V gotovini,
t »t. 215 IJvfttlftN, Četrtek iS. septembra l*fl-XDC Cena 4*
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, FUCCIIfUEVA ULICA S. —TELEFON; 91-22, »1-Z5, »1-24, 21-29
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije ln mozem»m Ima UN10NE PUBBLICITA ITALIANA S. A.. MILANO
Na!večja uničevalna bitka na vzhodu
Ogromne sovjetske sile so obkoljene in so v krvavih borbah izročene popolnemu uničenju — Izid te bitke bo usoden za sovjetsko vojsko
31-26. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblidtA di proveniemm ttellam «8 estera: UVIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. sept. NemSko vrhovno poveljništvo je objavilo danes  naslednje  vojno poročilo:
Na vzhodu s<> napn«lalne akcij** razvijajo v operacijo Mjvctjega obsega.
Podmornice so na severnem Atlantskem oceann potopile s>«*t sovražnih trgovinskih ladij  s  skupno  27.0O0  br.   req. tonami.
Na morju okrojj Aiiplite so bojna letala v pretekli nofi v ni7kih napadalnih potrtih liiHln poškodovala dva velika tovorna parni k.-1 N"adalje so letala napadla pristaniške naprav«* v lukah ob južnovzhodni obafi otoka kakor tudi vee letališč.
V severni Afriki so nemška vojna letala 15. septembra napadla na libijsko-egipt-ski meji zbirajoče se britanske motorizirane odri« lke ter jih razpršila z ognjem ix strojnic ln letalskih topov. Pri napndu nemških l>ojnih letal v noči na 16. septembra na letališče Heliopolis pri Kairu, so nastali hodi požari in eksplozije v letalskih hangarjih in munirijskih skladiščih.
V zadnji noči je manjše število sovražnih letal napadlo nekaj krajev v južnorapadni Nemčiji in jih bombardiralo z manjšim Številom eksplozivnih in zažigalnih bomb. Nastali so požari v nekaterih poslopjih v stanovanjskih okrajih. Mornariško topništvo je setrelllo S, protiletalsko topništvo pa en angleški bombnik.
Vzhodna fronta, 18. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Zanimanje sveta za vojne dogodke se je v zadnjih urah povečalo zaradi rezervirane omembe dogodkov v nemškem vojnem poročilu glede velikanskega razvoja vojaških operacij na vzhodni fronti in zaradi indiskrecij samih sovjetskih in angleških vojnih poročiL V resnici so nemške in zavezniške sile na južni fronti ustvarile s silnimi akcijami položaj velike vojaške važnosti. Timošenkove in Budjonijeve armade skušajo zadržati in otežkočati nemški pritisk, ki se kaže neizprosno na vsej izredno obširni fronti in na vseh strateško in taktično najvažnejših odsekih. Vsi napori so bili zaman in bodo nepopravljivo zaman.
V teh dneh so nemške in zavezniške sile pričele in zaključile operacije, ki so ustvarile pravcato krizo v sovjetskih vrstah. Z odlično izpeljanimi ter taktično in strateško nepogrešljivimi operacijami so bila zavzeta obširna ozemlja. To pa ni glavni uspeh. Ogromne sovjetske sile so bile obkoljene in njih uničenje je dalo povod za krvave borbe in za silno intervencijo nemških bombnikov, ki so smrtonosno napadli v zaporednih valovih zbirališča čet, motoriziranih oddelkov in oskrbovalnih kolon. Velika bitka je še v teku. in ima značaj uničevalne bitke velikanskih  sovjetskih  sil,  katerih položaji
so bili načeti v več odsekih, kar je zahtevalo posebne akcije za njihovo obko-
Utcv. Rezultati teh akcij bodo usodni za sovjetsko vojsko. Na tisoče topovskih žrel podpira akcijo nemških sil v vseh odsekih, medtem ko na stotine skupin bombnikov sodeluje v veliki bitki in lomi odpor, uničujoč zbirališča sovjetskih sil. V radnjih dneh je bitka zavzela resnično ogrromno razmerje in potek operacij je bil
tako nagel, da sovjetske sile niso mogle uporabljati več zveznih sredstev,
Finska fronta
Helsinki, 18. sept. s. V zadnjih 24 urah je bilo finsko letalstvo izredno aktivno. Večkrat je bombardiralo sovjetska zbirališča in skladišča materijala v vzhodni Kareliji. Finska letala so zadela in razpršila močne motorizirane kolone, ki so jih naznačili izvidniki. V Karelijski ožini in v Vzhodi.; Kareliji je finsko letalstvo sestrelilo dva sovjetska lovca in štiri bombnike.
Južni odsek
Berlin. 18. sept. s. V teku borb v Južnem odseku ruske fronte so nemške Čete nenadoma zasedle neko postajo, na katero so kmalu nato dospeli sovjetski oddelki, ki naj bi odšli s sledečimi vlaki. Sovjetski vojaki, ki so bili presenečeni, so bili ujeti po kratkem odporu.
Berlin, 18. sept. s. Tz vojaškega vtra se doznava, da so nemške čete z drznimi akcijami zavzele v južnem odseku ruske fronte močno utr fen tabor. Ujet:h je bilo 800 sovjetskih  vojakov  in  zajeti  številni topovi.
Madžarski odsek
Budimpešta, 18. sept. s. Madžarska brzojavna agencija poroča o operacM^h, v katerih so sodelovale madžarske čete. Agencija obvešča, da so b;li pred velikimi operacijami, ki so se končale z uspehom rn ki so omogočile napredovanje zavezniških čet,
protiofenzivm po:zkusi v odsek»: ki so pa držale madžarske čete vzdolž Dnjepra. Sile maršala Bud ion i j a so večkrat poizkušale prekoračiti reko na sedm h različnih krajih. Vsakokrat so mad/ar-ke čete odbile sovražnika. Madžarske sile so v nekem odseku pri takem p^zkust; popolnoma uničile dva sovjetska bataljona. P vzkusi so b;li izveden i s posebnimi čo^ni :n z drugimi motoriziranimi sredstvi. Madžarsko letalstvo je bombardiralo iblisiiVe čet in sovražne defenzivne naprave. Eno madžarsko letalo se ni vrnilo na oporišče
B&rlin, 18. sept. B. Doznava se. dLa je bilo
* asdnjih štirih dneh uničenih 278 sovjet-
skih letal, medtem ko je v isti dobi nemško letalstvo izgubilo 22 letal.
Berlin, 18. sept. s. Kakor se doznava iz vojaških virov, so Sovjeti 15. in 16. septembra izgubili skupno 100 letal. 41 letal so zbili nemški lovci, 23 pa protiletalsko topništvo.
Nemški tisk o položaju
Berlin, IS. sept. s. Zmagovite operacije nemških oboroženih sil v raznih odsekih vzhodne fronte obširno omenja snočnji tisk. ki objavlja na prvi strani besedilo vojnega poročila ln dopolnilne vesti z bojišča. V komentarju o položaju poudarja »Lokalanzeiger«, da se z nemške strani ni v nasprotju z izjavami šefa sovjetske informacijske službe Losovskega nikoli govorilo o ofenzivi na Krimu, temveč samo o
nemških napadih na ruske položaje v tem odseku. Rečeno je bilo tudi, poudarja list, da nemške čete niso več sposobne izvesti pred zimo odločilnega udarca. Kako pravilne so bile te trditve, pripominja ironično list, kaže zdaj nemško napredovanje na široki fronti preko Dnjepra, kjer je bil poražen večji del Budjonijeve armade. List sNachtausgabe-t poudarja, da je nemško rapredovanje onstran Dnjepra povzročilo v londonskih in washingtonskih krogih pravo konsternacijo. Položaj ruske vojske pa presojajo v teh kr< čedalje bolj pesimistično in že se omenjata dva ali tri važna središča, ki jih bodo Rusi še izgubili. Nič manj hude niso skrbi Anglosasov, pravi »Deutsche Allgemeine Zeltung«, glede hudih izgub na vojnem materialu, ki so jih utrpeli boljševiki.
Jutro*
Izjalovljen manever Vorošilova in Timošenka
Neuspela operacija za razbremenitev Petrograda je imela
za posledico tratenje 13 sovjetskih divizij
Z vzhodne fronte. 18. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefan- poroča:
Sovjetske sile maršala Vorošilova so pričele protioenfzivo na nemške položaje severno od Ilmenskega jezera v dneh, ko se
je pokazala nevarnost nemške obkolitve Petrograda. Strateški smoter akcije maršala Vorošilova. ki jo je podpirala ofenzivna divizija sovjetskih sil maršala Timošenka v odseku vzhodno od Velikih Luk in jugovzhodno od Valdajskega gričevja, je bilo izvabljenje večjih sil nemške armade v ta sektor, da bi se olajšal pritisk Nemcev okrog bivšega glavnega mesta. Maršal Vorošilov je upal. da bo mogel s svojo ogromno silo in svojimi oklopnimi divizijami razpršiti nemške divizije in izsiliti izhod skozi njih vrste ter obiti južno od Petrograda nameščene nemške sile. Ta veliki strateški manever naj bi se pričel v trenutku, ko so nemške sile razbijale sovjetski odpor vzdolž železniške proge iz Petrograda proti Moskvi in Smolensku, torej v trenutku, ko bi bile velike množice nemških oklopnih sil še v gibanju na fronti med Ilmenskim jezerom in petrograj-skim odsekom. Okrog tri tedne so nemške
sile nudile srdit odpor sovjetskim divizijam.
Ko se je sovjetski pritisk zmanjšal. SO nemške sile skoraj istočasno obkolile Pe-trograd in napadle odsek, kjer se je razvila sovjetska proti ofenziva. Uspehi te velike operacije so znani, ker jih je nemško vojno poročilo objavilo. Armade Vorošilova, ki so bile že prizadete v Litvi in Estonski, so utrpele najbolj krvvave izgube. Tudi diverzivna akcija maršala Timošenka ni imela uspeha Sovjetsko poveljstvo je nameravalo zrušiti nemške položaje pri Ilmenskem jezeru in južno od Valdajskega gorovja ter korakati proti zapadu in doseči lastne sile ob železniški proge iz Petrograda proti Vitebsku. Vorošilov in Ti-mošenko sta sanjala o veliki akciji obida zapadno od Valdajskega gorovja. Sovjetska proti ofenziv a, ki jo je London nujno zahteval na večer pred govorom predsednika Roosevelta. se je končala s porazom, v katerem je bilo več kot 18 sovjetskih pehotnih in motoriziranih divizij uničenih ali decimiranih. Neprestani in siloviti poseg lovcev in nemških bombnikov je močno prispeval k uspehu nemških armad.
Hude izgube sovjetske mornarice
Berlin. 18. sept. &. D\B poroča, da so nemška bojna letala rn strmoglave! potopili 16. septembra dve sovjetski transportni ladji in poškodovali 11 tran«portn;h in trgovah ladij s skupno 28.000 tonami. Poškodovali so rudi neko bojno ladjo Napadenih je bilo tudi 20 obalnih čolnov. Sedem cd teh je bilo uničenih, ostali pa so bili hudo poškodovani in je računati, da ne bodo moq!i več csrtati v služb". V Cnriem morju ic bila hude poškodovana neka svjetska 3000tonska transportna ladja. V polno sta bili zadeti neka 4(>00tonska transportna in neka trgovska ladja enake tonaže Lad;i nista mogli več manevrirati. Tr b^rnbe so v polno zade'c tudi neko sovirtsVo bc ino ladjo vrs>tc -M ;r2t<» Ob u^tju Dnj^p'? 9tM bili zažgani z borobanv dve trgov«ki ladji
9 &apoo 10.000 tonami. V teku nočnih n*>
padov na sovjetski konvoj v vzhodnem odseku Azov^ega morja so nemška bojna letala potopila eno transportno ladjo in hudo zadela dve trgovski ladji s skupno 250 tonami. V teku operacij ob Ladošk. m jezeTU je bila hudo poškodovana ena sovjetska 8000tonsika trgovska ladja. Razen tega je bila potopljena v tem pasu ena transportna ladja, tri ladje pa so bile zažgane m rh je smatrati za uničene. V teku ze'^ učinkovitih napadov nemških letalskih skupin na 20 obalnih ladij, ki se omenjajo v začetku, ic bil potopljen rudi sovjetski torpechv čoln in je bilo uničenih en vlačilec m štirje motorni čolni. R*m, 18. sppt. s. Tz Me^niirna poroča io.
