Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 15. novembra 1922. ISasiEo Jugoslovanske Kmete z mesefao prilogo uprava' Izhaja r i ako sredo ob S. uri zjutraj. — Ceua mu (c 10 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. Posamezna Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi as poiiljijo: Uredništvu „Domoljuba", Ljub-Ijana, Kopitarjeva ulica - Naročnina, reklamacije in inserali pa: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Občni zfeor Jugoslovanske Kmetske Zveze, 9. nov. je imela JKZ svoj redni, Iotni občni zbor. Prihitelo je v Ljubljano nad 200 delegatov organizacij JKZ, da povedo na občnem zboru želje slovenskega kmeta, razkrijejo njegove težavo in da čujejo poročila svojih zastopnikov v političnih, gospodarskih in stanovskih organizacijah. Lepo število udeležencev je živ dokaz, da ima v naši organizaciji kmetska misel trdna in solidna tla in jih mora imeti, dokler se bo opirala na tako zavedne može. Zborovanje je otvoril predsednik JKZ posl. Brod a r, od vseh delegatov burno pozdravljen. Njegovo izčrpno in programa-tično poročilo se jc glasilo: Naloga Jugoslovanske kmetsko zveze je, da zbira kmetsko ljudstvo v mogočno organizacijo, s katero bo mogla uspešno branili svoje gospodarske, politične in kulturno dobrine. To svojo nalogo je Jugoslovanska kmetska zveza v preteklem poslov nem letu vestno iu tndi uspe-čno vršila. Žalostno dejstvo je, da se kmetski slan najtežje r.prijazni s trdno stanovsko organizacijo, dasi je v sedanjih razrvanih gospodarskih prililnh trdne organizacijo najbolj potreben. Preko teh začetnih težav smo pri nas s svojo organizacijo že daleč uspeli. Jugosl. kmetska zveza s svojimi Okr. kmelskimi zvezami in Kmetskimi zvezami po posameznih občinah se je udomačila in globoko v ljudstvo ukoreninila. Zlasti se je načelstvo trudilo, da zanese smisel za organizacijo kmet. stanu v slednjo vos. Vedno nam je bilo pred očmi: Ce so mogli v i.elgiji, Holandiji, Nemčiji, Avstriji ustvariti mogočne stanovske organizacije kmetskega ljudstva, tako da je ?koraj sleherni kmet organiziran, kako ne W bilo mogoče to tudi pri nas izvršiti. Preteklo poslovno leto smo napravili zo-P®t velik korak naprej. Gotovo je pa to, da ne bomo imeli popolne in do skrajnosti izpeljane kmetske organizacije, ako se kmetje sami ne bodo organizatoričnega de-. z vso ljubeznijo in velikim razumevanjem iotili. To delo zahteva veliko požrtvovalnosti, samozatajevanja in ljubezni, kmetska gruda nas je rodila, z njo smo »Pojeni z vsem svojim življenjem. Kako no bi posvetili vseh svojih moči naši zem- lji in našim ljudem, da s skupnim delom, skupnim trudom in skupno voljo ustvarimo na naši zemlji našim ljudem vse one predpogoje, ki nam bodo omogočili udobno gospodarsko življenje, pa tudi ohranili naše kmetske običaje in v krščanskih načelih zasidrano pojmovanje vsega javnega življenja. Te misli vodnice je imelo sedanje načelstvo JKZ predvsem pred očmi. »Skrb« poljedelskega ministra za kmete. Brez gmotnega blagostanja nimamo neodvisnega kmetskega stanu. Gospodarske razmere, kakor jih je ustvarila sedanja vlada, so pa take, da so naravnost naperjene proii kmetu. Ali naj vam pokažem naš državni proračun, zlasti proračun poljedelskega ministrstva? Ali najdete v njem kaj več, kakor plačo za cel štab uradr.ikov, ki opravljajo po večini birokratska dela? Kje dobite tukaj znatnejšo vsote za melioracije, z a pospeševanje živinoreje, za pospeševanje pašnikov, planin? Kmetijski proračun je cela