BpedMene Is •bbonainouto Leto XXIII., št. 4 Cpnvmitvo. Ljubljana. Pnccmijeva ulica 9. Telefon h. »1-22. »1-23. 51-24 faueraini oddelek: Ljubljana. Puccmijer« att> ca i - Telefon h. »1-25.. »1-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pobno-čekovnem zavodu it 17.749. a ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post No 11-3118 LJubl|ana, sreda 6. januarja 1943-XX1 Cena cent. 80 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a Italije in inozemstva ona (Jmone Pubblicit* I ta liana S. oglase tat Ki. A. MILANO Uredoiitvo: Poecmijeva ulica kev. 5. tur. »1-22. 31-23. »1-24. Rokopisi »e »« vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la puh- blkat* di provenienza italiana ad U ni one Pubbliriti Italiana S. A. MILANO HaSSorzasnento di posizioni in Tunisia RTusdto colpo di mano — 331 prig^onteri dl guerra — la vellvoli nei-.ici distrutti — EHicace attacca oontro II porta di Algeri 11 Qnartier Generale delle FF. AA. co- ltnunica in data di 5 gennaio 1943-XXI il aeguente bollcttino di guerra n. 955: Sul fronte sirtico il perdurante maltem-10o ha reso anehe ieri dificile l'aitivit& Herrestre ed aerea. Nclle regioni descrtiche del sud iibico isi e accentuata la pressione contro i no-stri presidi avanzati. In Tunisia coniinna il rafforzamento delle posizioni reeentemente conquistate. Nei combattimenti del giorno 3 risultano fatti circa 300 prigionieri tra i quali sei nfficialL Con rnscito colpo di mano, on gruppo d'assalto germanico, ha distrntto due fortini e catturato due ufficiali e ven-tinove soldati britannicL Otto velivoli ncmici venivano abbattuti in vivaci duelli, quattro altri incendiati al suolo da squadriglie tedesehe. Durante la seorsa notte le attrezzature e i depositi del porto di Algeri sono stati attaccati dalla nostra aviazione. Un nostro sommergible non ha fatto ri-torno alla base. Le famiglie dell'equipag-gio sono state informate. Un'incursione aerea su Lampedusa cau-sava danni non rilevanti. Utrjevanje postojank v Tunisu Uspel naskok — 331 vojnih ujetnikov — 12 sovražnih letal uničenih — Učinkovit napad na pristanišče Alžir Glavni stan italijanskih Obor ženih sil je objavil 5. januarja naslednje 955. vojno poročilo: Na boj šču v Sirtiki je slabo vreme, ki traja še nadalje, tudi včeraj zelo otežkočalo delovanje na kopnem in v zraku. V puščavskem pasu južne Libije »e je povečal pritisk na naše prednje postojanke. V Tunisu se nadaljuje utrjevanje postojank, ki so bile te dni zavzete V b jih S. t. m. smo zajeli pr bližno 300 ujetnikov, med njimi 6 oficirjev. Z uspelim naskokom je neka nemška napadalna skupina uničila dve utrdbici in ujela dva oficirja in 29 britanskih vojakov. V živahnjh spopadih jo bilo sestreljenih ;B sovražnih ietal. 4 nadaljnja letala pa so nemške eskadre zažgale na tleh. Naše letalstvo je v pretekli noči napadlo pristaniške naprave in skladišča v Al#ru. Eni naš p podmornica se ni vrnila v svoje eporišče. Družine posadke so bile obve-iSčone. Letalski nanad na Lampeduzo ni povzročal občutne škode. Rimljanski duh v SredJKzeanlju Berlin, 5. jan. s. Pod naslovom »Rimljan, ski duh v Sredozemlju« objavlja list »Deutsche Allgemeine Zeitung« dopis iz Rima, v katerem se pisec najprej sklicuje na nekatere Ducejeve izjave v njegovem zadnjem velikem govoru, nato pa prikazuje vrsto dejanj tn manifestcij, iz katerih je razvidno, da so borbeni duh, vztrajnost in popolna vera italijanskega naroda enaki onim lastnostim, ki so napravile Rim velik in slaven v času punskih vojen. Tu navaja pisec v kratkem pregledu najbolj značilni del one slavne dobe rimske zgolovine, potem pa Ducejeve besede: »Rim je bil zmagovit po Za mi, je bil velik tudi po Canih«. ter podaja zgodovinsko primerjavo med dogodki v vojni proti Kartageni in sedanji, pri čemer poudarja, da mora tudi danes braniti Evropo proti silam izvenevropske celine, ki skušajo vdreti vanjo, Italija, ki je gospodarica Sredozemlja. 2e tisočletja je bila usoda Sredozemlja in njegova posebna naloga v tem, da je odvračalo od celine nevarnost invazije, za katero so se v stoletjih pripravljale mogoče in najmogočnejše vojske, vendar pa vselej z negativnimi ali prehodnimi izidi, dočim so obvladali položaj dogodki, izvirajoči iz nepremagljivih sil, ki izhajajo iz italijanskega duha in ki so vedno premagale vsakega sovražnika. To je, zaključuje dopisnik lista, ideološka sinteza sedanjih dogodkov, ki se v svoji celoti popolnoma uvrščajo v zgodov:nsko usodo im-perijalnega Rima, čigar nadaljevanje pomenijo. Bilanca italijanskih uspehov na morju Berlin, 5. jan. s. Vsi listi objavljajo danes na vidnem mestu in z naslovi preko več kolon odlično bilanco potopitev sovražnih podmornic, potopljenih po ItaMjanskem pod-morniškem in letalskem orožju od začetka sovražnosti do danes. V kratkih komentarjih poveličujejo listi odlične uspehe, ki so jih dosegle hrabre italijanske posadke v triih in težkih borbah proti izredno oboroženemu sovražnku, ter poudarjajo, da je Italija danes lahko ponosna na te svoje zmage, ki so sovražniku odvzele 87 njegovih najboljših podvodnih edinic. Nezadovoljstvo v Angliji z operacijami v Afriki StockhoJm. 4. jan. s. »Dailly MaiH« izraža nezadovoljstvo, ki je nastalo v Londonu zaradi pireokreta vojne v Tun;su in sploh operacij v Afriki Lisit obžaluje, ker potekajo operacije počasn in piavi: »Položaj v Tunisu nikakor m zadovoljiv n v ada je gotovo obveščena, da je javnost do skrajnosti 'razočarana zaradi poteka dogodkov na tem področju. Zavezniki so b-li v de-fenzivi od 5. decembra in »o utrpeli nove krajevne poraze« List zahteva naj vlada na prihodnji seji parlamenta izčrpno pojasni, kakšen je položaj Res je da se to. kar se dogaja v Tunisu. tiče v spišem vseh zaveznikov toda to ni razlog d« bi sc mogla vlada znebiti sleherne odgovornosti, ker sodelujejo pn operacijah ang^čke čete Enako mnenje luga na zapadu te črte ter se konča na jugu Voroneža. Nemška črta poteka tedaj natančno tam, kjer je bila ob kon?u ofenzive preteklega poletja. Operacije, ki se razvijajo na tem delu fronte, Imajo v sedanji dobi značaj pozicijske vojne, ki p naj bi strogo nadzorovali, ali se izvija uredba o cenah in razdeljevanju blaga Ti agenti so se pa slabo izkazali. Navezali 90 stike z največjim" angleškimi in domačimi špekulanti in postali sami špekulanti N* ta način so še povečali število izkoriščevalcev, ki polnijo sveje denarn ce na račun egiptsk^ga prebivalstva Nekatere 'z ned nj h je prebivalstvo napadlo, zaradi čeiir so jih oblasti oborožile. Po zadnji odredb lahko streljajo na vsakogar ki se jim up'-ra, torej na vsakogar, ki se upira njihovemu nasilju. Položaj se zarad tega seveda ne bo zboljšal, teda za angleške p rate 1e glavno to, da se njihovi dobički ne ^odo zmanjšal1, temveč še nadalje množili. Ankara. 4. jan s. Angle-ki visoki ko-m sar ni sprejel eg ptske zahteve naj se pritegnejo v osrednji odbor za oskrbovanje Srednjega vzhoda tudi zastopniki naravnost interes'ranih držav. Ta cd kanite v potrjuie mnenje eg;ptsk h polit čmh Krogov, da ta odbor, ki obstoji izključno iz angleško-ameriških elementov, proučuje nove metode za večje 'Okoriščanje arabskih narrdov, namestu da b' skrbel, kakor trdijo Anglež5, za ured!tev esk-b^vanja vseh arabskih dežel srednjega vzhoda. ©is obletnici jsramsJc^s vlszrakanja v Manilo Mw7a. 4 ja.n. s. Severnoameriške oblast* v Manili so zanetile, preden &o zapustiCe mesto požare in naščuvale drhal naj se pMasti a'.i naj uniči trgovine z živil- in skladišča, da se i'>h ne b: no'astr1i Jap^mci. Šef policije v Man Mi po%ovnrk Antoni o Toirrez je izjavi]. spom:njajoč se dnevov pred letom dni, zastopnikom *isika. da je vladail največji nered v glavt.em mestu preden so vkonakaile jaT>nnske čete. Zadfije dejanje ameriških oblastih pireuen so zapustita Manillo je biilo. da so drhal- donu-sitiile vstop v javna m vojaška siki^d^i. Tc je biil znak za velikopotezno, p1 en i ene. Drhail je na-^kočiila tudi trgovine in celo zasebne biče. Filipinska ool'ci.ia ni m šv^carsiki dopisniki prejeli stroga navndifla Vsekakor hočejo Ant.ranu;terno Afriko pomenila zelo veliko^ nevarnost. Zato nikogar ne preseneča, ako srnama jo Američani trenutno politična vprašanja za nerešljiva in se omejujejo 'e na rešitev vo-ia:kega vprašanja, ki je že samo po ^eb« dovolj težko, (il Popodo di Tntste.) Slepila ruskega imperializma Rim, 4. jan. s. Znana ital ja.nska teza, de boljševizem ni nič drugega tcakoi prc^lt-ca ruskega im-peralizma m sredstvo Moskvt za uresničenje svojih starih načrtov ojbvnla-do\tanja Evrope in Azije, je ziv-va ddlcaza-na s svojevrstnim vscs!o\'anskim odborom, ki je poslaJ iz Mo6ike brz*,.javko z izrazi vzajemnosti in očetovstva nad vsemi Slovani na svetu. Svojevrstnost je v tam, da je pansLavizem. ki je ruska knperiaildstična idejah doma v Krcmilju, na sedežu tretje internacionale. Dejstva vedno bolj dokazujejo, da Stalinov boljševizem nima ničesaj več opraviti & komunizmom En^elsa Ma.rxa in Ljenina. Sedaj je vojaško oborožena Rusija, ki ima pogodbe s plutokrac jami. od-\Tgla komunistično kritiko m kaže svoje pravo lice. ka je stoletno camst-čno lice Vbeslovansfci odbor je poslal solfldaroostno brzojavko celo Slovanom v Amerika m jih pozval, naj ustvarijo skuipno silovansko fronto, kakior so jo sovražniki slovanstva. Spričo tega se delavci vsega sv eta ki sc verovala v Letinov komunizem, vprašujejo kaj ima panslavizem opravita b tretjo io-temacionalo s svetovno protip1! u*okraitičn-fronto in s faimoemim geslom »Proflertarci vseli dežel, združite se!«. Ruska «gra j* jao na. Komunizem je bi in je a KpjmeLj samo sredstvo za narodno versko 'n socialno razkrojevanje- 8 katerim je Kreme!J sku.