I žbo  nekaj   sovje-skih  ladii.   Dejstvo kaže
Učinkovito obstrelievanie Tobruka
Uspeli izviduiški podvigi večjih oddelkov na vseh afriških frontah — Učinkoviti letalski napadi na sovražne motorizirane kolone
Glavni stan Oboroženih Sil je izdal dne 17. septembra naslednje 470. vojno poročilo:
Na frontah v severni Afriki in na področju pri Gondarju lokalne akcije naših prednjih oddelkov, ki so izvedli v večjem številu izvidniške podvige in odbili sovražne elemente.  Vaše topništvo je učinkovito
obstreljevalo obrambne naprave tobrnSke trdnjave.
Angleško letalstvo je znova napadlo mesti Tripolis in Bengazi. Žrtve ni bilo nobene. Materijalna škoda je neznatna.
Italijanska in nemška letala so napadla sovražne motorizirane kolone na področja DZa.ra.bub - Siva. Mnogo motornih vozil je bilo /atletih in hudo poškodovanih.
se nahaja angleško brodovje. Vsakokrat, ko se je Angliji posrečilo vplesti v svojo vojno kako novo državo, je bila njena prva skrb, da se polasti trgovskega brodovja in ga postavi v lastno službo. Te odkrite morsko-razbojniške metode, ki so tako nasprotne razkričanemu načelu o svobodi morja, ne bodo megle trajno izpopolniti velike vrzeli v angleškem brodovju, ki so nastale zaradi protiblokade osi.
Prijeti sovjetski vohuni
Bukarešta, 18. sept. s. Vojno sodišče v Ploestiju je obsodilo na smrt 7 ruskih komunistov, ki so bili obtoženi vohunstva in sabotažnih dejanj. Gre za boljševike, ki so bili oblečeni v civilno obleko in katere so sovjetska letala s padati odvrgla. Imeli so nalogo uničit' sonde in petrolejske čistilnice v dolini Prahove. Ob aretaciji so našli pri njih eksplozivne snovi, peklenske stroje z urami, strojne puške m zemljevide. Go-
vorili so perfektno rumunsko In so v Moskvi obiskovali šolo za teroristična dejanja. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena.
Ameriški list o italijanskih junaštvih in visoki morali
VVashington, 18. sept. s. >New York Times« objavlja z naslovom »Italijanska morala je daleč od depresije« fonogram lz Rima z naštevanjem vojnih dogodkov na frontah in junaških dejani italijanskih vojakov ter trdnosti narodne morale.
Uspehi italijanskega letalstva
Vzhodna fronta, 18. sept. s. Kakor se doznava iz pristojnih virov, so skupine italijanskih lovcev dosegle v južnem odseku vzhodne fronte 14. septembra nadaljnjo uspehe. V teku sovjetskega napada so Italijanki lovci sestrelili tri sovražna letala.
Zagonetna eksplozija treh švedskih torpedovk v bližini Stockholma
Vse tri torpedovke so se potopile — 31 mrtvih in 11 ranjenih — Vzrok eksplozije še ni znan
Stockhclm, 18. sept. s. Včeraj ob 11.30 se je dogodila velika nesreča v vodah pred stoekholmskim arhipelom. Nastale so eksplozije na krovu torpedovk »Gotteborg«, »Klass Horn« in »Uggla«. Ekspozije so si sledile v teku ene ure in so jih slišali več milj daleč. Prva in druga torpedovka sta se potopili, tretja je bila težko poškodovana in se je pozneje tudi potopila. Eks-
pozija je razpolovila Gotteborg«. Po uradnem poročilu je bilo 31 mrtvih in 11 ranjenih. Ranjence so odnesli na krov bolniške ladje, ki je prišla skupno s štirimi drugimi edin i ca mi na pomoč. Pomoč ranjencem je bila zelo težavna, ker je bila voda vse na okrog pokrita z gorečo nafto. O vzrokih nesreč ni nieesar znanega. Uvedena je preiskava.
Moskovsko izzivanje Bolgarije
Sofija, 18. sept. s. Bolgarski tisk energično pobija lažne in nedopustne obtožbe, ki
jih je vlada v Moskvi naperila s tako Lahkoto proti Bolgariji.   Poluradni »Dne-s«
pripominja, da vsa vsebina sovjetske note kaže propagandne cilje, katere zasledujejo tudi ob tej priliki voditelji v Krem-
lju. Vsebina note sofijski vladi ni drugega kot povzetje obtožb, katere so radijske postaje v Moskvi in Londonu že dolgo časa in skoraj dnevno naslavljale na Bolgarijo, da bi zrahljale duhovno trdnost bolgarskega naroda. Sovjetska nota je torej
nov poizkus vmešavanja boljševikov v notranje življenje Bolgarije. »Slovo« dokazuje, da sovjetske obtožbe riimajo nobeno podlage in poudarja, da se nota moskovske vlade predvsem prizadeva podminira-ti   duhovno   edinost     bolgarskega naroda.
Poluradni »Večer« pravi, da je nota moskovske vlade zaradi neutemeljenosti obtožb in zaradi izrazov, ki so uporabljeni, kakor tudi zaradi ciljev, ki jih hoče doseči, pravo izzivanje za Bolgarijo, ki je zaveznica osi.
Zapadna fronta
Berlin. 18. sept. s. V predpretekli noči so nemška letala močno poškodovala neko 2—3 tisoč tonsko laljo, vzhodno od Har-\vicha. Poškodovana je bila tudi neka druga trgovska ladja s 3.000 do 5.000 tonami, ki je pripadala konvoju, ki je plul na odprtem morju pred Dealom.
Berlin, 18. sept. s. Ob odličnih vremenskih prilikah so skušale skupine angleških letal včeraj popoldne napasti francosko obalno ozemlje. V teku teh akcij je bilo po vesteh, ki so prišle v Berlin, sestreljenih skupaj 15 anglesk:h letal vrste Spitfire. Dva nemška lovca se nista vrnila na oporišče.
Berlin, 18. sept. s. Doznava se iz pristojnih vojaških krogov, da je skupina nemških torpednih čolnov, ki je operirala na vzhodni angleški obali v noči na 17. september potopila 25.000 ton brodovja, ki je pripadal nekemu angleškemu konvoju.
Položaj v Iranu
Berlin, 18. sept. s. Abdikacijo iranskega Šaha in politični položaj, ki je nastal v Iranu, smatrajo krogi iz nemškega zunanjega ministrstva za jasen dokaz poloma politike sprave, ki jo je iranska vlada vodila z Angleži in boljševiki, čijih obljubam je mislila, da lahko verjame. Dejstva so pokazala, da so Angleži pripravljeni tudi ob tej priliki podpirati boljševizem, kar je odprlo oči ostalim političnim krogom v Sredniem nnentu. ki so doslej to-
leTir^li londonsko noPtiko
Stockholm,  18.   sept.  s.   »Aften Bladed*
poroča, po dopriflnJVi iz LobŠMmC do pred-
lagajo Angleži ustanovitev nove monarhije v Iranu. V tej zvezi se imenuje Aga Khan, ki je znan zaradi svoje anglofilske usmerjenosti. V TifLisu pričakujejo te dni generala Wavella. Njegovo potovanje spravljajo v zvezo z vestmi o novih vojaških operacijah.
Sofija, 18. sept. s. Uradno poročajo, da je na zahtevo sil, ki zasedajo Iran, bolgarsko poslaništvo zapustilo Teheran. Zaščito bolgarskih interesov le prevzelo švedsko poslaništvo.
Tokio, 18. sept. s. >Japan Times« in »Ad-vertiser« ironično komentirata početje angleške tn sovjetske vlade v Iranu, kjer se hoče ustanoviti taka vladi, ki bo do besede izvršila povel;a iz Londona in Moskve.
V Teheranu zadržani madžarski državljani
Budimpešta, 18. sept. s. Poluradni »Buda-pesti Ertesito« poroča, da jc odločitev angleške vlade, ki ;e prepovedala odhod madžarske kolonije, ki šteie 500 oseb, iz Teherana, vzbudila veliko ogorčenje v madžarski prestolnici. To tembolj zarad; tega, ker so angleške oblasti odobrile odhod nemških državljanov skupno s člani poslaništva. Bati se je. da bodo vsi člani madžarsko kolonije poslani v koncentracijsko taborišče in nato odposlani v Indijo nli v Si-b:rijo.
Stavke v Ameriki
New York. 18. sept. s. Tehnično delavstvo električne centrale Cansas City Jo stopilo v stavko. Mesto, ki ima 400.000
nrebivalcev je popolnoma v temi. S stavko je ogrožena tudi redna dobava voćtc ^
C&umls Cltrvju.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,    Četrtek, IS. septembra 1941-XTX.
fttev. 215
Razpis gledališkega abonmaja za sezono 1941-42
toarni načrt
Ljubljana, 18. septembra. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je pripravila za Dramo in Opero zanimiv repertoarni načrt. V bodoči sezoni bo vprizorjenih v Drami 20 del, v operi pa 18. Razen tega bodo v obeh gledališčih ponovljene najuspelejse predstave iz prej-finjih sezon.
Dramska dela
Drama bo črpala svoj letošnji repertoar iz sledečih del:
Klasiki.
Shakespeare: Hamlet. Kar hočete, Antonij
in Kleopatra, Sheridan. šola za obrekovanje, Goethe: Ifigenija Moliere: £ola za Žene, Calderon: Dama škrat, Marivaux: Igra ljubezni In an.Kijučja.
Italijanski avtorji.
Goldoni: Zdraha na vasi, Lažnik. Kavarra. D'Anunzio: Mrtvo mesto, Jorijova hči, Pirandello: Nocoj bomo improvizirali. Prijateljica žen. Alessi: Katerina d*1 Medici, Tigoli: Hiša v megli, Plato-Zacconi: Sokratov zagov->.\ Gianinni: Pobesneli sužen;,
Slovenski avtorji.
Cankar: Kralj na Betajnovt,
Jurčič - Kersnik - Govekar: Rokovnjači,
Leskovec: Dva bregova.
Jalen: Dom,
Novačan: Veleja,
Trdinova:  V provinci,
Kreft: Krajnski komedijanti.
Avtorji drugih narodov.
Dostojevski j: Idi jot,
Ostrov.-ki.  Brez dote, Talenti In občudovalci. Cehov: Tri sestre, Tbsen:  Gradbenik Solnes, Bersrmann: Marcurell,
Držič - Rupel: Boter Andraž (Dunda Ma-
roje),
Hauptmar.n: Doroteja Angermann, Rosegger: Vesela božja pot, Efimili:  človek,  ki je videl smrt.
Alfano: Sakuntala.
Is povojne moderne (slovenske):
d vara: Kleopatra,
Iz klasične operet Jonami Strauss: Netopir,
Millocker: Dijak pros'ak, Heuberger: Ples v operi.
Uprava si pridržuje pravico spremembe repertoarja.
Operna dela
Opera bo črpala svoj repertoar iz sledečih del:
Iz  nemškega poznobaročnega sloga:
Gluck: Orf*^j in E vri dika,
Iz italijanske klasike:
Rossini: Seviljski brivec, Donizzetti: Don Pasquale,
Iz italifanske romantike: Verdi:   Rigoletto,   Moč   usode, Aida.
Iz nemške rormuitike: Wagner: Farsiial.
Iz francoske romantiko: Massenet. Manon.
I/ slovanske romantike: Smetana: Prodana nevesta, Čajkovski. Pikova dama, Borodin: Knez Igor,
Iz italijanskega, verizma: Puccini: Boheme, Mascasrni: Prljatell Fritz.
Iz povojne moderne (italijanske): Respighi: Belfagor,
nofiti, jazz Adamič pa spremi j il in aviral Tako je bilo res veselo ves čas do 21.. ko smo ;o zadovoljni brisali domov. Kdor se rad smej oš, ne prezrl »Veselega teatra«!
Ljubljanski škof pri mestnih oskrbova
	
TThI	n
V letošnji sezoni bo sprejemala Uprava Narodnega gledališča abonente za sledeče abonmaje. Premierski abonma, stalna abonmaja Sreda in Četrtek ter abonmaja A hi B. Premierski abonma dobi vse premiere, ki se bodo vršile t.a poljuben dan v tednu (razen ob nedeljah m praznikih), abonmaja Sreda in Četrtek bosta imela predstave redno ob sredah in četrtkih, abonma.a A in B pa na poljuben dan v tednu (razen ob nedeljah in praznikih). Vsak abonent dobi v sezoni 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani bo pričela sprejemati abonente v petek 19. t m. ob 10. uri v veži dramskega gledališča do 12. ure, in od 15. do 17. ure. Abonentom lanske sezone bodo njihovi sedeži rezervirani do vštevši 22, t. m., od torka 23. t m. dalje pa bodo vsa razpo-ložltiva mesta na razpolago novim interesentom.
