I-123
Strokovni prispevek/Professional article
HEMOFILIJA Z INHIBITORJI: UPORABA
REKOMBINANTNEGA FAKTORJA VIIa
HEMOPHILIA INHIBITOR PATIENTS: THE USE OF RECOMBINANT FACTOR VIIa
Dušan Andoljšek, Samo Zver
Klinični oddelek za hematologijo, Interna klinika, Klinični center, Zaloška 7, 1525 Ljubljana
Prispelo 2004-03-01, sprejeto 2004-03-11; ZDRAV VESTN 2004; 73: Suppl. I: 123–6
Key words: hemophilia; inhibitors; hemophilia and inhibi-
tors; recombinant F VIIa
Abstract – Background. Recombinant factor VIIa can in-
duce hemostasis and controls bleeding in surgery in hemo-
philia inhibitor patients and in other hemostatic disorders,
e.g. thrombocytopenia, platelet function disorders, coagula-
tion disorders due to drugs and liver disease, in trauma and
surgical patients. We describe the use of rF VIIa in bleeding
episodes and surgery in four hemophilia A inhibitor patients.
Patients and methods. We used rF VIIa in 6 bleeding episodes
and in 3 surgical procedures (intracerebral and subdural
hematoma, hematoma of the sculp) in four hemophilia
inhibitor patients. 90 µg/kg b.w. rF VIIa was given every 2
hours for 24–82 hours, then the time interval was gradually
changed to 6 hours.The treatement duration depends on the
site and severity of bleeding and surgery. The traditional
assays are not suitable for monitoring the hemostatic effect
of rF VIIa.
Results and discussion. The reason for rF VIIa treatement were
inhibitors in hemophilia, necessity for treatement for several
days and surgery. In muscle, joint, gastrointestinal bleeding
rF VIIa was effective but not in hematuria and thoracic wall
bleeding with haemorhagic shock. The surgery itself went
smoothly.
Conclusions. rF VIIa controls spontaneous and posttrau-
matic bleedings, even the longlasting ones in hemophilia A
(and B) patients with inhibitors. It prevents bleeding in
major surgery. Adult patients should be treated first with
standard doses of 90 µg/kg b.w. every 2 hrs for 24–48 hrs.
Than time interval is gradually prologed to 6 hrs. The traditio-
nal assays are not suitable for monitoring the hemostatic
effect of rF VIIa. Close monitoring is required in all patients to
determine efficacy and insure safety of treatement.
Ključne besede: hemofilija; inhibitorji; hemofilija z inhibi-
torji; rekombinantni faktor VIIa
Izvleček – Izhodišča. Rekombinantni aktivirani faktor VII
(rF VIIa) lahko omogoči zaustavljanje krvavitve ali varen ki-
rurški poseg pri hemofiliji z inhibitorji, pa tudi pri bolnikih,
ki imajo druge motnje v hemostazi, npr. trombocitopenijo,
motnje v delovanju trombocitov, motnje v koagulaciji zaradi
zdravil ali napredovale bolezni jeter ali celo normalno hemo-
stazo ob začetku bolezni, npr. pri poškodovancih. Poročamo
o zdravljenju z rF VIIa pri različnih krvavitvah in kiruških
posegih pri štirih bolnikih s hemofilijo A z inhibitorji.
Bolniki in načini zdravljenja. Zdravili smo štiri bolnike s hemo-
filijo A z inhibitorji, šest krvavitev na različnih mestih in tri
nevrokirurške operacije. Odmerek rF VIIa je bil 90 µg/kg tele-
sne teže vsaki 2 uri prvih 24–82 ur, zatem pa smo presledke
med odmerki zdravila postopno podaljševali do 6 ur. Traja-
nje zdravljenja je bilo odvisno od mesta in velikosti krvavitve
in če je šlo za operacijo. Primerne laboratorijske preiskave za
spremljanje učinka rF VIIa ni.