šafl in skuša uresnioiiti »tare morfeovake sanje ter napraviti iz Evrope ruski protek torat, iz večine Azije pa rusko oskrboval-nieo. Počastitev generala Mimoza Grande Madrid, 4. jan. s. Javljajo, da je Ml g-neral Munoz Grande. ki se je nedavno vr nil iz Rus'je, kjer je poveljeval s:nji d vi zljl, večraj dodeljen neposredno ministru za vojsko. Listi poudarjajo., da je vlada ' tem ukrepom hotela hrabremu generalu, ' ga je Španski narod pozdravil s trtimf-i' nim sprejemom in ki mu je Franco p®dr najvišje špansko odlikovanje, izkazati no in zasluženo zaupanje. L'sti pedčrtava da bo general Munoz Grande, cpravljaic nove poverjene mu naloge, lahko storil do movlai nadaljnje usluga. gNSERIRAJTE V „JUTRUUI \ Prihodnji trije romani DK Armado Fraccaroli: NEMIRNO SRCE (Relliiii) Jack London: JERRY Z OTOKOV Jens P. Jacofesen: BORBA Z BOGOVI Ti trije romani mednarodno znanih piscev bodo izšli v tekočem četrtletju v naši zbirki »Dobri knjigi«, prvi sredi tega meseca. drugi sredi februarja in tretji sredi marca. »NEMIRNO SRCE« Je delo priljubljenega italijanskega pisca Arnalda Fraccaro-l!ja, ki nam v njem podaje napeti življenjski roman slavnega skladatelja Vincenza IJcllinija. »JERRY Z OTOKOV« nas popelje pod spretnim vodstvom Jacka Londona, mojstrskega obdelovalca eksotičnih pripovrd-n'h snovi, v neznane pokrajine tihomor-il.ih otočU. »BORBA Z ROGOVI« je izšla izpod peresa najboijšeea danskega pripovedn!ka Jensa Jacobsena. ki nas vodi v dobo. ko sta se na nodrooju Esrejskega mor.fa pred 3000 leti začeli razvijati prva civilizacija in kultura v Evropi. Prepričani smo, da bo tndi ta druga trojica romanov DK naletela med ljubitelji dobre in plemenite knjige na enako topel sprejem, kakor so ga bili deležni prvi trije romani. Ti so že vsi razprodani, kar je najboljši dokaz, kako zelo se je »Dobra knjiga« priljubila že v tem kratkem časn. Če si hočete zagotoviti, da boste zanesljivo prejeli gornje tri napete in zanimive romane, se nemudoma naročite na »Dobro knjigo«, če niste že njen naročnik. Mesečna naročnina, ki odgovarja ceni za eno knjigo, znaša za one, ki so naročniki »Jutra« ali »Slovenskega Naroda«, 8 lir za broširano, 18 lir pa za boljše opremljeno in v platno vezano knjigo. Za ostale naročnike je mesečna naročnina 9 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo. Naročnike sprejemajo uprava naših listov v Narodni tiskarni, njena podružnica v Novem mestu ter inkasanti, ki pobirajo naročnino za naše liste. Spsrf in spletk® med F o cna-sm Darlana fe postal disidenti še bolj zapleten Rim, 4. jan. s. Reuter poroča, da sta si izmenjala pisma izdajalska generala De Gaul.e in Giraul, naslednik Darlanov. De Gaul!e je predlagal Giraudu, naj določi sestanek. Izdajalec, ki ga ščiti Washington je v glavnem sprejel predlog, vendar pa je izjavil, da so politične okoliščine v Francoski severni Afriki take, da je nameravani sestanek za sedaj precej otežkočen. Rim, 4. jan. s. Odstranitev Darlana ni razčistila položaja v severni Afriki tako, kakor so upali Anglosasi, zaradi česar imajo v Londonu in VVashingtonu velike skrbi. Dopisnik lista »Nevvs Chronicle« poroča iz \Vashingtona, da se »rešujejo mnoga važna politična vprašanja, ki so nastala zaradi imenovanja Girauda za francoskega visokega komisarja v severni Afriki«, nato pa pravi, da se »najvažnejše izmed teh vprašanj nanaša na predlog o imenovanju začasne francoske vlade v severni Afriki.« VVashingtonski dopisnik »New York Timesa« pa potrjuje, da so Zedinjene države naj-trdneje odločene nuliti vso pomoč Franciji v vojaškem pogledu, vendar pa ne odobravajo politike posameznih šefov ali političnih skupin. Ko bo prišel De Gaulle v Washingtcn, nadalju.e dopisnik, mu bodo jasno povedali, da vlada Zedinjenih držav ne bo priznala nobene začasne francoske vlade v severni Afriki ali kje drugje, dokler traja vojna. Washingtonski dopisnik »Dai-ly Telegrapha« podčrtava, kakšen vtis so napravile v Ameriki aretacije ljudi v Alžiru ter zatrjuje, da so te aretacije pokazale tež-koče, ki še obstojajo v severni Afriki, in so razpršile mnenje, da se je z olstranitvijo Darlana položaj poenostavil. Isti list objavlja Reuterjevo brzojavko v Giraudovem razgovoru z zavezniškimi novinarji. Brzojavka je bila objavljena pod naslovom »Gi-raud zahteva boljše postopanje s Francozi«. Tanger, 5. jan. s. Prva dejanja Giraudo-ve vlade označuje široko razsipavanje z odlikovanji celo z redom legije časti, kakor da bi bil Giraud zares že vodja francoske države, ali pa, da bi imel po ustavi ob'ast nekakšne pretorijanske straže, ki naj izključno ščiti francoskega generala. imenovanje Girauda za Darlanovega r.a-mestnka so sicer povsod pričakovali, vendar je povečalo nerazpoloženje med dar-lanovci, predvsem zato, ker j'm je Giraud ponovno izjavil, da ne bi nikdar hotel pre- vzeti politične funkc;je. ki bi ga vezala. Spričo njegovega tako nasprotujočega s zadržanja prihajajo ponekod do zaključka, ia je verjetno tudi Giraud, čeprav le pasivno, sodeloval pri usmrtitvi Darlana. Medtem je imenovanje generala Juina za šefa oboroženih s'l Francoske Afrike spraviio v nevoljo mnoge druge pretendente na to mesto. Posebno razdražen je general Berge-ret, bivši namestnik komisarja ob Dariano-vi strani, proti kateremu se je sedaj očitno sprcst:lo vse Giraudovo sovraštvo in vea njes-ova jeza, ki jo ie doslej prikrival. Zelo razočaran je tudi general Nogues, ki n1 le stremel po funkciji, ki je bila sedaj priznana Juinu. temveč je po nekih francoskih in amerišk h obljubah pričakoval, da bo po-=rtal Darlanov naslednik. Razne francoske stranke se po tako značilnih primerih na najv;šj'h mestih med seboj grizejo in druga drueo zalezujejo, tako da je zmeda ]>o-nolna. Gotovo je za sedaj to. da degolist niso niti najmanj pripravljeni popuščati, kaiti po trditvah njihovih vod'teljev je treba smatrati sedanji položaj francoskega imperija le kot logično posledico na eni strani duhovne pripravljenosti, na drugi stran' pa neposrednega sodelovanja pristašev boreče se Francije za čim prejšnji anglosaški nastop v severni Afriki. Degolisti smatrajo zato G;rauda 'n njegove tovariše kot junake zadnj:h dni ki se javljajo v zadnjem trenutku pri mizi. da bi si razdelili torto, ki so jo drugi pripravili z očitno namero, da k pojedini ne povabijo nikogar. Degolisti torej ne zahtevajo le priznanja pravic v vodstvu vladnih poslov, temveč hočejo svobodno odločati tudi v izbiri svojega zaupnega predstavnika, ki naj bi po splošni sodb5 postal general Catroux. Ker pa so ti gospodie precej glasni, si lahko mislimo, da se je Giraudu zelo mudilo, da bi si sestavil lastno telesno stražo. Tanger, 4. jan. s. V enem izmed Številnih incidentov, ki se dogajajo vsak dan v Ca-sablanci med med zavezniškimi četaimi in maroškim prebavalstvom, je bil ubit ameriški vojak. Zaradi tega je bil vojakom prepovedan vstop v arabske okraje. Arabsko mesto je bilo zaprto za promet in so bile ceste zastražene z odlelki francoskih čet. Ponavljanje incilentov, ki nastajajo zaradi žaljivega in izzivalnega nastopa okupacijskih sil, je znaitno povečalo sovraštvo arabskega prebivalstva proti Američanom. Glavni krivec vojne |e Roosevelt Rim, 4. jan. Rimski list »Messaggero« komentira »Balo knjigo«, ki ie izš'a v Wa-sihmgtonu, ter ugotavlja da so v niej vsebovane trditve zanikane po dejstvih, ki jih javnost že dobro pozna lako imenovana politika »dobrega sosedstva«, ki jo iz-vajaJe Zedinjene države med leti 1933 in 1939 na zapadni polobli, je ime ia ed;ni namen, privabiti republike latinske? Amerike v vojaški sistem Zedinjenih držav. Ko sd je bil Roosevelt svest svoiega uspeha. je začel sabotirati evropski mir On je po Miinchenu grozni Angliji, da li bo odb-1 vsakršno moralno im gmotno podporo, če bo vodila kompromisno politiko s silami Osi V spominu je še znači'na izjava ki jo je dal poslanik Zedmjenih držav svojemu pariškemu kolegu o sredstvih, s katerimi razpolagajo Zedinjene države vp1'v na angleško politiko Nato je poslal Roo-evelt Mussoliniju strahovalno pismo ki ga je Churchill sam označil za »slabo« Če je res. da sta Anglija in Fraicija dajal; Potiski pogum v njeni katastrofalni oho1 o^ti ni nič manj res, da je Roosevelt spravil Anglijo in Francijo do tega da sta napovedali vojno Nemčiji. Ko je bil tretjič izvoljen z obljubo- da bo svoji državi pr hranil vojne strahote, je Rocseveit odločno krenili na pot intervencije. Zakon o nevtralnosti, ustanovitev »varnostne cone«, uvedba obvezne vojaške dolžnosti, dobave Angliji, prepustitev ameriških pristanišč in ladjedelnic angleškim ladjm. zasega italijanskih in nemških ladij. zap*tje italijanskih mornarjev črni seznami. izgon italijanskih in nemških konzulov, oborožitev trgovskih ladij, ki s*; 'izvrševale tihotapstvo, ustanovitev voiašk h rDOroišč na Gron'andiji in Islandiji, za p. ved ameriškim ladjam, naj brez opozori a streljajo na ladje Osi. vse to so biila že vojna deja nja. ki so dovedlo do zakona o posojilu in na'emu, do odprave nevtralnosmega zakona, to je do odprte intervencije. Kar se tiče ameriške pol tike do Japonske opozarja list na nesramne in nesprejemljive pogoje, ki so jih namerava e Zedinjene države vsiliti Japonski, ki st, jo že prej izzivale s svojimi posojili .n dobavami Čangkajšku, s politiko obkoljtvanja ter z gospodarsko vojno. Berlin. 4. jan. s. Nemški tisds. komentira »Bcto knjigo«, ki so jo izdala v Am-riki, in. pripominja, da so jo pristojni nemški krogi že označili kot »dokument laži« -Poetična in diplomatska korespondenca« ošteva nekaj razlogov iz katerih je Roosevelt mora! objaviti ta dokument: 1. zato, ker potrebuje Rposevelt za prihodnje zasedanje kongresa na dan 6. januarja moralno oporo, ker bo morail tam napovedati nove težke žrtve, kn jih bo moralo vzeti naše ameriško ljudstvo, kakor na primer vpoklic novh milijonov pod zastave, racioniranje nadaljnjih življenjskih potrebščin ter veliko povečanje davkov za dosego ravnotežja pri velikanskih številkah državnega dolga; 2. zato. ker se Roosevelt boji ostre kritike na bodočem zasedanju senata; 3. kei bi &e rad opravičil pred ameriškim ljudstvom, ki mora dajati svoje sinove zato. da se lahko Roosevelt drži na površju, in 4. zato, ker bi na neki način rad opravičil vrsto ameriških vojaških katastrof na vseh bojiščih. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 6. jan.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Primer dr. Hirna. Izven. Cene od 15 lir navzdol, četrtek, 7. jan.: Ples v Trnovem. Red B. Petek, 8. jan.: ob 15.: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. P. Golia: »Petrčkove poslednje sanje«. Mladinska igra v stihih. Zgodba umira' -čega otroka, ki blodi v smrtnih sanjah po kraljestvu kralja Matjaža in v božičnem gozdu med bajnimi bitji. Osebe: Petrček: V. Juvanova, babica: P. Juvanova, duh mamice: Danilova berač (gorjanski čarodej): Peček, Mesec: Lipah, kralj Matjaž: M. Skrbinšek, kraljica Alenčica: Marija Vera, kraljična: Levarjeva, vitez: Dreno-vec, oče Hrast: Gregorin, botra Bukva: Rakarjeva, meglica Krasotica: Saričeva, palček Strahopetček: Slavčeva, Petrčkov oče: Bratina. Režiser: prof. O. Sest. Rino Alessl: »Primer dr. Hirna«. Drama v treh dejanjih. Osebe: dr. Hirn: Gregorin, don Luigi: Jan, Lavra: Danilova, Lorenzo: VI. Skrbinšek, Marija: P. Juvanova, komisar: Brezigar. Režiser: prof. O. Sest. Scenograf: ing. arh. E. Franz. OPERA Sreda. 6 Jan.: ob 16.: Slepa miš. Opereta. Cene od 24 lir navzdol, četrtek, 7. jan.: ob 17.: La Boheme. Red Četrtek. Petek, 8. jan.: ob 17.: Thais. Red A. Sobota, 9. jan.: ob 17.: La Boheme. Red B J. O. Dobeie: »Slepa miš«. Opereta v treh dejanjih. Osebe. Marička Majarončko-va: Mlejnikova, špelca: Poličeva, Moli: Barbičeva, županja: škeletova, Matiček Mlinar: M. Sancln, Miha Korenina: Zupan, Zaradi današnjega praznika bo izšla prihodnja redna šte-vUka f Jutra" jutri zvečer. Nepopustljiva borba proti komunistom Medtem ko skuša komunistična propaganda v Ljubljani prepričevati ljudi, da umorov in drugih zločinov ni krivo komunistično partizansko vodstvo, temveč da so jih izvrševali »neodgovorni elementi« na lastno pest, prihajajo spet nove vesti o komunističnih zločinih. O eni izmed najnovejših žrtev komun;stičnega terorja poročajo iz M!rne na Dolenjskem. V tamkajšnji okolici je skupina part:zanov zajela bogoslovca Janeza H°čevarja, ko se je na Novega leta dan vračal k svojim staršem Odvedli so ga s 3eboj ln umorili. Umor simpat:čnega in daleč naokrog znanega bogoslovca — bil je v n. letniku — je vzbudil v vsej okolici soglasno obsod bo in zgražanje, obenem pa še bolj utrdi ■judi v prepričanju, da je treba brezobzirno iztrebiti komunistično zločinstvo. Ko so fantje od tamkajšnjih vaških straž preiskovali gozdove med Goričico in Rakitno, so naleteli na Tisovcu na partizansko taborišče. Bilo je v njem več partizanov in partizank, ki pa se jim je posrečilo pobegniti. Pač pa je padla fantom v roke partizanka Marija Roje, o kateri so bili obenem najdeni dokazi, da je bila ne le organizirana komunistka, marveč celo politična komisarka pri nekem od oartizanskih oddelkov. V taborišču so fantje našli nekaj orožja in razstreliva, precej posode, obleke in hrane. Ko so taborišče izčistili, so požgali njegovih 15 barak. » Kakor smo že poročali, so partizani v Beli Krajini spomladi odvedli in nato umorili tudi profesorja Antona Ovna. Tik pred božičnimi prazniki so člani vaške straže v Semiču našli grob z njegovim truplom na Brezovi rebri, ki si je priborila tako žalosten sloves zaradi množice umorov, na njej izvršenih od partizanov. Zdravniški pregled trupla je ugotovil, da so zverinski zločinci mladega profesorja nečloveško mučili preden so ga umorili. Imel je zlomljeni obe nogi in roki, zlomljeno hrbtenico in razbito levo stran lo-banje. ^ Pred božičnimi prazniki, dne 23. decembra zvečer so partizani napadli posadko vaške straže na Runarskem pri Blokah. Partizani so se v nočeh pred tem skrivaj zbrali od daleč naokrog, tako da so bili neprimerno močnejši od vaške straže. Zato se jim je posrečilo vdreti v vas. Člani vaške straže so se umaknili v svoje utrjene postojanke in se napadom komunistov uspešno upirali vso noč. Partizani so imeli velike žrtve, a kljub temu niso mogli vaške straže obvladati. Ob pol 10. zjutraj so se nato umaknili in odpeljali s seboj več vozov z mrliči. Nekaj mrličev so odnesli, 6 pa jih je ostalo na kraju napada, med njimi tudi poveljnik partizanskega bataljona. Število žrtev med partizani cenijo na okrog sto, fantje vaške straže pa so imeli samo dva mrtva. Od partizanske krogle zadet je padel priljubljeni Stanko Marinček, Jože Ponikvar pa je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri metanju ročnih granat Lep uspeh junaških fantov je zbudil v vsej okolici največje zadoščenje in upravičen ponos. Opozorilo delodajalcem Delodajalce opozarjamo na določila čl. 27 naredbe Visokega komisarja, ki vsebuje predpise za nadzorovanje in bivanje tujcev v Ljubljanski pokrajini. Ta člen namreč predpisuje, da morajo oni, pri katerih so bili na dan uveljavljenja te naredbe, t. j. 1. januarja 1943 tujci v službi, te tujce prijaviti po prvem odstavku ČL 9 iste naredbe; prijavo je treba namreč izvršiti do vključno 10. januarja 1943, v njej pa navesti osebne podatke tujca, nadalje pa tudi podrobno, v kakšni službi se uporablja in koliko časa bo bržkone zaposlen. Prijave je treba poslati v Ljubljani Kr. Kvesturi, v drugih občinah pa uradu javne varnosti, če tega ni, pa občinskemu oblastvu. Opozarjamo v zvezi s tem tudi na predpise, koga je smatrati za tujca, kakor določata čl. 1 in 2 omenjene naredbe. Vsi oni, ki ne Izpolnjujejo pogojev po tej na-redbi, se smatrajo za tujce. Zato jih morajo delodajalci prijaviti. V ta namen je potrebno, da za vsakega delojemnika ugo-tove, ali je tujec v smislu naredbe ali ne, ter ga je treba prijaviti, če je tujec. Sodelovanje Slama v azijski osvobodilni vojni Tokio, 5 . jan. s. Teji Cubokami, japonski veleposlanik v Taju, Je izjavil v razgovoru z zastopniki tiska, da ta jski narod pod vodstvom min. predsednika Pibula Songerana brez prilržka sodeluje z Japonsko ln je odločen boriti se do zadnjega, smatrajoč za sveto obveznost napadalno in obrambno zavezniško pogodbo med obema državama. Veleposlanik se je razgovarjal z novinarji potem, ko je imel nad pol ure dolg razgovor z ministrom za Veliko vzhodno Azijo, Aokijem, ter je dodal, da ima tajsko nacionalno gibanje za elini smoter zmago. Borbo za osvoboditev Vzhodne Azije od preostalega anglosaškega vpliva občuti tajski narod globoko. Stanje prehrane v Taju je dobro ln dežela ima živeža v obilici. Odlično posluje na gospodarsko-fin ančnem področju tudi osrednja banka Tajske. mister Lister: Anžlovar, Tresorep: Pianee-ld, Robert: Marenk, župan: Sekula, Strniša: Jelnikar, Macafur: Rus. Dirigent: R. Simoniti. Režiser in koreograf: ing. P. Go-lovin. G. Puccini: »La Bohčme«. Opera v Štirih slikah. Osebe: Rudolf: Lipušček, Marcel: Janko, Schaunard: Dolničar, Collin: Betetto, Mirni: Vidalijeva, Musette: Polaj-narjeva, Benoit: Zupan, Alcindor: Anžlovar, Parpignol: Kristančič. Dirigent: D. žebre, režija in scena: C. Debevec. Zborovodja: R. Simoniti Libreto opere v prevodu N. Stritofa Je na prodaj pri operni blagajni. Gospodarstvo Oznake in značilna znamenja bankovcev nove Izdaje V »Službenem listu« 2. L m. sita objavljena dva odloka ministra za finance o oznakah in značilnih znamenjih bankovcev nove izdaje. Prvi odlok se tiče bankovcev zavoda Ban ca d' Italija starega tipa po 100 lir in po 50 lir. Glede na novo izdajo teh oankovcev, ki jih iziela Državni poligrafič-ni zavod je opuščen natisk dela matice (navedene v besedilu ministrskih odlokov z dne 30. oktobra 1897 in 12. septembra 1896) in imajo ti bankovci na sprednji strani ob pokončnem desnem robu navedbo »Officina Carte Valori I. P. S.« Na levem pokončnem . obu sprednje strani pa je naveden datum lega odloka (7. dec. 1942/XXI). Drugi odlok z dne 11. decembra 1942/XXI se tiče bankovcev spremenjenega tipa po 1000 lir v novi izdaji. Ti bankovci po 1000 lir spremenjenega tipa iz ministrskega odloka z dne 13. avgusta 1921, ki jih izdela Državni poligrafični zavod, imajo na sprednji strani na desnem pokončnem robu navedbo »Officina Carte Valori I. P. S.« Obnova industrije v Ukrajini Z zasedbo zapadnega dela Sovjetske Rusije je bilo izločenih iz sovjetskega vojnega gospodarstva preko 6000 industrijskih obratov, kjer je bilo zaposlenih nad l mil'jon delavcev. Obnova teh industrijskih podjetij seveda ni enostavna, vendar napreduje od dneva do dneva v vseh strokah. O uspehih, ki so bili na tem področju doseženi v letu 1942, poroča nemški list »Der Vierjahresplant, ki navaja med drugim naslednje: Iz posameznih obratov je sovjetska vojska pred umikom odstranila pretežni del strojev in obrate deloma porušila. Samo v baltiških deželah ni imela sovjetSKa vojska časa, da bi izvršila večja razdejanja. Zato se je tam vzpostavitev obratovanja hitreje izvršila. Pa tudi v Ukrajini se dnev no množi število industrijskih obratov, ki zopet obratujejo. Deloma so našli na drugih mestih odpeljane stroje, deloma pa so stroje pripeljali od drugod. Celotna pro-zvodnja v teh obratih je seveda v pretežni meri prilagodena potrebam vojske na vzhodni fronti. V lanskem letu doseženi uspehi so prav zadovoljivi, številni predmeti, ki jih potrebuje vojska, se sedaj izdelujejo v Ukrajini sami, to je nedaleč od fronte, kar znatno razbremenjuje dovoz. Tako izdelujejo sedaj v Ukrajini sam j za vojsko peči, sklede, vrče, klad'va, lopate, krampe, podkve, klešče, jedilno orodje, srajce, kožuhovino. pa tudi sani. vozove in konjsko opremo. Največje razdejanje je bilo v železarski industriji. Navzlic temu je že več ukrajinskih železarn v obratu. Prav tako je obnovljeno delo v industriji za predelovanje kovin. V mnog'h tovarnah so uredili mehanične delavnice in poprav-ljalnice. V teh je bilo doslej popravljenih že 40.000 traktorjev za kmetijstvo. Predvsem