Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, sreda, 23. decembra 2020 Letnik LXXIII  št. 101  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Ptuj  Peršonova ostaja gradbišče do pomladi  Stran 2 Politika Hajdina  Merc: »To je za kriminaliste in policijo!«  Stran 5 Podravje Destrnik  Cena za kolesarko, ki je vredna avtoceste  Stran 5 SPORED Jeff Bridges Zvezdnik s tihim življenjem 24. DECEMBER 2020 št. 52 ZGODBA TEDNA NOVOLETNI TV-SPORED Almila Ada (Solze v raju) Bila je dvojnica Scarlett Johansson! Tilen Artač, Maja Martina Merljak, Blaž Švab Za silvestrovo je najlepše doma! Od 24. 12 . do 31. 12 . 2020 TV-spored Obvestilo bralcem Aktualno Spodnje Podravje  Spoštovani župani, to je brez veze!  Stran 3 Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje  Z novim letom zvišanje minimalne plače ali ne? Delodajalci in sindikati na nasprotnih bregovih V skladu z zakonom o minimalni plači je z novim letom predvideno njeno ponovno zvišanje: s 700 na 736 evrov neto. Izračun minimalne plače se bo v prihodnje usklajeval z minimalnimi življenjskimi stroški, minimalna plača jih bo morala presegati za vsaj 20 odstotkov. Več na strani 2. Direktorska šola  Rekorder ptujski Dom upokojencev s 36.000 evri  Stran 3 Spodnje Podravje  Gasilcem iz interventnega zakona 235.000 evrov  Strani 6 in 7 1211 Danes priloga Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 2 zakonu sedaj, povzročamo. Z njimi namreč posegamo v plačna raz- merja mimo tarifnih razredov in v osnove za sistemizacijo delovnih mest. Če bi zaradi dviga minimalne plače, ki posega v prve štiri tarifne razrede, želeli ohranjati razmerja med posameznimi tarifnimi razre- di, bi morali proporcionalno dvigni- ti plače po celotni plačni vertikali. Tega si v naši dejavnosti, kot tudi nekaterih drugih, kratkoročno ne moremo privoščiti. V primeru mo- rebitne refundacije zneska poviša- nja minimalne plače s strani države se sicer strošek plač ne bo povečal, uravnilovki pa se ne bomo izognili. S tem bomo povzročili podjetjem težave pri organizaciji dela, pri so- delavcih pa bomo sprožili nezado- voljstvo, ki bo negativno vplivalo na motivacijo, posledično pa lahko to predstavlja tveganje za nižjo produktivnosti in slabšanje konku- renčne sposobnosti.« sreda  23. decembra 20202 Aktualno Glede na letošnje izredno zah- tevne pogoje, skozi katere se pre- bija gospodarstvo, so pozivi go- spodarstvenikov k začasni zamr- znitvi minimalne plače vse glasnej- ši. »V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) vseskozi zagovar- jamo dostojne plače za dostojno življenje. Zaradi trenutnih kriznih razmer predlagamo, da se rast minimalne plače vsaj za obdobje enega leta zamrzne. S 1. januarjem 2021 bi se morala minimalna plača z 940 evrov (bruto) po veljavni za- konodaji dvigniti na približno 1.025 evrov bruto. Trenutne razmere tega ne dopuščajo, saj številna podjetja dodatnega bremena ne bi prenesla. Upoštevati moramo zaprtje večine obrtnih dejavnosti za več mesecev, upad prihodkov in nevarnost za odpuščanje delav- cev. Ravno zato predlagamo, da se minimalna plača zamrzne, delav- cem, ki delo opravljajo, naj se v letu 2021 izplača neobdavčeni krizni do- datek, ki naj ga v celoti izplačuje država. Pri zamrznitvi minimalne plače in izplačilu kriznega dodatka si želimo dialog in kompromis med socialnimi partnerji, zato je treba skupno podpreti našo predlagano rešitev in jo ponuditi vladi, da jo uvrsti v protikoronske svežnje,« je mnenje gospodarstvenikov, zdru- ženih v OZS, predstavil direktor ptujske Območne obrtno-podje- tniške zbornice Boris Repič. Levica: »Država gospodarstvu izdatno pomagala« Sindikati in opozicijske stranke (v glavnem Levica, ki je »mati« za- kona o minimalni plači), zamrznitvi zvišanja minimalne plače ostro na- sprotujejo. V Levici so spomnili, da država podjetja med krizo podpira z izdatnimi pomočmi. »Delodajalci so samo z zadnjim PKP 6 prejeli mi- lijardo evrov subvencij. Vse stroške dela za zaposlene delavce na čaka- nju in za delavce, ki delajo skrajšani delovni čas, jim v celoti krije drža- va. Podjetjem so v protikoronskih paketih zagotovili oprostitev pri- spevkov za pokojninsko zavarova- nje, akontacije plačila davka na do- biček, državna poroštva za bančna posojila, kritje fi ksnih stroškov itd. Zahteve delodajalcev bi pomenile milijardno božično darilo za ka- pital in kazen za delavce. V Levici ne bomo pristali na to, da se pod pretvezo epidemije znižuje plače in pravice delavcev. Podpiramo sindikate v njihovi napovedi splo- šne stavke.« Past zviševanja minimalne plače: državi več kot delavcu? Predsednik uprave Taluma Mar- ko Drobnič razume eno in drugo stran. »Oba predloga sta z vidika delovanja organizacij in interesov, ki jih zastopata, razumljiva. A na način, kot se tradicionalno takšnih in podobnih stvari lotevamo v naši državi, da se postavimo vsak na svoje okope, ne bomo prišli daleč,« je poudaril in opozoril na »fi nanč- no past« zviševanja minimalne plače, v smislu, da skoraj več kot delavec s pobranimi prispevki od in na plačo dobi država. Ugodno rešitev za delodajalce in delavce vidi v davčnih olajšavah. »Razpo- reditev koristi od povečanja bruto minimalne plače namreč kaže, da dobi delavec samo dobro tretjino, država pa dobi skozi povečanje davkov in prispevkov – bruto 1 in bruto 2 – skoraj dve tretjini zneska. Delodajalcu pa se seveda strošek poveča. To ni dobro in ne korektno za sodelavce, hkrati ni sprejemljivo za delodajalce. Na izziv zviševanja minimalne plače je treba pogledati vzajemno in vzpostaviti mehani- zem, da se delodajalcem strošek dela ne bo povečal, sodelavci pa bodo dobili več. Učinek dviga lah- ko na primer dosežemo z davčno olajšavo, ki jo je treba uskladiti po celotni plačni vertikali. S tem ne bi prišlo do dviga stroška de- lodajalca, s priznano olajšavo pa bi se dvignil neto znesek, ki bi ga prejel delavec. Na tak način bi obo- ji, delodajalci in sindikati, uveljavili svoje interese.« O rušenju razmerij med plačami Prvi mož Taluma je spomnil še na učinek sorazmerne uskladitve vseh plač v podjetjih. Če se zviša minimalna plača, je treba tudi os- tale plače uravnotežiti. »Največji izziv pri spremembi minimalne plače bo uravnilovka, ki jo s spre- membami, kot so opredeljene v Foto: ČG Politična kriza in kaos zaradi epidemije sta popolnoma zasenčila zelo pomembno vprašanje o zvišanju minimalne plače. Spodnje Podravje  Z novim letom zvišanje minimalne plače ali ne? Delodajalci in sindikati na nasprotnih bregovih V skladu z zakonom o minimalni plači je z novim letom predvideno njeno ponovno zvišanje: s 700 na 736 evrov neto. Izračun minimalne plače se bo v prihodnje usklajeval z minimalnimi življenj- skimi stroški, minimalna plača jih bo morala presegati za vsaj 20 odstotkov. Slovenija  Na Ptuju niso razočarani Zmagovalka EPK 2025: Nova Gorica Izbirna komisija je v petek priporočila Novo Gorico kot tisto slovensko mesto, ki bo leta 2025 skupaj z nemškim mestom Chemnitz nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). Nova Gorica je kandidaturo za EPK 2025 pripravila v sode- lovanju s čezmejno Gorico. Poimenovali so jo Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. Kot je na novinarski konferenci poudarila predsednica izbirne komi- sije Cristina Farinha, so vsa štiri slovenska mesta v svojih kandidaturah naslovila zelo aktualne in relevantne evropske teme, kot so solidarnost, meje, klimatske spremembe in transformacije. V Novi Gorici so razgla- sitev EPK 2025 pričakali na skupnem trgu obeh Goric, na Trgu Evropa. Veselje ob razglasitvi je bilo nepopisno, na njem pa so sodelovali člani občinskih oblasti iz Nove Gorice in Gorice. Na Ptuju, kjer so se sprva pro- jekta z ekipo okoli Aleša Štegra lotili veliko bolj ambiciozno, ni bilo več- jega razočaranja, izbranemu mestu pa so ob objavi izbora zaploskali. Po besedah županje Nuške Gajšek Novi Gorici „zelo privoščijo zmago, saj gre ne nazadnje za nacionalni projekt“. Foto: M24 Ptuj  Dela bodo končana šele spomladi Peršonova ostaja gradbišče Stanje v Peršonovi ulici ob prenovi je katastrofalno, tako za delavce kot voznike in stanovalce. Več tednov je cestišče do- besedno čisto blato, kanalizacijski jaški na sredini cestišča pa so tako visoki, da se preko njih skorajda ni mogoče peljati brez poškodbe vozila. Zaradi ozke ceste se s težavo srečata dva avtomobila, srečevanje s tovornjaki pa je ruska ruleta … Nekaj težav bo predvidoma odpravljenih že ta teden, v celoti pa bo investicija končana šele spomladi. Čeprav je bilo predvideno, da bodo dela v Peršonovi ulici končana do konca novembra, se rok krepko po- daljšuje. Razloga za to naj bi bila povečan obseg del in epidemija. »Do podaljšanja dokončanja gradbenih del je prišlo zaradi povečanega ob- sega del – celovite menjave tamponskega dela vozišča in delno zaradi razmer pandemije. Večji del obnove bo izveden letos, v začetku pomla- di 2021 pa se bodo izvedla zaključna dela. Dinamika bo odvisna od vre- menskih razmer,« so razloge argumentirali na Mestni občini Ptuj. V teku so zaključna gradbena dela na zgornjem ustroju, ta teden naj bi začeli polagati grobi asfalt na celotni dolžini ceste. Ali bo to izvedeno ali ne, bo predvsem odvisno od vremenskih razmer, saj morajo biti tem- perature nad lediščem. Foto: ČG Po planu naj bi gorbi asfalt po celotni dolžini Peršonove položili te dni. Na občini so s težavami voznikov in stanovalcev seznanjeni, vožnja po območju gradbišča naj bi bila po njihovih informacijah otežena pred- vsem zaradi višinske prilagoditve cestnih jaškov vodovoda in kanaliza- cije na višino asfaltne površine. Razmeram se seveda morajo prilagajati tudi delavci, ki morajo zelo pogosto stroje in vozila prestavljati, da omo- gočijo dostop po ulici. V sklopu investicije bodo urejali tudi krožišče na Volkmerjevi cesti, pri Šolskem centru, kar pa na terenu še sploh ni vidno. Očitno bo tudi to trajalo še nekaj časa. Vrednost naložbe naj bi znašala 580.000 evrov, v celoti jo bo krila Mestna občina Ptuj. Na občini smo povprašali, ali se bo investicija morda pocenila zara- di dejstva, da se izvajalci del – podjetji Javne službe Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj – niso držali rokov, saj se bodo krepko podaljšali, celo za več mesecev. A so pojasnili, da to ne vpliva na končno vrednost investi- cije. »Enoodstotni dvig plač pomeni za Talum na letni ravni dodatni strošek 400.000 evrov. Sedemodstotni dvig bi ob ohranitvi plačnih sorazmerij za skupino Talum na letni ravni pomenil skoraj tri milijone evrov dodatnega stroška,« je povedal predsednik Talumove uprave Marko Drobnič. V Talumu se bo letošnji strošek plač v primerjavi z lanskim sicer za štiri odstotke znižal. »Znižanje bo rezultat upokojevanja sodelavcev ter znižanja plač vodstvenim in vodilnim kadrom zaradi nastalih izrednih okoliščin. V plače ostalih sodelavcev nismo posegali, nekateri sodelavci so bili v ukrepih začasnega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, kar je pri stroških dela prav tako pomenilo manjšo razbremenitev,« je še dodal Drobnič. Foto: ČG Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020 COLOR CMYK stran 3 sreda  23. decembra 2020 3Aktualno Kdo bo »licenciral« direktorje 2021? Podjetje Firis Imperl mora za licenco za izobraževanje zaprositi socialno zbornico vsako leto. Ko se jim letošnja izteče, za novo ne nameravajo več zaprositi. »Z letom 2020 bo Firis Imperl zaključil izvajanje tega programa, saj ne bo zaprosil za podaljšanje izvajanja. Vzporedno je nastal tudi interes Socialne zbornice Slovenije, da bi izvajanje tega programa prevzela ona,« so nam pojasnili v podjetju. Čeprav SZS že podeljuje strokovne izpite, pa se zdi, da nimajo nobene želje, da bi ta program izvajali sami; vsaj tako gre med vrsticami brati njihov odgovor: »Kdo bo program izvajal, še ni znano, ker postopek glede pridobitve soglasja še vedno poteka.« Če kandidat nima opravljenega programa za vodenje, ga mora opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktor- ja. To izobraževanje pa opravlja kar družba z omejeno odgovornostjo, in to samo ena v državi. Direktorje že 26 let usposablja zasebno podjetje Gre za podjetje Firis Imperl, ki ga je za to s sklepom leta 2006 pooblastila Socialna zbornica Slo- venije. »Firis Imperl, d. o. o., izva- ja šolo za direktorje v socialnem varstvu 26 let, od leta 1994. Nasta- la je v času, ko je bil še velik defi cit vodstvenega znanja in prepozna- vanja sodobnih trendov vodenja socialnovarstvene organizacije. Je eden od prvih tovrstnih programov v Evropi,« so nam pojasnili pri tem podjetju. Država je tako »z novelo Zakona o socialnem varstvu (v 56. členu) opredelila, da mora imeti direktor socialnovarstvene organi- zacije opravljen program za vode- nje socialnovarstvenega zavoda«. Omenjena novela je bila sprejeta leta 2006, istega leta je podjetje Firis Imperl dobilo še pečat SZS. Strošek plačuje javni zavod »Direktor socialnovarstvenega zavoda mora po zakonu zaključiti izobraževanje v roku enega leta od nastopa funkcije. Drži, največkrat je plačnik ustanova, občasno je tudi kakšen samoplačnik,« v pod- jetju odgovarjajo na vprašanje, ali drži, da strošek tega izobraževanja praviloma nosi javni zavod. Cena tovrstnega izobraževa- nja je 444,08 evra, so pojasnili na SZS, v sklopu tega pa poteka de- set terminov. Strošek izobraževa- nja direktorja torej skupno znaša 4.440 evrov. Podjetje Firis Imperl je tako leta 2016 ustvarilo 505.000 evrov prihodkov, je razbrati s por- tala Gvin. Vsa ta sredstva so bila ustvarjena v poslovanju z javnimi zavodi, če gre verjeti podatkom na portalu Erar, ki je leta 2016 zabele- žil 520.000 evrov nakazil iz javnega sektorja na račun družbe Firis Im- perl. Skupaj je podjetje prejelo dob- rih 7,7 milijona evrov za izobraževa- nja direktorjev socialnih zavodov. Največ denarja iz Doma upokojencev Ptuj »Koristniki naših izobraževal- nih programov so v veliki večini ustanove, izvajalci javne službe na področju socialnega varstva. Med njimi je okoli 80 % javnih zavodov, ostalo so predvsem zasebni domo- vi za starejše s koncesijo,« v Firis Imperl pojasnjujejo ta dejstva. Iz tega sledi tudi, da je direktor- je, ki so si izobraževanje plačali iz lastnega žepa, mogoče prešteti na prste ene roke. Skupno so v ome- njenem podjetju iz javnih sredstev prejeli kar 7,7 milijona evrov, odkar ta nakazila beleži portal Erar. Mošnjiček so zanje najbolj razve- zali v Domu upokojencev Ptuj, kjer so podjetju nakazali kar 36.000 evrov! Sledi Obalni dom upokojen- cev Koper, kjer so za izobraževa- nja dali slabih 27.000 evrov, tretje mesto pa zaseda Dom upokojen- cev Domžale, kjer so nakazali 23,6 tisočaka. Foto: ČG in Arhiv M24 Slovenija, Podravje  Milijoni evrov za direktorsko šolo v socialnem varstvu Rekorder ptujski Dom upokojencev s 36.000 evri Čeprav je javnosti načeloma znano le to, da direktorje domov upokojencev imenujejo svetniki zavoda (večino jih kot lastnica zavoda imenuje država oz. ministrstvo za delo), pa morajo kandidati za ta stolček ob ustrezni izobrazbi imeti ali opraviti še strokovni izpit in program za vodenje socialno- varstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom RS za splošno izobraževanje za direktorja. Foto: Mediaspeed/M24 Franc Imperl Župani občin Spodnjega Podravja so minulo sredo ponovno sedli za skupno mizo in za prazen nič potrošili tri ure časa. Odločali niso praktično o ničemer, se z brezplodnimi debatami vračali v preteklost, o pomembnih vprašanjih za prihodnost niso rekli niti besede. Se mar kdo vpraša, kje bo Ptuj čez deset let, kako se bo razvijal, kaj bo mesto nudilo za življenje, s čim bo vabilo mlade? Bodo mladi imeli službe, bodo želeli delovati v tem okolju? Kje bodo čez deset let Markovci, Cirkulane, Žetale, Juršinci … Kam bo šel razvoj, kam bodo občine vlagale davkoplačevalski denar? Pet let smo se na sejah kolegija naposlušali besedičenja o nujnosti obnove regijskega vodovoda. Pa smo še vedno v temi. »Ta fi nančna perspektiva je velika svinjarija« Tokrat so se župani ponovno dajali okoli vprašanja črpanja evropskih sredstev, zakaj jih bodo ene občine dobile in druge ne. Od časa, ko so evropska sredstva v naročje občin padala kot zlata jajca, je minilo že skoraj celo desetletje. Stari-novi destrniški župan Franc Pukšič je lepo in jasno povedal: »Skladni regionalni razvoj se je po obdobju 2004–2008 končal, takrat so lahko denar dejansko prejele tudi občine, ki so regiji prinesle največ kvot (torej tiste manj razvite, op. a.).« V novem fi nančnem obdobju 2014–2020 so občine pogorele do konca. Regijskega projekta niso sposobne spraviti skupaj, vsaka zase pa je zaradi kriterijev, po katerih se denar deli, popolnoma nemočna. In tako se bo morala večina spodnjepodravskih občin za evropska sredstva enostavno obrisati pod nosom. »Ta fi nančna perspektiva je ena velika svinjarija. Zaradi nerazvitosti občin, kot je naša, so regije dobile več denarja, mi pa od tega na koncu nimamo nič. Občina Žetale je, recimo, ostala brez 1,9 milijona evrov, za sredstva je prikrajšanih več občin, med drugim Zavrč, Videm, Podlehnik, Dornava … V smislu skladnega regionalnega razvoja smo padli na celi črti. Tudi znotraj regije. »Razvojne razlike se samo še povečujejo, še eno takšno obdobje mrtvega teka bomo težko preživeli, to bi lahko bilo za občine z obrobja pogubno,« je poudaril župan občine Žetale Anton Butolen. Vračanje 15 let v preteklost Tudi debata o regionalizaciji se je vrtela v krogu, brez repa in glave. Štefan Čelan, ki je na kolegiju sodeloval kot direktor ZRS Bistra Ptuj, zagovarja stališče 11 pokrajin, kolikor je mestnih občin. Trenutno gredo načrti v drugo smer. Spodnje Podravje se ne obravnava kot samostojna regija, ampak bi bilo vključeno v podravsko (mariborsko) regijo s sedežem na Ptuju. Mesto Maribor bi po tem modelu imelo posebni status, enako kot Ljubljana. Resda se vprašanje regionalizacije odpira že dve desetletji, a do cilja se nikoli ne pride. V tokratni razpravi so se župani vračali v čas pred 15 leti, v obdobje prve Janševe vlade, ko je bilo oblikovanje pokrajin tik pred zdajci, a je v državnem zboru za njihovo ustanovitev zmanjkala peščica glasov. O prihodnosti ni bilo slišati omembe vrednih besed. Bolj kot to, koliko bo regij in kdo bo predsednik (vladar), ki bo odločal o delitvi denarja (kar je opozarjal Čelan), so verjetno za okolje in regijo pomembna vprašanja: kje bodo ljudje bivali (danes stanovanj na Ptuju kronično primanjkuje), ali bodo imeli spodobno plačane službe (kar je danes v spodnjepodravskem okolju bolj redkost kot pravilo), ali bosta na voljo kakovosten vzgojno- izobraževalni in zdravstveni sistem (spomnite se, prosim, sage z urgentnim centrom), kako bomo poskrbeli za starejše in ranljive skupine ljudi ter nasploh za dostojno kakovost bivanja vseh generacij v materialnem in duhovnem smislu (infrastruktura, okolje, kultura …). V močvirju smo že, manjkajo samo še dinozavri Razprave v prazno, kot je bila decembrska, razvoja ne bodo prinesle. Prosim, stopite že iz teh svinčenih, težkih, blatnih škornjev, s katerimi brodite po močvirju. Stopite v mehke mokasinke, naj bo korak lahkoten in optimističen. Stopite na travnik, spomladanski, poln življenja, cvetlic, žuželk, metuljev, ptic. Če se bodo slabe prakse obdobja zadnjih desetih let nadaljevale, bomo vsi skupaj kmalu postali dinozavri. Fosili. Res je težko razumeti, kaj je cokla tega okolja, zakaj se nič nikamor ne premakne ali pa da vsak najmanjši premik terja izjemne napore. K o m e n ti ra m o Foto: ČG Spoštovani župani, to je brez veze! Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 4 Namen razpisa za gospodar- stvo je spodbujanje investicij in drugih naložb, ki bi prispevale k razvoju podjetništva in obrti ter k dvigu konkurenčnosti in kakovosti podjetništva na območju občine. Razpisanih je bilo 20.000 evrov, a razdeljenih le nekaj več kot 15.800 evrov. Večje zanimanje je bilo za sredstva s področja kmetijstva, kjer so pogodbe že pri prejemni- kih sredstev, razdeljenih pa je bilo vseh 20.000 evrov. Med večjimi prejemniki je tudi mlad kmet Mar- ko Svenšek iz Stanošine, ki bo na račun prejel okrog 6.500 evrov. »Zelo sem zadovoljen, da ima ob- čina posluh za nas, kmete, in da je sredstva letos še povečala. Denar bom seveda porabil za investicije, ki jih na kmetiji nikoli ne zmanj- ka,« je povedal živinorejec, ki ima v hlevu 70 živali, od tega 30 krav molznic in še nekaj bikov. Glede razmer v slovenskem kmetijstvu pa je ponovil besede ostalih kme- tov, da je to v katastrofalnem stanju. Razlogi pa seveda nizke odkupne cene, ki jih potrošniki v denarnicah ne občutijo, zastoj od- kupa slovenskega mesa, uvoženo manj kakovostno meso na trgo- vskih policah. »Uvoz mesa ob teža- vah slovenskih kmetov je sramota za državo,« je še dodal Svenšek, ki je kmetijo kot mladi prevzemnik prevzel pred petimi leti. Da je vsak evro, ki ga je mogoče pridobiti na razpisih, dobrodošel, pa je poudaril samostojni podje- tnik Martin Večerič iz Jablovca, ki se ukvarja s spravilom in prevozi lesa ter prodajo drv. »Denar, to je 5.000 evrov, bomo porabili za nakup prikolice. S tehnologijo mo- raš iti naprej in ob zaostrenih raz- merah je tovrstna pomoč občine resnično hvale vredna,« je povedal Večerič, ki opaža, da je koronakriza vplivala tudi na povpraševanje po drveh in gozdarskih storitvah, in sicer po njegovi oceni od 10 do 15 odstotkov. sreda  23. decembra 20204 Podravje Podlehnik  Kmetje porabili vseh 20.000 evrov Z občinsko pomočjo do nove prikolice in strojev Občina Podlehnik je nedavno zaključila razpisa za spodbujanje naložb v gospodarstvu in kmetijstvu. Na vsakem razpisu je bilo na voljo 20.000 evrov, kmetje in podjetniki so z občinsko pomočjo zadovoljni. Foto: Mojca Vtič Občina Podlehnik je za spodbujanje naložb v gospodarstvu in kmetijstvu skupno namenila 40.000 evrov. Zakonodaja predvideva, da mora občina nov odlok o odmeri komunalnega prispevka sprejeti za obstoječo komunalno opremo v roku pol meseca po uveljavitvi ob- činskega prostorskega načrta. To priložnost so v Majšperku izkoristi- li v smeri, da so spremenili prispev- ne stopnje za posamezno obsto- ječo komunalno opremo. »Skušali smo se približati občinam v našem okolju in z nižjim izračunom ko- munalnega prispevka za kar 50 % spodbuditi individualne gradnje,« je povedala županja Darinka Fakin. Ob tem so v odloku predvidene še olajšave za podjetnike in kmetijce, zapisano pa je tudi, da je plačila komunalnega prispevka opravi- čen tisti, ki mu je naravna nesreča uničila objekt, a le za nov objekt v enaki površini. Županja je znižanje prispevka še konkretizirala s številkami. Oseba, ki je želela graditi, je do sedaj za 200 m2 veliko stavbo plačala 4.875 evrov komunalnega prispevka, ko bo odlok sprejet še v drugem bra- nju in torej stopil v veljavo, pa bo za enako investicijo odštela 2.318 evrov. »Makole, Kidričevo, Cirkula- ne imajo zelo primerljiv komunalni prispevek. Želimo si, da bi občani ostali pri nas in tukaj gradili. Sedaj gre za prvo obravnavo odloka, pri- pombe, pomisleke in predloge pa je mogoče podati januarske seje.« Predlog za znižanje komunal- nega prispevka so pozdravili tudi svetniki. »Zahvalil bi se in pohvalil, da je občina prisluhnila pobudi za znižanje prispevka. Verjamem, da se bo računica izšla in da bo zni- žanje pozitivno vplivalo na razvoj občine,« je dejal svetnik Sašo Kod- rič. Marjan Vesenjak pa je dodal, da so občani običajno razočarani nad odločitvami svetnikov, saj da gre v večini primerov za potrjeva- nje podražitev. »Navadno spreje- mamo nekaj, kar občane udari po žepu. Sedaj smo sprejeli znižanje. Upam, da bodo o tem obveščeni.« Majšperk  Predbožična ugodnost za novograditelje 50-odstotno znižanje komunalnega prispevka Majšperški svetniki so teden dni pred božičem v prvem branju sprejeli odlok za odmero komunalnega prispevka. Ta predvideva približno 50-odstotno znižanje komunalnega prispevka. Foto: ČG Svetniki potrdili znižanje komunalnega prispevka za individualne gradnje. Ptuj  Knjižnica Ivana Potrča Izbrana nova direktorica knjižnice Postopek imenovanja nove direktorice Knjižnice Ivana Potr- ča Ptuj bo kmalu končan. Po predstavitvi obeh kandidatov je svet zavoda izbral dosedanjo vršilko dolžnosti Mileno Do- beršek, v teku je že potrjevanje na občinskih svetih občin ustanoviteljic. Prijavljena kandidata za ome- njeno delovno mesto sta se predstavila na seji sveta zavo- da, ki je 8. decembra potekala na daljavo. Od petih prisotnih članov sveta je kandidatka Mile- na Doberšek prejela polno pod- poro. »Člani zavoda KIPP smo pozitivno ocenili predstavitev obeh kandidatov, prevladalo pa je dejstvo, da je Doberškova strokovno zelo dobro vodila knjižnico kot vršilka dolžnosti,« je odločitev o izbiri argumentirala Mirjana Nenad, predsednica sveta Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Člani sveta so bili mnenja, da se je Doberškova v zadnjih nekaj mesecih, kolikor je vodila knjižnico, dobro soočala z mnogimi izzivi, povezanimi z epidemijo. »Zadovoljni smo, da uporabniki knjižnice ukrepe zaradi epidemije čutimo v najmanjši možni meri. Njen dose- danji trud in strokovnost smo prepoznali in ga nagradili z izborom za direktorico.« Dokončno bo njeno imenovanje predvidoma potrjeno v začetku prihodnjega leta, zapletov pri tem pa ne pričakujejo. Foto: ČG Rače - Fram  Nova direktorica občinske uprave Vodenje je prevzela Tanja Vindiš Furman Dober mesec dni je minil, odkar je vajeti občinske uprave prevzela Tanja Vindiš Furman, ki se lahko pohvali z bogati- mi delovnimi izkušnjami. Med drugim je tri mandate vodila tudi Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor. »Novi izzivi in želja po menja- vi delovnega okolja so me gnali naprej,« je svojo odločitev za kandidaturo za direktorico na občinski upravi predstavila Vin- diš Furmanova. Vodenje občin- ske uprave ji predstavlja nov ka- rierni izziv, pri čemer v ospredje postavlja potrebe skupnosti in občanov, kot temelj za napre- dovanje občine na vseh ravneh pa stavi na sodelovanje vseh zaposlenih na občini. »Župan in novi sodelavci so me lepo sprejeli, zaradi česar se v no- vem delovnem okolju zelo dobro počutim. Prizadevala si bom za dob- re odnose z vsemi in med vsemi zaposlenimi,« je bila po nastopu na vodilno mesto v občinski upravi optimistična Vindiš Furmanova. Foto: Občina Rače - Fram Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020 COLOR CMYK stran 5 sreda  23. decembra 2020 5Politika Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Svetniki so potrdili nove eko- nomske cene vrtca, ki pa se tokrat niso zvišale, ampak kar precej zni- žale. Če je doslej ekonomska cena za prvo starostno obdobje znašala 494 evrov, jih bo z novim letom 468. Polna cena za drugo staro- stno obdobje je bila 385, po novem bo 324 evrov, za kombinirani od- delek, kjer je bila ekonomska cena doslej 420, pa bo s 1. januarjem padla na 351 evrov. V vrtcu Vito- marci je trenutno 58 otrok, od tega v prvi starostni skupini 18, v drugi 21, v kombiniranem oddelku pa 19 malčkov. Obračunavanje po siste- mu ekonomske cene se namreč po besedah andraške županje Darje Vudler Berlak ni obneslo najbolje. »Eno leto imamo izgubo, drugo presežek, tega pa zaradi načina izračunavanja nikdar ne moremo v naprej predvideti. Tudi ni prav, da prihaja da takšnih odstopanj, to je tako, kot da bi se v proračunu zmo- tili za 20.000 evrov. Cena mora biti čim bolj natančno izračunana. Po- zanimali smo se o možnostih, po- leg obračuna po ekonomski ceni je tu še možnost sprotnega obraču- na po dejanskih stroških, ki se nam zdi primernejša. Tudi občine, ki so ta način že uvedle, so z njim zado- voljne, ker so se cene znižale.« Andreja Vršiča je zanimalo, kaj za občino v praksi pomenita pri- manjkljaj in presežek v vrtcu. »Pri- manjkljaj se seveda krije iz proraču- na, viške pa v vrtec vračamo skozi investicije. Tako smo denimo s pre- sežkom fi nancirali ograjo vrtca in ureditev kopalnice. Z novim obra- čunom cene po dejanskih stroških bomo natančneje vedeli, pri čem smo in bomo tudi lažje načrtovali še kakšno investicijo,« je pojasnila Vudler Berlakova. Sveti Andraž  Spremenjen način fi nanciranja vrtca Poslej obračun po dejanskih stroških, nič »na pamet« S spremenjenim načinom fi nanciranja vrtca Vitomarci v andraški občinski upravi sledijo nekaterih drugim občinam, pričakujejo pa znižanje stroškov. Foto: SD Pri dosedanjem obračunu po ekonomski ceni andraškega vrtca ni bilo nik- dar jasno, ali bo na koncu leta presežek ali primanjkljaj, zato je županja Darja Vudler Berlak predlagala drugačen način. 600.000 evrov bo stala ureditev ceste s pločnikom, javno razsvet- ljavo in kolesarsko potjo v Vinta- rovcih, 170.000 evrov bodo plačali za nabavo in opremo stare/nove občinske stavbe, 200.000 evrov so rezervirali za kanalizacijo v Svetin- cih in Placarju ter za sofi nanciranje malih čistilnih naprav, 300.000 za skupen vodovod Sp. Podravja ... Mnogi bodo ostali zunaj OPN »V pripravi je tudi novi občinski prostorski načrt (OPN). V upravi smo si teren fi zično ogledali, šli od parcele do parcele in se pogovarja- li z občani. Želja in vlog je veliko, a je že zdaj jasno, da bo tu kar nekaj slabe volje, saj vse vloge ne bodo dobile zelene luči oziroma soglas- ja strokovnih inštitucij. Dejstvo je pač, da imamo gradbenih parcel na Destrniku glede na število pre- bivalcev že tako preveč,« je pojas- nil Pukšič. Branko Horvat je začel pozitiv- no, saj je pozdravil odločitev, da se 30.000 evrov nameni vaškim od- borom. »To je vsekakor pozitiven premik.« Nato pa se je »spotaknil« ob vrednost kolesarke Janežov- ci–režijski obrat, ki je ocenjena na 754.000 evrov. »Za obnovo kilometra ceste v občini običajno odštejemo med 80.000 in 85.000 evri, tu pa bosta zdaj dva kilometra stala 750.000 evrov!? Kaj gradimo avtocesto? Pa nisem proti kolesarki, samo menim, da si je za takšen denar ne moremo privoščiti.« Še o (ne)racionalnosti prodaje občinske stavbe Županu je očital zvišanje fi nanč- nih sredstev za službena potovanja in dvojna merila. »Še pred dvema letoma, ko ste bili v opoziciji, ste se razburjali zaradi 4.600 evrov, ki jih je imela za službena potovanja na voljo prejšnja občinska uprava. Vi pa jih imate 14.000, kar je trikrat več, in to je zdaj v redu?!« Horvat tudi tokrat ni mogel mimo prodaje nove občinske stav- be. »Iz novega se selimo v star objekt, ki je vlažen in potreben sa- nacije. Boli me takšna razprodaja občinskega premoženja in nikakor ne morem razumeti logike našega gospodarjenja. To je možno samo na Destrniku in v Butalah.« Destrniški proračun počasi pre- haja v tirnice, ki si jih vsi želijo, je dejal Matej Sužnik. »Bi se pa glede kolesarke navezal na Horvata; tudi sam imam namreč pomisleke pri 334.000 evrih lastnih sredstev. Gre za ogromno cifro in ne vidim raz- loga, zakaj so cene poletele tako visoko. Prav tako se tudi jaz čudim, kar znova ponavljam, ekonomiki investicije v staro občinsko stavbo. 306.000 bomo vložili vanjo, če upo- števamo nakup, obnovo, opremo. S tem se že počasi približujemo znesku, za katerega smo prodali sedanje občinske prostore, torej je stvar povsem neracionalna.« O hruškah, jabolkih in dreku Z dvema letoma dela občinske- ga vodstva je zadovoljen Robert Simonič, ki je naštel vrsto v tem času realiziranih projektov. »Kole- gi iz opozicije očitno pričakujejo, da se naredi vse naenkrat, a še bog ni za vse, kaj šele mi. Me pa veseli, da je bilo od opozicije slišati tudi nekaj pohval.« Ker mešata hruške in jabolka, pa očitkov obeh svetni- kov ne bo komentiral, je dejal Puk- šič. »Gre za zavajanja in neresnice, dejstvo je, da sta za nami dve leti zares trdega dela, ta voz je bilo glo- boko v dreku, na srečo nam ga je od tam uspelo izvleči.« Na zadnje županove besede se je ogorčeno odzvala Elizabeta Fras. »Sploh nisem nameravala so- delovati v razpravi in kar v začetku povem, da bom tokrat glasovala za predlagani proračun, saj je v njem marsikaj dobrega. Me pa zelo moti nivo komunikacije po sistemu Voz je v bil v dreku, zdaj pa je vuni. To ni način. A če se že tako pogo- varjamo, vedite, da z njega še ved- no kaplja.« Destrnik  Občinski proračun pod streho 745.000 evrov: cena za kolesarko, ki je vredna avtoceste Prihodki destrniškega proračuna za leto 2021 so težki 3.380.000, odhodki pa nekaj manj kot 3.550.000 evrov. Kot je pojasnil župan Franc Pukšič, bodo razliko krili s prenosom sredstev iz letošnjega leta, na novo se ne bodo zadolževali. »Zadovoljen sem, da 45 % oz. 1,6 milijona evrov namenjamo investicijam na vseh področjih: pri cestah, kanalizaciji, kulturi, za pokopališče, Lasove projekte.« Foto: SD Franc Pukšič: »Za nami sta dve leti zares trdega dela, tudi prihodnje leto kar 45 odstotkov proračuna namenjamo investicijam.« Hajdina  Prva Zoom seja Merc: »To je za krimi- naliste in policijo!« Potrditev cenikov, vrednosti točk za NUSZ in dogovori z društvom upokojencev so le nekatere izmed zadev, ki so se jim tokrat posvetili hajdinski svetniki, prvič preko spletne aplikacije Zoom. Niso pa se izognili niti trenutno najaktualnejši zadevi: zapletom pri postopku izbire rav- natelja OŠ. Prav v zvezi z dogajanjem v domači OŠ sta svetnik Janko Merc in župan Stanislav Glažar izmenjala kar nekaj besed. Merc je zahteval pojasnila od svojih svetniških kolegov, ki so tudi člani sveta zavo- da, a je župan vztrajal, da je navodilo šolskega ministrstva, pa tudi inšpekcijske službe jasno: da se informacij za zdaj ne daje v javnost. Postopek preverjanja je namreč v teku, po besedah Glažarja pa naj bi se kazale resne postopkovne napake sveta zavoda pri vodenju izbire. »Zanimajo me informacije, prav je, da vemo, kaj je vzrok temu škandalu. To, kar se dogaja, je za kriminaliste in policijo in zadeve je treba razrešiti. Nič nimam proti izbiri nikogar, ampak to, kar se zdaj dogaja, se enostavno ne bi smelo dogajati v takšni občini, kot je naša!« je vztrajal Merc, a je bil župan neomajen pri izjavi, da zade- ve preiskujejo pristojne inštitucije in da občina kot ustanoviteljica trenutno nima drugih vzvodov za ukrepanje. Foto: DK Svetniki so se dobro znašli tudi v drugačni obliki sejanja. Pri potrjevanju vrednosti točke za izračun NUSz je župan pove- dal, da ostaja v isti višini kot letos. A Merc je izrazil pomisleke, za- kaj je ltos sploh bila potrebna podražitev: »In to prav v teh težkih časih. Nimam srca, da potrdim to, ker smo letos vrednost točke že dvignili.« Glažar mu je odvrnil, da se čudi, da člani občinskega sve- ta ne vedo, da ni prišlo do povišanja, pač pa natančnejših odmer: »Prihajalo je le do razlik v površinah, zato so bile spremembe. Vsi občani so v začetku leta dobili obvestila, da se uskladijo, če izmere slučajno niso v redu. Vrednost same točke pa ni bila povišana, zato to, kar govorite, ne drži.« Kljub pojasnilu so trije svetniki pri tej toč- ki ostali vzdržani: Aleksander Vaupotič, Nataša Fridl in Janko Merc. Hajdinski svetniki so soglašali tudi s cenikom najema oddajanja šolskih in vrtčevskih prostorov ter zunanjih igrišč pri šoli. Uporaba igrišč, tudi novega na Sp. Hajdini, za člane društev iz občine ostaja brezplačna. Očitno pa v pravo smer tečejo tudi dogovori z Društvom upo- kojencev za zamenjavo prostorov. Pobuda društva je namreč bila, da z občino zamenjajo prostore. Stavba, v kateri delujejo trenutno (pri cerkvi), bi prešla v občinsko last, sami pa bi se selili v prostore obstoječega poslovno-stanovanjskega centra. Občina bi kasneje na mestu, kjer danes stoji stavba društva upokojencev, postavila nov medgeneracijski center. Foto: SD Branko Horvat: »Nikakor ne mo- rem razumeti logike našega gos- podarjenja. To je možno samo na Destrniku in v Butalah.« Foto: SD Matej Sužnik: »Tudi jaz čudim se ekonomiki investicije v staro ob- činsko stavbo. Vanjo bomo namreč vložili skoraj toliko, za kolikor smo prodali sedanje prostore.« Foto: SD Elizabeta Fras: »Voz je v bil v dre- ku, zdaj pa je vuni – je to pravi nivo komunikacije? A če se že tako pogo- varjamo, vedite, da z njega še vedno kaplja.« Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 6 Država bi denar gasilcem na- menila zaradi izpada prihodkov, sredstva bi bila namenjena nakupu osebne zaščitne opreme. Denar bi društvom razdelili glede na kate- gorije. Za prvo kategorijo bi dona- cije znašale 2.000 evrov, za drugo 3.000, tretjo 3.500, četrto 4.000 in peto kategorijo 4.500 evrov. Dru- štvo, ki ima v občini status osre- dnje enote, bi prejelo dodatnega tisočaka. Postopke za določitev upravičencev in izplačilo bi izvedlo Ministrstvo za obrambo (MORS) oziroma Uprava RS za zaščito in reševanje. Na MORS so povedali, da bi sredstva prejelo 1.301 gasilsko društvo, oblikovanje višine donacij glede na kategorijo pa ocenjuje- jo kot najoptimalnejše. »Predlog razdelitve sredstev je vezan na kategorije posameznega društva, kar je najprimernejše merilo, saj zelo realno odraža število prebival- cev na območju, ki ga posamezno društvo oziroma gasilska enota pokriva, prav tako kategorija na- rekuje število operativnih gasilcev ter opremo in vozila, ki jih mora zagotavljati posamezna enota. Za 197 osrednjih gasilskih enot v občinah, ki zagotavljajo odziv na območju celotne občine in izvajajo tudi tehnično pomoč ob raznih ne- srečah, so predvidena še dodatna sredstva, ki bodo vsaj delno pokri- la te dodane zahteve.« Ormož: 38.000 evrov Osrednja enota v občini Ormož – PGD Ormož, ki je četrte kate- gorije, bi iz naslova PKP 7 prejela 5.000 evrov, društva druge kate- gorije Hardek, Ivanjkovci, Miklavž, Velika Nedelja in Vitan Kog vsako po 3.000 evrov ter društva prve kategorije Bresnica, Cvetkovci, Hermanci, Ključarovci, Loperšice, Podgorci, Senešci, Trgovišče in Že- rovinci po 2.000 evrov. Ptuj: 24.500 evrov Na Ptuju je osrednja enota PGD Ptuj prav tako četrte kategorije, prejela bi enak znesek kot Ormo- žani (5.000 evrov). PGD Grajena je tretje kategorije in bi ji pripadlo 3.500 evrov, Podvinci in Spuhlja so druge kategorije, vsako bi prejelo 3.000 evrov. Kicar, Pacinje, Turniš- če, Spodnji Velovlek in Železničar so društva prve kategorije, kar po- meni, da bi dobila po 2.000 evrov. Kidričevo: 21.500 evrov Osrednja enota občine Kidriče- vo PGD Talum tretje kategorije bi v skladu s PKP 7 prejela 4.500 evrov. Tri društva imajo drugo kategorijo in bi dobila po 3.000 evrov (Jabla- ne, Lovrenc, Šikole), prve katego- rije so PGD Apače, Mihovce-Dra- gonja vas, Pleterje in Starošince, vsakemu bi pripadla dva tisočaka. Gorišnica in Markovci: 18.500 evrov V občini Gorišnica je osrednja enota PGD Gorišnica s tretjo ka- tegorijo, ki bi prejela 4.500 evrov, vseh ostalih sedem društev je prve kategorije in bi prejela po 2.000 evrov. To so Formin, Gajevci, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Zagojiči in Zamušani. Enaka kategorizacija je v občini Markovci. Status osrednje enote ima PGD Bukovci s tretjo kate- gorijo in bi prejelo 4.500 evrov, sedem društev je prve kategorije in bi vsakemu pripadla dva tisoča- ka (Borovci, Markovci, Nova vas, Prvenci-Strelci, Sobetinci, Stojnci, Zabovci). Hajdina: 15.500 evrov Osrednje društvo v občini Hajdi- na je PGD Hajdina tretje kategorije, sreda  23. decembra 20206 V središču Spodnje Podravje  V regiji deluje 82 društev s 1.800 operativci Gasilcem se iz interventnega zakona nasmiha 23 Vlada v sedmem protikoronskem paketu pomoči, tako imenovanem PKP 7, namenja sredstva tudi za delovanje gasilskih društev. Potrjevanje zak je nemogoče napovedati, kdaj bi lahko upravičenci prejeli z interventnim zakonom zagotovljena sredstva. Če bo zakon (PKP 7) potrjen, bi država denar društvom nakazala neposredno na njihov njevati in pošiljati vloge. »Sredstva se bodo zagotovila na URZSZ, ki jih bo razdelil PGD seveda odvisno od tega, ali bo zakon sprejet,« so pojasnili na obrambnem ministrstvu. »Glavni razlog za izdajo prvega dovoljenja za prebivanje v Slove- niji je bila zaposlitev. Vidimo lahko, da so selitveni tokovi iz Slovenije in v Slovenijo močno povezani z gospodarsko rastjo in stopnjo pro- stih delovnih mest v Sloveniji, saj je bil selitveni prirast s tujino najvišji v letih gospodarske konjunkture (2008, 2018 in 2019), medtem ko je bil v času visoke brezposelnosti zelo nizek ali celo negativen (2010 in 2014),« so zapisali na Statistič- nem uradu Slovenije (Surs). Po številu izdanih dovoljenj na število prebivalcev naj bi se naša država uvrščala na četrto mesto v EU, za- ostajamo samo za Malto, Ciprom in Poljsko. Priseljujejo se iz območja nekdanje Jugoslavije V preteklem letu se je iz Slove- nije odselilo dobrih 15.000 prebi- valcev, priselilo pa več kot 31.000. Ob tem velja omeniti, da so se v Slovenijo priseljevali predvsem tuj- ci iz območja nekdanje Jugoslavije. »Kar 78,5 % jih je prišlo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, kar je največ po letu 2008, ko je njihov delež znašal 82,7 %. Daleč največji delež med priseljenimi iz nekdanje Jugoslavije predstavljajo priseljeni iz Bosne in Hercegovine (56,9 %), sledijo priseljeni iz Srbije (16,3 %) in Kosova (14,2 %),« so še navedli na Sursu. Sicer pa se je iz območja držav članic EU v Slovenijo priselilo 5.370 tujcev, medtem ko so se v te države odselili 7.903 prebivalci. Na Ptuju so izdali manj delovnih dovoljenj Ali se je priseljevanje letos nada- ljevalo v enakem