Rezultati in razpravljanje. Vzrok za uporabo rF VIIa so bili
inhibitorji pri hemofiliji, dalj časa trajajoče zdravljenje krva-
vitev, operacija. Zdravili smo krvavitve v mišice, sklep, preba-
vila, sečila, steno prsnega koša in uporabili rF VIII pri treh
operacijah zaradi intracerebralnega hematoma, subduralne-
ga hematoma in v skalp.Krvavitve so se zaustavile, razen he-
maturije (neznanega vzroka) in krvavitve v steno prsnega
koša s hemoragičnim šokom. Operacije so potekale brez za-
pletov.
Zaključki. rF VIIa učinkovito zaustavi krvavitve na različnih
mestih pri osebah s hemofilijo A (in B) z inhibitorji, čeprav so
krvavitve trajale že dalj časa, preden smo začeli zdravljenje z
rF VIIa. Prav tako prepreči krvavitve med in po operaciji, tudi
veliki. Za odrasle je odmerek zdravila 90 µg/kg telesne mase
vsaki 2 uri 24–48 ur. Med zdravljenjem odmerek zdravila
ostane isti, spreminjamo pa postopno čas med dvema odmer-
koma od 2 na 6 ur. Zaenkrat nimamo nobenega laborato-
rijskega preskusa za oceno učinka rF VIIa na hemostazo. Kli-
nično učinkovitost zdravila ocenimo s pogostimi pregledi bol-
nika.
ZDRAV VESTN 2004; 73: I-123–6
I-124 ZDRAV VESTN 2004; 73: SUPPL I
Uvod
Običajni način zaustavljanja krvavitev pri bolnikih s hemofilijo
A ali B in protitelesi z lastnostjo inhibitorja (inhibitorji) za ko-
agulacijski faktor VIII (F VIII) ali IX (F IX) s koncentratom ko-
agulacijskega faktorja ni učinkovit. Rekombinantni aktivirani F
VII (rF VIIa; NovoSeven, Novo Nordisk, Danska) lahko omo-
goči zaustavljanje krvavitve. Varno lahko opravimo tudi kirurške
posege (1).
Poročamo o zdravljenju krvavitev in kirurških posegih pri šti-
rih bolnikih s hemofilijo A in inhibitorji za F VIII.
Bolniki in načini
Bolniki so dobivali rF VIIa v odmerkih po 90µg/kg telesne teže.
Med zdravljenjem je odmerek ostal isti, spreminjali pa smo
postopno čas med dvema odmerkoma od dveh na šest ur.
Ravnali smo tako kot običajno pri zdravljenju krvavitev pri bol-
nikih s hemofilijo.
Do leta 2003 smo spremljali domnevno terapevtsko učinkovi-
to raven rF VIIa z določanjem protrombinskega časa izho-
diščno, po prvem odmerku zdravila in če smo spremenili (po-
daljšali) čas med dvema injekcijama rF VIIa. Protrombinski čas
se je skrajšal po rF VIIa za več kot polovico od izhodiščnega,
večinoma na 6–7 sekund. S pogostimi pregledi bolnika smo
ocenjevali klinično učinkovitost zdravila. Od 2004 ocenjujemo
učinkovitost zdravila le klinično.
Raven inhibitorjev za F VIII v plazmi je, kot je ustaljeno, v
Bethesda enotah/ml (Be/ml). Aktivnost F VIII v plazmi je v
enotah/ml. Povprečna aktivnost F VIII v plazmi zdrave osebe
je 1 E/ml.