pa gre prizadevanje za tem. da se obnovijo edektrame. Na tem področju bo v prihodnjih mesecih zabeležen še velik napredek. Predvsem bo v kratkem obnovljena velika hidrocentrak v Zaporožju. ki bo omogočila vzpostavitev obrata v številnih tvomicah. Znatno je obnovljena proizvodnja tudi v kemični industriji. Sedaj Je. v obratu že 200 kemičnih tvornic kjer izdelujejo moflo karbid, terpentin. katran, ko-lofomij, kisik, sveče, vžigalice, fo^toma gnojila ter razne serume itd. Postop-io se obnavlja tudi tekstilna industrija Od sedmih tvornic za čiščenje bombaža so sedaj obnovljene štiiri, dve pa bosta v kratkem obnovljeni Tudi industrija Lanenih izdelkov, ki je zlasti razširjena v baltiških deželah, zopet obratuje s 33.000 vreteni .n 730 statvami 50 obratov za izdelovanje škornjev iz klobučevine deila s polno kapaciteto. Obnovljeno je tudi delo v številnih obratih trikotažne in konfekcijske industrije. Gospodarske vesti = Uzakonitev kraljevega ukaza o od. svojimi h, ustanovnih a® »prenosnih pogodbah glede stvarnih pravic na nepremičninah na ozemlju bivSe Jugoslavije. V »Službenem listu« z dne 2. januarja' je objavljen zakon, s katerim je izvršena uzakon;tev kraljevega ukaza z dne 7. maja 1942-XX z določbami o odsvojilnih, ustanovnih al1 prenosnih pogodbah glede stvarnih pravic na nepremičninah, ležečih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije. Ta kr. ukaz sta odobrila senat ter fašistična 'n korporac:jska zbornica (Po sedaj uzakonjenem kraljevem ukazu je za ustanovne in prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičninah kakor tudi za rabo-kupe o teh nepremičninah, sklenjene aa več kakor pet let, petrebna predhodna pooblastitev Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, s'cer Je pogodba neveljavna; vendar se gornja dolečba ne uporablja na prenos za primer smrti, niti na prenos ali ustanovitev stvarne zastavne pravice). = Nova kontokorentna obrestna mera p« zavodu Banca d'Italia. Za kontokorentna dobroimetja pri zavodu Banca d'Ita-Pa je na novo dolečena obrestna mera, ln znaša za navadna kontokretna dobro-metja 15% za vinkulirana dobroimetja pa 3*/». ' = Izgraditev hrvatske Industrije konzerv. Ob ustanovitvi Neodvisne Države Hrvatske je bila hrvatska industrija za konserviranje živil le slabo razvita. Obstojala so le podjetja za ktaiserviranje mesa, odnosno za izdelovanje prekajenega mesa, in sicer v Zagrebu, Bjelovaru in Zaprešiču, poleg nekaterih tvornic sardin. V zadnjem letu pa se je pričela ta industrijska stroka naglo razvijati. Industrija mesnih izdelkov v Sidu, ki je 13 let mirovala, je ob udeležbi italijanskega kapitala pričela znova obratovati z glavnico 3 milijonov kun. Za konserviranje rastlinskih živil je obstojal prej samo obrat tvrdke Julio Meinl v Zagrebu za izdelovanje kompotov. Pred enim letom pa sta zagrebški tvornici čokolade Union in Grič otvo-rili obrate za izdelovanje marmelade in tvornica Grič vrhu tega za konserviranje gočivja. Hrvatska družba Bata v Vukovaru si je nadela za nalogo konserviranje sadja in sočivja. V Opuzenu v Hercegovini je bila ustanovljena na zadružni podlagi tvornica za konserviranje kmetijskih proizvodov, v Bosanskem Brodu pa je državna centrala za kmetijske proizvode odkupila objekt tvornice Bosna za ustanovitev tvornice marmelade. V Z3dnjem času pa se tudi tvrdke iz Nemčije zanimajo za ustanovitev sličnih obratov. = Ureditev nakupa orodnih strojenv v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da je pooblaščenec za proizvodnjo strojev objavil odredbo, po kater; je tudi za nakup rabljenih strojev potrebno posebno dovoljenje, ^na-ko kakor za nakup nov-h strojev, kar bo omogočilo, da se bodo vsi razp:ložlj:vi orodni stroji uporebli tam, kjer so za vojno ncjbolj potrebni. VEEMOUTH in CKEMA MAKSALA izredne kvalitete pri VOJKO BRAZ trgovina z vinom, Ljubljana, Medvedova c. 7. = Praga ima tretjo največjo hranilnic0 v Veliki Nemčiji Iz Prage poročajo, da je bila s 1. januarjem na podlagi naredbe če-škomoravske vlade izvršena združitev praških hran.ln c in praških okrajnih posoj'l-nic. Z veljavnostjo 1. januarja sta se združili čeika hranilnica v PragJ, ki je bila ustanovljena že leta 1825. in Praška mestna hran ln ca v skupni zavod, ki se odslej imenuje Praška hranikrca. Ta hranilnica je prevzela z istim dnem tudi okrajne posojilnice za okraje Karl.n. Hostivar in Smi-hov. Združena Praška hranlnica je sedaj za berlinske in hamburško hranilnico tretja največja hranilnica v Vel ki Nemčij-, ki ima okrog 6 milijard čeških kron hranilnih vhog. Hranilne vloge pri Praški mestni hranilnici znašajo 4.62 milijarde kron, pri Češki hran:ln ci 1.05 milijarde in pri imenovanih praških okrajnih posojilnicah 0.40 milijarde kron. Zastavne liste, ki sta jih doslej izdala Hipotekami zavod češke hranilnice in Hipotekami zavod Praške mestne hran lnice bo Jo konca leta 1915. zamenjala za neve zastavne liste češka deželna banka, ki prevzame ves hipotekami posel obeh hran:ln'c. V zvezi z združilvijo prenehajo pravice udeležencev na osnovnem premoženju in fondi za povečanje osnovnega premoženja pri okrajnih posojilnicah. Iz tega osnovnega premoženja se pri novi Praški hran ln:ci ustanovi kmstljsld fond, čigar obresti se bodo uporabil za obče koristne namene kmetijstva na delovnem področju Praške hranilnice. = Nov nadomestek za bencin na Portugalskem. Lizbonski listi obiavliajo podatke o novem nadomestnem tekočem gorivu, ki ga uvajajo na Portugalskem To tekoče gorivo sestoji predvsem iz terpcir .novega olja in iz nekaterih dodatkov. Vladni List »Diario da Manha« objavlja da jc ustanov-ljeno posebno podjetje za izdelovanje te^n nadomestnega tekočega goriva z dnčvno kapaciteto 40.000 litrov. = Novi proračun Zedinjenih držav. Te dni bo ameriška vlada predložila kongresu predlog proračuna za proračunsko le'o 1943/44, ki se prične 1. julija. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih bo znašal proračun nič manj kakor 103 milijarde dolarjev nasproti 80.4 milijarle dolarjev za leto 1942/43, 32.6 milijarde dolarjev za Ic-to 1941/42, 12.7 milijarde dolarjev za leto 1940/41* in 9 milijard za leto 1939/40. V primeri z zadnjim letom pred vojno bi bili izdatki po zveznem proračunu lesetluat ve-iji. Od celotnega proračuna za prihodnje leto je predvidenih za vojne izdatke 96 milijJird, nasproti 74.0, 25.9, 6.1 in 1.6 milijard dolarjev v prejšnjih štirih letih. O kritju tega proračuna še niso objavljeni nikakršni podatki. To kritje pa postaja pri astronomskih številkah izdatkov vedno bolj problematično. Za tekoče proračunsko leto so redni dohodki predvideni le v višini 26 milijard nasproti 12.7, 7.6 in 5.7 milijarle dolarjev v prejšnjih treh letih. Napovedujejo sicer nove predloge za zvišanje davkov, toda davki so bili že v zadnjem letu ponovno znatno povišani. Tako se bodo morate Zedinjene države v prihodnjem letu še bolj kakor doslej zateči k najemanju posojil. Pa tudi krelitni rezervoar je pri dosedanjem obsegu najemanja posojil že do skrajnosti izčrpan, saj bo že v letu 1942/43 potrebno v celoti najeti za 54 milijard dolarjev posojil. Sredi leta 1944. računajo, da bo zadolžitev dosegla ogromno vsoto 200 milijard dolarjev, medtem ko je znašala zadolžitev leta 1933., ko je Roosevelt nastopil mesto predse lnika, le 21 milijard. Glede na to stanje stopa po ameriških vesteh vedno bolj v ospredje vprašanje prisilnih posojil. Madžarska in nacionalna KiUfika Sanghaj, 4. jan. s. Madžarska vlada je sklenila odpreti konzulat v šangnaju z namenom, da se ojačijo prijateljski odnosi med Madžarsko ln narodno kitajsko vlsxxv.. Madžarska vlada je priznala novo »etajsko vlado takoj potem ko sta jo priznali ..talija ln Nemčija. f V globoki žalosti sporočamo, da nam je dne 4. Januarja 1943 umrla naša ljuba žena, mama in stara mama JOSIPINA VIDMAJER roj. JUDEC Pogreb drage pokojnice bo 6. januarja 1943 ob pol 4. iz 2al, kapele sv. Jakoba, na pokopališče Sv. Križu. LJubljana, Zemun, 4. Januarja 1943. Salu Joče rodbine: KAREL VIDMAJER, mož; IVAN in FRAN LJCBEN sinova; ANA, MILAN, PEPI, MIRKO, vnuki. . « ' Nezgodno zavarovanj® za naročnike „Jutra" Splošni zavaravalsii psgoji r~-vor smo že objavili, smo tudi za teke-.- • ieto z Zedinjeno zavarovalnico d. d. v Ljubljani obnovili pogodbo o zavarovanju vseh »Jutrovih« naročnikov za primer smrti zaradi nezgode. Zavarovalni pogoji so ostali nespremenjeni in so večini naših naročnikov že znani. Vendar jih danes objavljamo še enkrat in priporočamo vsem naročnikom, da jih pazljivo prečitajo in si jih zapomnijo. Glavne njihove določbe so: L Kdo je zavarovan § 1. Za L. 3800 je zavarovan pri »Zedinjcni zavarovalnici d. d.« vsak »Jutrov« naročnik. ki nenadoma utrpi nezgodo pri izvrševanju svojega poklica, ali izven poklica In ima ta nezgoda za posledico smrt takoj ali v teku šestih mesecev od dneva nezgode. Kot nezgodo je smatrati vsak zunanji dogodek, ki je neodvisen od volje zavarovanca in ki nenadoma zunanje mehanično učinkuje na telo zavarovanca. Nezeoda mora biti kot taka zdravniško ugotovljena. II. Zavarovane in nezavarovane nezgode § 2. Kot nezgode veljajo tudi: 1. Zastrupitve ran, ako je bila infekcija povzročena po vidni zunanji nezgodni poškodbi, tako da je infekcijska snov prešla v telo po rani, povzročeni vsled nezgode. 2. Ožgan-e po ognju ali po jedkih kislinah, poškodbe po električnem toku, nezgode zaradi uhajanja plina. 3. Posledice elementarnih naravnih dogodkov, kakor so strela, orkan itd. Le nezgode ob potresu ah vulkaničnem izbruhu so izvzete. 5 3. Za nezgodo ni smatrati: 1. Vsakovrstna obolenja in bolezenske pojave. 2. škodljiva vplivanja na zdravje po luči, temperaturi, vremenskih vplivih, po sončarici in po kapi. 3. Telesne poškodbe po rontgenovih, radijskih, višinsko sončnih in umetnih ali drugačnih žarkih. 