puščava. Ali naj omenim sedanjo carinsko politiko? Ta jo taka, da mora, če bo še količkaj časa pri tem ostalo, uničiti slovenskega kmeta. Kje so krediti za poučne tečaje, gospodinjske šolo itd.? Zadružništvo — najmočnejša opora kmetskega stanu. Mi smo navezani predvsem na samopomoč. čim bolj se bomo postavili na lastne noge, tem varnejši bomo posebno sedaj, ko vladna politika ne upošteva dejanskih kmetovih potreb, ampak uravnava vse svojo delo po strankarskih vidikih. V urade se je vgnezdila stankarska korupcija. Zato smo gledali na to, da zanesemo v vse naše kroge zadružno misel, da jo razširimo na vse panogo gospodarskega dejstvovanja in se s pomočjo zadružne misli gospodarsko okrepimo in osamosvojimo. Dasi je vlada povsod, kjer je le mogla, delala našemu zadružništvu razne neprilike — niti ene podporo nismo bili deležni, pač pa smo morali prestati nebroj krivic, preganjanj in zatiranj — se je naše zadružništvo vendar dvignilo, konsolidi-ralo in okrepilo. Imamo bogate izkušnje na polju zadružništva za seboj- Današnji občni zbor naj bo krepak poziv, da se čim več moči iz kmetskih vrst poprime za-družno-kmetijskega dela. Prodre naj misel: Zadružništvo je najmočnejša opora kmetskega stanu. V teku let smo ustvarili zlasti s požrtovalno podporo duhovnikov lepo razvijajoče se zadružništvo. Zavedamo se pa, da smo v zadružništvu še komaj na pol pota. Vse naše najboljše može moramo pritegniti, da poprimejo za delo, se posvete zadružni misli in s tem tudi s krščanskim duhom oplode naše gospodarsko življenje Kmetska zveza bo morala še bolj skrbeti, da se bo potom tečajev, sestankov predavanj in javnih shodov naše ljudstvo še bolj seznanilo z zadružno mislijo in zadružnim gospodarstvom. Nekoč so v celi vasi vladale lepe družinske razmere in navade, veljalo je načelo: eden za vse, in vsi za enega. Liberalizem, pa .tudi vojska, je izkoreninil po mnogih vaseh to misel in s tem tudi izpodkopal zadružni misli tla. Prejšnje razmere moramo potom zadružništva zopet poklicati nazaj. Politična osamosvojitev slovenskega ljudstva. Kakor mora na gospodarskem polju ubirati naša organizacija pot, da se našo ljudstvo gospodarsko osamosvoji, postavi na lastne noge in si s tem /boljša svoj gospodarski položaj, ravno tako mora pa nositi zastavo v boju za politično osamosvojitev slovenskega ljudstva. Baš med tako-zvanimi zastopniki kmetskega stanu so so dobili ljudje, ki so izdali slovensko ime in ga pomagali oropati njegove politično samostojnosti. Slovenci smo se skozi stoletja borili za svoj jezik in lastno narodno samobitnost. Nikomur na ljubo ne bomo svojega življenja žrtvovali, najmanj pa na korist našim podrepnim liberalcem in nič manj hlapčevskim in neznačajnim samostoj-nežem, ki so se proti svoji boljši vesti zapisali velesrbskemu centralizmu, da morejo s pomočjo centralne vlade sebe ohraniti in tlačiti naše ljudstvo. Jasno in odkrito smo dvignili svoj glas za pravice slovenskega ljudstva in slovenskega naroda. Slovenskega naroda nismo žrtvovali nem-štvu, žrtvovali ga tudi ne bomo velesrb-stvu. Slovenski kmet je ohranil samobitnost slovenstva skozi stoletja, tudi sedaj bo ravno kmetsko ljudstvo neupogljiv boritelj 4« n slovenstvo. Edino ml smo ostali od za-Setka neomaliijivi, trdni in neizprosni v boju za slovensko avtonomijo, slovensko samoupravo, za lastno slovensko vlado. Odklanjamo vse dobrohotne ali zlohotne nasvete, v tej stvari, pa naj prihajajo od katerekoli strani. Mi imamo svoj cilj In vemo, da je vse drugo le