Bolnik 1
Š. S., rojen 1952, je kot otrok imel zaradi hemofilije A številne
krvavitve v gležnja, koleni in komolca ter tudi v desno mišico
ileopsoas. 1977, ko je imel 25 let, so mu ugotovili inhibitorje za
F VIII. Leta 1978 je dobil hematom v desni goleni, ki se je okužil. Ni
se odločil za operacijo. Vnetje se je v dveh letih zazdravilo samo
po sebi z veliko brazgotino in izgubo mišic desne goleni. Do 1989
ni prihajal po pomoč v bolnišnico kljub krvavitvam v koleni, levi
kolk, levo ramo. Leta 1989 je nastala zožitev pilorusa zaradi pritiska
hematoma na dvanajstnik. Ker je bila raven inhibitorjev majhna
(2,3 Be/ml), je dobil velike odmerke koncentrata F VIII, napravlje-
ne so bile plazmafereze, dobil je infuzije imunoglobulinov in
ciklofosfamid. Krvavitev se je ustavila, vendar pa je ob koncu
zdravljenja porastla raven inhibitorjev (32 Be/ml). Leta 1991 je
imel meleno, ki je sama po sebi prenehala. Raven inhibitorjev je
bila razmeroma majhna (5 Be/ml). 1992 je ileus zaradi krvavitve iz
mišice ileopsoas v desno polovico trebušne votline prenehal, ko
se je ustavila krvavitev po zdravljenju s koncentratom F VIII iz
plazme svinj (Hyate C). Pojavili so se inhibitorji za svinjski F VIII
(13 Be/ml), obenem pa se je tudi zvečala raven inhibitorjev za F
VIII (humani) (54 Be/ml). Leta 1995 so ga sprejeli s hudo anemijo
(koncentracija hemoglobina 60 g/l) in šokom (RR 60/0 mm Hg)
potem, ko je teden dni doma krvavel v mišice hrbta. Dalj časa je
bilo potrebno zdravljenje s FEIBA.
V začetku leta 1999 so ga sprejeli zaradi krvavitve v levi komolec in
ramo po padcu. Med dnevom je zavest postajala motena. Ugotovi-
li smo krvavitev v možganovino temporoparietalno. Stanje bolni-
ka se je hitro slabšalo, operacija je bila nujna. Za začetek operacije
smo zagotovili hemostazo z masivno infuzijo koncentrata F VIII,
da bi nadaljevali zdravljenje z rF VIIa, ko bi ga v nekaj urah dobili.
Pri oceni za hemostazo potrebne količine koncentrata F VIII smo
upoštevali, da je bila raven inhibitorjev ta čas 6 Be/ml. Po koncen-
tratu F VIII je bila aktivnost > 1,0 e/ml. Že proti koncu operacije je
dobil rF VIIa 90 µg/kg telesne teže. Po operaciji smo zdravljenje
nadaljevali tako, da je ostal odmerek zdravila ves čas enak, posto-
pno pa smo podaljševali čas med injekcijami zdravila. Prva dva
dni je dobil rF VIIa vsaki 2 uri, nato dva dni vsake 3 ure, kasneje pa
na 4 ure. Šesti dan po operaciji nismo dobili zdravila in ga pol
dneva ni dobil. Nastal je majhen hematom subduralno na mestu
reza, da je bila potrebna druga operacija. Odmerki zdravila in čas
med njimi so bili povsem enaki, le da smo po tednu dni podaljšali
čas med odmerki zdravila na 6 ur. Z zdravljenjem smo prenehali
dvanajsti dan po prvi (intracerebralni hematom) oziroma osmi
dan po drugi (hematom subduralno na mestu reza) operaciji. Ob
koncu je bil bolnik brez nevrološke prizadetosti, psihično povsem
urejen, vendar pa s preležanino kože nad križnico ter zelo suh.
Raven inhibitorjev za humani F VIII je bila 23 Be/ml, za svinjski pa
12 Be/ml. Dvajset dni po operaciji subduralnega hematoma je
ponovno zakrvavel iz rane v skalpu. Dobil je tri odmerke rF VIIa 90
µg/kg telesne teže v razmakih po 2 uri. Že po prvi se je krvavitev
ustavila. Tri dni zatem je bila potrebna tretja operacija v splošni
anesteziji, ker je bilo v skalpu v okolici reza obilo krvi in je grozila
nekroza tkiva. Zdravili smo teden dni z rF VIIa na enak način kot
ob prvih dveh operacijah.