4. Telesne poškodbe po trajnih in ponavljajočih se naporih in uporabljanju telesnih sil. 5. Telesne poškodbe zaradi raznih zdravstvenih ukrepov in zaradi operacij, ki jih je zavarovanec sam izvršil na svojem telesu ali si jih dal izvršiti, § 4. Pravico do odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja imajo le oni naročniki, ki so poravnali naročnino vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je bila naročnina vsaj za mesec dni vnaprej plačana. § 5. Ako se je zavarovanec zavestno podal v življenjsko nevarnost ali lahkomiselno ali svojevoljno povzročil nezgodo, zavarovalnica za tako nezgodo ne jamči. Ravno tako tudi ne jamči za nezgodo, ki se je pripetila: pri vstajah, pri javnih nemirih ln neredih, v zvezi z vojnimi dogodki, v pretepu, pri kaznivih dejanjih ki jih je izvršil poškodovanec sam ali z njegovo vednostjo ali privoljenjem kaka tretja oseba, pri kršitvi od oblasti izdanih varnostnih predpisov, ako je ta kršitev sodno dokazana, pri nezgodah v dvobojih, v pijanosti, pri akrobatskih ali ekvilibrističnih vajah. pri lovih na konjih pri šofiranju motornih vozil brez oblastnega certifikata, pri dirkah, pri tekmah ter pri drugih tekmovalnih prireditvah, pri uporabi letal, zračnih ladij in podmornic, pri vožnjah po vodi brez spremstva kake odrasle osebe. Ce se je nezgoda pripetila pri reševanju kakega človeka ali pri gasilski akciji, je tak slučaj zavarovan. Za zavarovano nezgodo nadalje ni smatrati poklicne nezgode v tvornicah za eksplozivne snovi in v rudnikih pod zemljo. Nezgodno zavarovanje ne velja za osebe, ki so v času nezgode že dopolnile 65. leto starosti. § 6. Ako poškodovanec trpi v trenutku nezgode na kaki težki bolezni ali večji telesni napaki, ki je takega značaja, da utegne nezgodno nevarnost znatno zvišati ali posledice nezgode znatno pojačiti, se za tako nezgodo odškodnina ne prizna. Ako vpliva kaka z nezgodo v nikakl zvezi stoječa težka bolezen ali bolestna KlUTURNI pregled j izprememba na posledice nezgodnega do-! godka, jamči družba samo za posledice, ki ! bi nastale brez tega vpliva, ne jamči pa, če ta voliv prevladuje. Ako zboli zavarovanec na kaki težki, toda prehodni bolezni, počiva za dobo bolezni to zavarovanje. 8 7. V kolikor so ti pogoji nejasni ali pa pomanjkljivi, je smatrati splošne zavarovalne pogoje za nezgodno zavarovanje, ki so deponirani v upravi »Jutra«, kot interpre-tacijsko bazo. ni. Kako je ravnati v primeru nezgode § 8. Vsako nezgodo, za katero hoče zavarovanec uveljaviti odškodninski zahtevek, je takoj po nezgodi javiti, najbolje telegra-fično ali s priporočenim pismom, na »Zedinjeno zavarovalnico d. d.« v Ljubljani. Cigaletova ul. št. 1. V prijavi je označiti vse podrobnosti nezgode. Priložiti je tudi zdravniško izpričevalo. I 9- Neposredno po nezgodi je nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, da se posledice nezgode po možnosti odvrnejo ali zmanjšajo. Vsak zavarovanec v slučaju nezgode izrecno odveže vse zdravnike, ki so ga kakor koli zdravili, dolžne službene molčečnosti. Zavarovanec Je dolžan podvrcB mm» I htevo zavarovalnice preiskavi po zdravniku, ki ga odredi zavarovalnica, ako to zdravstveno stanje zavarovanca doptiMa. | 10. Dokazno breme za obstojvseh dejanskih pogojev, ki ustvarjajo pravico do odškodnin e, zadene onega, ki odškodnino zahteva. IV. Izplačilo odškodnine S 11. Dospelo zavarovano vsoto plaža »Zedl-njena zavarovalnica d. d.« zakonitim dedičem zavarovanca, vendar si uprava »Jutra« pridržuje pravico po svoji uvidevnosti določiti upravičenca med zakonitimi dediči. Odškodnina se Izplača proti pobotnici v roku dveh tednov po ugotovitvi odškodninske pravice. Upravičenec je dolžan, da se na zahtevo napram zavarovalnici legitimira. Zavarovalnica pa ni dolžna prepričati se o pravilnosti legitimadjskih papirjev donosltelja. § 12. Zavarovan je vedno samo prejemnik lista, ki Je kot tak vpisan v kartoteki v upravi »Jutra«, brez ozira na to, kdo naročnino plačuje. Za eno nezgodo se plača zavarovalna vsota samo enkrat, ne glede na to, ali je naročnik naročen na eno ali več izdaj »Jutra«. Ako naročnik ni posamezna oseba, nego kaka družba, oziroma zveza več oseb (juridična oseba), velja zavarovanje samo za dotično fizično osebo, ki je bila od načelstva te družbe »Jutru« v zavarovanje pismeno prijavljena. S 13. Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, ima zavarovanec pravico, da te zahteve iztoži v roku 6 mesecev pred sodiščem v Ljubljani. Nebo v januarju Sijaj zimskega zvezdnatega neba doseže j Venera stoji v neposredni bližin« januarju svoj višek. Kdor se ob 10. uri ie zaradi tega nevidna. Merkur pa doseže zvečer ozre kvuku, vidi na južnem nebu krasnega Ori-ona, pod njim na desni glo-beko na južni strani pa Sirija ki je na i jasnejša stalnica na vsem nebu Kot rahla meglica se vleče skozi ostala ozvezdja Rimska cesta, ki je v tej zvezdni dob" soeda manj svetla kakor po navadi. Samo v ozvezdju Kasiiopeje, na severozapadni stran zenita, so njeni oblački nekoliko svetlejši. Velika planeta Jupiter im Saturn krasita še vedno južno nebo. Jupiter v zvezdnati podobi Dvojčkov doseže siredi januarja opozicijo k soncu in se pri tem vcr> ioč lepo vidi. Saturn pa stoji v ozvezdju Bika v bližini Aldebarana m ga najdemo pri senčnem zatonu visoko na iw?ovzhon-netm nebu kjer se izgubi šele v ran:h jutrnjih urah. V njegovi neposredni bližini je frid' Uran dne 19. januarja največjo stopnjo vzhodne oddaljenosti od sonca in je zav.-lo tega v zadnji tretjini meseca na večernem nebu viden še eno uro po sončnem zatonu. V začetku januarja se bodo pojavili tudi Botidi. ki bodo po svojem žarečem -izhodišču vidni do pozne večerne uire na severovzhod nem nebu. Luna doseže dne 6 januarja podobo mlaja, 13. januarja prvi kraieo, 21. podobo no'ne lune, 29. januarja pa zaenji krajec. Dne 16. januarja rnrkne zvezda Gama Tau-ri, isti večer eno uro po polnoči zakrije luna dvojni zvezdni aistem Theta 1 in The-ta 2. Ker gre v vseh navedenih primerih za jasnejše zvezde, bo mogoče to igro na nebu opazovati cedo z navadnim daljnogledom. Peneči mraz, ptdnevi ssnee Ljubljana, 5. januarja Če primerjamo vreme okrog letošnjega novega leta in Treh kraLjev z lanskim, opazimo znatno razliko. Lani je pred starim letom zapustili mraz ki je v naših krajih pritisnil po božičnih praznikih. Staro leto nas je lani zapustilo brez snega, a tudi novo nam ga ni prineslo. Na lansko novo leto se je živo srebro dvignilo in je pod noč zavladali močan jug z vetrom, padavin pa Prima della partenza di un caccia italiano per ima azlone di guerra nel Mediterraneo Pred odletom italijanskega lovca na vojno akcijo v Sredozemlju »Če na svetih Treh kraljev jasen dan bo, za doigo zimo hrani seno!« »Če so na svetih Treh kraljev dan jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne »ode.« Na svetili Treh kraJljev praznik je dan za en petelinov kobal daljši. O kraljevem se dan podaljša, kolikor bilka zine ali kolikor pete'rn čee prag skoči Plačilo mezde za narodne praznike V Službenem listu kos 103 od 23. XII. 1942 je bila objavljena naredba Vis. ko-m'sariata, ki priznava delavcem neokrnjene prejemke za narodne prazn ke, in sicer: 1. Obletnico ustanovitve Rima (21. IV.) 2. Obletnico ustanovitve Imperija (9. V.) 3! Obletn co pohoda la Rim (28. X-) in 4. Obletnco zmage (4. XI.) Delavec, ki bi na enega naveden;h dni moral delati, dobi za ta dan od podjetja dvojno plačo; če pa na te dneve delo počiva. mu mora plačati podjetnik normalno plačo, kakor da bi ialal. Normalna plača pripada delavcu tudi v primeru, da se nahaja na enega navedenih dni v bolniškem staležu, ali ima dopust, ali pade tak dan na nedeljo ali praznik, ko delo sploh pečiva. Enako ima prav co na normalno mezdo za gornje dneve, čeprav je morda dotični dan prest, ker dela v tur-nusu. Enako imajo pravico na neokrnjeno mezdo delavke, ki so v bolniškem staležu zaradi nosečenostj ali poroda. Zasebni nameščenci in delavci, ki prejemajo mesečno plačo ne oziraie se na število delovnih dni v mesecu, imajo pravico na posebno doplačilo odgovarjajoče plače za gornje dneve, ako morajo po nalogu delodajalca na te dneve delati, če pa so na gornje dneve prost1, se smatra, da s<> prejeli izplačane normalno plačo ž* v svoji redni mesečni plači. Naredba je obvezna že od 28. X. 1943 ter imajo delojemalci, ki ao dne 2«. X. 1942 in 4. XI- 1942 delalj ali b'li od dela zadržani iz enega gornjih razlogov, pravico na zgoraj navedeno mezdo. zaklad Bve noviteti v oper Puccinijeva »Sestra Angelika« t Sestra Angelika je eno zadnjih Puerini-jevih del. Vel ki mojster veristične opere, kj je tako cb"lno in preobilno napolnil svoja dela s sentimentalnostjo, čutno, strastno melodik- in z neštetimi dražeč mi harmon-skimi učink', je tu posegel v snov, ki mu je b'la pač zelo tuja. Puccini — pa pr kazen Matere bož;e! Ali nj to velk paradoks, ko skladatelj iz krvavih scen kake Toske iz strasti svoje Manon, iz hrepenenja svoje Butterfly in iz vzdihovanja svoje Mirni prikaže v »Angeliki« pravi pravcati čudež. Poseg v pobožni ali tudi samo pobožn^ask: svet samestanskih zidov ni prav lahka stvar. Prav natančno se je treba seznaniti človeško, pa tudi zgolj glasbeno s tem svojstvenim svetom. Ne mi3lim pri tem sestre Angelike in njene usode. To je Puccini že znal dobro prikazati, saj nam govori iz njene vloge docela človeška tragedija in hrepenenje po otroku. Vsega drugega samostanskega ekolja pa nam s svoj'mi venomer se ponavljajočinv vzperednimi tro_ zvoki pač ni mcgel prepričevalno podati. Malim da se je mojster, ki je umal do zadnjega, najrahlejšega čustvenega vzgiba tolmačit; ž-vljenje, tu lotil naloge, ki je ni do kraja spoznal Seveda bi se moralo to v glasbenih sredstvih prav tako p: znati, že čisto formalno: predvsem več polifon j» ah pa pristnega enoglasna ali morebiti tudi diafonije. Kratkrmalo: več koralnega, pa ne sar^o v zunanjem slogu, temveč tudi v »otr^njem izrazu. A radi priznamo, da vendar doseže svoj čudež tak6, da zadosti močno vpliva. Toda sredstva so naporna za vse 'zvajalce, zlasti za Angeliko. Ta partija je tehnično težka kakor redke celovečerne vloge. Valerija Hevbalova se je lotila s tisto koreni-tostjo, ki jo izkazuje njena močna umetniška osebne st že ves čas njenega delovanja. Otožncst in zamlšljenost, nežnost in strastno hrepenenje, obup in groza, dejanje in čustvovanje, vse je pri njej enako mečno ln enako pravilno doživeto. To doživetje je pri umetn ci tako silno, da imamo tudi potem, ko prde po končanem dejanju pred zaster, neizog'ben vtis, da se za spontano in navdušeno odobravanje ne pride zahvalit odlična pevka, ampak ista sestra Angelika, katere trpljenje smo pravkar videli na sceni tako popolno pedano. Njen čustveni na-pon je nepreknjen, njen umetniški lik v mimiki in v kretnjah eden od redkih v našem gledališču, ki zadosti popolnoma in nam nikoli ne vzbuja želje po drugačni interpretaciji. Najmočnejša stran .eybalove je njena dovršena igra. podprta z očitno, močno in nezmotljivo muzikalnostjo in z lepim sočnim glasom. M'slim, da je H«->y-balova v Angel ki še prepričevalnejša kakor v Thais. Morda ji ta tragična a ponižna, ta psihološko preprosta, a v' dejavnosti junaška vloga prav poseb»o ustreza. 