Cene premierskega abonmaja in stalnih abonmajev Sreda in Četrtek so za 10° o višje od abonmajev A in B, vendar pa še vedno zelo nizke, sa; uživa abonent v razmerju z dnevnimi cenami 20T. državni in samoupravni uradniki pa celo 30% popusta.
Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrckih: prvi obrok pri vpisu.
Cene abonmaja
SploSni abonma loža v parterju (4 osebe) 10 obrokov po 194 Lir, uradniški abonma 170 Lir. Loža I. reda štev. 1—5 splošni 194 Lir, uradniški 170 Lir, Loža I. reda št. 6—9 205 Lir, uradniški 180 Lir. Parter: I. vrsta splošni 53 Lir, uradniški 46 Lir, n—HI. vrsta 48 Lir — 43 Lir, IV. — IX. vrsta 42 Lir — 37 Lir. X. — XI. vrsta 36 Lir — 32 Lir. XII. — XIII. vrsta 30 Lir, uradn. 27 Lir. — Balkon I. vrsta 36 Lir — 32 Lir, II. vrsta 30 Lir — 27 Lir, III. vrsta 27 Lir — 24 Lir. — Galerija I. vrsta 21 Lir — 18 Lir, n. — HI. vrsta 17 Lir — 15 Lir, IV. — V. vrsta 14 Lfcr — 12 Lir.
Novi člani. V operi sta na novo angažirani altistki Franja Golobova in Bogdana Stritarjeva, nadalje lirski tenor Anatoi Manoševski in bas-bariton prof. Mirko Pugeij. Kot stalni gost bo sodeloval Julij Betetto, gosta za večje število predstav bosta Zlata Gjungjenčeva in Elza Karlov-čeva. Dosedanja člana zbora, tenorista Ladislav Rakovec in Anton Sladoljev bosta nastopala v 1 etošn'i sezoni kot solista. I Operni zbor in orkester sta letos pomnožena, tako da šteje zbor 44, orkester pa 45 članov.
V Drami sta angažirana za. letošnjo sezono režiser ing. arch. Bojan Stupica in Sava Severjeva.
Uprava Narodnega gledališka v Ljubljani
Ljubljana, 17. septembra Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman je
davi obiskal mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici, kjer ga je sprejel načelnik socialno-političnega odbora in vrhovnega socialnega sveta g. arhidiakon dr. Tomaž Klinar v spremstvu načelnika mestnega socialno-političnega oddelka g. dr. Kodreta, mestnega fizika g. dr. Rusa in upravitelja zavetišča ravnatelja g. Langusa z duhovščino šentpetrske župnije ter prednice sester sv. Križa, ki oskrbujejo ta največji mestni socialni zavod.
Pri sv. maši, ki jo je bral g. škof ob asistenci župnika g. Košmerija in kaplanov v prenovljeni in s cvetjem okrašeni kapelici zavoda, so peli gojenci orglarske šole. Med svetim opravilom je stotine mestnih oskrbovancev ogovoril s tolaži ji vim govorom po evangeliju sv. Marka za današnjo kvatrno sredo o zveličavnem potrpljenju s težavami starosti in onemoglosti, o čudodelnih tihih žrtvah najmanjših iz vere v previdnost božjo, o darovanju križev in težav Vsemogočnemu, naj se usmili trpečega človeštva.
Po sv. maši so se oskrbovanci mestnega zavetišča zbrali okrog svojega najvišjega duhovnega pastirja in z vidno hvaležnostio poslušali njegove bodrilne besede, mu zaupno stiskali roko, zlasti so bili pa veseli ovesra obiska ženice in starčki, ki iih onemoglost veže na posteljo. Za vsakega posebej je imel g. škof dobro besedo, da so se oskrbovanci vidno pokrepčani poslavljali od visokega gosta, ki jim je moral obljubiti, da se v kratkem spet vrne v zares varno zavetje tega po vseh načelih človekoljubja in higiene vodenega mestnega socialnega zavoda.
Dogoni goveje živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za govejo živino: v torek, dne 23. t. m. v Kočevju, v torek, dne 23. t. m. v Stični, v sredo, dne 24. t. m. v Dol. Logatcu in v sredo, dne 24. t. m. v Ljubljani.
Strokovna mesarska združenja naj pošljejo iz vsakega sodnega okraja na najbližji dogon po enega ali dva pooblaščena zastopnika v svrho prevzema odkupljene živine.
Program št. 6 Veselega teatra
Zopet je bilo mnogo smeha in zabave
Ljubljana, 18. septembri Pr,dkra':k(.v Yc*el; teater v dvorani Delavske zbornice je ime' v torek že svojo šesto n-remiero in vzlic zcx*Jnjemu pričctku ob 19. je bilo najmlajše ljubljansko gledališč / :\t m 'pr<*dano. Ima svojo skalno publiko, ki jo mnoze vselej še nor gledalci, ki tudi zažele dve uri vedrega smeha m lahke zabave. Celo z dežele prihajajo ljudje in so med njimi prav tam iz dolenjske metropole, k- ne izpuste nobenega sporeda. Vse kaže. da postane Veseli teater stalen še v zimskem Času.
Novi program o*>se-ga poTeg Zejevih vedno zaže!en'h. ker res vesel;h in bistrih scilonastopov z zelo posrečenimi imitacijami različnih značajev in tipov sedem an-samblskih točk. Vso so zabavne in zbujajo vses-pksno zadovoljstvo ter mnogo plosk.i n ia.
»Lovec« d:vj:h zajcev na zanke prinaša veselo potegavščino strogega prlešikega orožnika, ki se mu končno smeje dobričina kranjski orožnik. Lovca igra Potušek. orožnika pa P. Kovic in Zej. Iz\rstna prikazen je »Žalujoči popotnik« pred blagajno dolenjskega kolodvora, ki s svojim flegmatičnim čvekanjem :zzove katastrofo. Čvekača podaja imenitno režiser Vlado Skrbin>ek. obupanega  blagajnika  pa   takisto odlično
Verdonik. Skeč »Oče« je zakonska komedija, ki jo predMavl jata prav dobro Ve---donikova, Kovafeva, Verdonik in Pctu'eiv. Američansko senzačen značaj ima skeč »Skrivnost osmerih prstanev« z do^d-^no kleptomanko in resničnim tatom UMBOrceaa. Igiajo ga Verdooikova. P. Kovic, Vi. Skr-binšek in Zmazek v dveh slikah, čudodelni serum« je izum, k: naj izpreminja možice v ženske, a se končno izkaze po učinku kot nove vrste ricinovo oife. Izumitelja predstavlja Potušek asistentko Verdonikova. a velezabavno žrtev izuma P. Kovic.
Prav odlično in s presenetljivo dovršeno akrobatiko podajata Scrnečeva in Janov-skv skeč »Akrobata doma« in sta žela za izvrstno izvajanje zaslužen viharen an-lavz.
Kot zaključno točko smo prav rad; poslušali »Spevoigro«, ki ji je vsebina nakopan je dveh snubačev gc/renjske^a dekleta, a dobita končno oba svoj delež. Pojo in igrajo ob spremljani orkestra znane ljudske napeve z izpremenjenim ali duhovito izrabljenim izvirnim besedilom. Okusna dekoracija in t>rav:lni gorenjski koc^irmi Scena Boža Si m čiča je zelo ustrez -j*
Zej fe posnemal različne dirigente, bati-narje in teatrske gledalce. Podkrajsek je tresil vesele anekdc/te in deklamiral aktual-
Sportaš pregled
Dobra rezultati nemških lahkoatletcv
Pr ti koncu prM v-kleea tedna je bilo v Nemčiji večje šte\i!o lahki.atlctsk;h prireditev, na katerih so startali vsi najboljši nemški lahko tleti. D »Ggfi so Mcoraj v vseh disciplinah izvrstne uspehe. V \Vup-rerthalu je na abefa kratkih progafi zmagal znan! tekač Scheur:ng. Na 100 m je s časom 10.6 premagal ZtaUmskegs za prsa, medtem ko je na 200 m bil brez pravega tekmeca. V teku na 800 m je zmagal Gorcs 1:51.1, na 1589 m se je uvrstil na prvo mesto VVarncmiimie z dobrim časom 3:56.4. Na 50*V) m ;e zmagal Raff ?. Sa -cm 14:55.6. V metu krogle je bil aspeScc Bcrlinear. B :iqe, ki je sunil kroglo 15.05 m dalcj. Blesk, znani metalec k!adi\a. pa j-o prišel le na 51.82
Iz \VupperthaLa so se lahkoatleti podali v Krefeld. Tamkaj se je zlasti postavil Rlask. k; je v metu k'adiva dosegel izvrsten uspeh s 55.62 m. Na 100 m je ponovno zmagal Scheurinc z 10.6, v metu kopja pa je Pektor dosege: daljavo 65.10.
TerJšSd dvoboj Madžarska : Hrvatska 4:2
V Budimpešti se je preteklo soboto in nedeljo odigral teniški dvoboj med reprezentancama Madžarske in Hrvatske. Hrvati so šli na to srečanje že vnapre; brez upa &mčrgĐ kajti v njihovem moštvu ni bilo Punčeca in so moštvo sestavljali Palada. Mit;ć. Brancvić in Strok. KonČT i rezultat dvoboja je bil 4:2.
Kopje 3Q m daleč?
Finski lahkomletski specialist: za met kop:a se že nekaj časa trudijo d-i bi dosegli SOmetrsko daljavo. Kakor m> severni športniki odlični, jim to doklej n* uspelo, dasi od leta do leta napredujejo. Leta 1938 se ;e omenjeni daljavi že ze'o približal Nikkar. n. ko je \-rgel kopje 78.70 m daleč. Ta njegov svetovni rekord ni<-o mogli izboljšati doslej vsi stev;lni njege-i tekmeci. Letošnji napori v tej smeri, kolikor so pač mogoči zaradi finsko-ruske vojne, so pokazali nekaj prav lepih uspehov, iri pa kljub temu ?e precej zao tajajo za zaželenim ciljem. Nikkola je dosegel samo — 73.76 m in Nikkanen 73.72 m.
Zdravstvene razmere
Zdravstveni »vernik dr. Hans Tollich je obja\-il daljše pcročHo o zdravstvenih razmerah na Spodnjem štajerskem. Pri presoji zdravstvenih razmer se moramo vedno ozirati na socialne razmere prebivalstva. Na Spodnje Štajerskem ;o število socialno dobro stoječih neznatno. Pretežna večina prebivalstva je siromašna in temu primerne so tudi zdravstvene razmere.
V mestih, zlasti v Mariboru, je število rojstev izredno nizko, deloma zato, ker ljudje otrok nočejo imeti, deloma pa zaradi odprave telesnega plodu. Nasprotne imajo pa po kmetih ljudje mnogo otrok, toda umrljivost dojenčkov je zelo velika in tako se tudi tu število otrok zniža. Prece; veliko je število rahiričirh otrok. V7 mnogih primerih je ta bolezen huda. tako da je ni mogoče izlečitu Posebno žalostno poglavje tvorijc alkoholne pijače. Na Spodnjem Štajerskem pijančujejo tako mošk' kakor žen-
na Spod. štajerskem
svetnika dr. Hansa Tofficha
ske. Celo otrokom dajejo alkoholne pijače v kakršni koli ob lik L V znatni meri je treba prip;sati čezmernemu uži van" u alkoholnih pijač tuberkulozo, ki je med prebivalstvom Spodnje štajerske močno razširjena. Težki rmraeri tuberkuloze se pojavljajo že med mladino.
Mnogi otroci bolehajo za ga rji in zelo pogoste so tudi gliste. Pri tem je pa potreba po čistoti prav tako neznatna kakor zahteva, nosit'" otroke na zrak. Oblačenje dojenčkov je do skrajnosti nesmotrno. Celo ob najbolj vročih dneh jih zavijajo v najrazličnejše rute in omote kaker egiptske mumije, ker mislijo matere, da jim bodo zato zrasli ravni udje. S tem se pe rahitis naravnost goji Cemu prirejamo materinska posvetovanja? se vprašuje dr. Tollich. V •zpolnjevanju hitrega naročila hečemo obvarovati dojenčka vseh bolezni, zlasti pa v prvih letih pojavljajočega se rahitisa.