Konec leta 2003 so ga sprejeli zaradi odvajanja svetlo rdeče krvi in
bolečin okoli popka po velikem obroku sadja. Imel je blago ane-
mijo (koncentracija hemoglobina 91 g/L), blato, pregledano na
prikrito krvavitev, je bilo pozitivno. Ugotovili so erozije želodca.
Končnega dela črevesja niso endoskopsko pregledali zaradi rigi-
dnih kolkov in kolen. Pregled so odložili. Dobil je, poleg drugih
zdravil, rF VIIa 90 µg/kg telesne teže teden dni, prvi dan vsaki 2 uri,
nato vsake 3 ure in od četrtega dne vsakih 6 ur. Blato, pregledano
na prisotnost krvi, je bilo že drugi dan negativno.
Bolnik 2
P. M., rojen 1969, je imel zaradi hude hemofilije A že v otroštvu
krvavitve v desno koleno in komolec ter desno mišico ileop-
soas. Leta 1987 so mu 18-letnemu ugotovili inhibitorje za F VIII
(5,2 Be/ml). Leta 1993 je bil postopek za odpravo inhibitorjev
neuspešen, vendar je bila po njem raven inhibitorjev majhna
(1,1 Be/ml). Ob ponovni krvavitvi v desni komolec smo ugotovili,
da se po koncentratu F VIII raven inhibitorja ne zveča znatno in da
se hitro zopet zmanjša. Tako je od leta 1993 do 1996 dobil za
zaustavljanje in preprečevanje krvavitev, ki so bile pogosto v
velike sklepe rok in nog, koncentrat F VIII v večjem odmerku. Leta
1996, ko več kot pol leta ni imel krvavitev in ni dobil zdravila,
inhibitorjev prehodno nismo več dokazali. Konec leta 1996 je
raven inhibitorjev porastla na 32 Be/ml, vendar pa od 1996 do
2003 ni več prihajal. Konec leta 2003 je dobil krvavitev v desni
ileopsoas, trajala je že več dni, predno je prišel. Raven inhibitorjev
je bila 3,6 Be/ml. Sprva so mu dali FEIBA. Že drugi dan pa je dobil,
ker ni bilo izboljšanja, rF VIIa 90 µg/kg telesne teže, 3 dni vsake
3 ure in nato 3 dni vsakih 6 ur. Drugi dan zdravljenja je bolečina
v trebuhu popustila.
Bolnik 3
Š. A., rojen 1928, aktivnost F VIII 0,059 e/ml. Imel je krvavitve iz
dlesni zaradi karioznih zob, ki so jih ruvali dvakrat 1994, 1999,
dvakrat 2001, trikrat 2002. Januarja 2003 je nastala zmedenost in
nastajajoča hemipareza desno po padcu, tako da je sledila trepa-
nacija subduralnega hematoma levo parietotemporalno. Dobival
je koncentrat F VIII. Aprila 2003, tri mesece po operaciji, je nastala
pareza desne roke zaradi ponovnega nastajanja hematoma zno-
traj starega. Dobil je takoj koncentrat F VIII, vendar pa se je
izkazalo, da so se pojavili inhibitorji za F VIII (11 Be/ml). Zdrav-
ljenje smo nadaljevali z rF VIIa 90 µg/kg telesne teže vsake 3 ure
4 dni, nato smo v naslednjih petih dneh čas podaljševali do
presledka 6 ur. Zmedenost je prenehala drugi dan, moč v roki se
je vrnila četrti dan. Že drugi dan je bila velikost hematoma na
posnetku CT enaka in se tudi kasneje ni več zvečevala. Ob odpu-
stu je bila raven inhibitorjev za F VIII dvakrat večja kot izhodiščno
(24 Be/ml).
Julija 2003 je nastala krvavitev v levo podlaket in zapestje. Po petih
dneh zdravljenja z rF VIIa, 90 µg/kg telesne teže in ko smo hitro
podaljševali presledek med odmerki zdravila do 6 ur, se je povsem
vrnila gibljivost prstov levice.