'Ostale vioge pejo Golobov a, id je ustvarila vzoren lik ošabne kneg;nje, v maski kakor tudi v ledeno hladnem izrazu nedosegljiva glasovno pa kakor vedno posebnost zase. Potem Karlovčeva, ki od- ni bilo. Potem je cntailo vreme *nosno_ do sirock meseca, a 15. januarja je padlo živo srebro na —18° C, nakar se je zima proti koncu januarja stopnjevala celo do —3i° C. Letos so rr.im božični prazn ki prinest-vTomcmaki preobrat s snegom in mrazom, ki pednevi populča, ponoči pa nastopa vedno entreje. Ozračje se je zjasnilo m imamo zelo lepe sončne rimske dni. Toda pritisk mraza je prav občuten, saj smo včeraj zjutraj zabeležil v nvefttu kar 14 ">° C pod ničlo v Ijuibljamaki okolici pa je bil mraz še znatno hujši. Vodovje je poledenelo, št v mestu je Ljubljanica zannrzroi^a ctb bregovih. Drevje je pano ivja. na ciknih pa so se vse dopoldne tajale ledene rože. Vse kaže, da nnm tudi let ošnja zima ne bo prizanašala z mrazom. Sicer pa pravi stari kmetski rek. da je trua zima iran-go boljša od mlačne, ker se naim mračnost viie leto otepi. Dalje p" a vi jo kmetje, da mora biti januar svetel im bel. po'em bomo imeli senčno in plodno p'Vet:e Če se v januarju dviga jo go 'te megle se bo kmalu začela dramiti iepa pomlad. Najlepši dar ki ga nam poklanja janirnr, je pa mura?ča.nje dnevne svetlobe. Vedno botlj ff.emo luči naproti in na koncu januarja pudobimo že celo uro svetlega dneva. Naj je zima in mraz — vedno močneje pnodra rocč sonca, ki pr;naša tudi v čIove"ka srca nove žarke upanja in življenjske radosti. Naši kmetski vremena rji se v novem letu najprej spominjajo svetega Makairija. ki je godova! 2. januarja. O njem pravijo: »Kakršno jc na svetaga Makanija vreme b lo, takšno prihodnjega kiimovca bo. Sveti Makar j jasen aili meglen, n-znania enako jesen.« In danes so povili s ve.i Triije kralji darovat zlata, kadii1 a in rniire. Nacemu kmetu so važni vremenski preroki. Saj pravi o njih: igra sestro gorečnico — sicer majhna vlogo — s p nesom in prezirom vse posvetil osti. kakor Karlovčeva. vzbujata pozornost zarad: lepega glasu in primerne gre tudi Polajnarjeva in Stritarje-v a. Druge manjše vloge pojo Pol čeva, Koširjeva, Medv?ščk'va. Neratova, Cankarjeva, Urbaničeva in Dž'nga. Z-asti poslednji dve sta v vlogi nov e prav lepo zapeli duct, kjer b morala biti glasova le dinamična neko! ko bolj odtehtana (alt je pretih!). Orkester ie 'zvedel svojo jrfco teiko nalogo ffrejemlj'vc, Neffat pa je dal glasbi lepo, toplo in tudi vzneseno incterpieta-cijo. Režija je Primož i ??va. M >rijan IJpovšrk. ZAPISKI O začetkih sredozemske kulture Rimska »La Libreria aeilo Stato« Je izdala obsežni op's Giuscppa G a 1 a s s i j a »Tehenu e le origini mediterranoe deila c5-vilta cglzia«. 252 strani in 192 'lustracij cbsegajoče delo razskuje na pcdlagi dosedanje literature in osebnih proučevanj najstarejš h vircv vprašanje, kj ima vel k pomen za zgodovino celotne evropske civilizacije: »Kdo so bili stari Eg pčani. kj so polagali temelje vsej med'teranski om:ki in s tem tudj kulturnemu razvoju bele rase? Znano je namreč, da je v veličini antične GrSke tudi kos egipčanskega uspeha, saJ je kultura Aten rastla preko kretske ln !e-ta jz eglptske, feničanske in heftske podlage. Po najnovejših izkopan'nah in drugih odkritjih zastepa Italijanski znanstvenik rbijskp-sredozemako reSitev tega zamotanega ln načelno važnega vprašanja Po njegovi sodbi Je prvi pojav civilizaclv v deželi ob Nilu delo prebivalstva, k* je biv. 1'bljskega porekla, takozvanih Tehenu;ev Pri Hoepliju v Milanu je izšla obsežna knjiga inž. Cara Ibertija »3 miliardi nella baia di Vigo« (3 milijarde v zalivu Viga). Z obsežno dokumentacijo in mnogimi slikam: prikazuje pisec zaklad, ki leži v pesku zaliva Vigo na Španskem. Pisec je proučevanju tega zaklada posvetil štirideset let dela. Prebrskal je vse mogoče vire, odkril nove- dokumente, pregledal nešteto starih knjig, da bi dobil kaj neznanega gradiva o zalivskem zakladu. Zaliv V:go, izvaja psec, je morda najbolj čaroben in najbolj slikovit zaliv na svetu. V njem je bilo L 1702. prostovoljno potopljenih sedemnajst španskih velikih galej, natovor-jenih z zlatom, srebrom, biserjem in dragulj!- Spanci so jih sami potopili zato, da se ne bi teh dragocenosti polastila Angležu Morgado je pisal o tem: »Bogastvo, ki je bilo dospelo s temi galejami iz Indije (t. j. Južne Amerike), bi zadoščalo, da bi lahko vse ulice v Sevilji tlakovali z zlatom in srebrom«. Acosta pa pripoveduje, da so okrog 1. 1564. pripeljali za kralja iz Indije v Sevilo toliko biserov, da so jih jaradi prevelike količne prodajali na dražb:«. V toliko bogastvo in seveda tudi v španske kolonialne dežele, ki so pošiljale v izobilju take dragocenosti, so se od Elizabete dalje poželjivo upirali angleški pogledi. Zirad pohlepa Angležev Po španskem kolonialnem zlatu je prišlo L 1702. do bitke med Anglijo in Španijo v čarobnem zalivu Vigu. Bitka je bila po angleškem koledarju, ki je takrat za 11 dni 7aoria;al za evrop?k'm, dne 12. oktobra, ali dne 23. oktobra po španskem koledarju. Ang'eška mornar ca je bila izvedela, da so prispele iz Amerike galeje, natovorjene z ogromnim bogastvom in se je brž spustila v boj s Španci, da bi jim iztrgala zaklad. Galeje je branilla francosko - španska eskorta. Bitka je bila zelo huda. Ko so Francozi podlegli in so se sovražne ladje približale tedaj še polnim galejam, je dal don Manuel de Velasco povelje, naj se vse špan-ke ladje zažgo in potope v morje s svojimi zakladi vred. Angleži so storili vse kar je bilo mogoče, da bi pogasili ogenj vendar jim ni uspelo. Bitka je trajala poldrugi dan in je zahtevala žvljenje dveh tisočev Špancev in Francozov, medtem ko je bilo na nasprotna strani ubitih osemsto Angležev in Holandcev, več kakor pet sto pa ranjenih. Inž. Iberti je v svoji knjigi opisal do podrobnosti to značilno bitko za zlato, med katerim so bili po vsej verjetnosti tudi zakladi, ki so j h Španci vzeli Inkom in drugim južnoameriškim domorodcem. Ugrabljeno zlato torej ni prineslo sreče ne Špancem in ne Angležem, ki so hoteli plen ugrabiti- Kdo neki bo dvignil iz morskega dna te tri milijarde? Valerija HeybaIova (K poročilu o »Sestri Angeliki« v kulturnem pregledu.) Le-ti so v prazgodovinski dobi prodrli v nilske Delto. B li so izraziti Sredozemci ln pretežno bele polti, torej Evropci, ne Afričan'. Galassj pobija z mnog'mi novimi dokazi tezo, ki jo nekateri še vedno vzdržujejo, češ da je imela staroegipčanska omika crientalski al' tropični, se pravi: semit-sko-azi 'ski ali zamorsko-afrikanski izvor. 1V času, ko se poudarjajo rasni činiteij', je tudi tu poudarek v kulturni premoči arij-■5kega življa. »Pog vori t Brunom« v hrvaščini. Pri-bl žno poldrugi mesec je poteklo, kar je izš'a v hrvatskem prevodu pri založbi »Ve-lebit« znana Mussolinl jeva knj'ga »Pogovori z Brunom«. Knjiga zaznamuje vel kanski u';peh. Ljudje jo kupujejo v takem številu, da bo naklada kmalu pošla. Hrvatskemu' prevodu je nap sal predgovor sam Poglavnik Ante P a v e 1 i 6. Publikacija o Ljubljanski pokrajini. V okrilju Nacionalnega sveta za raziskovanje in ped vedstvom Geografskega odbora je izžla knjiga »La Provincia di Lub:ana«. Delo vsebuje sledeče prispevke: »Anton'o R. Toniolo, »II quadro geografico«; Ugo Giust', »Le notiz:e demografiche« in Giu-seppe Morandini, »Le cond zioni economi-che« ter tvori izčrpen in zaneslj;vi vir po_ datk:v o novi Provinci. (L'Italia che seri ve«). Umetnostna razstava v Triestn. Na Ocr-su v Triestu bo prihodnje dni odprta razstava stare italijanske umetnosti. Za razstavo so natisnil; bogato ilustriran katalog, katerega je sestavil Giuseppe Fiocco profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Padovi. Novo Papin jevo delo. Giovanni Papln' io -Hnvn te Monn*eru knj'go e0"**" c »vii< i initazicne del Padres. 