Naše gledališče
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vabi otroke, ki so sodelovali v pretekli je-zoni pri mladinskih igrah v Operi, naj se zglasijo v petek 19. t. m. ob 16. uri v Operi.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je razpisala za letošnjo sezono abonma s a Dramo in Opero. Gledališče bo pričelo sprejemati abonente v petek 19. t. m. Od tega dne, vštevši nedeljo dopoldne pa vključno 22. t. m bodo imeli lanskoletni abonenti priložnost obnoviti svoj abonma, od 23. t. m. dalje pa bo sprejemala uprava nove re-flektante. Priglase za abonma bodo sprejemali v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Opozarjamo na ugodnosti, ki jih nudi abonma. Letos j:h bo pet, in sicer: stalna abonmaja (Sreda in četrtek), ki sta vezana na določena dneva in abonmaji Premierski, A in B. ki bodo prišli na vrsto na poljubne dni v tednu, iz-vzemši nedelje in praznike. Abonementi uživajo ugodnosti znižanih cen, plačujejo abonma v mesečnih obrokih in si prihranijo čakanje na vstopnice pri blagajni. Vsak abonma bo imel 20 dramskih in 18 opernih (oziroma operetnih in baletnih predstav).
ŠAH
— Aljehin vodi, Foltvs si zboljšuje svoj položaj. Poročila o evropskem šahovskem turnirju v Monakovem prihajajo k nam zelo neredno. Včeraj smo zabeležili stanje, kakršno je bilo po petem kolu. Današnje poročilo pa govori že, da so bile odigrane viseče partije 7. kola. nato pa še tudi osmo kolo. O izidih visečih partij iz 7. kola bi bilo omeniti, da je Rohaček premagal Re-thvja, Mross Rabarja, med tem ko so se vsi drugi ločili vsak s pol točke. Zlasti ie bila dolgotrajna borba med Niesenom in Bogol'ubovom, ki se je končala neodločeno šele po šesturnem boju. Tudi Aljehin ni imel proti Lundinu več moči, kakor za pol točke. V odličnem položaju je bil Fol-tys, ki je igral z nemškim mojstrom Rich-terjem. Richter pa je pokazal veliko smi-I sla za žilavo obrambo in zato Foltvs ni nič-opravil. Zmenila sta se za remi. Srečnejši je bil Foltvs v osmem kolu, kjer je igral proti Rethvju. Zapisal si je v turnirsko tablico celo točko. Nizozemec Cortlever je z odlično žrtveno kombinacijo premagal Švicarja Leepina. Veliko napako je napravil v svojem obrambnem sistemu nemški mojster Kieninger, ki je imel za nasprotnika Šveda Lundina. Napaka mu ;e odnesla celo toeko. Precej divjo partijo sta zaigrala Bogoljubov in Mross. V stiski za čas je Mross spregledal figuro in se udal. Aljehin je imel v osn -am kolu za nasprotnika Hrvata Rabarja. Premagal ga je z odlično pozicijsko igro. Neodločeno sta se razšla Opočenskv in Rohaček. Nista pa še znana rezultat dveh iger in sicer med Richter-;em in Fiisteriem, kjer bo verjetno zmagal prvi, ter med Stolzem in Niesenom. V slednji partiji ima več izgledov na zmago fcitolz. Stanje po osmem kolu je bilo naslednje: Aljehin 6, Stolz (1), Bogoljubov,
t
Umrl nam je naš 3ragt mož. oče, tast, stari oče in stric
Guinot Alain
v starosti 75 let.
Pogreb bo v petek 19. septembra ob V2 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
LJublJana-Ussel (Francija),
dne 18. septembra 1941.
Žalujoči: GUINOT HORTENSE, žena; SroONIJA JERAS, roj. GUINOT, hči, JOSIP JERAS, žet; MARIJA JERAS, vnukinja — ter ostalo sorodstvo
Lundin 51'-. Foltvs 5, Niesen 4 (1), Mross 4, Fuster, Richter 3^ (1), Rethy, Cortlever, Opočenskv, Rabar 3>i, Kieninger 3, Rohaček l1** in Leepin 1.
KOLEDAR
Danes: četrtek, 18. septembra: Irena. Jožef Kupertinski DANAŠNJE PRIREDITVE
Ivino Matica: Mali stari svet
Kino Sloga: Teror zapada in Jekleni šerif
Kino Union: Marco Viscontl
Veseli teater ob 19. v Delavski zbornic!
Razstava slik L. Perka v galeriji Obersncl na Gosposvetski cesti. DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Cepljenje na \ iču. Obvezno cepljenje proti davici bo jutrišnji petek 19. t. m. v ljudski šoli na Viču ob 16.30 uri. Cepljenje je strogo obvezno ter bodo starši ali ski-bniki otrok radi prekršitve te odredbe kaznovani z globo do 1000 Lir. Cepljenja so pa oproščeni samo tisti otroci, ki so bili lani vsaj že dvakrat cepljeni zoper davico, in tudi oni otroci, ki jih zaradi bolezni oprosti pri cepljenju navzoči uradni zdravnik.
Radio Ljubljana
Petek, 19. septembra 1941 - XIX.
7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Pesmi in melodije, 8.15: Poročila v italijanščini, v odmoru napoved časa, 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Operetna in orkestralna glasba, 13: Napoved časa - poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca; pestra glasba, 14: Poročilo v italijanščini, 14.15: Godalni orkester pod vodstvom mo;stra Manna, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Koncert pianistke France Fogli, 17 35: Koncert violončelista Camilla Onlach, 19: Tečaj italijanščino, poučuje prof dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Pestra glasba, 20: Napoved časa - poročila v italijanščini, 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Giuseppa Morellia, 21.15: Radijski orkester In komorni zbor pod vodstvom Draga Marija šijanca: operetna glasba, 22: Koncert violinista Alberta Dermelja, pri klavirju prof. M. Ll-povšek, 22.45: Poročila v slovenščini.
Glasbeno šolstvo na Spodnjem štajerskem
V soboto je bila v zborovalnici štajer-I skega Heimatbunda v Mariboru svečana j otvoritev štajerskih glasbenih šol. Prireditev je bila otvorjena s prepevanjem nem-I ške pesmi. Svečano otvoritev sta vodila prof. Felix Obervorbek in Josef Schrocks-nadel. Dr. Kelbetz, vodja štajerske glasbene sule za mladino, je poročal o uspehih, ki so jih dosegli študentje in študentke visoke šole na Spod. Štajerskem. V 32 krajih so imeli okrog 200 prireditev, na katerih so propagirali med prebivalstvom zanimanje za glasbo. Zdaj je na Spod. Štajerskem že 17 glasbenih šol s 24 podružnicami in 3400 učenci. V kratkem bodo ustanovljene glasbene šole še v Mariboru, Ptuju, Celju in Trbovljah.
Dr. Kelbetz je naglašal, da Nemci niso prišli v nemuzikalično deželo. Opozarjal je na dosedanje uspehe štajerskih glasbenih društev, ki so tudi v zadnjih 20 letih po svojih najboljših močeh nadaljevala svoje delo. Kar je bilo pa navzlic temu zamujenega, bo treba zdaj dohiteti Premagati bo treba mnogo težkoč, ki pa bodo vse premagane, je dejal v svojem pozdravnem nagovoru šef civilne uprave dr. Ueberreither.
Ma'o italijanščine za vsak dan
46
Stanovanje. Labitazione.
Dove state (di časa) — kje stanujete? Cerco alloggio — iščem stanovanje. Vorrčste un appartamento ovvero lina camera sola — ali hi hoteli stanovanje ali eno samo sobo? C e qui un appartamento (una camera) da affitta-re ali imate tukaj stanovanje (sobo) oddati v najem? Volete un appartamento (una camera) ammobiliato (am-mobiliata) oppure lino (lina) senza mo-bilia — ali hočete opremljeno stanovanje (sobo) ali (eno) brez oprave? Pos-so Bili vliti — lahko vam postrežem. Favorite entrare — blagovolite vstopiti. Vi faro vedere le stanze (la camera) — pokazal vam bom sobe (sobo). Quanto domandate per lapparta-mento (per la camera) — koliko zahtevate za stanovanje (za sobo)? L'appartamento (la camera) mi piace — stanovanje (soba) mi ugaja. Lo fermo (la fenno) — vzamem ga (jo). Volete lina caparra — ah" želite aro? £cco la rice-vuta — tukajle je potrdilo. Siamo dun-
que intesi — torej smo sporazumni (dogovorjeni).
Una camera tranquilla — mirna soba, (con) acqua corrente — s tekočo vodo, (con) comodita moderne (ali: con con-forto) — s komfortom, (con) ingrčsso indipendente — s posebnim vhodom, (con) termosifone (termobagno) — s centralno kurjavo (gorko kopeljo), (in) časa signorile — v gosposki hiši.
£ compresa nel prezzo la camera con prima colazione — v ceni je všteta (najemnina za sobo) soba in zajtrk. Sono da pagare supplementi per servizio (luce, riscaldamčnto, bagno) — treba je plačati dodatek za postrežbo (razsvetljavo, kurjavo, kopalnico). Volete fare anehe pensione — ali hočete tudi vso oskrbo? Vorrei fare mčzza pensione — rad bi samo kosil ( ali večer-jal).
Si paga anticipato — plačuje se vnaprej, a quindicina (a mese) — na štiri najst dni (mesečno).
Vorrei  un'appartamento (un quar-
tiere) — rad bi večje (manjše) stanovanje. (»L'appartamento« je večje, bolj ali manj razkošno stanovanje; »il quar-tiere« je navadno m manjše stanovanje.) Costano čari gli appartamenti in qučsta citta — ali so stanovanja v tem mestu draga? Un appartamento in un quartiere centrale, un appartamento fuori mano — stanovanje v osrednjem okraju, stanovanje bolj od rok; un appartamento sul pereorso d'un mezzo di communicazione — stanovanje ob kakšni prometni zvezi.
Il contratto di locazione — najemna pogodba: annuo, mensile — leten (-a), mesečen (-a). La disdetta — odpoved. II fitto, la pigione — najemnina. Tor-nare in una časa — vseliti se; sgombe-rare (scasare. sloggiare) — izseliti se; cambiar časa — preseliti se. Dare la disdetta — odpovedati komu ricevere la disdetta — prejeti odpoved. Lfinqui-lino — najemnik, stranka.
Che appartamento desiderate — kakšno stanovanje želite? Mi occorre-rebbe una camera da letto, un salotto, uno studio e la cucina, la stanza da bagno ecc. — potreboval bi spalnico,
dnevno sobo (sprejemnico), študijsko (gospodovo) sobo in kuhinjo, kopalnico itd.
Vi faro vedere le stanze — pokazal (-a) vam bom sobe. Non sono molto grandi, ma mi basteranno — niso preveč velike, toda mi bodo zadoščale. Vedete che c'e tutto cio che occorre — vidite, da je vse, česar je treba Quanto domandate per le tre camere con la cucina — koliko zahtevate za tri sobe s kuhinjo? Mi sembra molto caro — zdi se mi zelo drago. Conside-rate che questo quartičre qui e uno dei piu belli della cittk dove le čase sono di un prezzo elevatissimo — pre-udarite, da je tale okraj eden izmed najlepših v mestu, kjer so hiše silno drage.
Mi occćrre una parte della cantina ed un posto per mettervi della legna e del carbone — potrebujem del kleti in mesto, kamor bom spravil drva in premog.
C'e Ia Iiice elettrica — ali je električna razsvetljava (v hiši)? C'e il riscaldamčnto centrale (il termosifćne) — ali je centralna kurjava (v hiši)? No, s6no
sčmplici stufe di tčrra cotta — ne, so navadne lončene peči (una stufa di ghisa — železna peč). Cc il gas — ali je plin (v hiši)?
Che mobilie avćte nel salotto — kakšno opravo imate v salonu (dnevni sobi)? II salotto ci sčrve anehe da camera da pranzo — dnevna soba nam služi tudi kot jedilnica. £cco dtie poltrone, sei sedie, una tavola da allur^ar-si, un grande tappeto, un credenzone. uno specehio - tu sta dva naslanjača, šest stolov, raztegljiva miza. velika pre proga, jedilna omara, zrcalo.
Nella camera da letto ci sono dne letti e due armadi (Tarmadio m.) — v spalnici sta dve postelji in dve omari
Nello studio vi hč una serivanfa e una biblioteca — v študijski sobi imam pisalnik in knjižnico.
La vasca da bagno t infossata — kopalna kad je vgreznjena v tla. La stanza da bagno sostituisce i lavamani e tiitti i loro accessori — kopalnica nadomešča danes umivalnike in ves njihov pribor.