Krvavitve v podkožje levega prsnega koša po padcu in v desno ter
levo stegno v avgustu in septembru 2003 so zdravili s FEIBA.
Konec septembra 2003 so ga sprejeli zaradi krvavitve v zatilje in ves
prsni koš, z nemerljivim krvnim tlakom in v hemoragičnem šoku, s
koncentracijo hemoglobina 92 g/L, inhibitorji za F VIII 76 Be/ml. Po-
leg drugega je takoj dobil rF VIIa 90 µg/kg telesne teže vsake 3 ure.
Krvavitev se ni ustavila. Umrl je manj kot 24 ur po sprejemu zaradi
hemoragičnega šoka.
I-125
Bolnik 4
Š. J., rojen 1935, s hemofilijo A (F VIII 0,06 e/ml), je imel operacijo
dimeljske kile leta 1966, izruvali so mu več zob leta 1973, 1988, imel
je krvavitve iz dlesni zaradi zobne proteze 1995, amputacijo kazal-
ca desnice zaradi hematoma po poškodbi leta 1990. Novembra
2003 so mu operirali veliko popkovno kilo, takrat je dobival po-
operativno infuzijo koncentrata F VIII.
Sredi januarja 2004 je nastala huda hematurija brez znakov vnetja
v sečilih, ki je trajala par dni pred začetkom zdravljenja. Imel je
blago simptomatično anemijo, normalno koncentracijo kreati-
nina in sečnine ter elektrolitov v serumu, normalno koncentracijo
PSA. Dobil je koncentrat F VIII, obenem pa smo določili inhibitor
za F VIII: 72 Be/ml. Dobil je rF VIIa 90 µg/kg telesne teže vsake
3 ure, s postopnim podaljševanjem časa med dvema injekcijama
zdravila na 6 ur. Hematurija se je zmanjšala, ne pa prene-
hala. Vzroka nismo ugotovili niti potem, ko so napravili preiskavo
trebuha z UZ, iv. pielografijo, KT, cistoskopijo. Po 12 dneh smo
rF VIIa prenehali dajati. V naslednjih dveh tednih je hematurija
prenehala.
Rezultati
Pri štirih bolnikih s hemofilijo A in inhibitorji smo uporabili rF
VIIa pri šestih krvavitvah: v mišico ileopsoas, v mišice podlahti
in zapestni sklep, v mišice vratu in steno prsnega koša s hemo-
ragičnim šokom, v prebavila in sečila in na mesto pred meseci
dreniranega subduralnega hematoma. Zdravljenje ni bilo učin-
kovito pri krvavitvi v mišice vratu in steno prsnega koša s he-
moragičnim šokom in v sečila (hematurija z nepojasnjenim
vzrokom). Vzrok za uporabo rF VIIa pri krvavitvi so bili inhibi-
torji za F VIII.
Prav tako smo uporabili rF VIIa pri treh operacijah bolnikov s
hemofilijo A in inhibitorji: pri operaciji hematoma v možgano-
vini temporoparietalno, subduralnega hematoma in hemato-
ma v skalpu. Zdravljenje je bilo v vseh treh primerih učinkovi-
to. Vzrok za uporabo rF VIIa so bili inhibitorji, verjetnost, da bo
zdravljenje trajalo dalj časa, podatki o majhni učinkovitosti dru-
gih pripravkov, npr. faktorjev protrombinskega kompleksa,
FEIBA, da si tveganja pri nevrokirurški operaciji nismo mogli
dovoliti.
Razpravljanje
Protitelesa z lastnostjo inhibitorja za koagulacijski faktor se po-
javijo pri 20–30% bolnikov s hudo hemofilijo A, pri B pa le pri
3%. Znani dejavniki tveganja za nastanek inhibitorjev so muta-
cije gena za F VIII in geni, ki urejajo imunski odgovor. Pomen
drugih dejavnikov okolja ni dobro poznan kot tudi ne patoge-
neza nastanka inhibitorjev (2). Pri dveh naših bolnikih so inhi-
bitorji nastali v adolescenci pri hudi hemofiliji A, pri preostalih
dveh pa v starosti in pri lahki obliki hemofilije A. Patogeneza
nastanka inhibitorjev je gotovo različna.
