi. Zmago si je zago-
tovil že dve koli pred koncem lige. 
Za drugo in tretje mesto so se po-
tegovali trije strelci, tako je bilo na-
peto vse do zadnjega kroga. Drugo 
mesto si je pristreljal Tomaž Trogar 
(SD Gornji Grad) z 868 krogi, tret-
je mesto je osvojil Boris Purnat (SD 
Gornji Grad) z 866 krogi. Najbolj-
šim trem je medalje podelil najsta-
rejši član in najbolj zagnan strelec, 
član nadzornega odbora SD Gornji 
Grad Ivko Poličnik.
Štefka Sem
NA GOLTEH MED VRATCI NAJPREJ POKLICNI GASILCI
Kondicijo utrjevali na najlepši možni način
Ne le zmagovati, pomembno se je aktivno družiti, so povedali poklicni 
gasilci na Golteh. (Fotodokumentacija: ZSPG)
Združenje slovenskih poklicnih 
gasilcev je na Golteh skupaj z go-
stitelji organiziralo 17. veleslalom 
poklicnih gasilcev Slovenije. Na 
tekmovališču Blatnik se jih je po-
merilo 1 16, od tega tudi 14 iz Hrva-
ške, 25 pa jih bodisi ni startalo, so 
odstopili ali so bili izločeni. Po delu 
iste proge se je pomerilo še deset 
deskarjev, vsi po vrsti pa so dožive-
li izjemen dan za uživanje v soncu 
in zasneženih strminah. Med tek-
movalci nam najbližja sta bila so-
lidno uvrščena v prvi tretjini tekmu-
jočih Robert Krajnc in Primož Vasle 
iz PGE Gorenje. 
Ob zaključku srečanja, ki je bilo 
veliko več kot le tekmovanje med 
vratci, je ob prisotnosti Uprave RS 
za zaščito in reševanje zbrane na-
govoril predsednik Združenja slo-
venskih poklicnih gasilcev Miran 
Korošak. Ob čestitkah za doseže-
ne uspehe je med drugim pouda-
ril, »da so tovrstna druženja tudi pri-
ložnost za izmenjavo izkušenj, saj 
je v združenje včlanjenih več kot 
800 poklicnih gasilcev iz vse Slove-
nije. Le-ti delujejo v štirinajstih jav-
nih gasilskih zavodih, treh letaliških 
poklicnih gasilskih enotah (PGE), 
dvanajstih industrijskih PGE, treh 
prostovoljnih gasilskih društvih s 
poklicnim jedrom ter v okviru gasil-
ske šole na Igu pri Ljubljani«.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 9, 3. marec 2017 28