215
»SLOVENSKI NAROD«,   O«***, IS. atpUmtem 1M1-XDL
Stran S 1
L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI
Posebno bogastvo spoštovanja
Ljubljana 16. septembra. Ali nI dovolj značilno že, da je edino urejeno podzemsko jamo v Ljubljanski po-Icrajini odkril in uredil — kmet ? Samo županovo jamo imamo, ki je nekoliko bolj znana v javnosti in ki je tudi vsaj malo cenjena, tako da nekaj pomeni celo v pravem tujskem prometu. Najbrž ljudje mi-elijo prav zaradi tega, da so pri nas podzemske jame, ki zaslužijo večjo pozornost, zelo redke, kajti sicer bi se bolj zanimali za nje. Vendar bi lahko sklepali, da vlada tako slabo zanimanje za nase podzemske Jame, ker jih Imamo preveč. Toda še na nekaj ne smemo pozabiti: med ljudstvom je še vedno vkoreninjen skrivnostni strah pred podzemskimi jamami — morda ata-vizem, čeprav bi sklepali, da bi se ljudje ne smeli bati jam že zaradi tega, ker je pračlovek živel v njih. Tu in tam na Krasu ni še povsem izumrla vera, da prihaja neurje iz podzemskih jam, da torej jame skrivajo posebne skrivnosti, Id bude grozo. Kdo ve, kako je nastala ta vera; ali morda iz tega. ker so nekateri kraški požiralniki znanilci vremenskih sprememb?
STRAH PRED TEMO . ..
Strah pred podzemskimi    jamami med
ljudstvom si pa najlaže razložimo s tem, da se človek ne more nikdar povsem otresu strahu pred temo. Tema vedno skriva negotovost in ko je človek živel v primitivnih razmerah, je njegov sovražnik navadno prihajal iz teme. Tema je še vedno simbol pekla. V podzemskih jamah pa vlada skrivnostna tema. Stare pravljice nam pričajo, da so v takšnih jamah živeli zmaji in kdove, kaj se vse skriva še vedno v njih! Strah pred temo, golaznijo in mokroto je odvračal in odvrača ljudi od podzemskih jam. Po prastarih predstavah Je pekel v podzemlju, med tem ko je raj na nebu (nebo in nebesa sta si zelo sorodna). Zanimivo je tudi. da je ljudstvo krstilo samotno in mračne kraje tu in tam Pekel.
PODZEMSKE JAME — GROBNICE
Se večji odpor čutijo ljudje do podzemskih jam, ker so nekatere jame prave grobnice poginulih živali. Ne le, da je v posameznih jamah mnogo kosti divjadi, pa tudi nevarnih zveri, kmetje mečejo v jame tudi poginule živali. Na Krasu ne kaže kopati jame, da bi zagrebel mrtvo živinče, kajti kdo bi grebel v živo skalo, ko je dovolj naravnih jam?! Zato so nekatere jame dobile tudi ime po živalih kakor n. pr. Pasjica v Zgornjem Igu. V tej jami lahko se vedno najdeš kosti psov.
NARAVNE LEDENICE
Nekatere podzemske jame so dolgo služile — in nekatere še menda vedno služIjo temu namenu — kot izvrstne ledenice. Ljudje jih niso imenovali zato ledenice, ker so zelo mrzle, temveč, ker so v njih tudi hranili meso. Pogosto so se jih posluževali zlasti divji lovci in nič nenavadnega ni. če najdeš v teh naravnih ledenicah kosti jelenov, srn in divjih svinj. Vendar ni vsaka jama ledenica, zato so tudi le nekatere krščene s tem imenom. Ledenica ima posebno obliko; podobna je sifonu. Na dnu ledenice jo ujet mrzel zrak. ki je težji od toplejšega zraka ob vhodu v jamo. Ledenica je precej globoka, tako da se zrak ne more segreti do dna in temperatura je skoraj vse leto povsem nespremenjena. V nekaterih ledenicah najdete celo julija led. V vseh ledenicah je pa temperatura na dnu zelo nizka in se giblje kvečjemu nekaj stopinj nad ledifičem. Najbolj znana takšna ledenica v bližini Ljubljane je Lednica na Krimu, prav za prav nad Planinico pri Preserju. Precej strma in globoka je. kakor so navadno to vrste jam. Kapniških tvorb ima malo. vendar je zanimiva po svojih značilnostih, po prelivanju svetlobe ob vhodu, če pogledaš z dna navzgor in sploh je priporočljiva za jamarske začetnike.
MALO LJUBITELJEV JAM
Tudi med meščani ni mnogo ljubiteljev jam. Pra h t>jamarjev«, to se pravi raz-i kovalcev jam. četudi ne strogih znanstvenikov, speleologov (jamarji so tudi psi posebne pasme), je zelo malo. Pri nas so že dalje časa organizirani. Nekaj več je navadnih liuVteljev jam, ki jame obiskujejo predvsem kot turisti, čeprav imajo med njimi nekateri tudi raziskovalno žilico. Rekli smo. da je med ljudstvom še vedno vkoreninjen strah pred podzemskimi jamami, vendar zahajajo, zlasti mlajši, vedno bolj pogumno v jame. Zal. se tega ne moremo veseliti prez pridržka, kajti številni »jamarji« delajo v jamah le škodo: razbijajo kapnike, čudovite tvorbe narave, lu nastajajo silno počasi. Potrebna so stoletja morda celo tisočletja, da zrase gozd mogočnih bleščečih kapnikov, da se spuste s podzemskih stropov čudoviti zastori, lestenci in kipi vseh mogočih, da. in včasih tudi nemogočih oblik — taksnih, ki si jih ne moremo razložiti s fizikalnimi zakoni. Odnašajo kot plen in kot dokaz svojega junaštva, da so prodrli v podzemski sv~t, razbite kapnike, ki izgube svojo pravo lepoto zgoraj, ko niso več v svoji okolici in ko 3o skihani. oblateni in razbiti. Ne mo- » lemo si želeti, da bi se taksni »ljubiteljic jam nir-ožili. ker sicer bi bile sčasoma oropane vse naše najlepše jame in izgubile b\ svo~ čai
KOLIKO JAM IMAMO?
V javnosti niso znana niti imena večine naših jam. Pomisliti je treba, da je skoraj vsa Ljubljanska pokrajina kraška. Nešteto jam je na Dolenjskem, prav tako kakor na Notranjskem. Manjše jame najdete celo pri Toškem čelu, nekaj jih je tudi v hribovju Polhograjske doline — vendar so vse tako male, da lahko v nje prodreš brez luči. Nekatere zaslužijo bolj ime prepadi ter jih ne moremo prištevati med prave podzemske jame. Res prave podzemske jame so pa na Krimu: nekaj jih je še skoraj povsem nepreiskanih in so znane le divjim lovcem. V nekaterih prepadih, silno težko pristopnih in globokih — kdove kaj skrivajo — najbrž še ni bilo človeka. Posebno globok je eden v krimskih gozdovih; njegova globina še ni bila ocenjena. Nešteto jam je med Vrhniko in Planino ter Cerkniškim jezerom. Koliko jam je po vsem našem Krasu, je težko komaj približno oceniti. Po neki cenitvi jih je okrog 2000. Seveda ni rečeno, da so vse velike in po-
ki pa le
t sebno lepe ter primerne za preureditev za »tujski promet«. Toda vse zasluzijo, da bi jih preiskali Mnogo dela so nzzl raziskovalci doslej posvetili zlasti raz Laka van j u Križne jame pri Ložu. To Je ena naših največjih jam, najbrž največja v Ljubljanski pokrajini. Za večja raziskovalna dela pa je treba mnogo delavcev, pz tudi primernih podpor, ki jih naši raziskovalci prejšnje čase niso uživali. Posamezniki so žrtvovali sami največ za raziskavanje. ne le. da so pogosto tvegali življenje pri raz-iskavanju globokih prepadov, nevarnih jamskih sifonov in tesnih prehodov, rovov sjodtemsbA jezer, udorov. skratka dotlej Se Mpftet op nega podzemskega sveta.
NO\0 PODROČJE TURI STIKE
Ljubljanska pokrajina, ki ne mr nuditi izletnikom pravih planin, čeprav imajo planinci Se vedno precej Široko področje
ter Šele zdaj prav odkrivajo krasne izlete na Dolenjskem In Notranjskem — lahke nudi, česar bi zaman Iskali marsikje drugje. Ima posebnosti Krasa s svojimi nešto tirni jamami, tako da se je zdaj odprlo izletnikom novo področje turistike, obiskovanje podzemskih jam. Zato bo poslej nedvomno tudi živahnejša propaganda za obiskovanje jam. kar nas mora veseliti Tako je treba pozdraviti lep članek o nadih jamah v dvojni 5.-6. številki Planinskega stnika (Pavel Kuna ver: V podzemeljsk svet!). Želimo si, da bi bili vsi propagandni članki pisani v tem duhu, to se pravi, da bi budili ljubezen do narave ter vabili v lep podzemski svet res prave ljubitelje naravnih lepot; ne moremo si pa želeti, da bi poslej naše lepe podzemske jame skru-nili še bolj tiste vrste izletniki. Id nimajo nikjer pravega spoštovanja do narave in ne smisla za njene lepote.
DNEVNE VESTI
— Nemci organizirajo mlekarstvo na Hrvatskem. V Osijeku je bilo ustanovljeno nemško mlekarske društvo, ki bo organiziralo mlekarstvo na Hrvatskem na zadružni podlagi
— V Srbiji bodo pridelovali kavo? V okoUci Knjaževca poskušajo kmetje saditi kavo. Kmetje zatrjujejo, da sta zemlja in podnebje ugodna za pridelovanje kave. Najbrž se pa kava ne bo ozirala na mnenje kmetov.
— Hrvatska socialna reforma. Hrvatska pripravlja več socialnih reform, med aru-gim tudi uvedbo rodbinskih doklad za delavce ln nameščence.
— Razstava Hitlerjevih slik na Hrvatskem. V okviru zagrebškega jesenskega ve-lesejma je bila prirejena tudi posebna razstava Hitlerjevih slik. Razstava je vzbudila med občinstvom veliko zanimanje. Državni uradi, banke, javne ustanove in zasebniki so kupovali Hitlerjeve slike. Med kupovale! je bilo tudi mnogo delavcev, ki se zelo navdušujejo za socialno reformo nove Nemčije. Poglavnik in maršal Kva-ternik sta tudi kupila vsak po eno velika Hitlerjevo ln Goringovo sliko, ko sta si v petek ogledala velesejem.
Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chrl-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoidne in popoldne Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno  Telefon 43-82. (—)
— P?vske ure v Ljutomeru. Krajevna skupina štajerskega Heimatbunda v Ljutomeru prireja vsak teden javne pevska ure. ki jih vodi Hans Haring. Petje ljubeči prebivalci Ljutomera so z veseljem sprejeli to novost. Velik uspeh dosedanjih pevskih ur je dal krajevnemu vodstvu pobudo, da bo prirejalo pevske ure tudi v drugih krajih ljutomerskega okraja-
— Začetek sezone v zagrebškem gleda-Umu. Zagrebško gledališče začne novo sezono z novo naštudirano Gotovčevo opero *Morana«.
— Visok gost v zagrebški Delavski zbornici. V soboto je posetil zagrebško Delavsko zbornico centralni inspektor Dcpolavo-ra iz Rima Fcmccio Follieri. Visokega gore sprejel in pozdravil \ odja hrvatske
Delavske zbornice. Ferruccio Folliero se je zanima! .".lasti za kulturno življenje hrvatskih delavcev.
— Nesreče. Včeraj je bolnica sprejela tri ponesrečence, med njimi dve žrtvi kolesarskega prometa in pa tretjo domačega dela. 481etni posestnik Stane Vrhove iz Dobrove se je peljal včeraj s kolesom iz Logatca proti Vrhniki. Doletela ga je nesreča, da je padel in si zlomil desno nogo. — Antonija Kokova, 261etna natakarica iz Dolerje vasi pri Ribnici, se je peljala s kolesom proti Ribnici. Pri padcu je dobila prav nerodne poškodbe po obrazu. Na stopnicah v hiši je spodrsnilo Kristini Hladovi. 321etni služkinji iz Ljubljane. Pri padcu si je poškodovala desno koleno.
— Obvezna prijava volne v Srbiji- Srbski minister narodnega gospodarstva je odredil, da morajo biti v 6 dneh prijavljene pristojnim občinam vse zaloge ovčje volne, izvzemši volneno prejo. V nadaljnjih 8 dneh pa mora biti ponuđena vsa volna v nakup Industrijski zbornici v Beogradu.
— V Srbiji bo pokupljen ves fižol. Tudi v Srbiji je letos fižol dobro obrodil. Skladišča nakupovalnih zadrug so dobila navodila, naj sprejemajo tudi najmanjše količine fižola.