drobtinica, če ne dosežemo tega cilja. V dno duše .smo pa tudi prepričani, da samozavestna volja naroda zmaga prej ali slej. Zato pa bodimo b povzdignjeno glavo proti cilju in s pre-tirom gledamo na one, ki so nam namerili poleno v hrbet, dasi bi bili najbolj upravičeni ravno ti, da ne motijo naših krogov. Kulturni boj. Zadnji čas so vstali novi preroki, ki jznanjajo novo vero. Kar cm o si posiavili v tridesetih letih, kar so naši najboljši n*ožje ugotovili, kar je dobro v drugih državah, na čimer so osnovane pri nas in ; !!god mogočne organizacije, to oznanjajo ■i nas za zmotno in kvarno. Mi vemo, da < i:mo sredi kulturnega boja. Ali naj vam vtevam, kaj dela višji šolski svet v Ljub-ni? Ali nc govori dovolj sklep, da se :ij ukinejo privatne šole? Ali ne vidimo, -iko s polno paro uvajajo povsod svobo-omiselstvo? Praporu, pod katerim smo : i-/rojevali že toliko častnih zmag, bomo ' o balkanske zveza pa, ki bi imela kak napadalen cilj, ue pride, in tudi to štejemo v dobro sedanjemu ministru dr. N i n č i č u. Mi pa tudi ne smemo prezreti notranjega razvoja v evropskih državah. V Rusiji je komunizem na vladi. V Avstriji je socializem zelo močan in čaka, da sam prevzame vlado. Tudi na Nemškem se razvijajo razmere v smeri socializma. V Angliji moč delavske stranke četudi nevidno, močno narašča in ni izključeno, da bo pri teh ali prihodnjih volitvah odločilna stranka. V sc to bo vplivalo tudi na naše razmere. Za srednjega kmeta sledi iz tega, da uredimo na svoji strani in iz ln«tae volje svoje razmere do kmetskih delavcev in bajtarjev. Pred dogodki, k: prihajajo k nam neizogibno, ne smemo opirati oči. Vsebolj postaja tudi jasno, d p. bo za prihodnjo ob- liko družabnega reda zadružništvo dalo temelj. Za vse to je v naši stranki dovolj dobrega 'razpoloženja in že izvršenega preddela. Ne smemo so zaustaviti, ampak napredovati. Pot za bodočnost je uravnana, držimo se trdno svojega programa, skleniino Inlno svoje vrste in pogumno ter samozavestno naprej! (Dalje prihodnjič.) V zaščito kmeta. Poslanci Brodar, Stanovnik, Nema nič in Kranjc so vložili na poljedelskega ministra sledeče vprašanje: Zadnje čase je vlada vpeljala na \se kmetske produkte tako visoko carino, posebno še na govedo in prašiče, da je vsak izvoz popolnoma onemogočen, kar povzroča hitro padanje cen osobito pri govedi ia prašičih v taki meri, da se Je bati za kmetska posestva v kratkem času najhujših gospodarskih posledic, posebno še za slovenskega kmeta, ki je edini njegov dohodek iz živinoreje in prašičereje. Vsled letošnje pičle pridelave krme je v Sloveniji vsak gospodar prisiljen odprodati skoro polovico svoje živino, vsled česar pribija triko ogromna množina živine in prašičev na trg, da jo je več kot polovico odveč kur porabi domač konsum in radi toga krr-pio-valci niti za slepo ceno ne morejo prodati svoje živine in prašičev. Ker kljub temu ne padajo cene masti in mesa primerno nizkim cenam govede ir» prašičev, jc dokaz, da vzrok dragir.ji leži drugod, nego v morebitnem premajhnem številu govede in prašičev, da jo treba zadaviti borbo proti draginji na drugem mestu. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da se boj proti draginji producentov, ki niso proizvodnja kmeta, ni pričel in da si vrled tega mera kmet nabavljati svoje potrebščine pod starimi visokimi cenami. Omenjamo tudi, da ee je tako nesmiselno visoka carina za vse kmetske produkte vpeljala ravno ob času, ko poljedelci večino svojih pridelkov, tako tudi živino in prašiče, postavijo na trg in so jih nekako prisiljeni prodati. Zato vprašamo g. ministra: 1. Ali je pripravljen zaščititi kmetijski stan, da bode zamogel svoje pridelke in živino prodati, in to po ceni. ki bode odgovarjala pridelovalnim stroškom. 