Nastanek inhibitorjev pri hemofiliji predstavlja glavni zaplet
bolezni in je vzrok, da je običajno zdravljenje krvavitev s kon-
centratom koagulacijskega faktorja neučinkovito. Obstajajo
različne možnosti zdravljenja z nadomeščanjem: z aktivirani-
mi in neaktiviranimi faktorji protrombinskega kompleksa, FE-
IBA, F VIII iz plazme svinj. Pri vseh so zapleti: preobčutljivost-
na reakcija na beljakovine, povečano tveganje za trombozo
(3).
Z rekombinantnim aktiviranim faktorjem VII (NovoSeven, No-
vo Nordisk, Danska) lahko zaustavimo krvavitve pri hemofiliji
z inhibitorji, še več, tudi krvavitve pri hudih poškodbah in pri
kirurških bolnikih, ki imajo v začetku normalno hemostazo
(1).
Že od štiridesetih let prejšnjega stoletja je znano, da F VII tvori
komplekse s tkivnim faktorjem (TF), ki je na mestu poškodbe.
F VIIa nima encimske aktivnosti sam po sebi, ampak le skupaj
s TF, da aktivira F X. Tako je tudi nastala zamisel, da bi z eksoge-
nim F VIIa zagotovili hemostazo pri hemofiliji z inhibitorji. F
VIIa bi prišel na mesto poškodbe, ne da bi povzročil spre-
membe v krvnem obtoku, zagotovil bi hemostazo le na mestu
poškodbe, neodvisno od F VIII in F IX (1, 4). Po aktivaciji F X bi
nastala dovolj velika količina trombina, da bi na površini aktivi-
ranih trombocitov nastal čvrst in za fibrinolizo odporen fibrin-
ski strdek. Kasnejše laboratorijske in klinične raziskave so to
potrdile (4).
Pri kliničnih raziskavah so učinek zdravila dosegli z manjšimi
odmerki, kot so predpostavljali na osnovi in vitro preskusov.
Po prvih kliničnih izkušnjah so priporočili za hude krvavitve in
operacije odmerke 90 do 120 µg//kg telesne teže vsaki 2 uri
prvih 24 ur. Tako zagotovimo hemostazo pri 83–95% hudih
krvavitev in pri 90–100% operacij (1). Preskušajo tudi »mega«
odmerke rF VIIa, zlasti pri krvavitvah v sklepe, da bi dosegli
boljše zaustavljanje krvavitve zaradi večjega nastajanja trombi-
na. Vse več je podatkov, da so razlike med bolniki v očistku
zdravila, v sposobnosti za nastajanje trombina na površini akti-
viranih trombocitov. Vse to vpliva na učinek in učinkovitost
zdravila (1). Primerna količina zdravila je verjetno od hemofi-
lika do hemofilika različna, pa tudi med bolniki, ki jih zdravimo
zaradi drugih motenj (1).
Uporabili smo običajni odmerek zdravila 90 µg/telesne teže,
večinoma vsaki 2 uri prvih 24 do 82 ur. Učinek zdravljenja je
bil ugoden, ko smo zdravili krvavitev v mišico ileopsoas, v
zapestje in mišice podlahti, v prebavila, ponovno na mesto
dreniranega subduralnega hematoma, čeprav so krvavitve
trajale že dalj časa, predno je začelo zdravljenje z rF VIIa.