— Ribarska zadruga v Beogradu. V Beogradu je bila ustanovljena pod imenom »Cukarica, ribarska zadruga z o. z.« zadruga, ki bo pospeševala ribarstvo in prodajala ribe.
— Bačka in Baranja bosta doprinašali k madžarski živinoreji. Bačka in Baranja, ki ju je zasedla Madžarska, spadata med najboljši kmetijski pokrajini v Evropi. To nista samo bogati žitnici, temveč je tudi živinoreja tu visoko razvita. Madžarska je bila pa po živinoreji med prvimi evropskimi državami že doslej. Zdaj, ko je dobila še Bačko in Baranjo, se bo pa nie-na živinoreja še bolj razmahnila. V Đački in Baranji je bilo po najnovejših podatkih okrog 550.000 prašičev, 200.000 ovac. 145 tisoč konj in okrog 200.000 glav goveje živine. Ze iz teh podatkov je razvidno, kolikega pomena sta Bačka in Baranja za madžarsko živinorejo.
— Vijolice cveto Jeseni. V neleljo Je našel neki izletnik v S t. Petru pri Mariboru krasno cvetoče vijolice. Tudi na vrtu ge. Majhenič v Studencih pri Mariboru se je v jeseni oglasila pomlad. Neka jablana je namreč v polnem cvetju.
— Eno uro po poroki umri. V mariborski bolnici se je v torek poročil 431etnl višji davčni inspektor Ludvik Avftč. Ležal je v bolnici, kjer je eno uro po poroki umrl.
_ Nov prospekt opozarja na zdravilnost Šmarjeških toplic — Zdravljenje v zdravilnih toplicah je priznano boljše kot pa umetna sredstva medicinske vede. Naravna sestava tople, do zadn e sestavine še nepreiskane vode pomaga zlasti pri rev-matizmu, živčnem obolenju, pri glavobolu,
ženskih boleznih, pri rekonvalescentih in slabokrvnih. Vzporedno s kopanjem v zdravilni vodi pa pomaga bolnikom tudi mir in dobra oskrba, nova družba in lepa okolica letoviškega kraja. Šmarješke toplice, že preje znano in priljubljeno zdravilišče, je prevzela lani nova uprava. Kaj hitro je rešila glavno nalogo, postavila je in komfortno opremila obsežni »Topliški dom«. Sedaj, ko je hotel popolnoma urejen, ga je pa predstavila javnosti s prospektom, ki je izšel te dni. Sicer je res, da bi bil koristen prospekt, ki bi vabil tudi v slikah k obisku tega priznano zdravilnega kopališča, vendar odgovarja tudi prospekt v sedanji obliki zahtevam bolnikov in drugih, ki se zanimajo za obisk šmarjeških toplic. V kratkem daje prospekt vsa potrebna pojasnila, na razpolago pa je pri upravi toplic in pri potovalni pisarni CIT v Ljubljani.
— Hrvatsko gospooarsko odposlanstvo v Benetkah. Hrvatsko gospodarsko odposlanstvo se napoti te dni v Benetke, da uredi nekatera viseča gospodarska vprašanja med Italijo in Hrvatsko. V začetku oktobra se prično nemško hrvatska gospodarska pogajanja, na katerih bodo določeni kontingenti za prihodnje gospodarsko leto.
— Zagrebški župan v Miinchenu. Zagrebški župan Werner se je napotil v torek v Nemčijo, kjer se bo na povabilo miinehenskega velikega župana seznanil z organizaci/o munehenskih komunalnih poslov. Spremlja ga magistratni direktor in več cbčinskih svetnikov.
Iz Ljubljane
—lj Dr. Josip Tavčar umrl. V starosti 54 let je včeraj po kratki bolezni umrl zobozdravnik dr. Josip Tavčar. Pokojni je imel zelo velik krog znancev; tako v Ljubljani kakor po vsej Sloveniji je bil znana osebnost. Po dokončanih medicinskih študijah na Dunaju, iejer se je udej-stvoval v študentovskem prosvetnem življenju, je pred vojno nastopil svoje prvo službeno mesto kot okrožni zdravnik v Ormožu. V času vojne je služil v Juden-burgu in nekaj časa tudi na soški fronti. Nato se je vrnil nazaj v Ormož, kjer pa ni ostal. Preselil se je v Središče, od tam pa v Radeče. Leta 1927. se je specializiral za zobozdravnika in januarja naslednjega leta je začel zobezdravniško prakso v Ljubljani. Tukaj si je s svojim vestnim delom kmalu pridobil mnogo pacijentov in užival je največji Ugled. Pogreb bo jutri ob 15. iz kapelice sv. J v.r!efa na Žalah na pokopališče k Sv. Kr*žu. Pokojni zapušča številno sorodstvo, ki mu izrekamo i;.kren.o sožalje ob bridki irgubi.
—lj Glasbena akademija. Prijave novih slušateljev za sprejem na glasbeno akademijo sprejema rektorat do 23. t. m. Sprejemni izpiti bodo v roku od 25. do 30. septembra. Vpisovanje od 1. do 15. oktobra. Na glasbeni akademiji se poučuje kompozicija in dirigiranje, solopetje, klavir, violina, violončelo, orgle, t3r igralska umetnost (dramska in operna). Razen tega ima glasbena akademija poseben oddelek za glasbene ped^roge. Informacije brezplačno v pisarni glasbene akademije.
I.EGNA DA AnDFP.E
e CARBONE VFOLTALE Offriamo    possibilita fortc lavoro  ad   irnportanti Ditte esporftrici. — Scmere con offerte e propnst-:
DRVA IN OGLJE
Več'im  izvoznim  po 'ct;em nudimo možnost več;!h zaslužkov.    —   Ponudbe in predloge na naslov:
A. VENEZIANA CA^BONT —Casella Postale 370 — VENEZIA
Praska domača mast
CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH
27 T R. d. st. 2/41
Predstave ob 16. ln 19. uri
KINO UNION TELEFON Monumentalno fUsnsko delo po romano Tomaža Grossija:
Marco Vteconti
Odlomki is tajinstvene knjige o srednjem veku, is dobe, ki nam pripoveduje o lin _besni in sovraštvu
KINO MATICA TELEFON 22-41 Velefilm. ki Je bil na letoSnjl filmski razstavi v Benetkah   dvakrat odlikovan!
Mali stari svet
po romanu A. Fogazzara V (lavni vlogi: Alida valli (Odlikovana kot najboljša   igralka!). Massimo
Serato,
KINO SltOGA NEBPB8 Dva napeta filma Junaških pustolovščin
Teror zapada
s Tom Keene, Bet t v Compson in
Jekleni šerif
s F red Scotom, pevcem s »latim glasom
—lj Akcija za meso in mast. Socialno gospodarski odbor za rejo preSičev v Ljubljani vabi na sejo širšega odbora, ki se vrsi v petek dne 19. t. m. točno ob 15. popoldne v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Zglase naj se naslednji odborniki: Froustnerič Jaka, Mahkovič Janez, Jan-kovič Franc, Markovič Ivan, Dolinar Alojzij, Luznar Valentin, Križnik Anton, Der-žaj Franc, Ravnik Jože, Makne Ivan, Po-povič Dragoljub, Pipan Anton. Kaučič Jože, Kimovec Anton. Stare Anton, Tvrdy Alfred, Sabec Alojzij, Novak Ignac, Bučar Alojzij. Windel Vaclav, Musar Franjo, Satler Pavel, Oldi Maly, Perko Ivan, Kri-žišnik Ivan. — Arčon Tekla, Blaznlk Fani, Babic Marija, Kovačič Marija, Simončič Anica, Prohinar Ivanka, Ojstršek Katarina, Krašovec Ivanka. Odbor.
—lj Na mleko dojenčkov stavimo prav posebne zahteve, saj vemo, da Je mleko, ki odraslim prav nič ne škoduje, večkrat za dojenčka pravi strup. Dečji dom (Higienski zavod — oddelek za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok) namerava pokreniti akcijo za dobavo svežega, hl-gieničnega mleka v zvezi s »Prevodom«. Da se ugotovi približna količina potrebnega mleka za dojenčke v Ljubljani, prosimo cenjene matere, ki reflektirajo na tako mleko, da osebno ali pismeno priglase svojega dojenčka z navedbo okraja, v katerem stanujejo. Prevod namerava razdeliti mesto na potrebno Število okrajev ln v vsakem okraju določiti mlekarno, v kateri bi v jutrnjih urah dobivale matere hi-gienično mleko za dojenčka. Mleko bi se delilo v surovem stanju in bi ga vsaka mati po predpisu doma pripravila.
—lj Točimo pinot, verono, refoško, to-sk&no, teran, rizling, cviček ln dalmatinsko vino. Odlična kuhinja. Gostilna Lovšin.— 407-n
—lj Tiskovine za prijavo težkih delavcev za oktober. Mestni preskrbovalni urad vabi vse tvrdke, ki so prijavile težke delavce, naj pridejo najkasneje do petka 19. t. m. med uradnimi urami od 8. do 12. ure v II. nadstropje Mestnega doma, soba št. 7, po prijavnice za vpis težkih delavcev za mesec oktober. Te, natanko po predpisu izpolnjene, prijavnice morajo biti zanesljivo vrnjene mestnemu preskrbovalnemu uradu najkasneje do sobote 20. t. m. do 13. ure, ker zamujenih naznanil v nobenem primeru ne bo mogoče prevzeti. Podjetja, ki imajo svoj sedež na ozemlju mestne obč!ne ljubljanske, morajo tu naznaniti vse svoje težke delavce ne glede, v kateri občini ti delavci stanujejo ali delajo. Ker je bilo za mesec september mnogo prijav zelo površno izpolnjenih, zlasti jih je bilo pa dosti brez podatkov 0 tvrdki, vrsti obrata in sedežu tvrčlke ter celo brez podpisa, posebno so bili pa nepo-
Lampade •fcttrioht di MIH tipi ■ perqoabiasi ■pptitflRone. prodott* ne* grandtosi stabiti men ti 61 Alpignaao (Torino), doisti dl macehinario moderniasimo • di bboraiori ■ penmenteli perfetti.
m i lii~s a. .4.1.
MRJUn - VIA S MART". V0. 20
PHIUP
Vsakovrstne elektrone tarrucs. sa mtliCne uporaba« proizvod cnanih. velikih tvornic v Alpignaao (Torino),
opremljenih z naj modema;Iur.\ stroji in s dovrlanimt
eksperimentalnimi laboratoriji
Me—ai ona m :
PHIL1M S.A.I.
mhas0 - vu s martom. 20
polni podatki v rubriki >vrsta delavca«, opozarjamo, da morajo biti prijave popolnoma vestno izpolnjene v vseh rubrikah. Rubriko >vrsta delavca« je treba popolni ti z enim od nazivov, ki so navedeni v opozorilu na hrbtni strani prijave. Osebe, ki ne opravljajo fizično težkega dela, kakor je pojasnjeno na hrbtni strani prijave, ne smejo biti vpisane v prijave. V prijavah za mesec september so bile vpisane tudi osebe ženskega spola, ki jih pa v smislu opozorila na hrbtni strani prijave ni mogoče smatrati za težke delavce.
—lj Izlet SPD v nedeljo 21. septembra čez Ahec na Turjak in Velike Lašče. Prijave sprejema društvena pisarna SPD do sobote opoldne. 409/n
ČETRTEK IX PETEK
VESELI TEATEB
NOV PROGRAM Začetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.)
—lj Gospa Osterc Valjalo Marta in gospodična Silva Hra&ovec sta v minuli koncertni sezoni z velikim uspehom izvajali koncert na dveh klavirjih. Za letošnjo sezono sta nam pripravili nov izredno zanimiv spored v katerem bodeta koncertirali v sredo dne 24. t. m. ob V*20. uri v mali filharmonični dvorani. Na koncert opozarjamo. Vstopnice so od danes naprej v pred-prodaji v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj Mestni finančni oddelek z računovodstvom, blagajno in izvršilnim odsekom zaradi snaženja uradnih prostorov v ponedeljek 22. septembia ne bo posloval za stranke.
—lj Seznam davčnih osnov gostilničarjev
za začetnicami L—P je tudi že razgrnjen v vratarjevi sobi leve hiše mestnega magistrata ter zato opozarjamo interesente, naj si ga ogledajo do 30. t. m.