2. Kakšne korake misii v tem oziru podvzeti? Prosimo za pismeni odgovor. * • • Opomba. Poslanec Brodar je moral s svojim upitom opozoriti min. poljedel., da so z brezmejno visoko carino na prašiče — predvsem pršutarje in živino — ogroženi življenski pogoji slovenskega kmetijstva. Sedaj je slovenski kmet v največji krizi. Dve leti zaporedoma je bila velika suša. Zlasti lelošnja suša je uničila skoraj vso krmo. Stanje živine bo padlo v Sloveniji skoraj za polovico. In ravno v tej »iobi zapre vlada, v kateri sedi zastopnik tako-zvane >Kmetijske« stranke, mejo. Nemogoč je vsak izvoz. Posledica tega je, da so živi-na in prašiči izgubili vsako ceno. Kmet živine rediti ne more. Kaj mu je torej storiti- (Ai razumemo težki položaj ljubljanskega prebivalstva. Nihče pa ne more od kmetov zahtevati, da bi Ljubljančanom za par kro-nic pocenili mast na račun svojega žvljen-skega obstoja, ki je z zaprtijo meje docela ogrožen. Čudno se nam zdi, da tega ne uvidi zastopnik ljubljanskega mesta poslanec dr. Gosar. Ali ne ve, da v Ljubljani draže mesarji, ne pa kmetje. Jugosl. kmetska zveza pa bo proti dr. Gosarjevemu upitu zavzela odločno stališče, potem pa zamera gori ali doli. Propadajoča Amerika.. L. 1902. je zapisal protestantovski škof severoamerikanske državice Zapadne Teksas v njujorškem listu Sun tole besede: »Pri nas v Ameriki so v splošnem razmere takšne, da mora po preteku par desetletij izbruhniti boj, kakršnega naša država še ni doživela. In ta boj se bo vršil v rodu. ki bo popolnoma brczveren.« in danes po preteku 20 let se njegove besede že uresničujejo. Zato nain je predsednik nevero-ameriških državic Ilarillng sam, ki je nedavno o priliki izvanrednega zasedanja Zvezine zbornice v Washingtonu predložil narodnim zastopnikom iu celemu narodu jasno in natančno poročilo o resnem položaju, v katerem se nahaja severoameriška država. V tem poročilu pravi: -T)o sedaj smo pomiijevalno čitali o raznih homatijah in nemirih med evropskimi narodi. Izražali smo se nad Meksiko. Obsojali vse" narode, kjer so bili delavci in narodnostni nemiri, čutili smo se namreč popolnoma varne na trdnih temeljih idealne demokracije, na katerih je sezidana naša država. Mislili smo, da, bili smo naravnost trdno prepričani, da je kaj takega naravnost nemogoče med nami. Naš razum, naša velika gospodarski«, modrost, smo mislili, jo prevelika, da bi kdaj prišlo do kakih resnih nemirov. Naenkrat so je pa pokazalo, da tudi naša državna demokratska stavba ni tako trdna, da bi se je ne dalo omajati, da, začutili smo, da se pod nami nekaj i rese, da se tresejo naši državni temelji.« In s Hardingom soglaša drug znamenit Amerikanec, po bogastvu tretji v Ameriki, kapitalist prve vrste, a obenem tudi velik človekoljub Henry Ford. Tudi on se je izjavil pred par tedni: »Lakomnost gotove vrste ljudi je tako silna, da bo prisilila druge, da spremenijo razmere. Narodu grozi nevarnost civilno vojne in padlo bo nekaj glav, preden nastane mir v Ameriki.