120 letnica Petofijev«®® rojstva, r |jfk 120 leti na Silvestrcvo se je rodil največji madžarski pesnik Aleksander PetiSfi. Na Madžarskem so proslavili ta dogodek s primernimi svečanostmi. Študija o Beethovnovih simfonijah. Pri milanski založbi Brocca je izšel 380 strani obsegajoči spis A. Colombanija »Le nove simfonie d' Beethoven«. Italijanska zgodovina nemškega slovstva. Izšla je druga, popravljena ln izpopolnjena izdaja nad 360 strani obsegajoča knjiga Rodolfa Bottacchiarija »Storia della Letteratura tedesca«. Knj ga podaja celoten pregled slovstvenega razvoja od staro-germanskih začetkov do naših dnj in je kljub zgoščenemu obsegu analitična zlasti v prikazovanju vodiln4h struj. Študija o Adl Negrl. Pri Parav-ji 1e i»-šla knjiga Marie Signcrile »Ada Negri«. Avtorica prikazuje človeški značaj ter raz-členja slovstveni profil te pesnice nove humanosti. SombartOva knjiga »Deutscher Sozla-Psmus«, ki pomeni zanimiv poizkus utemeljitve protimarksističnega soc'alnma, Je izšla v italijanskem prevodu G. Lorenzo-nija (»II sccialismo tedesco«) prt Valleo-ch ju v Firenzah. Celotni slovar humanistov FVrentinskl »LTstituto Naz:onale di Studi sul Rinascl-mento«, ki je pod vodstvom člana Italijanske Akademije Giovannija Papinija postal mednarodno središče renesančnih preučevanj, pripravlja za letos važen znanstven priročnik: celoten repertorj humanistov. V njem bodo o vsakem humanist'finem pl*\-telju in znanstveniku najvažnejši b ografsM in bibl ografSki pedatki, kar bodo pozdravili vs'. ki se zanimajo za renesančno mi--nin^rt in zi veliki vpliv, k gn :e im^.a i t-, na vse c.icpskc kulturo. Sreda, & L 1M3-XXI ronika * Smrt tajnika pokojnega jezuitskega ge-nenuu. V Rimu je umrl p. Ilarijo Azzo-lini, tajnik pokojnega jezuitskega gene-rila p. Ledochovvskega. Bolezen ga je napadla 2. januarja opoldne, umrl pa je naslednji dan ob.17. uri. Učakal je starost 56 let * Beatifikacije v Vatikanu. V nedeljo so bili v Vatikanu proglašeni za blažene Con-tardo Ferini, nadalje 29 frančiškanov, ki so padli na Kitajskem kot žrtve verskih nasprotnikov Katoliške cerkve, ter Katarina Tekakvvitha, ki je živela v Ameriki. Dekreti o proglasitvi za blažene so bili prečitani v papeževi navzočnosti. — V nedeljo je papež tudi sprejel 400 katoliških vseučilišč-nUcov iz raznih krajev Italije, ki so prišli v Rim na študijski izlet. * Smrtna nesreča italijanskega poslanska v Haagu. Na Silvestrovo 1942 se je italijanski poslanik v Haagu Ambrosetti na avtomobilski vožnji iz Hsaga v Rotteriam smrtno ponesrečil. Na usodni vožnji sla bila hudo ranjena tuli dva poslamkova spremljevalca. t Najdene si ke Bel Greca. Občinska uprava v Lescasu v Španiji je te ini prejela 5 slik slikarja Del Greca, ki so bile ukiade-ne in odnešene med špansko državljansko vojno. Zdaj so jih spet postavili na prostor, kjer so visele od leta 1603. * Porast madridskega prebivalstva. Zadnje ljudsko štetje v Madridu, izvršeno proti koncu oreteklega leta, je pokazalo, da se je število prebivalstva španske prestolnice povečalo za 4.66 promile. * Ustoličen je novega predsednika Švice. Dne 1. januarja je bil v Bernu na tradicionalen način ustoličen novi predsednik švicarske države dr. Celio. Ob tej priliki je bil prirejen sprejem za diplomatske predstavnike pri švicarski konfederaciji. Navzo-čen je bil tuli vrhovni vojaški poveljnik Švicarske vojske general Guisan. Italijo je zastopal opolnomočeni minister dr. Tamaro z vsemi svojimi sodelavci. * Nova delovna pogodba. Med feleracijo zidarskih mojstrov in stavbnih delavcev v Rimu je bila v zadnjem času sklenjena ko- . lektivna pogdoba, veljavna za vse ozemlje Kraljevine Italije. Pogodba določa pogoje za dela pri podiranju, odstranjevanju in nujnih popravilih hiš zaradi neprijateljskih napadov na mesta Genovo, Milano in Torino. * Zastrupljenje z gobami. 451etni kolon Domenico Tesoro iz Barija j.e sredi preteklega tedna našel več gob in žena jih je skuhala. Gobe so jedli Tesoro, žena ter štirje otroci. Kmalu po jedi pa je vsem postalo slabo ter so jih odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili zastrupljene z gobami. Stanje šestorice je prav težko. * Drva so ga zasula. Delavec Isidoro Crotti iz Milana je bil zaposlen z iztovarja-njem voza drv v Vialu Pasubino. Med delom se je tovor drv vsul z voza in pokopal Crottija pod seboj. Delavec je dobil smrtno-nevarne poškoibe. * Ogenj v rimskem kinematografu. V kinematografu »Vittoria« v Rimu je te dni zaradi napake v projekcijski kabini nastal ogenj. Vnel se je film, ki so ga pravkar prelvajali. S hitrim posredovanjem službujočega osebja in gasilcev se je posrečilo udušiti ogenj, preden je zavzel večji obseg. * Nenavadna poroka. V Goriziji na Pia-zutti je bila te dni poročena gdč. Marija Bignolini z geometrom Atiliom Marbur-gom iz Triesta. ženin je leta 1939. nevesti obljubil zakon, kmalu nato pa je moral pod orožje ter je odrinil na libijsko bojišče, kjer je prišel v angleško ujetništvo. Zdaj je v Indiji, v kraju Bangalore. Od tam je poslal pismo, podpisano od španskega konzula v Bombaju, v katerem prosi, naj se izvrši cerkvena poi-oka z Marijo Bignolinijevo. Njegovi želji je bilo ustreženo. Pri poroki je ženina zastopal oče Ignazio Marburgo, poštni uradnik v pokoju. * Gluha žena žrtev vlaka. V Cengiu pri Men lovi je vlak povozil 561etno Roso Ga-rellijevo. Nesrečnica je hotela prekoračiti tir. Ker je bila skoro popolnoma gluha, ni čula vlaka, ki jo je nato povozil do smrti. * Z vrelo juho se je oparila dveletna Marija Koroščeva iz Muggije pri T ^»tu. S hudimi opeklinami leži v bolnišnici. * Izgube slovaške vojske na Ruskem. Vojni minister general Catloš je ob neki pri-priliki navedel izgube, ki jih je imela slovaška armada v bojih proti boljševikom. Doslej je padlo 811 vojakov, 250 ranjencev pa je podleglo za dobljenimi poškodbami. 524 vojakov je bilo ranjenih, 359 pa jih je zbolelo. Pogrešanih ali ujetih je 164 vojakov slovaške armade. * Zaklad v loncu. Giuseppe Oaspani iz Erbe je shranil vse svoje premoženje: 14 L , Ljcn: rinnmnannnnaannnLMDDDDOC. P RADIO PHILIPS B d D □ □ D □ □ □ □ B □ B □ B vljudno sporoča lastnikom radio apa- j=j ratov, da se jim nudi prilika, da spre- □ mene hrambo svojega radio aparata □ za prodajo ali komisijsko prodajo. V Q tem primeru naj se zglase osebno s □ potrdilom mestnega poglavarstva pri d tvrdki PHILIPS RADIO — D. ZRIMŠEK E! LJUBLJANA, Ulica 3. maja štev. 6, C ki bo takoj dvignila radio aparat iz c hrambe! C □ hranilnih knjižic z 220.000 lirami, za 64.000 lirami bonov in za 3.500 lir bankovcev v lonec in ga odnesel v klet, prepričan, da bo tam najbolj varen pred tatovi. Bil pa je hudo razočaran, ko je hotel čez nekaj časa svoj zaklad vi leti in je moral ugotoviti, da so ga tatovi odnesli. * žrtev plina. V Milanu, Via Gozzadini 16, so našli v stanovanju mrtvega 421etne-ga Sergeja Cassonija. Preiskava je dognala, da je po pomoti pustil odprto pipico za plin, se zastrupil in upu-1. * Nesreča s samokresom. 181etni Fran-cesci Gaudioeo se je primerila smrtna nesreča z revolverjem. Segla je po samokresu, ki je ležal na mizi, in ni velela, da je nabit. Ko ja vzela orožje v roko in obrnila cev proti sebi. da bi si jo natančneje ogledala., se je samokres sprožil in krogla je zadela mladenko naravnost v srce. * Od biljarda v bolnišnico. V Torinu sta se znašla pri biljardiranju Giuseppe Troja in Natale Nuili. Poganjala sta krogle s takšno silo, da je nastal prepir posebno potem, ko je neka krogla skočila z biljarda na tla. Zaradi tega dogodka je Nulli počil Trojo s palico po glavi. Ranjenega biljardista so morali odpeljati v bolnišnico. * Avto ga je podrl. 321etni Foscaro Ghener iz Torina je te dni prečkal Via Madame Cristina. Pridrvel pa je avtomobil in ga je podrl na tla. Avto je oddirjal. Toda Ghener je imel toliko prisotnosti duha, da si je zapomnil številko vozila, ki so ga prometni stražniki kmalu izsledili. Vozač se bo moral zagovarjati pred sodi-ŠČ8IT1. * Ogenj v skladišču. V Gorizii, V1 a Man-zoni 3, kjer ima skladišče Camilo Sicherle. je nastal ogenj, ki je povzroči za 40.000 lir škode. Gasilcem, ki so b5li takoj na ura- u nesreče, se je posreč lo, da so ogenj omejili in obvarovali vsaj sosedna poslopja. . . * Gazometer je eksplodiral. V tvornici Arrigoni v Cremoni je eksplodiral gazometer in je hudo poškodoval 441etnega delavca Aristida Zanibomja, ki je bil pri gazometru zarali kontrole. Zračni pritisk ga je vrgel v višino, da je padel z veliko silo na tla, kjer so ga kratko nato pobrali in odpeljali v bolnišnico. * Smrt na potovanju. Pastir Luigi Papi iz Piacenze je spremljal te dni transport goveda proti Livornu, med vožnjo pa je zaspal in se ni več zbudil v življenje. Ko je prišla pošiljka na cilj, je bil spreljevalec v izdihi ja jih. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kratko nato umrL » Filmska igralka pred sodiščem. »Sca-lera«, družba za izdelovanje filmov, je naperila tožbo proti znani igralki Dini Sas-soli, ker je umetnica pustila v kosih delo za neki film, katerega bi morala po pogodbi odigrati do kraja. Igralka mora plačati družbi za povzročeno škodo 400.000 lir. * FHmsld naraščaj na platnu. S podporo ministra za ljudsko piosveto Pavolinija izgotavljajo v Italiji film na besedilo Marta Puccinija v režiji Ferruccija Cerija. V filmu so zaposleni izključno mladi nara- ščajniki. ____ * 300.000 srednješolcev siedf pOnku po radiu Iz Rima poročajo, da sledi zimskemu šolskemu pouku po radiu v Italiji najmanj 300.000 srednješolcev. Vsi direktni poslušalci pa sporočajo lekcije tudi tovarišem, ki nimajo na razpolago lastnih aparatov. , „ * Smrt na seniku. 30 letni kmet Serafin© Borela iz Brescije je pripravljal seno za živino med delom pa je padel v lijak, po katerem je spravljal seno k jaslim. Zlomil si je hrbtenico in je umrl med prevozom v bolnišnico. * Tragična smrt železničarja. V Milanu so našli med tračnicami truplo železničarja Giuseppeja Zanardija. Preiskava je ugo tovila, da je hotel Zanardi prečkati progo, pa ga je zagrabil in raztrgal vlak. * 13 let zapora zaradi tatvine živilskih nakaznic. Sodišče v Modeni je obsodilo 43-letnega Vittoria Magnanija in njegovo ženo zaradi tatvine 187 živilskih nakaznic ter 500 dodatnih nakaznic, ki so bile ukradene avgusta v magistratnih prostorih Castel-Franco-Emilia, na 13 let zapora ln 9.000 lir globe. „ * Med mašo je umrl. Trgovski potnik Giovanni Vareschi se je pripeljal te dni iz Trevisa v Verono. Stopil je v bližnjo cerkev, kakor po navadi k maši. Med službo božjo pa ga je zadela kap. Odnesli bo ga iz cerkve v pokopališko mrtvašnico. * Srečen porod. 