obsegu, za zdaj še ni znano, saj podatki še niso popolni. Kljub temu pa podatki Za- voda za zaposlovanje RS o izdanih in veljavnih delovnih dovoljenjih razkrivajo, da je naša država osta- la atraktivna destinacija za iskanje zaposlitev. Zavod je namreč do konca novembra letos tujcem iz- Slovenija, Podravje  Letos tujcem izdanih že več kot 14.000 delovnih dovoljenj Kljub epidemiji tujci iščejo delo v naši državi V preteklih letih smo v Sloveniji zabeležili porast priseljevanja tujcev, ki je neposredno povezano z njihovim zaposlovanjem. Zaradi epidemije in oteženega prehajanja državn bi lahko pričakovali, da se bo ta trend umiril, vendar za zdaj podatki kažejo, da je naša država še vedno atraktivna destinacija za iskanje zaposlitve. Selitveni prirast s tujino po občinah Sp. Podravja v OBČINE 2015 2016 2017 2018 2019 Cirkulane -13 -5 19 27 14 Destrnik -18 -5 -3 12 10 Dornava -23 -1 -10 8 9 Gorišnica 3 -1 11 48 21 Hajdina -15 6 -6 43 76 Juršinci -14 5 1 2 1 Kidričevo -18 4 10 16 52 Majšperk 8 5 42 33 6 Markovci -6 -2 -10 19 8 Ormož -17 -22 -7 6 12 Podlehnik 5 77 5 -33 -41 Ptuj -30 44 53 146 297 Središče ob Dravi -7 -28 -2 13 -19 Starše -9 -11 1 4 30 Sveta Trojica v Slovenskih goricah -5 -2 -9 3 9 Sveti Tomaž -3 -9 2 -2 2 Trnovska vas -1 0 -1 1 -7 Videm -9 4 17 13 57 Zavrč 27 87 -14 -73 -19 Žetale -4 -2 0 13 17 Skupaj -149 144 99 299 535 SLOVENIJA 507 1051 1253 14928 16213 V zadnjih petih letih naj bi se na območje občin Spodnjega Podravja iz tujine priselilo oseb, kot se jih je odselilo v tujino. Izdana in veljavna delovna dovoljenja po letih: Delovna dovoljenja 2015 2016 2017 2018 2019 I-VI 2020 Izdana 14.811 7.033 12.546 18.049 17.030 14.212 Veljavna 22.805 16.993 19.838 27.881 36.620 38.169 Vir: Zavod za zaposlovanje Foto: Dreamstime/M24 »Glavni razlog za izdajo dovoljenja za bivanje v Sloveniji je bila v 2018 zaposlitev, in sicer za 64,6 %; za 26,5 % so bili to družinski razlogi, za 8,4 % pa šolanje. S temi podatki smo se uvrstili krepko nad povprečje EU, kjer je bila zaposlitev razlog za le 40,5 % prvih dovoljenj za prebivanje,« so navedli na Sursu. dal več kot 14.000 delovnih dovoljenj, število veljavnih delovnih dovoljenj ob koncu novembra pa je bilo večje za več kot 1.500 glede na pre- teklo leto. Večji upad pri izdaji delovnih dovoljenj v letoš- njem letu pa je moč zaznati pri Območni službi Ptuj. V letu 2019 so izdali 762 de- lovnih dovoljenj, medtem ko so jih v letošnjem letu izdali zgolj 404. Upad gre pripisati nehva- ležnim pogojem, ki so jim bili delavci izpostavljeni. Pred epidemijo so se lahko neovi- rano vračali v svojo domovi- no k svojim družinam na delo v Slovenijo, ukrepih pa jih je v Slo kala karantena. Tak nitev delovnega ra tujcem postala man tako za delodajalc tudi za iskalce zapos Foto: MZ Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 7 ki bi bilo upravičeno do izplačila v znesku 4.500 evrov. Tri društva (Gerečja vas, Hajdoše in Slovenja vas) imajo drugo kategorijo, preje- la bi po 3.000 evrov, PGD Draženci s prvo kategorijo bi bilo deležno izplačila 2.000 evrov. Majšperk: 14.500 evrov V občini Majšperk je osrednja enota PGD Majšperk s tretjo kate- gorijo, dobili bi 4.500 evrov. PGD Ptujska Gora in Stoperce imata drugo kategorijo, za katero je predvideno izplačilo v višini 3.000 evrov, PGD Majšperk-Breg in Med- vedce sta društvi prve kategorije, vsako bi prejelo 2.000 evrov. Videm: 14.000 evrov Občina Videm ima dve društvi tretje in dve druge kategorije. Osrednja enota je Tržec s tretjo ka- tegorijo, kar pomeni, da bi društvo prejelo 4.500 evrov. PGD Leskovec z enako kategorijo bi bilo deležno donacije v višini 3.500 evrov, PGD Sela in Videm z drugo kategorijo bi prejela po 3.000 evrov. Dornava: 11.000 evrov Osrednja enota v občini Dorna- va je PGD Dornava druge kategori- je. Društvo bi v skladu s PKP 7 pre- jelo 4.000 evrov. PGD Polenšak, ki je prav tako druge kategorije, bi prejelo 3.000 evrov, PGD Mezgov- ci in Žamenci s prvo kategorijo pa vsako po 2.000 evrov. Sv. Tomaž: 10.000 evrov Osrednje društvo v občini Sv. Tomaž, PGD Koračice, ima dru- go kategorijo, prejelo bi 4.000 evrov. Savci, Pršetinci in Trnovci so društva prve kategorije, kar pome- sreda  23. decembra 2020 7V središču 35.000 evrov kona se sicer zaradi vladne krize upočasnjuje, za zdaj Foto: MZ ve transakcijske račune, ne da bi bilo treba izpol- D po potrjenih merilih po sprejetju zakona, kar je V Spodnjem Podravju, ki ga pokriva ptujska izpostava URSZR (19 občin ptujsko-ormoškega območja), deluje 82 gasilskih društev s skupaj 1.819 operativnimi gasilci. Največ društev ima občina Ormož (15), sledijo Ptuj z devetimi ter Gorišnica, Kidričevo in Markovci z osmimi. Občini Majšperk in Hajdina imata vsaka pet gasilskih društev, Videm, Dornava in Sv. Tomaž štiri, po dve društvi delujeta v občinah Destrnik, Juršinci, Središče ob Dravi, po eno društvo imajo občine Cirkulane, Zavrč, Sv. Andraž, Trnovska vas, Podlehnik in Žetale. Linearno sorazmerno glede na število društev v posamezni občini je tudi število operativcev. Največ jih imajo Ormožani (304), na Ptuju jih je skoraj sto manj (207), v Kidričevem jih je 161, Gorišnici 152 in Markovcih 137. V občinah z enim gasilskim društvom enote sestavlja po 32 operativnih gasilcev. Foto: ČG ne meje Bistriški grad je osrednja mestna zgradba in primer velikih Projekt CASTLE ROAD – CESTA GRADOV, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, je pove- zal avstrijske in slovenske gra- dove z namenom promocije pod skupno blagovno znamko. Eden izmed ciljev je skupno trženje grajskih storitev in ohranjanje bogate dediščine gradov. Znan- stveno-raziskovalno središče Bi- stra Ptuj, ki je eden izmed štirih partnerjev v projektu, pri obliko- vanju produktov tesno sodeluje s ptujskim gradom, gradovi Or- mož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica, ki so vsi pridruženi člani projekta in del čezmejne »Ceste gradov«. V novembru smo poro- čali o novem zemljevidu, kjer je predstavljenih vseh 41 gradov »Ceste gradov«. Danes predstavljamo nove pro- mocijske letake, ki so bili obli- kovani posebej za štajerske gradove. Pripravili smo letak za ptujski grad, grad Velika Nede- lja in grad Ormož ter brošuro za grad Slovenska Bistrica. Letaka in brošura so izšli v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Izdelani so za promocijo na naj- različnejših dogodkih, predsta- vitvah na sejmih, hkrati pa so PROJEKT CASTLE ROAD – NOVA PROMOCIJSKA LETAKA IN BROŠURA ZA PTUJSKI GRAD, GRAD VELIKA NEDELJA, GRAD ORMOŽ TER GRAD SLOVENSKA BISTRICA namenjeni obiskovalcem gradov, saj lahko služijo kot kratki vodni- ki po zbirkah. »Cesta gradov« ima tudi svojo spletno stran, obiščite jo in že zdaj načrtujte svoj izlet po gradovih, ki ležijo ob 1001 kilo- metru dolgi poti. Obiščite spletno stran: https://castleroad.si/ PTUJSKI GRAD Na gradu 1, 2250 Ptuj 00386 (0)2 748 03 60 ptujski.grad@pmpo.si www.pmpo.si Pokrajinski muzej Ptuj Ormož Muzejska trgovina na Ptujskem gradu ponuja muzejske publikacije, turistične vodnike, kakovostne spominke in unikatne izdelke. Na griču ob ugodnem prehodu čez reko Dravo stoji na križišču starodavnih poti mogočni Ptujski grad. Na tem strateškem položaju že stoletja dolgo uspešno kljubuje viharjem časa. Izdal: ZRS Bistra Ptuj, avgust 2020, Ptuj Besedilo: Metka Stergar, fotografije: Albin Bezjak, Boris Farič, Črtomir Goznik, Nataša Mršek, STA, oblikovanje: Lidija Smolar, tisk: Partner Graf PTUJSKI GRAD CESTA GRADOV: www.schloesserstrasse.com GRAJSKA PRISTAVA Grajski trg 1, 2270 Ormož 00386 (0)2 741 72 90 muzej.ormoz@pmpo.si www.pmpo.si CESTA GRADOV: www.schloesserstrasse.com Izdal: ZRS Bistra Ptuj, avgust 2020, Ptuj Besedilo: PMPO; fotografije: Črtomir Goznik, Boris Farič, oblikovanje: Lidija Smolar, tisk: Partner Graf GRAD ORMOŽ GRAD VELIKA NEDELJA Projekt sta sofinancirala Evropska unija in Evropski sklad za regionalni razvoj. ni, da bi se vsakemu izplačalo po 2.000 evrov. Destrnik in Središče 7.500, Juršinci 7.000 evrov Osrednja enota v občini De- strnik, PGD Destrnik s tretjo ka- tegorijo, bi prejela 4.500 evrov, PGD Desenci z drugo kategorijo pa 3.000 evrov. Enaka kategoriza- cija velja tudi v občini Središče ob Dravi. Osrednja enota s tretjo ka- tegorijo je PGD Središče ob Dravi (4.500 evrov), PGD Obrež je druge kategorije (3.000 evrov). V obči- ni Juršinci sta obe društvi druge kategorije. PGD Gabrnik bi zaradi statusa osrednje enote prejelo 4.000 evrov, PGD Grabšinski breg pa 3.000 evrov. Šest občin z enim društvom: 4.500 evrov V občinah Cirkulane, Zavrč, Sv. Andraž (Vitomarci), Trnovska vas, Podlehnik in Žetale deluje po eno gasilsko društvo. Vsa društva so tretje kategorije in s statusom osrednje enote, kar pomeni, da bi vsako do njih prejelo po 4.500 evrov državne donacije. letih: Skupaj 42 -4 -17 82 104 -5 64 94 9 -28 13 510 -43 15 -4 -10 -8 82 8 24 928 33.952 Vir: SURS o 928 več m in nazaj ob novih oveniji ča- ko je skle- azmerja s nj ugodna ce kakor slitve. Foto: MZ Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 8 sreda  23. decembra 20208 Podeželje »Kolikokrat in kdaj se bodo ptice pojavile v neki krmilnici, je odvisno od več dejavnikov. Če ste jih v pre- teklih letih veliko 'gostili', to zimo pa jih je bistveno manj ali sploh ne, so si najbrž našle dovolj hrane kje drugje v vaši okolici,« pojasnjujejo v društvu. Morda jim je pri sosedu bolje Pozimi se ptice obnašajo druga- če kot v času gnezditve; večina jih išče hrano in primerne pogoje za preživetje zime. »Letošnja jesen je bila pticam še posebno naklo- njena, saj so smreka, hrast in bu- kev bogato obrodili. Tako imajo na voljo veliko naravne hrane in posledično ne čutijo potrebe po zbiranju na krmilnicah. Hkrati zima še ni pokazala pravih zob, snega ni bilo veliko, zato je hrana pticam v naravi lahko dostopna. Zavedati se moramo, da krmilnica za ptice pomeni veliko tveganje, saj so tam bolj izpostavljene plenilcem, ver- jetnejši je prenos kakšnih bolezni, zaradi odganjanja konkurentov pri hrani lahko ptice izgubijo tudi po- zimi zelo dragoceno energijo. Če torej obstaja možnost naravnega načina prehranjevanja, se bo veči- na ptic krmilnicam izogibala.« Ptice veljajo za bitja navade, kar pomeni, da se na varno mesto z obilo hrane rade vračajo. »Med razlogi, da je vaša krmilnica letos več ali manj prazna, je lahko ta, da je sosed postavil večjo in začel kr- miti prej kot vi, ali pa vašo ogroža novi plenilec. Je zimsko krmljenje nujno za preživetje? Nikakor ne, pravijo na Doppsu. »Ornitološka stroka si je tu edi- na, in sicer da hranjenje ptic nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje. Je pa to najenostav- nejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj našega odnosa do njih. Hranjenje ptic in opazovanje dogajanja ob kr- milnici je posebej zanimivo za otro- ke, ki na ta način razvijajo vrednote ohranjanja narave. Zato na društvu hranjenje ptic priporočamo, seve- da ob upoštevanju nekaj osnovnih pravil. Dolgo je tudi veljalo prepri- čanje, da ptice hranimo le pozimi. Bojazen, da jim s poletnim hranje- njem škodimo, je odveč. Številne sodobne mešanice za poletno hra- njenje, ki so dostopne na trgu pri nas in v tujini, so prilagojene po- letnim potrebam ptic. Poleg tega bodo ptice še vedno same iskale hrano, denimo žuželke, in nam s tem pomagale na vrtu. Ker pa so zaradi gnezdenja v poletnih mese- cih praviloma bolj teritorialne, jih je na krmilnici v tem času normal- no pričakovati bistveno manj kot pozimi.« Ostanki človeške hrane niso primerni Hrano se nasipa v zmernih ko- ličinah, priporočljivo pa je, da la- stnik krmilnico očisti pred vsakim ponovnim nasipom sveže hrane, saj bo tako zmanjšal možnost one- snaženja hrane s patogeni in tako posredno okužbo ptic. Najprimer- nejša krmilnica je izdelana iz lesa in ima lastno streho, ki bo hrano zaščitila pred snegom in dežjem, pticam pa je dostopna z vseh stra- ni. Namestimo jo na vrt, teraso ali balkon, da bomo lahko opazovali ptice v njej, vendar tako, da bodo v bližini vedno imele kritje drevesnih krošenj ali grmov. Krmišče je lahko tudi talno, takšnega imajo še po- sebej radi drozgi in ščinkavci, a je treba pri tem paziti, da je dovolj na odprtem, da lahko ptice pravočas- no opazijo morebitnega plenilca in se mu umaknejo. Ptic nikdar ne hranimo z ostan- ki človeške hrane, še posebej ne Foto: DOPPS Hranjenje ptic naj ne bi bilo nujno za njihovo ohranjanje, je pa odlična priložnost za opazovanje in razvoj našega odnosa do njih. Podravje  Ko ptice krmimo, jih opazujemo in spoznavamo Pozimi številne krmilnice še vedno prazne Zakaj v naši krmilnici letos ni ptic, se sprašujejo njihovi ljubitelji, zaskrbljeni, kaj se je zgodilo z vsemi pticami, ki so se sicer vsako leto pridno hranile pri njih. Z vprašanjem, kam so izginile ptice, se obračajo tudi na »ptičji telefon« Ornitofon, ki deluje pod okriljem Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer pa jih mirijo, da niso odšle nikamor. Slovenija  Zaključek razprave o kmetijski politiki V novem dokumentu same stare težave Podaljšana javna razprava o tem, kakšna naj bo prihodnja skupna kmetijska politika, po pričakovanjih ni postregla z nobenimi novimi izzivi, pred katerimi stoji slovensko kmetij- stvo. Prav nasprotno, kajti pripombe in predlogi se brez izje- me nanašajo na že stokrat ponovljene težave, nedorečenosti in neenakopravnosti domačega kmeta. Nizke odkupne cene, veliki fi nančni vložki v naložbe, ki jih ni mogo- če uporabiti v druge namene, in težave pri dostopu do fi nanciranja, zaradi česar kmetje vse manj zaslužijo, so težave, na katere opozarja- jo v Sindikatu kmetov Slovenije. Poleg tega jih skrbi vse višja starost kmetov, pripombe pa imajo tudi na nove zakonodajne obremenitve, zlasti so kritični do različnih naravovarstvenih omejitev brez nadome- stila, ki kmete v primerjavi z njihovimi tekmeci iz drugih držav postav- ljajo v slabši položaj. EU je državam članicam prvič dala bolj proste roke pri pripravi izhodišč skupne kmetijske politike, zato je nujno, da Slovenija trdneje podpre svoje kmete, sicer bodo izgubili boj s konku- renco. »Naša glavna zahteva je, da neposredna plačila prejmejo tisti, ki zemljišče dejansko obdelujejo in pridelujejo hrano. Krog upravičen- cev do investicijskih podpor naj se razširi, okoljski ukrepi ministrstva za okolje in prostor pa naj se fi nancirajo iz okoljskega in ne kmetijske- ga proračuna,« pravijo v sindikatu. Foto: Arhiv M24 (Pre)večkrat preslišani Že znana stališča so ponovili tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer obenem ugotavljajo, da so preslišani. »Zavze- mamo se za povečanje obsega pridelave hrane na področjih, kjer se ta zmanjšuje, za ohranjanje pridelave in prireje na celotnem ozemlju dr- žave, še posebej na območjih z omejenimi možnostmi. Več pozornosti pa je treba nameniti zmanjševanju tveganj, ki so povezana s podneb- nimi spremembami.« Kot kmečki sindikat tudi KGZS izpostavlja pot- rebo po generacijski prenovi slovenskih kmetij. Vsega tega pa ne bo mogoče doseči brez močnejšega položaja kmetov v agroživilski verigi. Shema enotnega plačila Da so gradiva strateškega načrta skupne kmetijske politike preob- sežna in preveč birokratska, dodaja državni svetnik Branko Tomažič, podpredsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po njegovem mnenju bi bilo treba ukiniti zgodovinska pla- čila in plačilne pravice ter uvesti shemo enotnega plačila. Pomoč mla- dim prevzemnikom bi morala biti bolj stimulativna. Mali kmetje, ki so najbolj ogroženi, čeprav ključni pri ohranjanju krajine, pa naj bi preje- mali pavšalna plačila in imeli več možnosti fi nanciranja svojih investicij. Kar se omejenih območij in območij Nature 2000 tiče, pravi Tomažič, pa je treba tam kmetom omogočiti kmetovanje na tradicionalni način z minimalnimi in bolj življenjskimi omejitvami. Plodovi narave in kupljena mešanica semen Ptice imajo rade še jeseni pobrane in posušene plodove zgoraj omenjenih rastlin kakor tudi bukov žir in bučna semena. Kosu bo zelo teknilo grozdje in sadje, ki ga pustimo na brajdah oziroma drevesih, veliki detel pa se bo razveselil neoluščenih orehov in lešnikov, ki naj ostanejo kar na tleh ob drevesu. Če hočemo krmiti zrnojede ptice, kot so ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel in turška grlica, je najbolj enostavno, da v trgovini kupimo že pripravljeno hrano. Običajno gre za mešanico sončničnih semen, prosa in semen konoplje, medtem ko najprimernejša hrana za talno krmišče vsebuje konopljina in sončnična semena, oves, pšenico in proso. A pred nakupom hrane za prostoživeče ptice velja opozorilo: paziti je namreč treba, da mešanica ne vsebuje semen škodljive ambrozije, kar pa je na žalost zapisano na deklaracijah samo nekaterih izdelkov. Foto: DOPPS Ptice veljajo za bitja navade, kar pomeni, da se k varnim krmilnicam z obilo hrane rade vračajo. take, ki je bila kuhana in je začinje- na, svetujejo ornitologi. »Dajemo jim le hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. To pome- ni, da na svojem vrtu posadimo primerne 'plodonosne' avtohtone drevesne in grmovne vrste, kot so na primer šipek, robida, malina, črni trn, glog, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, bršljan in divja trta. Kosu, brinovki in taščici nastavimo ovsene kosmiče, rozine in jabolka. Nič hudega, če jabolka zamrznejo; večkrat kot se to zgodi, boljša so.« Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020 COLOR CMYK stran 9 sreda  23. decembra 2020 9Podeželje Čeprav so prostoživeče živali to- rej prilagojene na nizke temperatu- re in sneg ter pomanjkanje hrane, pa so takrat vendar bolj ogrožene kot sicer. Njihova osnovna strategi- ja glede preživetja zime je čim manj gibanja in nepotrebnega porablja- nja energije. Divjad se zato umakne v zavetje tako imenovanih prezi- movališč, kjer ob skromni prehra- ni čaka na prve znanilke pomladi. Za to pa potrebuje predvsem mir, opozarjajo na Ministrstvu za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Divjad namreč pogosto ogro- ža človek s svojim neprimernim ravnanjem in posegi v njeno ži- vljenjsko okolje, med katerimi so predvsem sprehajanje psov brez povodca, pohodi zunaj uhojenih poti, smučanje zunaj označenih smučišč in vožnja z motornimi san- mi zunaj poligona. Takšno vzne- mirjanje živali moti in jih lahko tudi smrtno ogrozi. Če pride pes v ži- vljenjski prostor divjadi in jo začne preganjati, se ta v visokem snegu težko giblje. Pomanjkanje hrane, izguba dodatne energije tako za- radi mraza kot dodatno še zaradi bega so lahko za divjad usodne okoliščine. Pozimi namreč živali iz- gubljeno energijo težko nadome- stijo, oslabele pa postanejo še lažji plen, lahko zbolijo in ne nazadnje shirajo.« Za divjad pozimi skrbijo lovci, ki jim nastavljajo hrano v krmiščih. Pri tem lovci poudarjajo, da je krmljenje dovoljeno samo njim, saj so zanj strokovno usposobljeni. Z nepravilnim krmljenjem lahko na- mreč živalim povzročimo več ško- de kot koristi, zato odsvetujejo sa- moiniciativno zalaganje krmišč ali krmljenje na neprimernih mestih oziroma v bližini človeških bivališč. Foto: LD Velike Lašče Divjad pozimi pogosto ogroža človek s svojim neprimernim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje, s čimer jo lahko tudi smrtno ogrozi. Slovenija  Živali so zaradi mraza in pomanjkanja hrane bolj ogrožene Divjad pozimi potrebuje predvsem mir Narava za divjad že pred zimo dobro poskrbi, saj živali odene v zimsko dlako, z maščobo, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, pa jim pomaga prebroditi najhladnejši del leta. Podravje  Alternativni viri energije DEM stavi tudi na sončno energijo Dravske elektrarne Maribor (DEM) dejavnost proizvodnje električne energije širijo na področja izven hidrologije. Že več let se ukvarjajo s solarno proizvodnjo električne ener- gije, ozirajo se za izkoristkom vetrne, resni so tudi načrti o postavitvi hranilnika(ov) električne energije. Trenutno se obsežna investicijsko-vzdrževalna dela izvajajo na jezu Markovci, kasneje bodo gradbišče selili proti jugu, v občino Gorišnica na HE Formin, ki je druga največja v verigi elektrarn na Dravi. Po be- sedah direktorja DEM Andreja Tumpeja so letos za obnovo HE Formin izdelali idejne rešitve za rekonstrukcijo in prenovo, obravnavajo pa pet možnih variant: od delne prenove najbolj dotrajane opreme brez večjih gradbenih posegov do popolne zamenjave opreme z večjimi gradbenimi deli na objektu kot tudi na dovodnem in odvodnem kana- lu HE Formin. »Trenutno še ni izbrana nobena varianta. Izbor variante bo predvsem odvisen od ekonomskih kazalnikov ob upoštevanju na- joptimalnejših tehničnih rešitev, kar pa bo pokazala investicijska doku- mentacija, ki je trenutno v izdelavi.