« * * * Torej je resnično, kar smo povdarili v zadnjem »Domoljubovem« članku, da je '»» propada. Pribili smo pa tudi, da je v Amerika pri vsem svojem bogastvu na ro-veliki meri kriva tega propadanja ameriška brezverska šola. Prevzeli smo to resnico iz zgodovinskega razvoja ameriške šole. Danes pa pokličimo za pričo nekega Amerikanca samega. L. 1908. je namreč izdal ameriški pisatelj Rudolf I. Meyer v St. Louis, Mo neko knjigo z naslovom: The World, in whieh we live (Svet, v katerem živimo mi). V tej knjigi obravnava vsa vPrašanja javnega ameriškega življenja in * seveda govori tudi o ameriški držav- ni brezrerski šoli Njene znake in uspehe pa opisuje takole: »Noben duhovnik ne sme prestopiti praga državne šole z namenom, da bi poučeval krščanski nauk. Iz šol je odstranjen vsak verski znak; kvečjemu dobiš kak spomin na staro poganstvo. Ali pripada otrok tej ali oni veroizpovedi ali nobeni, zato se nihče ne briga. Tudi se nikdar ne zgodi, da bi bil od stavljen kak učitelj zaradi brez verstva; pač pa so večkrat dogaja, da ga uprav zaradi njegovega brezverstva nastavijo. Vsi od države plačani učitelji se vzgajajo v državnih vzgojevališčih. Tu jih napolnijo z brezverskimi nauki in vzgojnimi načeli, ki slonijo na modroslovju brezvernih ino-droslovcev in vzgojiteljev kot so: Locke, Kant, Eerkeley, Hume, Hegel, Herbart, Rouseau in drugi. Le tam je namreč vrhovno vzgojno načelo to, da je treba otroka vzgajati podobno kot žival brez posebnega ozira na njegovo duševnost. Zato ni čuda, da pride tudi učitelj, ki je sicer katoličan, iz takega učiteljišča napolnjen s predsodki proti katoliškim naukom. Pravtako so tudi kajigo po šolah, zlasti prirodoslovne polne verskih zmot. Le početnice imajo mnogo izrazov, ki so prevzeli iz protiver-skih knjig n. pr. ; boj za obstanekc, ; človeška opica::, : naravni izbore in podobno. Tako zase jejo že v naj nežnejša srca toki izrazi kal brezverstva in z leti vcepijo na ta način učencu prepričanje in mišljenje, ki izločuje vsako pravo naziranje o človeku in svetu. In baš prirodoslovje 3e priporoča s posebno vnemo. Sicer je res, da se učijo tudi nniogo drugih predmetov, a ravno ta mnogoličnost predmetov ustvarja v učencu neko površnost, kar mu bistri spomin, no bistri mu pa v isti ineri razuma. Tako je z duševno izobrazbo. Že iz tega pa je jasno, da ne more biti boljše z nravno vzgojo. Splošno se na nravno vzgojo tudi nič ne gleda in se prepušča golemu slučaju. Zakaj učitelj se tolaži: »Otrok si bo znal že sam pomagati, ko nastopi potreba. Ravno to ga stori možatega in budi v njem zaupanje v samega sebe, ker jesamomu sebi prepuščen. Kvečjemu mu je treba hudobijo v vsej goloti zgodaj razodeti, da jo pravočasno spozna in se ji ve izogniti.« V tem prepričanju poučuje učitelj svoj učni predmet, sicer pa učenca prepusti samemu sebi, dasi pomaga kakor pač sam najbolje ve. ia kakšne so posledice take vzgoje? Kakšen je njen vpliv r.a javno življenje? Prvo kar opažamo že pri Mrocih je popolna verska brezbrižnost. Pretežna večina otrok ne sliši ničesar med tednom o veri in je tudi v nedeljo ni v cerkev. Celo tiste, katerih starši so še vsaj po imenu katoličani, je le težko pripraviti v cerkev h krščanskem nauku, ki ga poučujejo zato nalašč nastavljeni redovniki in duhovniki. Večina otrok torej zraste v popolni verski nevednosti in mnogo izmed njih jih je. ki ne prejmejo uiti prvega sv. obhajila in seveda tudi ne opravijo prve »povedi. Ne ve do torej, kaj se sme in ne sme, kaj je greh in kaj čednost; pač pa vidijo polno slabih zgledov okrog sebe in ob teh zgledih se jih mnogo pokvari in vda pregrehi, preden sploh vedo, kaj je greh. In kolikor več jih zapusti šolo, toliko večje je število mladih zločincev, o katerih izjavljajo sodišča v premnogih slučajih, da so sploh nepoboljšljivi. Zato ima prav James, vseuciiiski profesor v Chikagi, ki je nedavno trdil, »da učitelji vodijo šole hudodelcev in ustanavljajo kraljestvo hudobije.