—lj Izgubila sem v Trnovem rdečo jopico z zelenimi gumbi in monogramom M. TJ. Najditelj se lepo prosi, da jo proti nagradi izroči, Kopališka 2, Trnovo. 408/n —lj Milo bo mestni preskrbovalni urad razdeljeval trgovcem v četrtek, dne 18. t-m. od črke A do O in v petek, dne 19. t. m. od črke P do 2 vselej od 8. do 14 ure. Milo bodo morali trgovci takoj plačati, zato naj vsak trgovec prinese potrebno gotovino s seboj.
MALI
CSB.ASJ
POZOR!
Kupujem rabljene čevlje, snežke ln galoše; sprejemam vsa popravila. — Klavžer, Voš-njakova ulica štev. 4.
1547
POUK
v vljolini, vijoli in kitari dajem za začetnike. — Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda«. 1542
f   Q        S.A. Diitilleria
JLiojuore
st
>^ v?
D I T T A   ALBERTI    — BENEVENTO
Frutta e milioni a Merano Sadte in mil joni v Mcranu
L'autunno a Merano ha richiami irresistibili non sol-tanto per i raccolti luBsureggianti di frutta, ma anehe per la Sagra dei Milioni messi in premi. — Nel G ran Premio di Merano, che 6 la pifc ricca corsa di cavalii italiana, verranno disputati premi per un milione. — La L o 11 e r i a di Merano che e collegata coi Gran Premio, distribuira, con estrazione a sorte fra tutti i possessori di biglietti, premi per circa 5 milioni. — Partecipa anehe tu a questa doppia festa della Natura e della fortuna. Con 12 lire puoi diventare milionario acquistando un biglietto della Lotteria di Merano. Ma acquistalo oggi stesso perchž la vendita si chiude lmprorogabilmente II 28 settembre.
Jesen v Merami te privlači z nepremagljivo silo ne samo zaradi preobilne trgatve raznega sadja, ampak tudi zaradi slavlja milijonov, vloženih v premijah. — Pri Veliki Nagradi Merana, ki je najbogatejša Italijanska konjska dirka, bo Slo za milijonsko premijo. — Meran-ska loterija, ki je združena z Veliko Nagrado, bo razdelila z žrebom med vse lastnike srečk za približno 5 milijonov premij. — Udeleži se tudi ti tega dvojnega praznika narave in sreče! Z 12 lirami lahko postaneš milijonar, Če kupiš srečko Meranske loterije. Toda
danes, ker
»SLOVENSKI If A ROD €,
m
Na filmskem festivalu v Benetkah
NajodT/čnejsi predstavniki (Umski umetnosti
O letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah smo kratko že poročali. Pričel se je 30. avgusta in je bil IX. po vrsti. Na nobeni dosedanjih mednarodnih filmskih razstav Se ni doletela češkega filma čast, da bi otvorii serijo predstav, kakor se je zgodilo letos. Za otvoritveni večer je namreč letos določilo ravnateljstvo filmske razstave Biennale češki film lz produkcije Lucemafilma »Nočni metulje, dela mladega režiserja Františka Capa. Otvoritveni večerni predstavi v Cinema San Marco v Benetkah so tudi letos prisostvovali najodličnejši predstavniki javnosti, med njimi Vojvoda in Vojvodinja Genovska. Minister Pavolini, predsednik Biennale grof Volpi di Misu rata, ravnatelj inozemskega tiska pri Ministrstvu za ljudsko kulturo Farinacci. veleposlanik Rocco, delegati na razstavi zastopanih narodov, vodilne osebnosti italijanske kinematografije in kulturnega sveta, pisatelja XJgo Ojetti in Massimo Bontempelli, režiserja Gustav Ucickv in Alessandro Blasetti, umetniki Paula Wessely, Gino Cervi, Hbr-biger in mnogi drugi.
Občinstvo beneških filmskih pregledov je znano po svojem kritičnem smislu; zato se težko navduši in razvname. Češki gledalec, ki že več let zasleduje usodo češkega filma na tem mednarodnem in zelo tehtnem foru, je imel priliko doživeti pri predstavah čeških filmov mnogo mučnih trenutkov. Okus čeških filmskih igralcev in režiserjev se ni vedno kril z okusom italijanskega ali mednarodnega občinstva. Zadnja leta se je pa približal nivo česke-ške proizvodnje mednarodnemu okusu tako daleč, da občinstvo in kritika navdušeno spiejemata češke filme. To velja tudi za i . i Nočni metulj«, ki ga je ravnateljstvo festivala izbralo za otvoritveno predstavo, kar je nedvomno pomembno priznanje in velika počastitev češke filmske proizvodnje.
PretLstava. ki sta ji prisostvovala kot zastopnika češkomoravske filmske centrale dr. Soehnel in Miloš Havel, je bila češkemu filmu zelo naklonjena. Ne da se tajiti, da nekaterih prizorov občinstvo zaradi nerazumljivosti dialogov ni dobro razumelo. V splošnem je pa sledilo filmu z velikim zanimanjem, ki se je še stopnjevalo v človeško in režijsko najprepričljivejših zaključnih prizorih. Ob koncu filma je zbrano občinstvo navdušeno ploskalo. Prve kritike so bile v splošnem zelo laskave. Kritiki naglašajo. da je film »Nočni metulj« človeško globoko zajet, po vsebini in fotografiji med najboljšimi. Član kraljevske akademije Massimo Bontenpelli pravi v svoji kritiki, objavljeni v »Filmu«, da je vodil režiserja filma idealen instinkt, ki mu je omogočil zadeti temeljno struno dela.
Na predvečer otvoritve festivala je sprejel Minister Pavolini italijanske novinarje, in v pogovoru z njimi je naglašal zlasti veliko produkcijsko prizadevanje, ki ga kaže italijanska kinematografija. Govoril je tudi o novi filmski Evropi ter prodiranju italijanskega filma v inozemstvo. Naglašal je potrebo proizvodnje tehničnega materiala, ki bi omogočil italijanskemu filmu ustanoviti nova študija. Končno je Minister Pavolini sporočil novinarjem, da bodo po končanem festivalu poleg mednarodnih nagrad Biennale podeljene tudi nekatere narodne nagrade, ki bo njihov namen nagraditi za kakovost poedinih italijanskih filmov tiste, ki so si pridobili za nje največ zaslug.
V nedeljo 7. septembra dopoldne je pa prišel na mednarodni razstavi filmske umetnosti na spored drugi češki film »Zagovor. ik ubogih«. Tudi ta film je dosegal \°'<:\: urpeh in občinstvo mu je navdjs-»no ploskalo. Ta film je pa delo znanega filmskega režiserja Vladimirja Slavinskega.
Češka filmska industrija se je že v bivši CSR razvijala zcMo uspešno in tedanja država se je z naglimi koraki bližala vodilnemu mestu v slovanski filmski industriji. Mnogo čeških filmov smo videli tudi v Ljubljani in naše občinstvo jih je sprejemalo z navdušenjem. Filmska Industrija na Češkem se je ukoreninila že tako globoko, da je niso mogle ustaviti niti nove razmere, ki so močno zožile njen trg.
Režiser Slavinskv je podal novinarjem o svojem filmu zanimive izjave, ki osvetljujejo pota, po katerih stopa češka filmska režija. Vloga režiserja, kakor si jo zamišlja Slavinskv, je glede na osnovni značaj filma, ki je vizualen ta je zvok ter vse drugo še vedno samo pritikuna, označena najboljše z nemško označbo »Spiel-leitung«, kar bi bilo toliko kakor scenski vodja.
Napori režiserja morajo zaradi tega biti usmerjeni predvsem k izbiri igralcev, razvrstitvi  osebja ta  ustvaritvi prostora, v
PROKLETSTVO
katerem se igralci gibljejo pri podajanju svoje vloge. Režiser mora razlagati delo, mu dajati potrebni hitrejši ali počasnejši tempo, to se pravi, da se mora uživeti v miselnost pisca, obenem pa tudi v vlogo igralca. Zaradi tega je treba z igralci vedno znova ponavljati vloge tako dolgo, dokler ne pride do prepričanja, da bo v žaru reflektorjev dosežen popoln uspeh.
O svojem filmu > Zagovornik ubogih: je izjavil Slavinskv. da je rezultat soglasja njegovih misli z mislimi odličnega igralca Otmarja Korbelarja, s katerim je že večkrat sodeloval z največjim uspehom. Med tem ko je Korbelar že rutiniran filmski igralec, je Marija Brozova. ki igra žensko vlogo, doslej nastopala samo v drami. Prvi nastop v filmu je tudi njen prvi pomemben uspeh, ki je bil zagotovljen že v naprej, ker je Brozova znana ta slavna češka igralka. Veliko odkritje pa je Lenka Podhajska. Mlada in lepa igralka zagovornika ubogih, ki ima pred\-sem izredno ugoden glas. je docela zadovoljila kritično in strogo oko Slavinskega
Nagrajeni filmi
Benetke, 17. septembra Za zaključek mednarodne razstave kinematografske umetnosti so bile v soboto zvečer z lepo slovesnostjo razdeljene nagrade za najboljše razstavljene filme in razdelitev je izpričala, da je bila razstava resnično na umetniškem višku.
Pretežni del pokalov, nagrad in kolajn je odnesla nemška filmska industrija. Tako je
družba »Tobcsc prejela Mussoiinijst pokal
za najboljši inozemski film, za katerega, je bil izbran :Ohm Krufer«. Pokal* Ministrstva za ljudsko prosveto je dobil film Dunajske filmske družbe »Povratek«. Pokal grofa Volpija za najboljšo filmsko Igralko je bil priznan Luizi Ullrichovi za film >An-nelie«, UFA. Pokal Biennale je dobil Tobi-sov film -Obtožujem«, zlato medaljo Biennale za najboljšo revijo pa režiser G. W. Pabst za »Komedijante« (Bavaria). Kolajne so prejeli kulturni filmi »Na tihem lovu z barvno kamero«, »Splavarji« in >Ru-gen« (reportaža z nemškega otoka v Vzhodnem morju). — Nad vse častno so odrezali italijanski filmi. Nagrado za najboljši italijanski film je dobilo delo »železna krona«, pokal Fašistične stranke film »Bela ladja«, pokal grofa Volpija za najboljšega filmskega igralca pa je bil priznan Ermetu Zac-coniu, za film »Buonaparte«. — Pokale Bienalle so dalje prejeli še italijanski film Soprog >. švicarski film »Zlorabljena ljubavna pisma«, madžarski film »Noč na Sedmograškem« in španski film »Marinel-la«.
Minister za ljudsko prosveto Eksc. Pavolini je v svojem nagovoru pri razdelitvi poudaril da se je evropska filmska proizvodnja kljub vojni ne samo po kakovosti, temveč tudi po količini odlično razvila. Na razstavi prikazani ta posebej še odlikovani filmi so pokazab, da so evropski naroij tudi v današnjih razmerah sposobni ustvariti nekaj kulturno vrednega.
Angliji
primanjkuje sladkorja
Evropa tudi po vojni ne bo navezana na prekomorski uvoz sladkorja
V letih med obema vojnama se navzlic vsemu prizadevanju ni posrečilo spraviti v sklad močno povečane ponudbe sladkorja s povpraševanjem. Mnoge motnje v ravnotežju na mednarodnih sladkornih trgih so se smatrale v prvi vrsti za posledico tega, da se je v letih po svetovni vojni silno povečala prekomorska proizvodnja sladkorja in je tako povečana ponudba dolga leta določala statično stanje svetovnega sladkornega trga.
Kolikor se da zdaj ugotoviti, je ostala prekomorska proizvodnja sladkorja v sedanji vojni v primeri z predvojno dobo praktično neizpremenjena. d očim se je proizvodnja pesnega sladkorja v Evropi bistveno povečala. Čeprav gre povečanje posevkov sladkorne pese v prvi vrsti za tem, da se dobi več krme, je vendar nevarnost,
Kdaj začno ptice peti
Odločilna pobuda pticam za začetek jutranjega koncerta je jutranja zarja. Temperatura, zračni pritisk, veter, mesečina ta snežna odeja na ptičje petje ne vplivajo. Ob jasnih dneh je ptičje petje pogostejše, ob oblačnih dneh pa bolj redko. Važno vlogo igra izobilje piče, končno pa tudi spolni nagon. Ptica pevka začne svoj dan s petjem, ker jo narava sama sili k temu. Druga pobuda ji je pa tudi prepevanje njenih tovarišic. Samo vrane začno dan brez petja.
Na podlagi dolgoletnih opazovanj prof. Henntagerja lahko trdimo, da začneta škr-janček ta prepelica svoj jutranji spev prva. Samo pen i ca se oglasi včasih že prej, n. pr. ob 2.35, dočim zapoje škrjanček ob 2.59, prepelica pa ob 3. škrjanček in prepelica se oglasita navadno istočasno ta taščica večinoma tudi. Med ptice, ki začno peti zgodaj zjutraj spadata tudi drozg ta kukavica.