« Foto: MZ Pri HE Zlatoličje sončna elektrarna deluje že nekaj let. DEM bodo dovodne in odvodne kanale hidroelektrarn Zlatoličje in Formin opremile s paneli, ki bodo energijo sonca izkoristili za pro- izvodnjo električne energije. Šlo bo za ogromno polje sončnih elek- trarn, skupne moči 30 MWp, za kar bo potreben postopek državnega prostorskega načrtovanja. Manjši (ločen) del moči 2,7 MWp imajo v načrtu postaviti že v naslednjem letu. V kratkoročnem načrtu je tudi postavitev hranilnika električne energije, ki bi ga namestili pri HE Ma- riborski otok, predvidoma leta 2022. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so namreč lahko priložnost za do- seganje boljšega dohodkovnega položaja slovenskih kmetij, saj je kmetija zaradi njih bolj edinstvena, z njimi ohranja lokalno tradicijo, izkoristi domače surovine, prostor in tudi kmetovo znanje ter povpra- ševanje potrošnikov po domačih lokalnih proizvodih. Dopolnilne dejavnosti predstavljajo veliko tr- žno nišo in potencial, da se vsaka kmetija razvije in preživlja malo po svoje ter si tudi tako zagotovi več- jo prepoznavnost. Predsednik KGZS Roman Žveg- lič je najprej opozoril na aktualne težave pridelovalcev hrane, ki so se znašli v težkem položaju, saj so odkupne cene njihovih pridelkov sramotno nizke, čeprav potro- šniki v trgovinah plačajo več kot pred epidemijo. Kar se dopolnil- nih dejavnosti na kmetijah tiče, je dodal, pa so se v zadnjem času mnoge stvari le obrnile v pravo smer. »Kljub temu še ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj se odpi- rajo nova in nova vprašanja, kot je izvajanje socialnega varstva, kjer zakonodaja še ni urejena do te mere, da bi se lahko opravljalo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Ker gre za pomembno in aktualno področje, smo ga uvrstili med naše prioritete.« »Zavedamo se pomena dopol- nilnih dejavnosti na kmetijah, zato smo v okviru protikriznih ukrepov tudi namenili fi nančno pomoč za tiste dejavnosti, ki so imele izrazite težave zaradi izpada dohodka. Z interventnim zakonom je bilo tako rezervirano 2,3 milijona evrov,« je dodal novi kmetijski minister Jože Podgoršek. »So pa dopolnilne de- javnosti na kmetijah tudi del sku- pne kmetijske politike, v sedanjem obdobju jim je bilo namenjeno dob- rih devet milijonov evrov, v nasled- njem pa bodo vključene v več ciljev strateškega načrta.« Kot je še po- jasnil Podgoršek, socialno varstvo kot dopolnilna dejavnost na kmeti- jah zaobjema tako celodnevno kot različne dnevne oblike bivanja od- raslih in starejših oseb, ki niso odvi- sne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil. Slovenija  Posvet o dopolnilnih dejavnostih prvič virtualno Ureditev statusa socialnega varstva na kmetiji Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in resorno ministrstvo sta pripravila spletni posvet o dopolnilnih dejavno- stih na kmetijah, ki so pogosto ključne, ko mladi tehtajo, ali bi se odločili za kmetovanje ali ne. Foto: KGZS Vseslovenski posvet o izzivih pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijah je prvič potekal preko videokonferenčne aplikacije Zoom. Ubijajo jih zajedavci, virusi in bakterije Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so letos opravili 67 sekcij trupel in patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 44 različnih lovskih družin. Pregledali so sicer devet različnih živalskih vrst, različne starosti in spolov, a največ srnjadi in gamsov. Med glavnimi vzroki pogina v prvi polovici leta so bile bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Pri poginulih živalih so ugotovili močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri, pri gamsih garjavost, pri lisicah in jazbecih prisotnost virusa pasje kuge, na splošno pa so v več primerih potrdili tudi prisotnost gnojnih bakterij. Kot je znano, prostoživečim živalim poleg naštetih vzrokov za pogin letos grozita še ptičja gripa in afriška prašičja kuga. Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 10 sreda  23. decembra 2020Ljudje in dogodki10 Za možnost poroda doma sta vedela že dlje časa, vendar se v začetku nosečnosti tej možnosti nista posebej posvečala. Zaradi že omenjene situacije pa sta proti koncu nosečnosti začela razisko- vati tudi to možnost in ugotovila, da si zase in svojega otroka želita, da porod steče naravno, brez po- segov in pospeševanja. Svojo izkušnjo poroda na domu mlada zakonca in mlada starša opisujeta kot nekaj najlepšega, kar se lahko mlademu paru zgodi, kljub vsemu, kar je z njim poveza- no. „Prvi popadki so se začeli že v petek popoldne, medtem ko so se glavni popadki pojavili naslednji dan, v soboto popoldne. Skupen čas poroda je bil okrog 17 ur, voda mi je odtekla zgodaj zjutraj v nede- ljo, čez slabo uro je bilo najino dete že na svetu,“ pove mlada mamica. Brez protibolečinskih sredstev „Pri porodu, ki je potekal v najini dnevni sobi, so bile luči za- temnjene, prižgane so bile zgolj sveče. Glasbo, hrano in pijačo sem si izbrala sama ter se, kadar sem začutila potrebo, prosto gibala po stanovanju. Porod je potekal brez protibolečinskih sredstev, brez sredstev za pospeševanje poroda ter brez raztrganin in prereza. Za naju je bilo najpomembnejše spoz- nanje, da je bilo z najino dojenčico ves čas poroda vse v najlepšem redu. Babica Teja jo je vseskozi spremljala, poslušala utrip in pre- verjala njen položaj. Sofi ja v nobe- nem trenutku ni bila v stresu, kar se je poznalo ob njenem prihodu na svet, saj je takoj zadihala in se oglasila, ni bilo stisa glavice, bila je pravilne okrogle oblike in čisto nič otečena ali pomodrela. Pri porodu so mi poleg moža pomagale še babica Teja in njena dula Ksenija, najina dula Mojca ter moja mati, z njihovo pomočjo je bila ta izkušnja še toliko dragoce- nejša in manj boleča kot sicer. Pri iztisu otroka je sodeloval tudi moj mož, saj je bil on tisti, ki jo je ujel ter kakšno uro po rojstvu po poro- du posteljice tudi prerezal popko- vino. V vmesnem času se je Sofi ja crkljala pri meni, sledil je stik koža na kožo tako pri meni ter kasneje še pri možu, opravili sva tudi prvi podoj. Tehtanje in meritev otroka je potekalo kasneje. Vsa ta izkušnja je še samo povečala prepričanje, da je bila najina odločitev za nas najprimernejša, čudovita izkušnja, ki je naša družina nikoli ne bo po- zabila ter jo bo ohranila v lepem spominu,“ je sam porod opisala mlada mamica in dodala, da je bila odločitev o porodu doma njuna in- timna odločitev, zgolj njuna, zato sta jo pred porodom v največji meri obdržala zase. Zaupala sta jo le redkim. Porod na domu ni samoumeven V Sloveniji je sicer malo poro- dov doma. Glede na njuno lepo izkušnjo, ker ves čas nosečnosti ni bilo zapletov, jo parom, ki razmiš- ljajo o takšni alternativi, porodu na domu, vsekakor toplo priporočata. „Ob tem pa bi želela omeniti, da babica Teja sama s svojo strokov- nostjo določi, v katerih primerih in okoliščinah je porod doma možen in kdaj ne, saj takšna oblika poroda ni vedno samoumevna oz. primer- na,“ sta povedala mlada starša, ki uživata v svojih prvih tednih star- ševstva. Trenutno se še spoznava- jo in navajajo ter si ustvarjajo svoj ritem. Sofi ja je dokaj miren otrok, najbolj uživa v previjanju in kopa- nju. Nasploh je rada v kopalnici, tako da se bo moral mladi oče že zdaj navaditi, da bo vstop v kopal- nico zraven dveh punc zanj zelo omejen. Podnevi veliko spi in pleše z mamico, medtem ko ponoči rada veliko je in gleda okrog sebe z veli- kim zanimanjem. Mlada starša sta presrečna, tudi vsaka neprespana noč je neprecenljiva, saj se zaveda- ta, da bo njun otrok prehitro odra- sel. Kljub vsakodnevnim naporom z dojenčico uživata v vsakem tre- nutku. To so predvsem sladki na- pori, poudarjata ponosna starša. Za porod na domu je treba plačati Porod na domu tudi ni del sis- temske rešitve oz. ni vključen v sis- tem zdravstvenega zavarovanja, zato ga je treba plačati. „Vsekakor pa si želiva in podpirava, da bi tudi Ptuj  Financiranje dobrodelnih organizacij Več občinskih sredstev Karitasu Ptujska občina v prihodnjem letu izenačuje fi nanciranje dveh največjih dobrodelnih organizacij, ki delujeta na na- šem območju. Medtem ko so doslej Rdeči križ (RK) fi nanci- rali z enim evrom po občanu, Karitas pa bistveno manj, bo zdaj delež sredstev iz občinskega proračuna bolj pravično razporejen. RK Ptuj je doslej iz občinskega proračuna prejemal 23.500 evrov. Znesek, ki jim ga bodo iz občinskega proračuna namenili v letu 2021, ostaja nespremenjen. Na enako višino pa se bo povečal znesek, ki ga bodo namenili Karitasu. Vse tri enote RK so doslej prejemale 3.000 evrov letno. »Predlog, da se fi nanciranje obeh izenači, so podali člani odbora za fi nance. Dejstvo je, da imata obe dobrodelni organizaciji enake cilje in z obojimi sodelujemo zelo dobro. Naslednje leto bo zelo težko. Stiske ljudi bodo najbrž še večje. Prav zato sem sledila predlogu odbora in vložila amandma, ki so ga tudi svetniki podprli,« je pojasnila županja Nuška Gajšek. Sredstva za delovanje Karitasa se tako poveču- jejo s 3.000 evrov na 23.500 evrov v letu 2021. Ptuj  Porod na domu stane od 1.200 do 1.800 evrov „Čudovita izkušnja, ki je najina družina ne bo nikoli pozabila“ V Sloveniji v zadnjem času narašča število porodov doma. Seveda ne gre za velike številke, deset ali dvajset v preteklih letih, pretežna večina porodov še vedno poteka v porodnišnicah. Razlogi, zakaj se pari odločajo za porod doma, so zelo različni. Mlad zakonski par, ki nam je zaupal svojo zgodbo in izkušnjo poroda doma, je povedal, da sta se zanj odločila predvsem zaradi trenutne situacije v zdra- vstvu zaradi koronavirusa. Želja mamice je bila, da rodi v mirnem okolju, obdana z ljudmi, ki si jih sama želi ob sebi, ter da je lahko ves čas prisoten tudi oče. Foto: Črtomir Goznik Za porod na domu sta se mlada starša odločila, ker sta želela, da teče naravno, brez posegov in pospeševanja (fotografi ja je simbolična). Markovci  Knjiga in sladko presenečenje Darila za več kot 200 otrok Minuli petek in soboto so se Božičkovi jelenčki in decembrski dobri mož z belo brado in rdečo opravo ustavili pred občinsko stavbo v Markovcih. Občina je tudi letos decembrskemu dobremu možu pomagala pri is- kanju in pripravi daril za najmlajše občane. V rdečih vrečah so letos ot- roci prejeli domači med, leseno igračo, lonček s sladkarijami in knjigo z naslovom Kakšen je strah. Zgodba sporoča, da je strah za vsakogar drugačen, a vedno takšen, kakršnega vidimo z lastnimi očmi. Otroke nagovarja, naj bodo pogumni, saj kdor se preveč boji, zamudi veliko lepih stvari. Otroci so več kot 200 pripravljenih daril prevzeli pri Bo- žičkovi kočiji pred občinsko stavbo, kamor so otroke z avtomobilom pripeljali starši. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Že od začetka nosečnosti je spremljala njuna obporodna spremljevalka Mojca, ki jima je tudi sama predstavila možnost poroda na domu ter nato pomagala pri izbiri babice. O porodu na domu se nista pozanimala pri drugih parih, temveč sta si na internetu zgolj ogledala nekaj posnetkov porodnih izkušenj na domu. Na podlagi vseh informacij, ki sta jih pridobila o tem, kdo je najbolj podkovan in strokoven na tem področju, sta se odločila za Tejo Škodič Zakšek, ki ima edina v Sloveniji doktorat iz babištva, in njeno obporodno spremljevalko Ksenijo Malia. Za opravljanje babiške dejavnosti na domu je treba imeti dovoljenje. Že ob prvem posvetu, kjer sta jima predstavila svoje želje, dvome, pomisleke, skrbi, sta vedela, da sta se odločila za pravi osebi, tako pozitivni vtis sta pustili, poln mirnosti in topline ter zaupanja. Obe jima še zdaj stojita ob strani. Porod doma poteka v prijetnem, mirnem vzdušju. Po navodilih babice in obeh obporodnih spremljevalk sta poskrbela za različne malenkosti, od dišečih sveč, hrane, pijače, glasbe, rjuh, do brisač itd. Babica Teja in dula Ksenija pa sta poskrbeli za vso potrebno opremo, ki jo potrebujeta pri porodu. Na njuno željo sta zraven prinesli tudi bazen za možnost poroda v vodi. Foto: Črtomir Goznik Porod na domu ni del sistemske rešitve, zato ga je treba plačati (fotografi ja je simbolična). porod na domu v prihodnosti pos- tal del sistemske rešitve. Stanje v državi oz. zdravstvu nama za zdaj sicer ne vliva upanja v takšno reši- tev, saj se zavedava trenutne real- nosti v državi na tem področju in nasploh, vendar nama je čudovita izkušnja odtehtala fi nančne skrbi, rojstvo otroka je namreč nepre- cenljivo,“ sta izpostavila mlada starša, ki sta za porod na domu plačala 1.800 evrov. Sicer pa se cena giblje med 1.000 in 2.000 evri. Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 11 sreda  23. decembra 2020 Ljudje in dogodki 11 Letu 2020 se počasi, a zanesljivo, iztekajo še zadnji dnevi in ure. Čeprav je bilo preteklo leto za marsikoga težavno, polno življenjskih izzivov, nepričakovanih preizkušenj ter neizpolnjenih pričakovanj, se nam priložnost, da ga sklenemo na pozitivni noti, še ni izmuznila iz rok. Najlepši način, da to storimo, je, da v prazničnem času svoje bližnje obdarimo s toplino, pozornostjo in darili, ki bodo dvignila njihovo razpoloženje pred novo potjo našega planeta na večnem poto- vanju okrog Sonca. Nakupovanje daril pred božič- nimi in novoletnimi prazniki je z leti postalo eden izmed prilju- bljenejših slovenskih ritualov, ki obdobje veselega decembra zaznamuje skoraj v takšni meri kot ostali, tradicionalni običaji prazničnega obdobja. Za razliko od vsakdanjega odhoda po na- kupih nas nakupovanje daril za naše prijatelje, sodelavce in so- rodnike napolni s posebno ener- gijo, medtem ko razmišljamo o presenečenih reakcijah in iskre- ni hvaležnosti svojih najbližjih ob prejemu božičnih poklonov. Decembrsko obdarovanje nam ponudi priložnost, da ljudi v svo- jem najbližjem krogu osrečimo z darili, ki si jih močno in skrito želijo, a si jih sami ne bi privo- ščili. S tem jim pokažemo, kako pozorni smo na njihova hotenja, ki nam jih v pogovorih skrivaje razkrijejo čez leto. Seveda tudi v prednovoletnih dneh ne smemo pozabiti, da sproščena družba, poklonjen čas ter prijazna beseda sočlo- veku na obraz zvabijo iskrenejši nasmeh kot zgolj materialne do- brine. Darila vašim najbližjim naj služijo kot dodatna pozornost, sladkorček, ki bo pri obdarjencu vzbudil prijeten občutek topli- ne. Praznične nakupe, ki bodo razpoloženje vaših prijateljev in sorodnikov še izboljšali, lah- ko opravite v trgovinah Qcentra na Puhovi. Na prodajnih policah trgovine Tuš, Tuš Drogerije, tr- govine Obi, optike Oftalmos, prodajalne parfumov TiAmo, cvetličarne Sončnica, trgovine Slowatch, Vitapur, Pošte Slove- nije in trafike 3DVA boste brez težav našli poklone, ki bodo za- dostili vsem željam. V Qcentru Ptuj v Puhovi vas ča- kamo in se veselimo vašega obiska. Spodnje Podravje  Perutnina Ptuj za dober namen Konec leta čas za dejanja zahvale Perutnina Ptuj je v letu, ko se Slovenija in svet srečujeta z nepričakovanimi izzivi pandemije, ki je bistveno spremenila vsakdan ljudi, z donacijami obdarila gasilska društva in zdravstvene delavce. Pomoč so namenili tudi najranljivejšim skupinam ljudi, med drugim organizacijam, ki pomagajo brezdomcem in ljudem iz socialno šib- kih družin. »Omejitve, ki jih je narekovala zajezitev pandemije, so vplivale na delovanje različnih organizacij, še posebej na izvedbo množičnih dogodkov. Tako so bila za prihod- ke prikrajšana gasilska društva, ki niso mogla izvesti svojih tra- dicionalnih prireditev, s katerimi si prigospodarijo sredstva za de- lovanje. V Perutnini Ptuj smo ob letošnji virtualni izvedbi Poli ma- ratona od vsakega prijavljenega udeleženca namenili po en evro za donacijo devetim gasilskim društvom, ki so nam v minulih letih zvesto stala ob strani pri organizaciji kolesarskega mara- tona. Donacije v skupni vrednosti več kot 4.000 evrov smo razdelili gasilskim društvom Biš, Desen- ci, Destrnik, Gabrnik, Grabšinski breg, Grajena, Hajdoše, Pacinje in Vitomarci,« so povedali v Pe- rutnini Ptuj in dodali, da so z dobrotami za malico oskrbeli tudi zaposlene v zdravstvenih ustano- vah, in sicer v Splošni bolnišnici Ptuj ter UKC Ljubljana. Z donacijami so se spomnili tudi najranljivejših delov družbe. Prispevke so namenili programu Kamra društva Ars Vitae na Ptuju in Zavetišču za brezdomce Mari- bor. Povezali so se z Leo klubom Ptuj in podarili izdelke za pake- te, ki jih mladi Lionsi ob koncu leta tradicionalno pripravijo za socialno šibke družine iz širšega ptujskega okolja. »Družbena od- govornost v Perutnini Ptuj tako ne ostaja le zapisana beseda na papirju, temveč so to dejanja, ki nas spremljajo skozi celo leto. Lo- kalno okolje, v katerem delujemo, štejemo med svoje ključne delež- nike in mu zato v največji možni meri s sodelovanjem stopamo naproti,« so poudarili v ptujskem prehrambnem gigantu. Foto: ČG Perutnina Ptuj se je ob koncu leta z donacijami zahvalila gasilskim dru- štvom, ki so v minulih letih pomagala pri izvedbi Poli maratona. Majšperk  Namesto proslave občani prejeli družabni igri Nekaj novega, drugačnega Kulturno prosvetno društvo Stoperce je letošnji organizator majšperške občinske prosla- ve ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ker prireditve zaradi ukrepov ne bo možno iz- vesti v klasični obliki, so se v dogovoru z vodstvom občine odločili, da tokrat pripravijo nekaj novega, drugačnega. »V teh časih, ko smo omejeni predvsem na svoje domove, smo želeli občanom ponuditi nekaj za razvedrilo v družinskem krogu v teh prazničnih dneh,« je dejal Peter Kitak, predsednik Krajevne skupnosti Stoperce. Pojasnil je, da je v upravnem odboru KPD Stoper- ce nastala ideja o družabni igri, ki je vsebinsko povezana z domačo občino in primerna za vse genera- cije. In ker je bilo idej veliko, se niso ustavili le pri eni družabni igri, tem- več kar pri dveh. »Člani upravnega odbora smo se ob večerih dobivali na daljavo ‚na Teamsih‘ in ustvar- jali. V nekaterih segmentih so na pomoč priskočili tudi drugi člani KPD Stoperce. Ideja, vsebina, foto- grafi je in tudi grafi čno oblikovanje je v celoti nastalo s strani KPD Sto- perce. Tisk pa je fi nančno za obe družabni igri pokrila Občina Maj- šperk kot dar svojim občanom,« je pojasnil Kitak. Prva družabna igra je ‚spomin‘ s 24 različnimi motivi iz območja ob- čine (dediščina, pokrajina, skulp- ture, živali in rastline). Drugo dru- žabno igro pa so poimenovali Na pot po občini Majšperk. »Pri tej igri bodo naši občani popotovali skozi različne kraje občine in se preizku- sili v poznavanju znamenitosti in lepot domačih krajev. K družabni igri smo dodali tudi recept božič- nega kolača, decembrsko križanko in pot po labirintu.« Obe igri so domačini prejeli v nabiralnike ta torek, 22. decembra, zraven občin- skega časopisa Majšperčan. Foto: Peter Kitak Družabna igra Na pot po občini Majšperk je nastala pod okriljem KPD Stoperce brezplačna številka 080 22 10 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si Z DA J J E P R AV I Č AS Prav sedaj, v času, ki je nov in neznan vsem nam, je še posebej pomembno, da smo skrbni do sebe in svojega zdravja. V centru zdravja Term Dobrna nudimo programe: Lymska borelioza, urinska inkontinenca in motnje statike medeničnega dna, motnje spanca, eksplozivna regeneracija za oslabljen imunski sistem in hujšanje z Metabolic balance. Izberite zdravje V ČASU OMEJITVENIH UKREPOV ZDRAVSTVENA DEJAVNOST POTEKA NEMOTENO Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 12 mrtvašnic dogovorjen v sklopu 24- urne dežurne službe. Če torej nek- do umre v bolnišnici, ga prevzame- mo na patologiji, kjer ga ustrezno pripravijo. Enako je v domovih za ostarele.« V mariborskih hladilnicah je za zdaj dovolj prostora za hrambo po- kojnikov: v stari je na voljo 30 mest na dan, v novi hladilnici na Dobravi pa je prostora za 200 pokojnikov. Pieteta na prvem mestu »Toda kljub izrednim razmeram stvari zanesljivo tečejo,« zagota- vlja Lampretova. »Izredne razmere so namreč dejavnik, za katerega mora biti specializirano pogrebno podjetje, ki poleg pogrebne in po- kopališke dejavnosti opravlja tudi upepeljevanje, ne le v času epide- mije covida-19, ampak vselej prip- ravljeno. Za tovrstne situacije smo defi nirani kot strateško podjetje, ki ima koncesijo za interventne pre- voze in hladilna mesta za hrambo večjega števila pokojnikov.« Hkrati miri svojce, ki jih morda skrbi, da ob povečanem številu pokojnikov siceršnjih postopkov in pietetnih protokolov zdaj ni mogoče dosledno izvajati. »Boja- zen, da pokojniki v primeru hudih bolezenskih znakov ne bodo mogli biti dostojno pokopani ali pa bodo pokopani s še daljšim časovnim zamikom, je popolnoma odveč. Pri slehernemu pokojniku nas vodi osnovno poslanstvo, in sicer da mora biti vsakemu zagotovljen dostojen pogreb!