351etna Nela Chirugati-jeva iz Verone se je napotila proti porodnišnici. Bila je zelo mrzla noč, toplomer je beležil 16° C pod ničlo. Komaj je porodnica dospela na prag hiše, kamor je bila namenjena, so jo popalle bolečine ter e povila zdravo deklico. Osebje porodnišnice je zbraJo za Chirugatijevo znatno vsoto denarja, s katerim ji bo v sedanjem stanju pomagano. * Pogreb sedmih deklet, ki so utonile v jezeru. V Predoru pri Bergamu so pokopali sedem deklet, ki so zaradi viharja dan po božičnih praznikih utonile v jezeru, po katerem so se s čolnom vračale proti domu. Prebivalstvo pokrajine, ki globoko obžaluje tragično usodo selmorice, se je na zadnji poti žrtev viharja zbralo v velikem številu, da je spremilo nesrečnice na zadnji poti. Krste utopljenk so bile ovite s trikoloro, za njimi so korakali svojci in tovarišice, zaposlene pri istih podjetjih. Posebna čast Z razstave MušičSeJe]-Za;ndi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Na harmoniko igra Avgust Stanko 20U) Napoved časa; poročila v italijanščirri 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v s-irvenšč ni. 20.45: Radio za družino. 21.30: Koncert, vodi dirigent Armando La R';sa Pnrodi. V odmoru: Predavanje v si oven šč m 22.15: Orkester Otra. vod i d ing. Barzizza . 22.45: Poročila v italijanščini- Četrtek, 7. januarja 1943-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa: noročila v italijanščini. 12.20: Plošča. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komot-na gla«-ba. 13.00: Napoved ča^a: poroč-la v italijanščini. 13.15: Poro-čilo Vrhovnega poveljstva. Oboroženih sml v slovenščini 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročil* v italijanščini. 14.15: Koncert radijskeoa »r-kestm, vodi dirigent D. M. Pijanec. Lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17 00: Napoved časa: poročila v italijanščini 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koi<<-ri tenorista Antona Sladofljeva. 17.35: Kcticert pro. Skoraj na dan natančno je pet let kasneje Italijan Fausto Coppi povečal to daljavo za 31 m in spet povrni« ta svetovni rekord nazaj v Italijo. V francoskem kolesarskem taboru seveda še n so opustili nade, da bi to svetovno znamko čimprej spet spravili v Francijo. Med številnimi kandidati, ka bi se lahko lo.iii te naloge, pa sta samo dva (Idee in Giguct) močna dovolj, da bi jo izvršila. V pu tev bi pr šel razen teh dveh Francozov morda še znani holandski vozač Pedenaars ki je" v tetku sezone že uspešno opravil ne-l-.-j poskusov, ni pa zaradi defektov na kolegih nikoili vztrajal do konca. Vse te napovedi so seveda v tesni zvezi z nameni sedanjega rekorderja Coppia samega, ki se menda na tihem tudi pripravlja da bi nekega dne poskusil dvigniti svoj rekord na do zdaj nedoseženih 46 km na uro. » Ko so Švedu Gundarju Haeggu leto® podelili zlato kolajno kot najboljšemu športniku sezone, je bila vsa športna javnost zadovoljna s to odločitvijo, kajti ta mladi gasilec iz kraja Gavle je letos poleti dosegel rekorde, nad kater mi je strmel ves »vet. Razumljivo je. da je pootai) Gundar Haegg najboilj priljubljeni športnik po vsej Švedski in ga danes poznajo najmanj tako kakor sivolasega kralja Gustava ki je tudi še ves navdušen za šport. Haegga in njegovega tovariša Anderss*^na ter še tretjega atleta Lidmana so Amer čani že nekajkrat vabili onstran morja, toda vse njihove vabe so ostale zaman. V poplavi navdušenja za Haegga »o za-čeili na Švedskem vse mogoče predmete ; •gledal za 600 Lir. Po nudbe na ogl. ~dd Jutra. 270 13 Zimsko suknjo "portno s pasom ili brez, dobro ohrnn'eno kup m takoj. P nudbe pod »za srelnjevisoko postavo« na ogl. odd. Jutra 257 13 Dotrpel je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, naš preljubi soprog, dobri, skrbni oče, stari oče, brat, stric in tast. gospod HERMAN LENASSI uradnik drž. žcIeznice v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 6. januarja 1943 ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja - na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trebnje, Trieste, dne 4. januarja 1943. Globoko žalujoči: EMA, soproga; HERMAN, sin; EM1, sinaha; JELA in VLASTA, vnukinji — in ostalo sorodstvo Dne 4. januarja 1943 je umrl naš ljubljeni oče in stari oče, gospod JANEZ ŠIMENC mestni upokojenec previden s tolažili fev. vere, v 87. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 7. januarja ob %3. url popoldne z Zal — kapele sv. Janeza — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo zanj darovana v četrtek, dne 14. januarja t. L ob 7. url v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, Ježica, Dolsko, dne 5. januarja 1943. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO P. G. VVodehousei 65 TNI SAM Humorlstičen romafl Urno je pograbil klobuk, ki ga je bil pritisk vode odnesel več metrov daleč, in jadrno vzel podplate pod pazduho. Mrak se je zgrnil za njim, Sam pa je z zadovoljstvom, ki ba občuti blodni vitez po slavnem dejanju, vrgel škropilno cev na tla in počakal Kaye, ki je bila krenila proti njemu. »Kdc je bil ta gost?« jo je vprašal. Kay je bila videti močno pretresena. Težko je dihala. »Clau^e Bates,« je rekla z rahlo drhtečim glasom. »Claude Bates!« je s še bolj drhtečim glasom vzkliknil Sam. »Ko bi bil vedel da je on, bi ga bil z brcami gnal po vsem Londonu.« »Da bi ga le bili!« je zamrmrala mladenka. »A kaj vraga je delal tu, ta prekleti človek?« »Slučajno sva se srečala pred Viktorijino postajo. Menda je sedel v isti vlak in me sledil do doma.« »Lopov!« »Na vrtu sem mahoma naletela nanj ...« »Razbojnik!« »Kaj menite, ali je upanje, da mu danes ali jutri kdo razbije glavo?« je 2 resnim glasom vprašala Kav »Preklemansko klavrno izpričevalo b! bflo za javno vest sodobnih Angležev, če bi smela ta ostudna žival še dolgo strašiti po Londonu. Hkratu pa se mi zdi,« — tu je Sam nežno pritajil glas, — »da je prišla vsa stvar baš v pravem trenutku. Ali ni to očiten dokaz, kako prav sem imel, ko sem vam rekel pri .lunehu'... da potrebujete ...« »Da,« je Kay odgovorila, »ali o tem bova govorila pri drugi priložnosti, če vam ni nevšečno. Menda ste opazili, da ste me pobrizgali z vodo.« »Kaj?« je neverjetno vprašal Sam. »Vas?« »Da, mene.« »Če ste hoteli reči Batesa?« »Ne. O Batesu ne govorim. Potipajte mojo laket, ako ne verjamete.« Sam je spoštljivo iztegnil roko. »Kakšne prekrasne lakti imate!« »Da. In vse mokre.« »Res je, premočeni ste,« je nazadnje priznal mladi človek. »Vse, kar vam morem reči, je to, da mi je neizrekljivo žal. Kar sem storil, sem storil z najboljšim namenom. Morda nekoliko ihtivo ... deniva, da sem bil neroden, a vsekako je bil moj namen kristalno čist.« »Bog ne zadeni, da bi bila v vašem dosegu, kadar nimate najboljšega namena. Nu, konec koncev so to samo pripombe...« »...Po sijajni zmagi, kaj ne?« je Sam dokončal. »Zdaj moram pa hitro v hišo, da se preoblečena,« je rekla Kay. »Počakajte! Najprej urediva to stvar. Po nocojšnjem dogodku gotovo priznate, da potrebujete zaščitnika.« »Prav nič ne priznam.« »Ne priznate?« »Ne.« »Za Boga! Ko se takle Bates podi okrog vas, zalezuje vaše korake in vdira na vaš vrt? Morali bi izprevideti • • »... Da se bom prehladila,« je dokončala Kay. »Pa res! Da nisem takoj pomislil na to! Precej morate v hišo.« »Tako je.« »Samo trenutek še počakajte!« je Sam zaprosil. »Najprej moram nekaj dognati. Zakaj mislite, da nisva že od začetka vekov ustvarjena drug za dru-p-nem 0 Globoko 'en premišljeval o tem, in ne gre mi v glavo, kako morete biti tako trdovratni. Saj sva si na primer v vsem podobna. Imava ista nagnjenja . »Mislite?« »Nedvomno. Tako na primer: oba sovraživa Clau-da Batesa. Potem vzemiva hrepenenje po življenju na kmetih, ki ga z vami docela delim. Ptičke, sapice, drevesa, čebelice... vse te stvari so mi drage, in vem, da tudi vam. Moj edini smoter je, zbrati toliko denarja, da si kupim kmetijo, in se lotiti gospodarstva. Menim, da bi bilo kaj takega tudi vam po duši.« »Kaže, da ste kar dobro poučeni o meni.« »Vse to vem od vašega strica.« »Kaj res nimata drugega opravka?« je smehoma vprašala Kay. »Zdi se mi, da zapravljata čas.« »Pri urejanju tednika, kakršen je .Home Compa-nion', se mora človek pogosto odpočiti. Treba je, da kdaj pa kdaj dene roke navzkriž, drugače bi se utegnil stroj pokvariti. V t?kih trenutkih mu priieten razgovor najbolj dobro de, in kaj naravno je, da se sučejo skoraj vsi najini pomenki okrog vaa.« »Zakaj neki.« »Ker ga ni drugega predmeta, ki bi me le količkaj zanimal. Nu prav. Da se vrneva k stvari: mislim, da sva si v vsem podobna ...« »Pravijo, da se v zakonu najbolje skladajo nasprotni značaji,« je pripomnilo dekle. »,Home Companion' je to bajko izpodbil. V svojem odgovoru .Zaskrbljenemu' v Wiganu trdi teta Iza-bela baš nasprotno.« »Že dolgo se vprašujem, kdo bi tegnila biti ta teta Izabela.« , »Če bi izdajal skrivnosti ,Home Companiona, bi se pregrešil zoper najpreprostejša pravila dobre uredniške politike. Povem vam samo toliko, da je teta Izabela zelo mnogostranska oseba. Odgovori vam na vse, kar koli jo vprašate. Lahko mi verjamete. če rečem, da ve vse.« »Vprašujem se, ali tudi ve, da bom dobila pljučnico ?« . »Sveta nebesa! Pozabil sem bil. Niti za trenutek vas ne bom več zadrževal.« »Prav. Do svidenja torej.« »Počakajte!« je spet zamoledoval Sam. »Ko že govoriva o teti Izabili: ali ste čitali v zadnji številki njen odgovor .Romeu' iz Middleborougha ?« »Ne. Saj je vobče še nisem imela v rokah«. »Hudimana! Jedro odgovora je v tem, da nikakor ni nenrimerno, če pelje mlad človek mlado dekle v gledališče, s pogoiem, da gre za matinejo. Narobe: to se lahko smatra za tenkočutno pozornost. Iz jaz imam kakor nalašč dva izvrstna sedeža za iutrišnjo predstavo v Wlnter Gardenu. Bi vas veselilo iti?« Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja ta konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za Inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi 9 Ljubljani