Analfabet napisal besedilo za film
Veliko ameriško filmsko podjetje snima v Hollywoodu svoj novi film, katerega vsebina je vzeta iz afriškega življenja. Zanimivo je, da je sestavil tekst za ta film mož, ki v vsem svojem življenju ni nikdar obiskoval šol, je pa nai 22 let preživel v notranjosti Afrike. Zaradi potepuštva je bil že večkrat kaznovan. Pismen ni niti toliko, da bi mogel napisati svoje ime. O svojih doživljajih v Afriki pa je znal pripovedovati tako napeto in razburljivo, da je vzbudil zanimanje najširših krogov svojih znancev. Sposobnosti moža so prišle na uho omenjenega ameriškega filmskega podjetja, ki ga je povabilo v svoje delavnice. Tamkaj so njegova živa poročila beležili besedo za besedo in na podlagi njegovih pripovedovanj napisali vsebino novega filma.
\
da bo Evropa po vojni dalekosežno neodvisna od prekomorskih  dobav sladkorja To  bi  dejansko pomenilo konec mednarodnega sladkornega  trga, ki se itak že zadnje čase vzdržuje samo umetno.
Dočim ima Evropa lastnega sladkorja dovolj, trpi Anglija občutno pomanjkanje. Poraba sladkorja se je v Angliji po racio-niranju skrčila od 2.5 na 1.5 milijonov ton. Sporedno z omejitvijo porabe je šel prenos uvoza sladkorja Iz deviznih razlogov je bilo treba porabo sladkorja za angleški otok kolikor mogoče kriti iz Ster-lingove oblasti. Angliji je tu pomagala prisilna vključitev Holandske Indije v oblast Sterlingove valute. Zadnje čase se pa Anglija v naraščajoči meri zanima za ibaroameriški sladkor in te dni je sklenila s Kubo pogodbo o dobavi 100.000 ton dolarskega sladkorja. Ti angleški nakupi se razlagajo v prvi vrsti s pomanjkanjem prevoznih sredstev. Kubanske dobave se bodo namreč dale uresničiti na ^nnogo krajši poti, kakor bi se dale avstralske.
Italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji: zasliševanje ujetnikov
Nagrade Italijanske akademije
Italijanska Akademija podeli vsako leto mnogo nagrad za dela in delovanje v vseh panogah znanosti in umetnosti. Največja in najslavnejša nagrada za literarne zasluge »Mussolinijeva nagrada« je bila letos podeljena pisatelju Brunu Cicognaniju. Drugo literarno nagrado A. S. Novara je dobil pesnik in dramatik Enrico Peo. Cannizzari-jevo nagralo je dobil nemški kemik Ar-nold Euchen. rimsko nagrado pa arheolog Giuseppe Lugli. Ti nagradi sta po 10.000 lir. Ostale nagrade po 10.000 lir so dobili tile učenjaki in pisatelji:
Carlo Antoni, Federico Chabod, Luigi Jacono in Pietro Toreli za zasluge v duhovnih vedah; Antonio Baldacci, Guido Bargellini, Luigi Crocco in Luigi Sabro za prirodoslovne vede; za literaturo veronski pesnik Berto Barbarani, Hugo Betti, Gio-vanni Ferretti in Orio Vergani. Nagrade po 500 lir so dobili generala Augusto Agostini in Mario Caracciolo, arheolog Mtagazzini, fizika Gilberto Bernardini in Biaggio Pe-sche, seismolog Pietro Caloi, raziskovalec malarije Claudio, Ferni, ing. Giuseppe Pa-stonesi ter pisatelji Dino Buzzati, Alessandro del Vita ta Agostino Turla.
Pohvalno priznanje so dobili Umberto Biscottini, za kritične razprave in svoja dela o Korsiki in Malti, zgodovina starega Rima Giulio Giannelli, sinolog Pasquale d' Elia. izdajatelj Goldonijevih del, Giuseppe Ortolani, zgodovinar in bibliograf Al-bano Sorbelli, zgodovinar krščanske umetnosti Cel so Constantini, ustanovitelj chigi-
anske glasbene akademije grof Guido Chigi Saracini, arhitekt Giovanni Rocca, ing. Giuseppe Albengo, zgodovinar italijanskega pomorstva admiral Oscar di Gianbernardi« no in kirurg Giuseppe Perez.
Sintetična sredstva proti krvavitvi
Vitamin K je eden izmed činiteljev v prehrani, ki preprečuje razne pojave krvavitve. V zadnjih desetletjih se je posrečilo izdelati ta vitamin umetno. O njegovih učinkih piše dr. W. John:
Zdaj poznamo ne samo posledice pomanjkanja vitamina, temveč tudi metode njegove izdelave, smtetizacijo in njegov kemični sestav. Vitamin K nastane v živalskem in človeškem telesu v prvi vrsti pod vplivom črevesnih bakterij. Njegova naloga je očividno skrbeti za pravo vsebino protrombirov v krvi, kar je važno za sposobnost krvi strditi se. Pomanjkanje vitamina K nastopi pri žolčnih boleznih, ko primanjkuje žolča v črevah. Tako nastala krvavitev se da preprečiti z Injekcijami vitamina K. Tudi pomanjkanje protrombl-nov v krvi, ki nastane v splošnem pri raznih operacijah, se da tako odstraniti. Tako zdravniki preprečijo krvavitev s preparati iz vitaminov K. Nasprotno se pa ne da preprečiti s tem krvavitev, ki ne nastane vsled pomanjkanja protrombinov. ~~      " —————
— Ali je tvoja prijateljica še vedno na lovu za idealnim možem?
— Ne, zdaj je samo še na lovu za možem.
ALI RES SE NE VESTE,
da vam oglas v >Slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če Želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, ki Vam bo 8 cenenim oglasom Izpolnil željo. Oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak vsak dan od 9. ure zjutraj. 1234
INSERIRAJ Slov. Narodu'
Makulatur ni papir
proda, oprav« »Slo venskega Naroda«, LJubljana, Poecinl jeva al. 3
Mestni oogrebni sa-rod Liubltana Impresa, comunale pompe funebri Lubiana
Po kratki mučni bolezni nas Je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
dr. Josip Tavčar
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 19. t. m. ob S. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 11. septembra 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
29
DEMANTA
Roman.
Kljub temu sva pa počasi jedla slabe, premalo kuhane jedi in pila jabolčnik. Ko sva se za silo najedla, sva vstala. Krčma je bila tisti hip skoraj prazna. Samo trije ali štirje pijanci, sedeči okrog steklenice žganja, so kvartali in preklinjali.
Stopil sem k blagajni, kjer je sedela debeluhasta botra kozavega obraza, in vprašal sem jo, koliko sva dolžna. Naglo se je ozrla na mizo. od katera sva vstala, izračunala je in odgovorila.
— Šest frankov osem sous.
Pomolil sem ji iz tuje denarnice vzeti bankovec. Vzela ga je, ga nekaj časa obračala med prsti m gledate proti oknu, potem me je ošinila s srditim pogledom in vzkliknila:
— Ta vas bankovec je ponarejen! . .
Še tega je nama bilo treba. Kaj sva botela storiti? Ali naj bi se prepirala? To bi nama nič ->e pomagalo.
Spoznal sem. da bo pametneje ukloniti se. Man-zana je bil že zunaj, jaz sem pa tudi že stal blizu vrat. Hitro kakor cebra, bežeča pred lovcem, sem planil na ulico in jo ubral proti nabrežju; Manzana mi je sledil za petami.
Preden si je najina debeluhasta upnica opomogla od presenečenja in p/eden je mogla koga poslati za
nama, sva bila že med sodi in vrečami, nakopičenimi v pristanišču. Ker pa se nisva počutila varna sredi pristaniških delavcev, ki so prihajali in odhajali, sva jo ubrala v najbližjo ulico in še v drugo, potem sva pa hodila dobro uro in se končno ustavila pred javnim nasadom.
— Stopiva tjale, — sem prigovarjal Manzani.
m
Neprijetna noč
širok, peščen drevored, obrobljen z eksotičnimi rastlinami, se je razprostiral pred nama. Vodil je do velikega poslopja, pri katerem so stali na levem in desnem vogalu veliki zeleno barvani zaboji, iz katerih so rasla rahitična drevesca. Park z gredicami, polnimi zimskih cvetlic, se je razprostiral daleč tja do vrste visokih dreves. Bazen, posut z vodnimi rožami, se je lesketal v solnčnih žarkih. Otroci v spremstvu svojih negovalk so se igrali v pesku pred vrtom med klopicami in pletenimi stoli.
Velik napis ob vhodu v drevored je naju opozoril, da sva v rouenskem mestnem parku.
— Mislim, da sem ne pride nihče iskat naju, — je zašepetal moj tovariš.
— Tudi meni se zdi tako. Sediva tu na klopico, da si malo odpočijeva.
Ena izmed klopic je bila prosta. Sedla sva nanjo in jela trezno razmišljati o svojem položaju.
— V mesto se ne moreva vrniti, — sem dejal Manzani.
— Zakaj pa ne ? Rouen je velik in po mojem mnenju bi bila v njem najbolj varna. Kaj pa hočete po-
četi tu? Tu sva na odprtem polju in končno naju gotovo opazijo. Sicer pa imate dovolj izkušenj, da veste, da so ljudje, kakršna sva midva, prav v mestu najbolje skriti.
— Pozabljate, da so nama sovražniki za petami. Prvi med njimi je izvošček, ki sva ga tako brezobzirno potegnila za nos. Druga je krčmarica, ki bo pripovedovala ljudem o najinem ponarejenem bankovcu. Končno pa ne smeva pozabiti, da sta nama za petami tudi najini »žrtvi« iz hotela »Albion«. Saj vendar ne mislite, da bi se vest o tej aferi ne raznesla.
— To je res, toda nihče ni naju videl. Kdo bi naju mogel obtožiti? Ta zločinca? Ta naju moreta samo površno opisati Bati se morava v resnici samo iz-voščka in krčmarice. Malo je pa verjetno, da bi ju še kdaj srečala.
— Krčmarice najbrž ne, pač pa lahko srečava iz-voščka, saj vozi po vsem mestu s svojo staro kočijo.
— Mislim, da ne bo težko izogniti se mu; sicer pa tudi če bi naju opazil, bi imela dovolj časa odnesti pete, preden bi naju ovadil redarju.
— Vidim, da ste velik optimist.
— Mar ni to bolje, kakor videti vse črno?
— Seve, — sem odgovoril, — in verjetno je, da bi se tudi meni zdelo vse lahko, če bi imel v žepu vsaj dva stotaka. Toda to vražje denarno vprašanje me spravlja v obup.
— Res je to precej nerodna zadeva, toda izhod iz kočljivega položaja boste gotovo lažje našli kakor jaz.
Nisem mu hotel vzeti te iluzije. Nekaj časa sva molčala, potem je pa Manzana pripomnil:
— Vse to ne sme potisniti v ozadje hajine pogodbe.
— Kakšne pogodbe?
— Kaj se ne spominjate več?
— Govorite razločneje.
— No, kaj se nisva domenila, da bova hranila demant po vrsti, če ga zopet dobiva. Zdaj ga imate vi. Imeli ga boste teden dni, jaz pa moram dobiti nazaj svoj samokres.
— Ah, saj res, na to sem bil pa čisto pozabil. Da, prav pravite, kar je dogovorjeno, je dogovorjeno. Danes je četrtek. Demant bom torej imel do prihodnjega četrtka.
Po teh besedah sem segel v žep po samokres.
— Da, dragi moj, prav pravite, med nama ne sme biti nobenega spora več. Pravico imate do samokresa, evo vam ga.
Manzana je vzel samokres, ki sem mu ga pomolil z diskretno kretnjo in hitro ga je spravil v levi žep svojega suknjiča.
V naslednjem trenutku je sedel prileten mož na klop kraj mene. Na sebi je imel dolg črn rendigot, širok plašč in širok klobuk.
Takoj sem spoznal, da je angleški pastor in brž sem našel pretvezo, da sem navezal z njim pogovor v svoji materinščini.
Kakor vsi duhovniki, je bil tudi on zelo zgovoren. Jel je govoriti na dolgo in široko o moralni pokvarjenosti ljudi; zlasti pri srcu mu je bila mladina.
Urajuje Josip 2«panfiK // Za Narodno
del Usta Vlad. ftesaUj U V* * UuUjanI
_