« 24-urno delo cele ekipe Če so delavci PPM v neposre- dnem stiku z okuženim pokojni- kom, si morajo obleči popolno varovalno opremo. V Pogrebnem podjetju Maribor za zdaj še niso najemali dodatne delovne sile. »Naše delovanje je eno ključnih v teh zahtevnih časih, naša vloga v teh razmerah pa nadvse pomemb- na in odgovorna, čeprav pogosto skrita očem javnosti. Vsak dan, tudi ob vikendih, 45 ljudi opravi celoten delovni proces.« Odpravljanja preteče nevarnosti se bodo člani društva lotili takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. »Skušali bomo varno odstraniti drevo, skale in nato na novo namestiti jeklenico in kline. To nalogo bo seveda izvajala uspo- sobljena tehnična ekipa, saj gre resnično za nevaren poseg zaradi nepredvidljivosti sil.« Do tedaj pa je torej vzhodna pot zaprta, na kar planince opozarjajo table na raz- potjih ter izhodiščnih mestih. »Na- mreč tega podora ni mogoče za- obiti na varen način, zato še enkrat poziv planincem oziroma pohodni- kom, naj upoštevajo navodila in ne izzivajo sreče.« Razmere so zaradi snega že sedaj zahtevnejše in ne- varnejše, kar dokazuje tudi nesre- ča, ki se je na Donački gori pripetila sredi decembra. »Številna drevesa so podrta, dodatno nevarnost pa predstavljajo zlomljene veje. Tako se je dogodilo, da je pohodnici na glavo padla odlomljena veja in jo težje poškodovala. Poškodovanki so prvo pomoč nudili gasilci, reše- valci nujne medicinske pomoči ter gorski reševalci gorske reševalne sreda  23. decembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 3-dnevna napoved za Podravje Danes bo na vzhodu delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Pred- vsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni ve- ter. Razmeroma toplo bo. V četrtek se bo povsod pooblačilo. Sprva bo deževalo v zahodni in osrednji Slove- niji, zvečer in v noči na petek pa se bodo padavine razširile nad vso dr- žavo. Meja sneženja se bo spuščala. Majšperk  Zaradi podora zaprta pohodniška pot preko vzhodnega grebena »Planinci, pohodniki upoštevajte obvestilo« Priljubljena zahtevna pot na Donačko goro, ki vodi do vrha preko vzhodnega grebena, je zaradi skalnega podora zaprta, opozar- jajo v Planinskem društvu Ptuj. »Podrto drevo in skale trenutno zadržuje jeklenica, ki pa že kaže znake popuščanja, tako da je situacija izjemno nevarna,« je poudaril predsednik društva Miran Ritonja. »V zadnjih dveh mesecih se je število smrti v Mariboru povečalo za tretjino, na pokopališčih Pob- režje in Dobrava tako beležimo kar 48-odstotno povečanje v pri- merjavi z enakim obdobjem lani. Slovenci svoje pokojne že sicer večinoma upepelimo, pri covidnih smrtih pa je upepelitev sploh pri- poročena, kar seveda pomeni, da čas od smrti do pogreba traja dlje, kot je to običajno, in sicer približno 10 do 14 štirinajst dni. Do zamika pa prihaja, čeprav delamo podnevi in ponoči,« pojasnjuje Darja Lampret, svetovalka direktorice Pogrebne- ga podjetja Maribor (PMM). Aktivirali novo mrtvašnico Kot je znano, je v mariborskem UKC zaradi povečane umrljivosti v tamkajšnji mrtvašnici zmanjkalo prostora za shranjevanje pokoj- nikov, zato je civilna zaščita takoj odredila obvezni odvoz in hrambo. »Ta naloga je bila naložena PMM, zato smo kot nadomestno loka- cijo za hrambo pokojnikov odprli hladilnico na Dobravi. V Mariboru je namreč doslej veljal nekoliko drugačen postopek sprejema po- kojnika kot na primer v Ljubljani, kjer imajo prevoz pokojnikov do Podravje  Zaradi čakanja na upepelitev pogrebi prestavljeni tudi za 14 dni V mariborskem krematoriju delajo noč in dan V Pogrebnem podjetju Maribor poleg dveh pokopališč upravljajo tudi krematorij, ki pokriva celotno severovzhodno Slovenijo. Ker je število smrti v zadnjih dveh mese- cih naraslo, so se v tem času, kot ocenjujejo, za 40 % povečale tudi potrebe po upepeljevanju. Foto: PD Ptuj, predsednik Miran Ritonja Planinsko društvo Ptuj naproša pohodnike, da upoštevajo obvestilo o za- prti planinski poti. Foto: SD Čeprav v mariborskem krematoriju, enem od dveh v Sloveniji, delajo brez prestanka v treh izmenah, se je čas od smrti do pogreba podaljšal tudi za štirinajst dni. službe Celje, ki so pohodnico dokonč- no oskrbeli in pripravili na helikopter- ski transport.« Predsednik PD Ptuj Miran Ritonja še dodaja, da naj ljudje dobro ocenijo situacijo, preden se podajo na pot, in da naj jih ne zavedejo fotografi je na družabnih omrežjih. »Cilj poho- dništva namreč ni le vrh, temveč tudi sama pot. Ob tem je vrh le polovica poti, treba se je tudi varno vrniti.« Foto: PD Ptuj, predsednik Miran Ritonja Skale in podrto drevo trenutno zadržuje jeklenica, ki pa že kaže znake popuščanja. Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020 COLOR CMYK stran 13 V prednovoletnem času so v dru- štvu organizirali zbiralno akcijo ‚Po- dari knjigo prijatelju‘ z namenom, da zberejo lepo ohranjene knjige, ki so jih otroci že prerasli in jih ob ob- činskem božičnem darilu poklonijo drugim otrokom. »Nagovoriti smo želeli predvsem otroke, da svojim mlajšim prijateljem poklonijo lepe knjige, ki jih več ne potrebujejo. Ob tem smo jim namignili, da h knjigi priložijo še kako risbico ali voščilo. Moram reči, da je bil odziv res do- ber in voščila, ki so jih otroci pripra- vili, so prav prisrčna,« je dejala Mar- ta Stepišnik, predsednica društva. Knjige sta ob tem donirali tudi šola in občina. Izkupiček zbranih knjig pa je društvo presenetil. »Odziv je bil nad pričakovanji, zbrali smo več kot 300 knjig in cilj presegli. Višek knjig bomo podarili organizacijam, ki tako ali drugače skrbijo za otro- ke, kot so na primer varne hiše,« je povedala Stepišnikova. Zbrane knjige so naposled pregledali in jih priložili k občinskim darilom. »Knji- ge smo razvrstili, da bodo primer- no zahtevne glede na starost novih malih bralcev. Prejeli pa smo tudi lepo ohranjene enciklopedije, ki bodo prav gotovo prišle prav mar- sikateri družini,« je bila prepričana Stepišnikova. Letos so in še bodo pomagali družinam v stiski Zaradi šolanja na daljavo so letos še posebej ranljive družine z več šoloobveznimi otroki. Zagotovi- ti ustrezno računalniško opremo več otrokom hkrati ni zalogaj, ki ga premore vsaka denarnica. V društvu so se na stiske odzvali in s pomočjo občanov šolarjem zago- tovili potrebno opremo. Tako kot že vrsto let so družinam v stiski pomagali tudi z raznimi paketi. Tik pred prazniki pa bodo družinam pomagali še z vrednostnimi boni. »V preteklosti smo osnovnošolcem in vrtčevskim otrokom plačevali gledališke predstave, letos je to od- padlo in so nam sredstva za te na- mene ostala. V obliki vrednostnih bonov bomo ta sredstva namenili družinam v stiski, da bodo prazniki tudi zanje bolj brezskrbni,« je še de- lala Stepišnikova. sreda  23. decembra 2020 Družba in kultura 13 Najstarejši upodobitvi Ptuja iz leta 1681 predstavljata Ptuj v pog- ledu z južne strani, ki je pozneje, v 18. in 19. stoletju, povsem prev- ladala. S pojavom fotografi je kot novega medija pa so vedno pogo- stejši tudi pogledi na grad in mesto s severa, vzhoda in zahoda, pravi Branko Vnuk, muzejski svetova- lec, ki je koledar uredil in ga tudi opremil z uvodnim besedilom ter izbral slikovno gradivo iz fototeke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO). PMPO že nekaj zadnjih let izda- ja koledarje z motivi iz muzejskih zbirk, umetnostne zgodovine, ar- heologije, etnologije (lani kurent), z izbrano motiviko, predstavljeno na presežen način, s poudarki de- tajlov. Za leto 2021 so jo kar nekaj časa izbirali. Prvotna ideja je bila, da bi predstavili gradove, v katerih muzej gostuje: Ptuj, Veliko Nedeljo in Ormož. Na koncu so se odločili za ptujski grad, ki je tudi najbolj „fotogeničen“, hkrati pa je to tudi matični grad muzeja. Pri tem so se tudi spraševali, ali bi morebiti izbrali sodobno foto- grafi jo s pogledi na mesto in grad. „Ker smo muzej, smo izbrali do- kumentarno fotografi jo. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka namreč šteje več kot 50.000 po- snetkov, med katerimi je tudi og- romno negativov na steklu iz zad- nje četrtine 19. stoletja in prve po- lovice 20. stoletja. Gre za čudovite črno-bele posnetke, za katere so se morali fotografi izjemno potruditi. Izbor je bil velik, tako da se je bilo kar težko odločiti, kaj izbrati za nov koledar, da bo ponovno prestižen. Ptuj je najbolj znan po vedutnem pogledu z južne strani, z desnega brega Drave, ki ga poznamo v več variacijah. Na koncu sem se od- ločil za prikaz Ptuja z vseh strani, 360-stopinjski posnetek, z izdelavo kroga, razdeljenega na 12 mesecev, v okviru katerega smo npr. Ptuj januarja prikazali s kota 15, 20 sto- pinj itd. Ni pa nam uspelo prikazati mesta tudi skozi letne čase. Naredi- li smo celotni obhod okrog gradu z 12 posnetki. Najstarejši so Winkler- jevi posnetki iz leta 1982, pri čemer so zelo zanimivi pogledi nanj s se- verne strani, severozahodne stra- ni, iznad Mestnega Vrha, Ljudskega vrta, kjer je na posnetku viden tudi še ribnik, ki je nekoč krasil grajski hrib. Posebej pa so ti posnetki za- nimivi dokumentarno, ker kažejo tudi na spremembe v tem prostoru v sto letih in na to, kako se je Ptuj stihijsko razvijal. Predvsem je zani- miv pogled na Kanižo, kjer skoraj še ni nobene pozidave, podobno velja za Rabelčjo vas. Četudi ne veš natančno, kdaj se je nekaj zgodilo v prostoru, lahko to hitro ugotoviš, če pogledaš samo detajle. Ko se npr. vidi Mladika, točno vemo, kdaj je bila pozidana. Fotografsko so za- nimive tudi spremembe toka Dra- ve, odkar je zajezena, ki je bila ne- koč divja reka. V vseh teh fotogra- fi jah pa je tudi veliko simbolike, še posebej, če so na njih ljudje. Staro fotografi jo smo izbrali tudi za mu- zejsko voščilnico, starejšo žensko, ki simbolično gleda v ptujski grad, kjer se skriva tisočletje zgodovine, in nas na nek način opozarja, da se bo kljub hudim časom vse popravi- lo. Če so ti zidovi preživeli, bomo tudi mi,“ je povedal Branko Vnuk. Koledar PMPO za leto 2021 je izšel v nakladi 300 izvodov. Zain- teresirani ga lahko podobno kot zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki prevzamejo na sedežu muzeja, Prešernova 37. Ptuj  Koledar Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož 2021 Dvanajst „okroglih“ pogledov na mesto in grad Koledar PMPO za leto 2021 prinaša poglede na grad in mesto z vseh strani, kot so jih videle oči fotografov poznega 19. in prve polovice 20. stoletja. V koledar nas popelje zimski posnetek Ptuja iz leta 1929, ko je bila Drava zamrznjena in ki je zapisano kot leto ene najhujših zim. Novi muzejski koledar je izšel v nakladi 300 izvodov. Oblikoval ga je Dušan Pogačar. Foto: Črtomir Goznik Koledar PMPO za leto 2021 je uredil Branko Vnuk, ki je napisal tudi krajši uvod in opravil izbor fotografi j. Starše  Izjemen odziv občanov jih je presenetil Zbrali več kot 300 knjig za otroke Društvo prijateljev mladine je letos izvedlo zbiralno akcijo lepo ohranjenih otroških knjig, kjer so sodelovali vsi občanke in občani, tudi najmlajši. Cilj so krepko presegli. Foto: KG Ste že brali / Cecelia Ahern: P. S. Ljubim te V zraku že zaznavamo, da prihajajo praznični dnevi, dnevi, posvečeni družini, svojim najdražjim, ko posku- šamo pozabiti na vsakdanje skrbi in se posvetiti lep- šim temam, zato je morda prav, da vas tokrat povabim k branju z malce romantike. Ker kaj pa je lepšega kot ljubezen! No, čisto pocukrani pa vendarle danes ne bomo. Predstavljam vam avtorico, ki je svoj prvi roman napisala pri 21 letih, leta 2002, in se izstrelila med svetovne pisateljske zvezde. Od takrat piše in piše in piše (na Wikipedii smo našteli njenih 16 romanov za odrasle), pa seveda prodaja, prodaja, prodaja. Govor je o irski pisateljici Cecelii Ahern, rojeni 1981, ki je v svet književnosti in srca bralcev (najbrž je večina sicer bralk, ampak tako ali tako ženske več berete kot moški) vstopila z romanom P. S. Ljubim te. Doslej je bil preveden v 40 jezikov, v slovenščino leta 2005. V domačem jeziku imamo še kopico njenih romanov: Knjiga jutrišnjega dne, Kam si odšla, Hvala za spomine, Na koncu mavrice, Dar, Če bi me videla in Čas mojega življenja, tako da ste jo nekateri bralci gotovo že spoznali (tisti manj pridni pa ste mogoče gledali fi lm, posnet po njenem prvem romanu leta 2007 – in seveda zamudili ves pravi užitek ob spoznavanju romana, kot ga je napisala avtorica, pa ste mogoče še danes prepričani, da se roman dogaja v New Yorku. A se ne, pač pa na Irskem! Poceni trik za promocijo velepomembne Amerike, kjer so domišljavo prepričani, da se ljubezenske zgodbe lahko dogajajo le pri njih, ne pa nekje na Irskem!). Pa se od fi lma raje vrnimo k romanu. Holly in Gerry sta bila par že v srednješolskih letih, potem sta se poročila – in živela srečno vse do konca svojih dni. Žal je bil ta 'konec svojih dni' zelo hiter, saj je Gerry po desetih srečnih skupnih letih umrl zaradi možganskega tumorja. (Tale začetek ravno ne kaže, da bi bil roman res tako zelo primeren za predpraznični čas.) Gerry, ki se je mesece pred smrtjo zavedal, kako težko bo Holly živela sama, se je odločil na poseben način 'poskrbeti', da se bo naučila živeti brez njega. V zadnjih tednih svojega življenja je, ne da bi kdorkoli to vedel, napisal Holly deset pisem z nalogami, ki naj jih izpolnjuje v prvih mesecih po njegovi smrti. Vsaka naloga je bila pismo v posebni kuverti, Holly pa je vsako smela odpreti prvi dan v vsakem mesecu. (Vsako pisemce se je končalo s pripisom: P. S. Ljubim te.) Zamisel o seznamu nalog se jima je porodila ob nekem drobnem prepiru, kdo naj zvečer vstane iz tople postelje in gre po mrzlih tleh ugasnit luč, nato pa se v temi prebije nazaj v posteljo. »Holly je zavzdihnila. Sovražila je, če je morala, ko se je že udobno in prijetno namestila, zlesti iz postelje, stopiti na mrzla lesena tla in potem v temi tipati nazaj do postelje. Zagodrnjala je. »Veš, Hol, ne morem vedno jaz ugašati luči. Mogoče bo prišel čas, ko me ne bo, in kaj boš takrat?« »Moj novi mož jo bo ugasnil,« je zapihala in se potrudila po svojih najboljših močeh, da bi njegova mrzla stopala zbrcala stran od sebe. »Pa ja!« »Ali pa se bom spomnila, da jo ugasnem, preden se bom spravila v posteljo.« Gerry je pihnil skozi nos. »Možnosti za to so bolj pičle, draga. Preden bom odšel, ti bom moral pustiti sporočilo na stikalu, da se boš spomnila.« /.../ »In opozorilo na bojlerju,« je nadaljeval. /.../ »In na mleku.« /.../ »Aja, pa še na oknih, da jih ne boš zjutraj odpirala in sprožila alarma.« »Hej, zakaj v svojo oporoko preprosto ne napišeš seznama vseh stvari, ki jih moram opraviti, če misliš, da bom brez tebe tako nemočna?« /.../ Tako se je torej rodila šala o seznamu.« (Str. 11–13.) Kako se je Holly znašla v prvih mesecih po moževi smrti? Zadnje, decembrsko pismo ji je namreč naročalo: » Ne boj se spet zaljubiti. Odpri svoje srce in pojdi, kamor te bo vodilo ... in ne pozabi ... izberi si luno za cilj ... P. S. Vedno te bom ljubil ...« Uživajte v branju (malce pocukranem). Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 14 sreda  23. decembra 2020Zdravstveni globus14 Nohti so pomemben kazalec va- šega zdravstvenega stanja. Težave z ledvicami, sklepi ali srcem se lah- ko razkrijejo ravno na naših nohtih. Krhki in tanki nohti Pogosto se zgodi, da s konico prsta udarimo ob neko površino, ob tem pa se nam zlomi noht. A pozor! Če se vam nohti lomijo tudi ob najbolj nežnih dotikih, je to znak, da nekaj ni v redu. Verjetno imate težave s ščitnico. Če imate premalo ščitničnega hormona, je lahko to vzrok, da so vaši nohti zelo občutljivi in se počasi obnav- ljajo. Če imate takšne težave in vam nohti nikakor ne rastejo, obiš- čite zdravnika, ki vam bo predpisal ustrezno terapijo. Luknjice na nohtih Luknjice na površini nohtov se pogosto pojavljajo pri ljudeh, ki Foto: dreamstime/M24 Pomagajmo si Zdravje se odraža tudi na vaših nohtih Lepi in urejeni nohti na človeku odsevajo skrb in urejenost. Velikokrat sodimo človekove navade ravno po nohtih. Če so ti urejeni, je torej tudi človek urejen. A žal ni vedno tako, včasih nam lahko sporočajo tudi, da z našim zdravjem nekaj ni v redu. Zakaj pride do pojava dušenja Dušenje je občutek pomanjklji- vega dihanja. Lahko nastane nena- doma oziroma zelo hitro (akutno) ali traja dlje časa (kronično). Vzroki za nastanek so lahko zelo različni. Dušenje je lahko posledica bolez- ni v sistemu dihal, bolezni srca, psihosomatskih stanj, poškodb in sistemskih bolezni. Tako je duše- nje lahko simptom za zelo resno stanje ali pa le za neko prehodno motnjo. Kdaj in kako si lahko pomagate sami Predvsem je pomembno pomis- liti na vzroke, ki bi dušenje lahko sprožili, in oceniti resnost doga- janja. Prva pomoč je vedno lahko položaj, ki dušenje olajša. Tako je priporočljiv sedeč položaj ali ležanje s podloženim vzglavjem. Subjektivno pomaga tudi razrah- ljanje oblačil in premik iz zaprte- ga prostora oziroma zračenje. Če se bolnik zdravi zaradi astme, naj uporabi predpisana zdravila za ši- ritev bronhijev (olajševalci). Če je vzrok za nastanek dušenja tujek v dihalih, prizadetega pustite, da kašlja, ko pa ne more več, izvede- te Heimlichov manever, kot ste se ga učili pri prvi pomoči. Če se je občutek dušenja pojavil kot odgo- vor na stresno situacijo, je treba na prizadeto osebo pozitivno vplivati in jo poskusiti umiriti. Če bolnik iz- gubi zavest in neha dihati, morate začeti izvajati temeljne postopke oživljanja (masaža srca in umetno dihanje). Bolnika brez zavesti, ki sam diha, namestite v bočni polo- žaj. Kdaj morate k zdravniku Takojšen pregled (tudi klic na 112) je nujen: • kadar je dušenju pridružena tudi bolečina v predelu prsnega koša, • kadar je dušenje tako hudo, da pomodrijo okončine, • kadar se ob dušenju pojavijo tudi gobasti izpuščaji in otekline po telesu, kar bi lahko bilo posledica alergične reakcije (npr. po piku insekta, zaužitju zdravila ipd.), • če obstaja možnost za tujek v dihalih, • če se nenadno dušenje pojavi po poškodbi ali operaciji z imobilizacijo ali pri nekom, ki mora dlje časa mirovati, • ob astmatičnem napadu, ki ne popusti po zdravilih, • če ste bolnik z boleznijo srca, saj je dušenje lahko posledica popuščanja srca. Obisk zdravnika družinske medicine je nujen: • kadar se občutek dušenja še da prenašati, a mu je pridružena tudi povišana telesna temperatura in gre najverjetneje za virusno okužbo dihal, • ko dušenje sicer mine samo po sebi, a se večkrat ponovi, • kadar sicer blažji občutek dušenja traja dlje časa, • kadar se občutek dušenja pri sicer zdravi osebi sproži po stresni situaciji. Katere ukrepe zdravnika lahko pričakujete Ukrepi zdravnika bodo prilago- jeni najverjetnejšemu vzroku za nastanek dušenja. Med osnovne ukrepe vedno sodita natančna anamneza (zbiranje podatkov) in pregled bolnika (pregled kože, pregled žrela, poslušanje dihalnih zvokov nad pljuči, poslušanje srč- nih tonov, ocena morebitnih otek- lin okončin pri bolnikih z boleznimi srca). Dodatne preiskave so lahko merjenje telesne temperature, merjenje vsebnosti kisika v krvi, rentgensko slikanje pljuč, merje- nje volumna izdiha, elektrokardio- gram – določeno preiskavo izbere zdravnik po anamnezi in pregledu. Tudi zdravljenje bo potekalo glede na vzrok. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Foto: Dreamstume/M24 Zdravstveni nasveti Dušenje – 1. del Piling za roke z mandlji in medom Zimski čas je mačehovski do kože, zato smo vam pripravili recept za piling za roke z mandlji in medom, ki krepi nohte, kožo pa navlaži in omehča. Sestavine: 50 g mandljev, 2 g cimeta v prahu, 50 g sladkorja Muscovado, 30 g mandljevega olja in 15 g pomarančnega medu. Priprava: Mandlje sesekljajte v električnem mešalniku do velikosti, ki je primerna za piling. Nato jih zmešajte s cimetom in sladkorjem. Dodajte mandljevo olje in med ter premešajte, da se vse sestavine povežejo. Na koncu piling lično zapakirajte. Nekateri pirotehnični izdel- ki so na trgovskih policah sicer celo leto, prodaja ognjemetnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek je pok (to so poka- joče žabice, pok vrvica, pokajoče kroglice), pa je fi zičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa od 26. decem- bra do vključno 1. januarja, piše na spletni strani policije. Pirotehnične izdelke prve ka- tegorije je prepovedano uporab- ljati v bližini bolnišnic, v strnjenih naseljih, stanovanjskih zgradbah in zaprtih prostorih, v prevoznih sredstvih potniškega prometa in na površinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve. Pirotehnične izdelke prve in druge kategorije (rakete, rimske svečke) lahko uporabljajo mlado- letniki, stari od 14 oziroma od 16 let, če so pod nadzorstvom star- šev ali skrbnikov. Uporaba fontan in baterij je dovoljena le osebam, starejšim od 18 let. Predvidena globa za prekršek je od 400 do 1200 evrov. Ob tem pozivajo k uporabi le dovoljenih izdelkov, torej originalnih, in upoštevanju navodil proizvajalca. Pozorni naj bodo na oznako CE, ki zagotavlja, da proizvod izpolnjuje bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, kot jih določa evropska regulativa. Zdravniki že brez dodatnih poškodb preobremenjeni Kljub letom ozaveščanja piro- tehnični izdelki, predvsem tisti predelani in oz. ali kupljeni na črnem trgu, še vedno občasno povzročijo hude, trajne poškod- be, najpogosteje pri mladih, opo- zarjajo. Prav zaradi nevarnosti nastanka poškodb odsvetujejo kakršno koli rabo prepovedanih petard različnih oblik in moči. Zaradi epidemije covida-19 so zdravniki v zadnjih mesecih izje- mno obremenjeni. »Vsaka doda- tna poškodba, ki bi jo lahko pre- prečili, pa obremeni zdravstvene delavce, zato se poskusimo izo- gniti tveganjem in jih tako razbre- menimo dodatnega dela,« svetu- jejo na policiji. Ob tem tudi pozivajo, naj ne pozabimo, da pokanje moti živali, za katere je december prav zaradi pirotehnike izjemno stresen. »Čeprav bodo letošnji božično- -novoletni prazniki minili v zna- menju epidemije, poskrbimo, da nam vseeno prinesejo nekaj zado- voljstva. Ne pozabite: Iskra v srcu je mnogo svetlejša od vsakega ognjemeta! Zato bodite zvezde, pomislite na druge in ne mečite petard,« so še zapisali. Tedenski mikroskop Previdno s pirotehničnimi izdelki Letošnji december je zaradi covida-19 nekoliko drugačen, kot smo ga vajeni. Da bi si pričarali nekaj običajnega predprazničnega vzdušja, se bodo nekateri zatekli tudi k uporabi pirotehnike. Ob tem zdravniki, gasilci in policisti pozivajo k varni in premi- šljeni uporabi. Iskra v srcu je mnogo svetlejša od vsakega ognjemeta, menijo. Foto: D. K. /M24 imajo težave s sklepi. Pojavljajo se tudi pri tistih, ki trpijo za luskavico. Kar štirideset tisoč ljudi v Sloveniji trpi za to kronično boleznijo kože. Kljub današnjemu medicinskemu napredku dokončna ozdravitev lu- skavice za zdaj še ni mogoča, zato jo lahko le zdravimo in do neke stopnje preprečujemo. Zdravljenje luskavice mora biti vedno prilago- jeno glede na vsakega posamezni- ka. Temne proge na nohtih Če temnih prog na nohtih niste dobili zaradi udarca, obstaja mož- nost, da gre za vrsto kožnega raka, imenovanega melanom. To je ena najnevarnejših oblik kožnega raka, zato je takojšen obisk zdravnika nujen. V takšnem primeru nohtov ne lakirajte in se primerno zaščitite pred soncem. Ukrivljeni nohti Če se vam nohti ukrivljajo navzdol, konice prstov pa imate odebeljene, je to znak težav z ledvi- cami, črevesjem, žilami in osrčjem. Lahko gre tudi za resno obolenje dihal. Če zrak ostane ujet v pljuča, zaradi slabega pretoka kisik ne doseže okončin. Zato prsti nabrek- nejo, nohti pa se ukrivijo navzdol. Priporočamo obisk zdravnika. Bledi in rumeni nohti Ženskam nohti velikokrat poru- menijo zaradi lakiranja. Tudi kajenje vam nohte lahko obarva rumeno. Rumeni nohti so lahko tudi posledi- ca težav z luskavico, sladkorno bo- leznijo, boleznijo ščitnice ali dihal. Bolj pogosto pa so rumeni nohti, ki so lomljivi in odebeljeni, povezani z glivično okužbo. Glivice na nohtih so sicer zelo trdovratna zadeva, ki se je težko rešimo. Ob hujši okužbi nujno obiščite zdravnika, v zače- tnih fazah pa si lahko pomagate z naravnimi izdelki. Večkrat dnevno v nohte vtrite alkoholni kis, česen, sivkino olje ali olje čajevca in že po nekaj tednih boste opazili razliko. Če pa so vaši nohti zelo blede bar- ve, je mogoče, da imate težave z jetri ali srcem. V Nemčiji pirotehnika letos prepovedana V Nemčiji so od srede minulega tedna v veljavi strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, saj so skoraj popolnoma ustavili javno življenje. Vrata je zaprla večina storitvenih dejavnosti, šole in večina trgovin, omejeno je tudi druženje. Med božičnimi prazniki bo med 24. in 26. decembrom sicer veljala izjema za srečanja v najožjem družinskem krogu z do štirimi osebami, ki niso del gospodinjstva. Prepoved druženja pa bo veljala za silvestrovo in novoletni dan, prepovedana je tudi prodaja pirotehnike. Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 15 sreda  23. decembra 2020 Za kratek čas 15 ISARCO - reka na Južnem Tirolskem, levi pritok Adiže, LARI - rimska božanstva, varuhi hiše, ognjišča, meja med posestvi, križpotij in družine, RAND - denarna enota Južne Afrike, BOOKER, Devin - zvezdnik košarkarske ekipe NBA Phoenix Suns V službi se določeni količini stresa na žalost ne boste mogli izogniti, povezan pa bo z nekom iz poslovno prijateljskega kroga ali pa z najožjim sodelavcem. Pazite se poškodb v naslednjih dneh. Pri poslovnih komunikacijah bodite zelo diplomatski. Raje recite besedo manj kot besedo preveč, saj se lahko zgodi, da vas ljudje napačno razumejo. Med prijatelji vas v teh dneh čakajo prijetna doživetja. V tem tednu bodite pozorni na možnost napake pri poslovnih zadevah predvsem zaradi kršenja pravil, zaradi katerih bi lahko, čeprav nekoč pozneje, zašli v težave. Zanimiv dan bo petek, torek pa bo romantičen. Pred vami je odličen teden predvsem za energično delo v samoti, saj boste ta čas izrazito podjetni in močni, kar se bo pokazalo tudi na poslovnem polju, kjer boste pokazali tudi voditeljske sposobnosti. Zelo poslovno pomemben teden, kjer bo možen ključni premik. Pri tem vas bo nekdo zaščitil ali vam kako drugače pomagal. To bo predvsem oseba moškega spola. Najboljši dan za realizacijo bo sreda. Pred vami je prijeten teden, saj boste bolj vitalni in samozavestni, kot ste bili prej. Pokazali boste tudi več srčnosti, poguma in optimizma. Nekaj težav boste imeli v domačem okolju predvsem v petek. Napetosti na žalost še ne bodo minile, ampak se bodo še stopnjevale. Imate preveč dela in vas hitenje izčrpava. Vzemite si odmor in počivajte, sicer boste pogoreli. V ljubezni in družabnih srečanjih bo več sreče. Vaše življenje bo tudi ta teden vznemirljivo in zabavno. Ugotovili boste, da se radi zabavate in vam tega pravzaprav nihče ne more in niti noče preprečiti. Lep dan boste imeli v četrtek, tudi ponedeljek bo zelo zanimiv. Pred vami je fi nančno zelo dober teden. Več boste zaslužili ali pa prejeli že dolgo pričakovan honorar, lahko pa se tudi zgodi, da boste slišali zanimivo novico. Naleteli boste tudi na možnost ugodnega nakupa. V tem tednu boste imeli veliko energije in veselja do življenja, da boste s tem „okužili“ tudi vse okoli sebe. Vaš ritem življenja bo hiter in dinamičen, na poslovnih poteh se boste veliko dogovarjali in pregovarjali. V tem tednu pričakujte zanimive novice ali celo obisk. Podpisali boste pomembno pogodbo in neki dogovor, ki že dolgo čaka na realizacijo, boste končali in odleglo vam bo. Zelo prijetno in romantično bo v soboto. V tem tednu boste zelo ustvarjalni. Vaša povečana komunikativnost vam bo pomagala pri poslovnih poteh in ravno s tem bo rasla tudi vaša kariera. Najbolj uspešni pri pregovarjanjih boste v četrtek in petek. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 29. decembra Zavrč  Praznična dostava daril Božiček poskrbel za veselje Pretekli konec tedna se je dobri mož s kočijo daril mudil v Zavr- ču, kjer je poiskal pridne otroke in jih obdaril z darili. Najprej se je ustavil pred občino. »Priznajmo si, da je ta mesec tako kot celo leto, čuden. Ampak takšni čudni časi nam postrežejo tudi z zanimi- vim in lepim. Tokrat bo Božiček razvozil darila do otrok po celotni občini. Upam, da boste doživeli lepe trenutke, tudi ob odvijanju daril. Prav po- sebne pozdrave pa Božiček pošilja tudi vsem otrokom, ki se šolate na da- ljavo in vam sporoča, da boste kmalu zopet sedli v šolske klopi. Pozdrave pošilja tudi vsem vzgojiteljicam, učiteljem, ravnateljici, kuharicam, hišni- ku, skratka vsem, ki vas že močno pogrešajo in kmalu znova pričakujejo v šoli,« je ob snidenju z Božičkom povedal župan Slavko Pravdič, vsem občankam in občanom pa zaželel lepe božične praznike. Inti in Gala sta prevzeli odgovorno nalogo Božičkovih jelenčkov in po občini popeljali dragocen tovor. Božička pa sta na saneh spremljala žu- pan in podžupan Robert Vuzem. Skupaj so obdarili več kot 100 najmlajših občanov do tretjega razreda OŠ. Foto: KG Štajerski TEDNIK petek, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 16 sreda  23. decembra 2020Poslovna in druga sporočila16 1211 • • • • • • 02/ 749 34 10 02/ 749 34 16 Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran ci iz kakšnih dveh metrov z glavo poslal v mrežo – 2:2. Dinamičen in zanimiv prvi polčas je dodatno začinil Krajnc v 43. mi- nuti, ko se je odločil za strel iz veli- ke razdalje, žoga pa je zadela preč- ko … 2:2 v golih, 1:1 v prečkah … Drugi del je bil glede podobnih dogodkov precej manj bogat, a nič manj zanimiv, saj je bila igra še nap- rej precej odprta in so se napadi do 70. minute enakovredno izmenje- vali. V tem delu velja omeniti pri- ložnost Flakusa, a je preveč okleval pri strelu. Pri domačinih je bil v 66. minuti v najlepši priložnosti Požeg Vancaš, a je iz bližine zgrešil cilj. Številne menjave na obeh stra- neh (Maribor je zadnjo opravil že v 76. minuti) niso prinesle zasuka v eno ali drugo stran. Omeniti velja prve članske prvoligaške minute za 18-letnega Jana Majcna. Od 70. minute naprej so doma- čini krenili v zaključno ofenzivo, predvsem Matko je bil zelo neva- ren, a je ostalo pri remiju. To bi se lahko nazadnje spremenilo v 93. minuti, a je Janžekovič refl eksno – z eno roko – ubranil strel Matka iz bližine … Maribor je osvojil simbolični naslov jesenskega prvaka, pred- nost pred Olimpijo pa po remi- ju ne znaša pričakovanih pet, ampak tri točke. Prednost pa je vendarle prednost … Aluminij se s točko ni pomaknil višje na le- stvici in ostaja v nevarni coni, a je prednost pred Gorico kljub temu povečal. Spomladi bo štela vsaka točka … Jože Mohorič Rokomet Slab start v tekmo usoden za poraz Stran 18 ABV Ptuj Borilne veščine kot »pot harmonije in zdravja« Stran 18 Futsal Zmaga Litije zaslužena, Tomaž pa vseeno blizu točke Stran 19 Nogomet Nagrajenci Štumberger, Mikić, Zemljarič in Glažar Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Sezona v 1. ligi se je končala tako, kot je prav, na igrišču. V Ljudskem vrtu sta se na lokalnem derbiju Maribor in Aluminij razšla z remijem, kar je po dveh zmagah vijoličastih v sezoni prva točka v medsebojnih tekmah tudi za šumarje. Prvič je proti Aluminiju v naspro- tnem moštvu stal Ilija Martinović, ki je v Kidričevem pustil močan pe- čat. »Srečanje z Ilijem na igrišču je bilo nostalgično. Se pa z njim kar redno slišimo, ostajamo v prija- teljskih stikih, tudi srečali smo se že večkrat,« je dejal Aljaž Ploj. Maribor je glede na zadnjo tek- mo z Muro zamenjal skoraj polovi- co moštva (na klopi so ostali Kro- naveter, Mihelič, Vrhovec, Matko in Pihler – slednji zaradi kartonov), pri Aluminiju pa se je v ekipo vrnil Alen Krajnc. Maribor je začel tekmo zelo podjetno, s streloma Požega Van- caša in Klinarja. Prvo tisto pravo priložnost, t. i. 100 %, pa si je pri- igral v 11. minuti, ko je po podaji Kolmaniča s strani v sredini Mlakar iz dveh metrov zgrešil prazen gol, zadel je prečko … To je bil signal za goste v belih dresih, da morajo nekaj spremeni- ti, sicer se jim slabo piše. V nasled- njih minutah so takoj vzpostavili ravnotežje in zapretili s streli Fla- kus Bosilja, Prša in Čermaka, kjer pa Jug ni imel pretežkega dela. V 22. minuti so gostje povedli: po bliskovitem protinapadu je Matja- šič podal do Prša, ta je v ogenj pos- lal Krajnca, ki je pravočasno stekel proti golu, Jug je njegov strel še nekako odbil, Flakus Bosilj pa je ak- cijo lepo spremljal in žogo poslal v prazno mrežo – 0:1. Za 18-letnika je to že drugi gol na zadnjih treh tek- mah in tretji v sezoni, s čimer je ob Krajncu najboljši strelec ekipe. Dejstvo, da ekipam po danem zadetku po navadi nekoliko pade koncentracija, je domača zasedba izkoristila že v naslednjem napadu: Azemović je slabo izbil žogo iz ka- zenskega prostora, natančno na nogo Jana Repasa, ki jo je z moč- nim in natančnim strelom poslal pod prečko nemočnega Janžeko- viča – 1:1. Dan je bil očitno pravi za evrogole, pod naslednjega se je podpisal najboljši igralec tekme Roko Prša. Martinović je storil oster prekršek na kakšnih 23 metrih od gola (če bi dobil rumeni karton, bi bil to njegov drugi na tekmi …), Prša pa je nameril tako natančno in močno, da je žoga preletela živi zid in se od prečke odbila v gol – 1:2. Gol, kakšnega le redko vidimo tudi na zelenicah najmočnejših evropskih lig. Tokrat je vodstvo gostov zdrža- lo nekaj minut več – natančno osem … Takrat je Klinar iz strani poslal predložek v kazenski pros- tor, Janžekovič je napačno ocenil let žoge, preletela ga je, in Požeg Vancaš jo je na oddaljenejši vratni- REZULTATI 19. KROGA: Maribor – Aluminij 2:2 (2:2); CB24 Tabor Sežana – Koper 3:4 (1:4); strelci: 0:1 Barišić (4.), 0:2 Barišić (7.), 1:2 Stančič (8.), 1:3 Mulahusejnović (21.), 1:4 Žužek (38.), 2:4 Djalo Al- dair (61.), 3:4 Stanković (94.); Olimpija – Gorica 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Vombergar (72.), 2:0 Vombergar (80.); Domžale – Bravo 0:0; Celje – Mura 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Maroša (34.), 0:2 Žižek (54.), 0:3 Ma- roša (62., z 11 m), 1:3 Zaletel (74.). 1. MARIBOR 19 11 5 3 38:23 38 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 19 10 5 4 25:14 35 3. MURA 19 9 6 4 24:13 33 4. KOPER 19 8 6 5 28:23 30 5. DOMŽALE 19 6 7 6 26:24 25 6. CB24 TABOR SEŽANA 18 7 3 8 22:23 24 7. CELJE 19 6 5 8 20:21 23 8. BRAVO 18 5 7 6 16:20 22 9. ALUMINIJ 19 3 6 10 15:32 15 10. GORICA 19 2 4 13 12:33 10 Maribor – Aluminij 2:2 (2:2) STRELCI: 0:1 Flakus Bosilj (22.), 1:1 Repas (23.), 1:2 Prša (30.), 2:2 Požeg Vancaš (38.). MARIBOR: Jug, Klinar, Kolmanič, Martinović (od 52. Uskoković), Peri- čić, Dervišević (od 76. Vrhovec), Repas, Kotnik (od 62. Kronaveter), Požeg Vancaš, Mešanović, Mlakar (od 62. matko). Trener: Mauro Camoranesi. ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Jakšić (od 85. Krefl ), Petek, Azemović, Kim, Prša, Čermak, Krajnc (od 69. G. Pečnik), Matjašič (od 88. Majcen), Flakus Bosilj (od 85. T. Pečnik). Trener: Oskar Drobne. Trojica igralcev z dvema goloma V zadnjem krogu jesenskega dela sezone je bilo doseženih 17 zadetkov, kar je le gol manj od rekordnega 3. kroga. Na vrhu bo prezimil Maribor, a namesto s prednostjo načrtovanih petih točk le s tremi … Z vidika doseženih golov je bila poslastica kroga tokrat odigrana v Sežani, kjer je v primorskem derbiju gostoval Koper –v letošnji sezoni je uspelo domači četi trenerja Gorana Stankoviča zadati prvi poraz! Tekma je bila odločena v prvem polčasu, ko je gostom uspelo doseči kar štiri gole: dva je prispeval Maks Barišič, enega je dodal najboljši strelec lige Nardin Mulahusejnović (9 golov), zadnjega pa še Žan Žužek, ki je neubranljivo zadel iz voleja z 20 metrov! Sežan- cem kaj drugega kot ublažitev poraza ni uspelo … Ko se pomerita na lestvici drugo- in zadnjeuvrščeni, potem je fa- vorit znan, kar pa ni zagotovilo za vpis treh točk. Nekaj podobnega bi lahko ugotovili po srečanju Olimpije in Gorice, na katerem so imeli gostje svoje priložnosti, a so v končnici Ljubljančani vendarle zmogli dovolj zbranosti in tekmovalnosti, da so prišli do zmage. Junak tek- me je bil Andres Vombergar, ki se je podpisal pod oba gola Olimpije – to sta bila njegov sedmi in osmi v sezoni. V derbiju ljubljanske kotline se je »tresla gora, rodila pa miš« (beri: veliko priložnosti, nič golov). V Domžalah so imeli domačini v prvem polčasu kopico priložnosti, tudi tistih najlepših, a je bil kapetan in vratar Brava, 22-letni Igor Vekič, enostavno nepremagljiv. V drugem delu je pritisk domače vrste splahnel, bliže golu so bili gostje, a je bil Rok Kidrič v enem primeru nenatančen, v drugem pa se je izkazal vratar Domžal Grega Sorčan. Derbi kroga je bil odigran v Celju, kjer so aktualni državni prvaki gostili aktualne pokalne prvake. Ob Barišiču iz Kopra in Vomber- garju iz Olimpije je tukaj še tretji igralec v tem krogu dosegel dva zadetka, to je uspelo Amadeju Marošu. Robustni napadalec je bil v prejšnji sezoni izjemno razpoložen, v letošnji pa precej manj, zato je velikokrat pristal tudi na klopi. V zadnjem jesenskem krogu je ven- darle pokazal, da še zna zabijati gole … JM Trojica že prestopila izhodna vrata V ekipi Aluminija tokrat ni bilo Mihaela Klepača, Marka Maletića in Filipa Kukuličića. »Z omenjenimi fanti smo pre- kinili pogodbe, niso več del naše ekipe,« je kratko pojasnil Drobne. Nogomet  1. SNL, 19. krog Šumarji dvakrat vodili, izvlekli pa zaslužen remi Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora in Aluminija so se v lokalnem derbiju ob koncu jesenskega dela sezone razšli z remijem, s katerim so bili bistveno bolj zadovoljni šumarji … Na fotografi ji sta v skoku David Flakus Bosilj in Amir Dervišević, pred njima pa Roko Prša. Drobne: »Aluminij ima kakovost« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Z osvojeno točko smo seveda zelo zadovoljni. V Ljudski vrt nismo prišli z belo zastavo, kar smo na igrišču s postavitvijo tudi pokazali. Moje fante bi pohvalil za odgo- vornost, ki so jo pokazali, zato so bili nagrajeni z zasluženim uspe- hom. V prvem polčasu smo zelo dobro izgledali na igrišču, bili smo agresivni in tudi stali smo dovolj visoko. Mariboru nismo dopustili razviti njegove igre, ob tem smo imeli precej priložnosti in polprilož- nosti. Za razliko od tekme v Domžalah sem tokrat zelo zadovoljen tudi z igralci, ki so vstopili s klopi. Z Gašperjem Pečnikom smo spre- menili tudi sistem igre. Aluminij ima kakovost, moramo se stabilizira- ti in čim bolj uspešno nadaljevati sezono.« Mauro Camoranesi, trener Maribora: »Delo v tem delu sezone smo zaključili na pozitiven način. Glede na priložnosti bi lahko zma- gali, za višjo oceno pa so manjkali goli. Vseeno sem zadovoljen, saj smo v skupnem času napredovali kot moštvo, vsi igralci – tudi tis- ti, ki so igrali manj – so svoje priložnosti za dokazovanje izkoristili. Maribor si v vsaki tekmi želi zmage, zato igramo precej napadalno, davek tega pa je veliko število prejetih zadetkov – tukaj nas čaka največ dela.« Aljaž Ploj, Aluminij: »Podobno, kot na prvih dveh tekmah pod vodstvom novega trenerja, smo tudi tokrat želeli dokazati, da znamo igrati. Rezultati še niso na želenem nivoju, a smo s točko v Ljudskem vrtu še kako zadovoljni. Tokrat smo si želeli tekmo začeti bolj odločno, a nas je zares prebudila šele priložnost Mlakarja. Dvak- rat smo vodili, a prednost tudi hitro izgubili. Vesel sem, da smo na koncu zdržali. Sedaj lahko gremo s pozitivno miselnostjo v drugi del sezone.« Rudi Požeg Vancaš, Maribor: »Tekmo smo dobro začeli, imeli pri- ložnosti, a so gostje dvakrat povedli, prvič iz naše napake, drugič z evrogolom. Pomembno je, da smo obakrat hitro izenačili. Nismo zadovoljni z remijem, v slačilnici je bilo nekaj slabe volje, a se je treba vseeno zavedati, da smo prvi na lestvici s tremi točkami prednosti. V igri imamo dovolj raznovrstnosti in dovolj različnih sistemov, da lahko tudi spomladi ostanemo na vrhu.« Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 18 Nastanek društva Zametki ABV Ptuj segajo v leto 1988, ko je mojster borilnih ve- ščin Silvester Vogrinec prevzel karate klub Borec Ptuj (ustano- vljen leta 1984). Klub se je prei- menoval v KK Jože Lacko, nato v KK Poetovio ter se pridružil Karate zvezi Slovenije. Leta 1989 je klub na Ptuju organiziral prvo tekmovanje v japonskem karate- ju. Leta 1992 je Vogrinec organi- ziral vadbo aikida in samurajske- ga mečevanja. Ptuj se je s tem zapisal med pionirje teh veščin v Sloveniji. Aikido klub Ptuj je leta 1995 izvedel prvo slovensko tek- movanje v aikidu, kendo sekcija pa je postala republiški center samurajskega mečevanja. Ker je administrativno vodenje klu- bov in sekcije vzelo veliko časa, je bila na pobudo Vogrinca leta 1995 ustanovljena Akademija bo- jevniških veščin Ptuj. Delovanje in program Na Akademiji je bilo do sedaj osvojenih 66 mojstrskih nazivov, črnih pasov, in sicer v karateju (22), aikidu (18), iaidoju (12), kendu (8) in kenjuttsu (6). Klub je dal generaci- je državnih prvakov in šampionov, ki so osvajali medalje na svetovnih pokalih ter mednarodnih in doma- čih tekmah. Društvo je na Ptuju organiziralo in izvedlo več kot 30 športnih prireditev. Člani so izvajali prikaze borilnih veščin na številnih tekmovanjih doma in v tujini (na svetovnih in evropskih prvenstvih, budo gala showih). Udeleževali so se seminarjev uglednih japonskih mojstrov in svetovnih prvakov. ABV aktivno sodeluje pri razvo- ju in popularizaciji borilnih veščin v Sloveniji. Na njeno pobudo je bila leta 2000 ustanovljena Kendo zveza Slovenije, leta 2005 pa zveza za samurajsko mečevanje IKKZS (predsednik obeh zvez je bil Silves- ter Vogrinec). Društvo je leta 2001 sodelovalo pri ustanovitvi Kung fu zveze Slovenije, leta 2007 Zve- ze borilnih veščin za svetovni mir MAFWP v Washingtonu ter leta 2012 Zveze za samurajsko mečeva- nje Slovenije. Akademija organizira tudi rekre- ativne programe, kot so poletna šola karateja, aikida, samoobram- be, tai chija in samurajskega meče- vanja. Društvo je 10 let izvajalo tudi teoretična izobraževanja (preda- vanja in izpite), Silvester Vogrinec pa kot predavatelj že 25 let sode- luje pri izobraževanju trenerjev ka- rateja pri KZS, ZKOS in na Fakulteti za šport Ljubljana s predmeti Zgo- dovina karateja, Principi in tehnike karateja ter Etika borilnih veščin. Organi društva Strokovni vodja in trener je moj- ster borilnih veščin Silvester Vogri- nec (7. DAN), predsednik je Robert Vogrinec (1. DAN), sekretar Denis Šumenjak (2. DAN), nadzorni odbor Aleksander Kos (1. DAN), disciplinska komisija Dejan Bošnjak (1. DAN), stiki z javnostjo Matjaž Horvat (1. DAN), organizacija prireditev Robert Cvet- ko (1. DAN), sodniška komisija Ivan Stopajnik (1. DAN), demo tim Enej Petrovič (2. DAN), promocija društva Daniel Dugi (1. DAN). Dosedanje predsednice ABV so bile Liljana Vogrinec (2. DAN) med 1995 in 2002, Polonca Zorman (3. DAN) med 2002 in 2014 in Sabina Resnik (3. DAN) med 2014 in 2016. V borilnih veščinah obstaja sistem rangiranja pasov na šolske stopnje (KYU – barvni pasovi) in mojstrske nivoje (DAN – črni pas). Način življenja ABV je medgeneracijsko dru- štvo, saj v njem vadijo tako starši kot njihovi otroci, ki so v klubu naš- li svoj drugi dom. Društvo najbolj zasluženim članom podeljuje ča- stni naziv hikari no senshi. Člani in članice v borilnih veščinah ne vidijo zgolj športa, ampak predvsem na- čin življenja, krepitev telesne prip- ravljenosti, oblikovanje pozitivne samopodobe, obliko druženja ter »kenko to chowa no michi« ali »pot harmonije in zdravja.« Matjaž Horvat Dobova – Jeruzalem 29:26 (13:8) DOBOVA: Blaževič (8 obramb), Leben (2 obrambi); Bradeško, Dra- gan 2, Seferović, Jezernik 1, Košir 3, Mlakar 3 (2), Šešić 3, Glaser 4, Ra- guž 5, Kozolić, Sintič 8, Mijušković, Šibanc. Trener: Benjamin Teraš. JERUZALEM: Balent (3 obram- be), Skledar, Zemljič (5 obramb – 3 x 7-m); Bogadi 2, Šoštarič, Čudič 6 (5), Žuran 2, T. Hebar 5, Šulek 1, Kocbek 5, Kosi 1, Krabonja 4, Krasnič, Ciglar. Trener: Saša Pra- potnik. SEDEMMETROVKE: Dobova 5/2; Jeruzalem 5/5. IZKLJUČITVE: Dobova 10; Jeru- zalem 8 minut. IGRALEC TEKME: Marko Sintič (Dobova). Rokometaši Jeruzalema so leto 2020 končali z več kot zasluženim porazom v Dobovi in tako nadalje- vali negativno tradicijo porazov na tem gostovanju. »Ne najdem besed, kaj se nam dogaja ob gostovanjih pri Dobovi. Pred tekmo smo imeli s soigralci dober občutek, da vendarle lahko zmagamo tudi na tem, za nas v preteklosti 'usodnem' gostovanju. Mogoče smo pregoreli v preveliki želji po uspehu, vendar se nam to kot tako izkušeni ekipi ne bi smelo zgoditi,« je za uvod v precej razo- čaranem tonu povedal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Za razliko od kar nekaj tekem v letošnji sezoni, ki so jih Ormožani po začetnem zaostanku uspeli na koncu spreobrniti v svojo korist, se tokrat enostavno po tako slabem startu ni izšlo. V 22. minuti je krožni napadalec Dobove Matej Košir za- del za neverjetnih +8 (12:4). Junak tega obdobja tekme je bil s sed- mimi obrambami vratar Dobove Jure Blaževič. To niso bile običaj- ne obrambe vratarja, ki jih priča- kujemo, ampak obrambe strelov Ormožanom iz čistih priložnosti, večinoma na črti šestih metrov. Če k temu dodamo še pet tehničnih napak (napačna podaja, koraki) in nekaj z blokom uspešno zausta- vljenih strelov domačega obramb- nega bloka ormoškim strelcem z razdalje, je takoj jasno, zakaj tako visoki zaostanek po le dobrih dvaj- setih minutah igre. Zanimivo, da so napake večinoma delali najizkuše- nejši igralci. »Kljub težavam s poškodbami in nekaterimi bolnimi igralci so moji fantje izredno dobro odre- agirali, sploh na začetku tekme. Odlično je svojo nalogo opravil naš vratar Jure Blaževič in od- lepili smo se na kar osem golov prednosti. V 2. polčasu smo kljub manjšim krizam odigrali zelo zre- lo, kjer je vajeti igre v svoje roke prevzel Marko Sintič. Menim, da je naša zmaga povsem zasluže- na,« je od zadovoljstva cvetel tre- ner Dobove Benjamin Teraš. V zadnjih osmih minutah 1. pol- časa je bila predstava gostov le nekoliko boljša, predvsem v ob- rambi, plod česar je bil le en prejet zadetek. To je dajalo četi trenerja Saše Prapotnika vsaj malo upanja za preobrat v 2. polčasu. Kratek čas so Ormožani potrebovali, da so se približali nasprotniku le na dva zadetka zaostanka: prvič v 38. minuti pri izidu 16:14 in naslednjič v 41. minuti pri izidu 18:16. Dobova v 2. polčasu več ni imela na tako visokem nivoju svojih vratarjev, na drugi strani je Aleš Zemljič zaustavil kar tri se- demmetrovke. A tudi to ni poma- galo gostom, ki niso znali ustaviti Marka Sintiča, ki je večinoma od svojih osmih zadetkov dosegel skozi osrčje tokrat slabe ormoške obrambe. Pomembno vlogo pri zmagi Dobove je odigral tudi Pa- trik Glaser, ki je več kot dostojno zamenjal po poškodbi odsotnega Doriana Markušića. V zadnjih de- set minut so gostitelji krenili s pe- timi goli prednosti (24:19) in kljub spremembi načina igranja ormoš- ke obrambe mirno pripeljali tekmo k zmagovitemu koncu. »Igrali smo po sistemu toplo-hla- dno. Nikakor nam ni uspelo pove- zati treh ali štirih dobrih napadov in obrambe. Najboljšo igro smo pokazali v obdobju od 25. do 40. minute. To je bistveno premalo, če želiš premagati Dobovo, ki ima ne glede na nekatere izostanke kako- vostno ekipo. In to je ekipa, ki bo v nadaljevanju sezone zagotovo napredovala po lestvici navzgor. Škoda za ta poraz, a resnično nam ne preostane nič drugega kot to, da smo kritični do naše igre in da nasprotniku športno čestitamo,« je še zaključil Čudič. To je bila zadnja tekma Ormožanov v letu 2020, ki bodo zimski premor prezimili na visokem 5. mestu. Po prvem delu so v zaostanku s tremi tekmami (Maribor, Slovenj Gradec, Loka). Za zdaj termini teh preloženih tekem še niso znani, lahko pa se zgodi, da bodo katero izmed teh tekem odigrali pred začetkom drugega dela sezone, ki je na sporedu 6. februarja z domačo tekmo proti trebanjskemu Trimu. Uroš Krstič sreda  23. decembra 2020Šport18 Rokomet  NLB liga, 14. krog Slab start v tekmo kriv za poraz Foto: Črtomir Goznik Aleš Zemljič (Jeruzalem Ormož) Akademija bojevniških veščin (ABV) že dve in pol desetletji na Ptuju organizira vadbo borilnih veščin, in sicer karateja, aikida, samurajskega mečevanja (iaido, kendo, kenjittsu), skrbi za kultivacijo duha in telesa ter sodeluje pri popularizaciji in razvoju borilnih veščin v Sloveniji. Društvo je izšolalo generacije mojstrov, nosilcev črnih pasov in uspešnih tekmovalcev, ki so osvajali medalje tako doma kot v tujini. ABV je na Ptuju izvedla številna tekmovanja, od občinskih in državnih prvenstev do domačih in mednarodnih turnirjev. Poleg tega so se člani udeleževali mnogih seminarjev ter izvajali prikaze borilnih veščin na raznih športnih prireditvah. Akademija bojevniških veščin Ptuj  25-letnica društva Borilne veščine kot »pot harmonije in zdravja« Člani in članice društva Akademije bojevniških veščin Ptuj NLB liga REZULTATI 14. KROGA: Dobova – Jeruzalem Ormož 29:26 (13:8), LL Grosist Slovan – Celje Pivovar- na Laško 21:30 (15:17), Urbanscape Loka – Riko Ribnica 27:29 (14:14), Slovenj Gradec 2011 – Krka 29:27 (16:14), Koper – Trimo Trebnje 26:26 (14:13), Ljubljana – Gorenje 24:34 (6:16). Tekma Maribor Branik – Butan Plin Izola je bila prestavljena. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 13 13 0 0 26 2. TRIMO TREBNJE 13 10 1 2 21 3. GORENJE VELENJE 11 10 0 1 20 4. SLOVENJ GRADEC 12 8 0 4 16 5. JERUZALEM ORMOŽ 11 7 0 4 14 6. RIKO RIBNICA 13 7 0 6 14 7. KOPER 10 5 1 4 11 8. MARIBOR BRANIK 8 4 0 4 8 9. DOBOVA 12 4 0 8 8 10. GROSIST SLOVAN 13 2 1 10 5 11. LJUBLJANA 12 2 1 9 5 12. BUTAN PLIN IZOLA 12 2 1 9 5 13. URBANSCAPE LOKA 9 2 0 7 4 14. KRKA 11 1 1 9 3 Revija ABV ob 25-letnici društva Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran sreda  23. decembra 2020 Šport 19 Matej Gajser, trener Tomaža: »Na koncu moramo športno priz- nati poraz in čestitati ekipi Litije za zmago, gledano v celoti so bili boljši. V svojih vrstah imajo nekaj profesionalcev, a tudi naši fantje so pokazali ogromno. Prvi polčas smo bili izenačeni, po prejetem golu v drugem delu pa smo se zavedali, da moramo ostati blizu do končnice, nato pa tam iskati svoje priložnosti. Imeli smo jih, a je bil Bratič izjemen, tudi stativo smo zadeli. Bili smo blizu točki, a se je končalo tako, kot se je. Nekaj igralcev je imelo med tednom težave s treniranjem, imajo delovne obveznosti, tako da je tudi to morda odgovor na vprašanje, kaj nam je zmanjkalo v končnici, ko je o točki odločal en strel, ena poteza …« Senudin Džafi ć, trener Litije: »V prvem polčasu smo se po dol- gi poti še nekoliko prilagajali, glede na vse pa fantom čestitam za zasluženo zmago. Tekma je bila sicer zanimiva, lahko bi se končala tudi z višjo razliko v našo korist, v končnici pa bi lahko tudi domačini izenačili. Mi smo si v drugem polčasu priigrali dovolj priložnosti, vsaj tri ali štiri bi morali realizirati, a realizacija v zadnjem času ni naša močnejša stran. To želimo popraviti med prazniki, nato pa bomo – tako kot vedno – v končnici startali na prvo mesto.« KMN Tomaž Šic bar – FC Litija 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Marot (15.), 1:1 Osredkar (17.), 1:2 Lennon (25.) KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Ro- mih, Pšajd, Prijol, Marot, Kukovec, Goričan, Plahuta, Vajda, M. Sene- kovič, Klemenčič, Vindiš, U. Sene- kovič. Trener: Matej Gajser. FC LITIJA: Ćućić, Bratić, Đeko- vić, Kos, Bjelčević, Lennon, Debe- ljak, Vrhovec, Santos, Osredkar, Mrva, Šturm, Fideršek. Trener: Se- nudin Džafi ć. S sobotno tekmo Tomaž – Litija se je zaključil prvi del sezone v najmočnejšem slovenskem futsal tekmovanju. Nadaljevanje je s tekmami 13. kroga predvideno 8. januarja. Večkratni državni prvaki in zma- govalci letošnjega superpokala so v Ljutomer pripotovali v okrepljeni zasedbi, po poškodbi se je v ekipo vrnil Matej Fideršek, ki prejšnji te- den na derbiju z Dobovcem še ni igral. Že to je bil jasen znak, da Li- tijani mislijo resno, da si želijo zma- ge in da tudi v nadaljevanju sezone ciljajo visoko, najmanj na fi nale končnice. Z nekaterimi napoveda- nimi okrepitvami so tega zagotovo zmožni, čeprav jih je pred časom zapustil odlični Denis Totoškovič, ki je odšel v Italijo. Že v uvodnih minutah je bilo oči- tno, da igra Litije zvečine temelji na odličnem brazilskem dvojcu, ki ga sestavljata 26-letni Jonhn Lennon Felinto Silva in 24-letni Arnon Santos Cassemiro. Predvsem prvi je izjemen igralec, fi zično močan in tehnično izjemno podkovan, tako da dejansko ob vsakem stiku z žogo predstavlja nevarnost za nasprotnikovega vratarja. Uvodnih deset minut je mi- nilo v rahli prevladi gostov, a je bil domači vratar Tadej Romih izjemno razpoložen in je z nekaj fantastičnimi obrambami ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Nato so prišle na vrsto tudi minute do- mačinov, v 10. minuti je bil npr. v dobrem položaju Marcel Vindiš, a z levico ni zadel v polno. Zato pa je domači vrsti to us- pelo v 15. minuti. Po obrambi je Romih z roko natančno podal žogo na nasprotnikovo polovico do Matevža Kukovca, ki je nato nesebično asistiral Alešu Marotu, ki je žogo zabil v gol – 1:0. Minuto kasneje manjše zmede v gostujoči ekipi ni uspelo izkoristiti Bojanu Klemenčiču, ki je v dobrem položa- ju slabo sprejel žogo in priložnost je splavala po vodi. Na nasprotni strani so gostje svojo priložnost izkoristili ... V na videz nenevarni akciji se je Patrick Osredkar z desne strani odločil za strel, žoga pa je Romi- ha presenetila na »napačni nogi« in končala v mreži – 1:1. Do konca polčasa sta obe obrambi vzdržali brez kiksa. Drugi polčas se je začel s prevla- do gostov, ki so vse sile usmerili v napad. Krona tega pritiska je bil gol v 25. minuti, ko sta bila v glav- nih vlogah Brazilca v vrstah Litije: Santos je prispeval podajo iz kota, Lennon pa se je v sredini toliko izboril za prostor, da je pripel do strela, ki je končal v mreži – 1:2. »Na dan tekme sem si ogledal tri srečanja Litije, preučil sem vse njihove največje nevarnosti, tako da nam kakšnih presenečenj niso mogli pripraviti. Zelo sem zadovoljen s svojimi igralci, ki so z vnaprej sprejetim tveganjem odlično opravili zadane naloge, le kanček neprevidnosti pa je bilo dovolj, da je odlični brazilski dvojec v drugem polčasu enkrat našel pot skozi našo obrambo,« je bil trener Matej Gajser kljub porazu zadovoljen s taktičnim delom predstave svoje ekipe. Domači igralci so v nadaljeva- nju poskušali vse, da bi vodstvo gostov izničili, priigrali so si tudi nekaj obetanih priložnosti (Marot, Vajda, Vindiš), a do zadnjih petih minut ni šlo. Takrat je Gajser v igro namesto vratarja poslal petega igralca, s tem načinom pa je Tomaž do najlepše priložnosti prišel v 37. minuti, ko je Urban Senekovič po- skušal z velike razdalje, žoga pa je zadela stativo, Marku Senekoviču pa odbitka ni uspelo pospraviti v gol … Takoj v naslednjem napa- du je poskušal še Marot s strelom pod prečko, a je vratar Igor Bratič žogo z izjemno obrambo odbil. Lepše priložnosti domačinom do konca ni uspelo priigrati, še več, gostje bi lahko iz dveh protinapa- dov odločili tekmo, a je bil Lennon nenatančen. Jože Mohorič Futsal  1. SFL, 12. krog Zmaga Litije zaslužena, Tomaž pa je bil vseeno zelo blizu točke Foto: Črtomir Goznik Nogometaši KMN Tomaž Šic bar (na fotografi ji Marcel Vindiš) so se favoritom iz Litije dobro upirali, a na koncu ostali praznih rok. 1. SFL REZULTATI 12. KROGA: FK Dobrepolje – FK Dobovec 0:14 (0:10), KMN Sevnica – KMN Bronx Škofi je 2:3 (2:2), KMN Tomaž Šic bar – FC Litija 1:2 (1:1). Tekmi ŠD Mlinše – FC Hiša daril Ptuj in FK Siliko Vrhnika – KMN Op- last Kobarid sta bili prestavljeni. 1. DOBOVEC 12 12 0 0 97:14 36 2. FC HIŠA DARIL PTUJ 11 9 1 1 56:29 28 3. LITIJA 12 7 1 4 42:33 22 4. BRONX ŠKOFIJE 12 5 2 5 36:49 17 5. SILIKO VRHNIKA 11 4 3 4 36:31 15 6. MLINŠE 11 4 3 4 30:41 15 7. TOMAŽ ŠIC BAR 12 4 2 6 43:44 14 8. OPLAST KOBARID 11 2 3 6 25:33 9 9. SEVNICA 12 2 3 7 35:57 9 10. DOBREPOLJE 12 0 0 12 13:82 0 Drugo leto zapored je MNZ Ptuj ob koncu leta pripravila izbor posameznikov, ki so najbolj zaznamovali nogometno leto 2020. Na podlagi izbora 40 nominirancev je sledilo glasovanje za najboljšega igralca, vratarja, trenerja in sodnika. Najboljšim sta na sedežu zveze sekretar MNZ Ptuj Janko Turk in predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar predala pokale. Za najboljšega igralca MNZ Ptuj je med 16 nominiranci zbral največ glasov Tomi Štumberger. Napadalec Zavrča je odigral odličen jesenski del v Super ligi in je po prejemu pokala dejal: »Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali zame, in pa seveda mojim soigralcem, ki so mi omogočili, da sem prišel do tega naslova.« Med devetimi nominiranimi vratarji je naziv najboljšega prejel Luka Mikić. Slednji prihaja iz Hr- vaške in se zato ni mogel udeležiti podelitve, zato je pokal sprejel nje- gov soigralec v vrstah Zavrča Tomi Štumberger. Ob dveh nagradah za člana vo- dilne ekipe Super lige je ena od na- grad šla tudi v Bukovce, saj od tam prihaja najboljši trener Boštjan Zemljarič. Slednji se je v tej sezo- ni vrnil v članski nogomet in je po prejemu pokala povedal: »Tega pri- znanja sem zelo vesel, predvsem zato, ker o njem odloča širša skupi- na ljudi iz nogometa. To priznanje je zame lepa spodbuda za dobro delo za naprej.« V izbor so na MNZ Ptuj vključili tudi sodnike, ki imajo zelo po- membno vlogo v nogometni igri. Med nominiranci je drugo leto zapored postal najboljši Roman Glažar. »Seveda sem ponosen na to drugo dobljeno lovoriko. Na splošno pa lahko rečem, da je v tem klavrnem letu bilo zelo težko oceniti vse sodnike in da je to pri- znanje plod mojega dolgoletnega sodniškega dela. Malo za šalo in malo zares: če prejmem ta pokal še naslednje leto, potem končam svojo sodniško kariero.« O samem izboru in namenu je predsednik MNZ Ptuj Stanko Gla- žar povedal: »V lanskem letu smo ugotovili, da bi bilo na koncu kole- darskega leta za promocijo igral- cev, trenerjev in sodnikov smisel- no, da naredimo posebno progla- sitev tistih, ki najbolj vplivajo na to, da so naša tekmovanja uspešna. Glede na prispele glasove mislim, da so pokali šli v prave roke.« Letošnja podelitev najboljših za leto 2020 je bila bolj simbolična, vsi nogometni akterji pa si ob kon- cu tega leta želijo, da bi leto 2021 prineslo normalne pogoje za delo, treninge in igranje tekem. David Breznik Nogomet  MNZ Ptuj Nagrajenci Štumberger, Mikić, Zemljarič in Glažar Foto: Črtomir Goznik Prejemniki pokalov MNZ Ptuj – v sredini Boštjan Zemljarič, Roman Glažar in Tomi Štumberger – s predsednikom MNZ Ptuj Stankom Glažarjem in sekretarjem Jankom Turkom. Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 20 sreda  23. decembra 2020Poslovna sporočila20 RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. Kliknite na www.embalaznina.si in bodite obveščeni. POTEM BOSTE MORALI PLAČATI RAVNANJE Z EMBALAŽO. JE VAŠ IZDELEK V EMBALAŽI? Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020 COLOR CMYK stran 21 sreda  23. decembra 2020 Na sceni 21 Ptuj  Silvestrovanje za male in velike Najmlajši se bodo tudi letos veselili ob vstopu v novo leto Kljub temu da trenutne razmere ne omogočajo druženja in s tem tudi ne silvestrskih praznovanj, najmlajši ne bodo ostali brez svojega tradicionalnega Silvestrovanja za male in velike. Letos bo potekalo kot največje radijsko, televizijsko in spletno sil- vestrovanje za otroke. Ekipa Ra- dia Ptuj je namreč pripravila radij- sko in televizijsko Silvestrovanje za male in velike, ki ga bodo lahko najmlajši spremljali 31. decembra 2020 od 11. ure dalje v programu Radia Ptuj, Radia Celje ter radia in televizije Veseljak, pa tudi preko Facebook profi lov vseh omenje- nih medijev. Za ples in zabavo bosta ob priljubljenih otroških skladbah skrbela brata Malek iz RUD Eleja s svojimi škrati in snežakom, ob tem pa se bodo najmlajšim pre- ko video in zvočnih voščilnic ter s svojimi največjimi uspešnicami pridružili slovenski glasbeniki, ki jih otroci najraje poslušajo – Dejan Vunjak, Modrijani, Čuki, Poskočni muzikanti, Nika Zorjan, BQL in Polkaholiki. Seveda ne bo šlo brez odštevanja – mali in veliki bodo v novo leto vstopili točno ob 12. uri ob glasbi, plesu in konfetih, nato pa rajanje še nadaljevali v družbi škratov in bratov Malek. Foto: DH Otroško silvestrovanje 31. decembra od 11. ure na: Ansambel Zeme je začel bolj ali manj naključno delovati leta 2015, po namigu Modrijana Blaža Švaba, da bi obudili eno najlepših skladb Francija Zemeta Sinko sprašuje za potrebe oddaje Slovenski pozdrav. „Odziv je bil tako navdihujoč in vzpodbuden, da smo spoznali, da se nič ne zgodi naključno, ampak na ključ in da je treba glasbeno tradicijo družine Zeme nujno na- daljevati, saj je nemogoče opustiti takšno glasbeno dediščino, ki nam jo je zapustil ata Franc,“ v imenu ansambla pove Danijela Zeme Peč- nik. Sestavlja ga pet moških: Bojan Zeme, Andrej Zeme, Jože Mandl, Jan Mithans in Sandi Knez ter ena ženska, Zemetova ta mlada Dani- jela Zeme Pečnik. Vsi člani so že dolgo povezani med seboj in z glas- bo, Bojan in Jože sta tudi zaposlena v glasbeni šoli. Andrej je umetnik zase in se udejstvuje kot čarodej. Danijela vodi svoje malo podjetje, kjer se ukvarja z organizacijo do- godkov za najmlajše in tudi starejše generacije, poje in govori tudi ob slovesu. Jan vodi svoje družinsko podjetje, kjer oblikujejo kovine. Sandi je komercialist z glasbenimi koreninami. Tudi otroci članov so že vpeljani v glasbeno dogajanje in že nastopajo z ansamblom. Ansambel Zeme bo v prvi vrsti ustvarjal predvsem svoje avtorske skladbe. Nadaljeval bo glasbe- no tradicijo družine Zeme, ki jo je pred več kot petdesetimi leti zasnoval Franci Zeme. Škoda bi bilo, da se ta glasba ne bi podajala mlajšim generacijam, kar tudi sami počnejo. Veseli so, da so našli tudi glasbenike, ki jim je njihov način delovanja všeč. Glasbo in aranž- maje ustvarja Bojan Zeme. Tekste pišejo Danijela Zeme Pečnik, Ber- nard Miklavc, Suzana Potrč Poin- tinger, sodelujejo pa tudi z Ingrid Bruggemann. Lastno avtorstvo prispeva k prepoznavnosti, Bojan si je s tem pridelal značilen zvok in prepoznavnost. Njegove uspešnice so: Le objeta isto misliva (B. Ze- me/S. Potrč Pointinger/B. Zeme), Mozartino show (ar. B. Zeme), Da srce ti zaigra zame (B. Zeme/ S. Potrč Pointinger/ B. Zeme), Sreča najine ljubezni (B. Zeme/ B. Miklavc/ B. Zeme), Sinko sprašuje (F. Zeme/ M. Adamič/ B. Zeme) itd. Večino ljudje zelo dobro poz- najo. Repertoar na različnih do- godkih, kjer nastopajo, sestavljajo po željah poslušalcev. Prvenstveno pa negujejo odnos do slovenske glasbe. Ansambel Zeme se od drugih ansamblov razlikuje po izvirnosti, takšno je vsaj mnenje Danijele, ki pravi, da gredo Bojanove skladbe v uho brez vsakršnega komplici- ranja, ker se drži neke narodno- -zabavne kulture. Predvsem pa se držijo načela, da vse kar delajo, delajo s srcem: zate, zame, za vse! In to se sliši in čuti! Nastopajo pov- sod, kamorkoli jih pokličejo, kjer si želijo dobre, pristne glasbe, izve- dene v živo. Opažajo pa, da danes v slovenski narodno-zabavni glasbi primanjkuje dobrih kvintetovskih zasedb. Ansambel Zeme osebno povezuje želja po dobri kvinteto- vski glasbi in izvajanje dobre glasbe nasploh. Pogrešajo pa glasbo z vse- bino. V preteklosti se je vsak izmed članov ansambla po svoje udeležil festivalov, ki so takrat imeli še ne- kakšen pomen. Zase vedo, da bodo ostali zvesti svojemu avtohtonemu zvenu, skladbam Francija Zemeta. Festivalov se bodo udeležili morda v kakšnem revialnem delu, ptu- jskega festivala so se že udeležili, ko so skupaj z drugimi ansambli in or- ganizatorjem odštevali do abraha- ma. Takrat je oče Franc še živel. Bil je legendarni glasbenik, rekorder po nastopih na Ptujskem festivalu. Letošnje leto je bilo za ansambel vsega po malem: turbulentno, ža- lostno, na trenutke veselo in hkrati turobno. Kljub temu so zado- voljni, da so ujeli nekaj poletnih mesecev in si zapolnili datume, kolikor se je dalo. Ni bilo veselic, poroke so bile veliko manjše, tudi koncert, ki so ga planirali marca, ob izidu njihove nove zgoščenke Najlepše je doma, so morali odpo- vedati. Nehote pa so izbrali najbolj primeren naslov za ta čas. Kljub temu so ostali optimistični, v času zaprtja, so posamično izvedli mini koncerte z balkona, vzeli so si čas za glasbene aktivnosti doma, vajo, občasne skupne vaje, ko je bilo to še mogoče in sedaj, ko se zopet ne smejo družiti, vaje preko zooma, ki so bolj podobne čajankam, da se malo vidijo in poklepetajo. Po- grešajo pa odre, veselice in seveda tudi festivale. Žal jim je zaradi vseh žrtev korone, vseh glasbenih kole- gov in drugih, ki se borijo z bolez- nijo covid-19. Z molitvijo jim sto- jijo ob strani. Njihova Danijela je zapela in govorila v slovo na veliko pogrebih. V prazničnem času pa si želijo, da bi v ospredje stopile lepe in uspešne, pozitivne stvari, ki naj bodo vodilo v letu 2021. Predno- stno pa želijo v novem letu izvesti koncert, igrati in razveseljevati lju- di, če bo to le mogoče. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Zeme Poudarek na avtorskih skladbah in družinski tradiciji Foto: zasebni arhiv Ansambel Zeme Štajerski TEDNIK petek, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 22 sreda  23. decembra 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE BOŽIČNA VOJNA Razkrivamo ozadje rušenja Janševe vlade LOJZE PETERLE Demokracija nam ni bila podarjena, ampak izborjena ZLOČIN Šokantne okoliščine skupinskega posilstva mladoletnice LEDENI MOŽ Naš novinar zmrzoval v ledeni Kamniški Bistrici Vsak drugi petek POLNA IDEJ FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d,3250 Roga- ška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. www.re-max.si/Poetovio V Polencih PRODAMO HIŠO, letnik 1930 (obno- vljeno 2004), v izmeri 150 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 23680 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 99.900,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816 PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM okrog 180-kg prašiča, domača kuhana hrana. Tel. 031 410 770. NEPREMIČNINE PRODAMO obnovljeno hišo na Ptuju z ohišnico, ki se je drži še gradbena par- cela, vse blizu centra, lepa lokacija, ugo- dno. Tel. 070 270 130. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KMETIJSTVO 26. in 27. december 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Ptujski mestni svetniki so soglasno potrdili proračun za leto 2021. Proračun MOP znaša dobrih 36 milijonov evrov, primanjkljaja bo 7 milijonov evrov. Občina 15 milijonov evrov namenja investicijam in projektom; Vo- ščilo patra Milana Kosa, gvardijana minoritskega samostanaPtuj, ob vstopu v leto, ki prihaja. Minoritski samostan na Ptuju ima sedež uprave vseh slovenskih minoritov. Je srce minoritske province v Sloveniji. Bogoslužje v času covida-19 v novih razmerah v slovenskih cerkvah; Božična noč na Dominkovi domačiji v Gorišnici skozi pesem Me- šanega pevskega zbora PD Gorišnica in otroškega zbora Osnovne šole Gorišnica; Božični večer ob jaslicah s pesmijo mlade pevke Marine Roškar. Božična noč je mimo že, v izvedbi ansambla Magneti; Beli lepotci na ptujskem labodjem jezeru,gibajoč se v ritmu glasbe. Pod Mariborskim Pohorjem svetovna senzacija. Veleslalomist Petelin Koko premagal Matejo Svet in postal svetovni smučarski prvak; Novoletna poslanica županje MOP Nuške Gajšek; Z Alfi jem Nipičem stopimo v novo leto 2021. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 23 sreda  23. decembra 2020 Oglasi in objave 23 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec Branko Kline zaposlen v Talumu, PE Rondelice Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Talum, d. d., Kidričevo Koliko lepih misli se utrne, koliko zvezd zaide, koliko spominov zažari, ko življenje mine, koliko besed, a le ena sama misel ... Zakaj? V SPOMIN 22. 12. 2020 so minila tri leta neutolažljive žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Peter Cafuta IZ REPIŠČ 16A Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spomnite z lepo mislijo. Tvoji najdražji Vsak človek je zase svet, čuden, svetel in lep kot zvezda na nebu ... (T. Pavček) OSMRTNICA 7. 12. 2020 nas je v 82. letu zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Ljudmila Valent IZ PTUJA Sin Aljoša z družino OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Marija Žnidar rojena Mlakar IZ NJIVERC CESTA NA HAJDINO 19 Od nje smo se v ožjem družinskem krogu poslovili na pokopa- lišču v Kidričevem. Žalujoči vsi njeni Ne moreš ves čas biti sama močna. Pride dan, ko moraš biti sama in dovoliti solzam, da izjočejo bolečino. OSMRTNICA V 95. letu je prenehalo biti plemenito srce na naše drage mame, stare mame, tašče babice in prababice Matilde Gajšt rojene Kamenšek S PODLOŽ 63 Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v četrtek, 24. decembra, na pokopališču v Majšperku. Žalujoči njeni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Janez Ivan Šuen (12. 12. 1930–4. 12. 2020) IZ SAKUŠAKA 30A Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano ustno in pisno sožalje ter besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo v srcu poslovili od našega očeta. Hvala g. Dušanu Todoroviću za opravljen pogrebni obred in molitve ter vsem, ki ste darovali za svete maše in poklonili svečko. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Žalujoči: vsi njegovi Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si takrat želel. Zdaj tam mirno spiš, a v naših srcih za zmeraj živiš. ZAHVALA Od nas se je poslovil naš dragi mož, oče in dedek Franc Popošek IZ PODVINCEV 104A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojimi dejanji pri- pomogli ob njegovi žalni slovesnosti. Hvala patru Kosu za opravljen obred, govornici, godbeniku. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, pisna in ustna sožalja. Hvala vsem, ki ste se ob njegovi zadnji poti poklonili njemu v spomin. Žalujoči: vsi njegovi Nekega dne uzreš svojega Angela na nebu, čutiš njegov mir, vidiš njegov sijaj … Takrat veš, da življenje ni končano. SPOMIN na Slavico Kolarič roj. Hameršak 12. 3. 1951–23. 12. 2017 IZ SPUHLJE Otilijo Hameršak 17. 4. 1923–25. 12. 2017 IZ BUKOVCEV Mesec december, praznični čas, v naših srcih pa neskončna praznina … Kako vaju pogrešamo …, kako v teh dnevih iz naših src tolče bolečina. Kje sta vajina ljubezen, toplina, ki sta nam jo podarjali? Ostal je dragocen spomin na neponovljivost, ki v težkih trenutkih nudi toplo tolažbo srcu. Za vaju prižigamo lučko božično. Naj gori božični plamen v spomin, najdita svoj večni mir! Vsi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre in tete Marije Klinc roje ne Petek 1937–2020 IZ CIRKULAN 83 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sode- lavcem za izrečene besede sožalja in podarjene sočutne pozor- nosti. Hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala g. župniku Emilu Drevu in g. župniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen pogrebni obred ter govorniku g. Miru Lesjaku za izrečene besede slovesa. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Mir in vsem tistim, ki so se zaradi razmer poslovili od nje z lepo mislijo. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu zapustil naš dragi oče, dedek, tast in brat Mihael Cafuta IZ PREŽIHOVE ULICE 5, PTUJ nazadnje stanovalec Doma upokojencev Ptuj Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko- pališču na Hajdini. Vsi njegovi Hedvika Kekec, roj. Reberc, Bukovci 103d, roj. 1942 – umrla 9. decembra 2020; Rozalija Tement, roj. Princl, Zabovci 43a, roj. 1929 – umrla 10. decembra 2020; Alojz Šafranko, Strelci 4a, roj. 1948 – umrl 10. decembra 2020; Anton Pernat, Mihovce 7, roj. 1938 – umrl 8. decembra 2020; Antonija Kolednik, roj. Kolednik, Žiri, Partizanska c. 3, roj. 1942 – umrla 11. decembra 2020; Ana Doklovič, roj. Čuš, Jiršovci 48, roj. 1941 – umrla 11. decembra 2020; Antun Hanc, Muretinci 50, roj. 1953 – umrl 12. decembra 2020; Matilda Gajšt, roj. Kamenšek, Podlože 63, roj. 1926 – umrla 9. decembra 2020; Vincenc Doberšek, Sestrže 41, roj. 1927 – umrl 11. decembra 2020; Frančišek Bednjički, Pod- gorci 57, roj. 1936 – umrl 11. decembra 2020; Ferdinand Korada, Rucmanci 21, roj. 1944 – umrl 11. decembra 2020; Marija Potočnik, roj. Potočnjak, Hrastovec 127, roj. 1937 – umrla 11. decembra 2020; Ljudmila Leben, roj. Kovačec, Cvetkovci 36, roj. 1941 – umrla 13. decembra 2020; Jožef Belšak, Bolečka vas 6e, roj. 1935 – umrl 14. decembra 2020; Silva Jeras, roj. Tašner, Grajenščak 80a, roj. 1926 – umrla 12. decembra 2020; Neža Lorber, roj. Fideršek, Nadole 48, roj. 1937 – umrla 13. decembra 2020; Milivoj Radin, Ptuj, Ulica Jožefe Lackove 9, roj. 1937 – umrl 14. decembra 2020; Franc Munda, Ptuj, Prežihova ul. 1, roj. 1936 – umrl 14. decembra 2020; Ivan Lesjak, Ivanjkovci 23, roj. 1933 – umrl 15. decembra 2020; Franc Popošek, Pod- vinci 104a, roj. 1944 – umrl 12. decembra 2020; Ignac Bezjak, Moškanjci 57b, roj. 1951 – umrl 13. decembra 2020; Franc Lazar, Zabovci 86a, roj. 1944 – umrl 15. decembra 2020; Jožef Petek, Mezgovci ob Pesnici 39, roj. 1927 – umrl 12. decembra 2020; Vekoslav Korez, Sitež 45, roj. 1930 – umrl 13. decembra 2020; Franc Pulko, Rodni Vrh 5, roj. 1949 – umrl 16. decembra 2020; Boris Bombek, Polenci 37a, roj. 1958 – umrl 15. decem- bra 2020; Marija Šimenko, roj. Plohl, Cunkovci 6, roj. 1923 – umrla 15. decembra 2020; Mirko Škrinjar, Kajžar 58, roj. 1943 – umrl 16. decembra 2020; Davorina Zamuda, roj. Kunst, Ptuj, Peršonova ul. 50, roj. 1938 – umrla 15. decembra 2020; Janez Petek, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 9, roj. 1958 – umrl 14. decem- bra 2020; Mihael Cafuta, Ptuj, Prežihova ul. 5, roj. 1946 – umrl 15. decembra 2020; Ernest Kovačič, Lovrenc na Dravskem polju 102, roj. 1940 – umrl 16. decembra 2020. Umrli so On, ki času niti reže, rožam, nam in pticam v gaju, on sam bo ločil naju, da poslej na drugem kraju še trdneje naju zveže. (Alojz Gradnik) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in tast Jožef Petek IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 39 Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na dor- navskem pokopališču. Vsi njegovi Štajerski TEDNIK sreda, 23. 12. 2020  COLOR CMYK stran 24 pri organizaciji pa so mu pomaga- li v vodstvu OŠ Velika Nedelja. Na pomoč so mu priskočile tudi vzgo- jiteljice in učiteljice v vlogi čarobnih snežink. Skupaj so poskrbeli, da so decembrski dnevi tudi letos malce bolj čarobni in lepi. Kot že vrsto let poprej, pa je za darila poskrbela občina. sreda  23. decembra 2020Križem kražem24 „Mi je čisto vsee no, kdo ima prst e vmes,“ je rekel šraufštok. * * * Kako se ga naj č ez praznike nalo kam, če je pa žen a klet dala v popolni lockdow n?!? * * * Po vsaki okrogli obletnici se poču tim bolj votlo. * * * Prva misel v bol nici, ko sem se z budil: „Tovornja kar je očitno spregledal, da im am naloženo apl ikacijo „Ostani z drav“.“ * * * Najprej štalca, p ol pa kravca. Na gnoj pa nihče n e pomisli. * * * Če se ne bom vp isal na Fakulteto za promet in log istiko, bom težko zvozil skozi koro na čase. AFORIZMI BY FREDI Ormož  Dedek Mraz razveselil otroke Dobri mož z drive-in pristopom Četudi je letošnje leto posebno, dobri možje ne bodo dopustili, da pridnih otrok ne bi nag- radili. V preteklem tednu je v svojo košaro segel velikonedeljski dedek Mraz, pri tem pa so mu pomagale urne snežinke. Foto: KG Ptuj  Letos darila za otroke v roke staršev Dedek Mraz vendarle prišel na Ptuj Ukrepom zaradi epidemije se je moral prilagoditi celo dedek Mraz. Na Ptuju je sicer že bil in razposlal vabila za prevzem daril kar 963 otrokom. Sami žal ne bodo mogli po njih, se je pa za prevzem dogovoril s starši. Praznovanje in aktivnosti v sklopu Veselega decembra so mo- rali na Mestni občini Ptuj skupaj z dobrimi možmi prilagoditi aktual- nim razmeram. Otroci sami letos sicer po darila ne bodo šli v naročje dedka Mraza, kot so bili vajeni doslej, tudi pra- vljic, ki so jih pripravljali v Vrtcu Ptuj ,žal ne bo. Bodo pa vendarle darila prejeli na nekoliko drugačen način. V imenu otrok jih bodo z vabili, ki so jih prejeli na dom, prevzeli po- močniki dedka Mraza, starši. Za vse predšolske otroke, ki niso vključeni v Vrtec Ptuj, je prevzem daril na upravi vrtca na Puhovi ulici. Tisti, ki vrtec obiskujejo, so darila prevzemali v svojih enotah, ta teden v sredo in četrtek. Če tega doslej še niso storili, bodo darilo za svoje otroke lahko prevzeli nakna- dno. Vzgojiteljice jih bojda vse skrbno varujejo in noben otrok ne bo prikrajšan za težko zasluženo in pričakovano veselje. Dedek Mraz sicer pripravlja tudi poseben program, ki ga bodo predvajali na Ptujski televiziji PeTV in na spletu. Osebno pa se žal z otroki letos ne bo srečal. Vrednost darila, ki ga je skrbno spakiral le- tos, je 14 evrov. Od tega štiri evre prispevajo posamezne četrtne skupnosti, 10 evrov pa je iz fonda Veseli december. Do daril je upra- vičenih 963 otrok. Podatke za va- bila upravičenih otrok pa je Vrtcu priskrbela ptujska občina. Če se je kakšno izgubilo in ga kdo ni prejel, brez skrbi. Dedek Mraz je prinesel dovolj daril za vse predšolske otroke od dopolnjenega enega leta starosti naprej s stalnim bivališčem v me- stni občini Ptuj. Ne glede na to, ali obiskujejo vrtec ali ne. Foto: Črtomir Goznik Srečanja otrok z dedkom Mrazom letos žal ne bo, a darila so že pripravljena. Letošnji prazniki bodo povsem drugačni od preteklih. Ne bomo se dru- žili zunaj, pa tudi v družinskem krogu ne bo tako živahno kot v prejšnjih letih, ko se je skupaj zbrala razširjena družina, skupaj s prijatelji. Morda pa na nek način potrebujemo ta odmik za premislek o marsičem, predvsem pa o sebi in ravnanjih do drugih. December, ki je včasih navzven pokal od dobrodelnosti, je letos bolj ali manj umirjen, saj tisti, ki darujejo, morda tudi ne potrebujejo neke posebne pozornosti. To jim tako ali tako izreče- jo tisti, ki so jih osrečili. Človek vedno daruje s srcem, ne pa zaradi sijaja refl ektorjev. Zaradi vse pogostejšega dela od doma in šolanja na daljavo se je tudi zmanjšala telesna aktivnost. Na kavču vse pogosteje sedijo tudi odrasli, ne samo otroci, zato je še kako potrebno, da se tudi v tem času gibljemo, da prosti čas preživimo v naravi, na sprehodih, pa tudi na ogledih skozi praznično okrašeno mesto in okolico. Še vedno pa lahko okrasimo tudi zelenico našega doma ali zeleno drevo. Vsak ima doma barvast papir, do- volj je tudi alu folija, v katero ovijemo orehe, kostanj, majhna jabolka in jih obesimo. Turistični in gostinski obrati samevajo, situacijo blažijo na najrazličnej- še načine: s prevzemi hrane, dostavo, najpogosteje pa s kavo za seboj. Nekateri pa tudi v teh časih niso pozabili na tiste, ki potrebujejo pomoč, ter zanje pripravljajo tople obroke. Mnogi pa tudi v času koronakrize na- daljujejo z realizacijo projektov, s katerimi bodo obogatili turistično po- nudbo svojega okolja. Tako bodo v Mariboru predvidoma aprila leta 2021 odprli muzej najstarejše trte na svetu, ki bo služil kot prostor za razstave in dogodek, povezane z vinogradništvom, vinarstvom, zgodovino mesta in vinorodne pokrajine. Novi muzej stoji le nekaj metrov od Hiše Stare trte, kjer raste najstarejša trta na svetu. Mesto Maribor bo predstavil kot vinogradniško središče Štajerske. Združenje turističnih kmetij Slovenije in STO pa sta te dni izdala že enajsto tiskano ter digitalno izdajo publikacije Turistične kmetije v Sloveniji. V njej je predstavljenih 140 turističnih kmetij NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je Ptuj dobil kamniti most? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Ptuj v objemu praznične okrasitve Nagradno turistično vprašanje Koronakriza spodbuja nastajanje novih projektov, produktov in nači- nov preživljanja prostega časa, zdravljenje duševnih in siceršnjih stisk, o katerih še do pred kratkim niti nismo razmišljali. K temu pa še posebej spodbujajo gostinski in turistični delavci, avtorji nove knjige Gostoljub- nost slovenskih turističnih delavcev v in po času koronakrize tudi zato, ker različna strokovna združenja in zbornice niso naredile različnih sce- narijev izhoda turizma iz koronakrize. Tega niso naredili niti v državi niti v občinah. Zato mora vsako podjetje zase pripraviti svoje različne scenarije izhoda iz koronakrize. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj je bilo ustanov- ljeno Mestno gledališče Ptuj, da 4. decembra leta 1995, bo prejela Tanja Moravec (Vičanci). Prvo predstavo (monodramo) v novem gledališču z naslovom Govor malemu človeku z Vladom Novakom pa je režiral Samo M. Strelec. Premiera je bila 26. februarja 1996. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj dobil kamniti most. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po prenehanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s covidom-19. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 30. decembra. ter ključni razlogi za obisk in počitnikovanje na slovenskem podeželju. Vabi k obisku raznolikosti slovenskih regij, ki jih ponuja slovensko pode- želje. Tudi turistične kmetije se soočajo s hudimi posledicami epidemije covida-19, zato želijo tudi s pomočjo najnovejše publikacije pozvati po- tencialne obiskovalce, da pri načrtovanju dopustov za leto 2021 ne po- zabijo na slovensko podeželje, ki je zakladnica lepih doživetij v ohranjeni naravi, ob odličnih kmečkih produktih in lokalni kulinariki. V turizmu primanjkuje različnih scenarijev izhoda iz koronakrize Dedek Mraz zelo rad poklepeta z otroki in jim seže v roko, tako ga je letos nekoliko žalostilo, ko te možnosti ni imel. Kljub temu pa je svoje pos- lanstvo, da prinese darilo in ča- robnost vsakemu otroku v Veliki Nedelji in Podgorcih, s pridom izkoristil. Odločil se je za drive-in način, tako so starši otroke pripe- ljali z avtomobili do dobrega moža. Klepet je bil kratek, a v teh časih še toliko bolj dragocen, v želji, da vsi ostanejo zdravi. Najprej se je ustavil na železniški postaji Osluševci, kjer je obdaril predšolske otroke Vrtca Podgorci in prvošolčke POŠ Podgorci. Nato pa se je z nekoliko lažjimi sanmi odpravil proti Veliki Nedelji, kjer si je vzel čas za otroke OŠ Velika Ne- delja. Skupno je obdaril več kot 130 predšolskih otrok in prvošolčkov,