Znano je, da je zdravljenje bolj učinkovito, če se začne takoj, in
potrebno je manj odmerkov zdravila (5). Zdravljenje krvavit-
ve v sečila, ki je trajala je več dni, je bilo neučinkovito. Prav tako
nismo zaustavili krvavitve v zatilje in steno prsnega koša v
nepovratnem hemoragičnem šoku. Možnosti za to je več: da
je šlo za krvavitev iz velike žile in tkiva in ni bilo mogoče
vplivati na iztekanje krvi, da je bil »povprečni« odmerek rF VIIa
le premajhen ali pa očistek zdravila prevelik. Pri vseh ki-
rurških posegih je bilo zdravljenje učinkovito: pri operaciji
intracerebralnega hematoma, subduralnega hematoma po
predčasni kratkotrajni prekinitvi zdravljenja in v skalpu. Za to
krvavitev se je pri ponovni operaciji izkazalo, da ima kirurški
vzrok.
Ugotovili so, da že majhne koncentracije rF VIIa, brez
TF, lahko aktivirajo F X, kot je to pri izvedbi protrombin-
skega časa. Večje koncentracije rF VIIa nimajo nobenega do-
datnega učinka. Največje mogoče skrajšanje protrombinske-
ga časa nastane pri koncentracijah rF VIIa, ki so znatno pod
terapevtskimi. Zato ta preskus ni primeren za spremljanje
učinka rF VIIa, čeprav se je to zdelo v začetku (6). Zaenkrat
nimamo nobenega pravega laboratorijskega preskusa za oce-
no učinka rF VIIa na hemostazo. Morda bo to čez čas trombe-
lastografija, rotacijska trombelastografija ali različice teh nači-
nov (6).
Zaključki
rF VIIa učinkovito zaustavi krvavitve na različnih mestih, npr. v
mišico ileopsoas, v zapestje in mišice podlahti, v prebavila, na
mesto preje dreniranega subduralnega hematoma, pri ose-
bah s hemofilijo A (in B) z inhibitorji, čeprav so krvavitve traja-
le že dalj časa, preden smo začeli zdravljenje z rF VIIa. Prav
tako prepreči krvavitve med in po operaciji, tudi veliki, npr.
intracerebralnega hematoma, subduralnega hematoma, v skal-
pu. Odmerek zdravila je 90 µg/kg telesne mase vsaki 2 uri 24–
48 ur. Med zdravljenjem odmerek zdravila ostane isti, spremi-
njamo pa postopno čas med dvema odmerkoma od 2 na 6 ur.
Klinično učinkovitost zdravila ocenimo s pogostimi pregledi
bolnika. Zaenkrat nimamo nobenega laboratorijskega preskusa
za oceno učinka rF VIIa na hemostazo.
ANDOLJŠEK D, ZVER S. HEMOFILIJA Z INHIBITORJI: UPORABA REKOMBINANTNEGA FAKTORJA VIIa
I-126 ZDRAV VESTN 2004; 73: SUPPL I
Literatura
1. Hedner U. Dosing with recombinant factor VIIa based on current evidence.
Semin Hematol 2004; 41: suppl 1: 35–9.
2. Oldenburg J, Schroeder J, Brackmann HH et al. Enviromental and genetic
factors influencing inhibitor development. Semin Hematol 2004; 41: suppl 1:
1–14.
3. Tagariello G, DeBiasi E, Gajo GB et al. Recombinant FVIIa (NovoSeven)
continuous infusi0n and total hip replacement in patients with haemophilia
and high titre of inhibitors to F VIII: experience of two cases. Haemophilia
2000; 6: 581–3.
4. Hedner U, Bjoern S, Bernvil SS, Tengborn L, Stigendahl L. Clinical experien-
ce with human plasma-derived F VIIa in patients with hemophilia A and high
titer inhibitors. Haemostas 1989; 19: 335–43.
5. Kenet G, Lubetsky A, Luboshitz J, Martinowitz U. A new approach to treate-
ment of bleeding episodes in young hemophilia patients: a single bolus
megadose of recombinant activated factor V II (NovoSeven). J Thromb
Haemostas 2002; 1: 450–55.
6. Gabriel don A, Carr M, Roberts HR. Monitoring coagulation and the clinical
effects of recombinant factor VIIa. Semin Hematol 2004; 41: suppl 1: 20–24.