« . . še hujše pa je, če učenec zaide na višje in visoke šole. Nihče ne dovrši teh šol, ne da bi se bil seznanil s hudobijo v polni men m skoraj ga ni, ki so ne bi bil z njo tudi zastrupil. Zakaj te šole so prava semenišča vseh pregreh... V verskem oziru pa postane redno vsakdo, ki je bil že poprej brezversko vzgojen, popoln brezverec; kdor pa je užival vsaj v domači hiši še nekaj verske vzgoje, pa redno versko popoinoma brezbrižen. Po vsem umljivo je torej, da je nravno življenje zlasti dijakov na zelo nizki stopinji. Posebno hudo je v skupnih zavodih. Strast vlada brez ovire. Zato je surovost in nasilslvo, objestnost in tudi naj-podlejse pregrehe nekaj vsakdanjega in celo na javni li krajih se dogajajo najsra-motnejši prizori. Kajpada, da se mora to poznati tudi v vsem javnem življenju. Ljudje postajajo v množinah le še kristjani po imenu. Mnogo jih sploh več ne pripada nikaki veroizpovedi, mnogo jih je, ki ne priznavajo nobenih verskih naukov kot resnico, da, celo bistveni in temeljni nauki krščanstva so jim popolnoma tuji. Res je tudi, da jih je še veliko, ki visijo na nekaterih krščanskih sporočilih svojih staršev, toda vse to j jim je le bolj zahteva družabnega življenja, ne pa sad globokega verskega prepričanja, Zavo postaja v resnici večina ljudi pravi pogani, ki se vedno bolj oklepajo šef in navad in vsega življenja nekdanjih poganov. Povdariti namreč moramo še posebej, da irnajo vodilna mesta v državi v rokah izključno i j udje, ki so izšli iz državnih! brezverskiii šol. Seveda jim je kot takim; vera trn v peti, zato pritiskajo na vse, ki neustrašeno kažejo dvoje versko prepričanje in tako pod krinko svobode ubijajo vsako versko svobodo. Naravno tudi, da se kažejo sadovi brezverske šole v javnosti nele v verskem oziru, ampak tudi v nrarnem. Neizpodbitne priče zato so naiu časopisi. Saj časopisi današnjih dni so pravi katalogi umorov in samomorov, ropov in goljufij, nenravnosti in nepoštenosti iu javnega pohujšanja vsake vrste. Priče zato so nam premnogi trezno misleči jnožje vseh veroizpovedi in nazi-racj. izmed katerih so mnogi postali pravi črnogledi v očigled toliko zločinov, drugi pa zopet zahtevajo vedno bolj, da naj se vpelje nravna vzgoja v šole, pa naj bo ža taka ali taka. Prav posebno kvarno vpliva na javno nravnost okoliščina, da se jo vpliv brezverske šole zanesel tudi v javno postavo-dajo po brezversko vzgojenih možeh. Držav u namreč nič več nepriznava kakih verskih nagibov, ki naj človeka odvračajo od | pregreh. Nravne zapovedi in prepovedi so j kot merilo, po katerem naj se presojajo človeška dejanja, iz javne postavodaje popolnoma izločene. Pravec, po katerem naj se razsoja pravica in krivica, je državni paragraf. Namesto vesti je stopila javna in tajna policija. Sodnik ima nalogo, da natančno zasli§i priče, da preišče obtežilni material, sicer pa naj izreče sodbo v smi- slu kazenskega paragrafa brez ozira na hu-dodelčevo vest. Razširijo in zidajo naj se pa ječe za vse vrste hudodelcev. Toda vse skupaj veliko ne pomaga. Brezverska ljudska izobrazba je ljudi tako izšolala, da počenjajo največje zločine, ne da bi jim oblast mogla priti do živega; pa če jih tudi zasači v svoji hudobiji se že znajo na en ali drug način izmuzniti paragrafu. Tako je torej poročal o ameriški državni brezverski šoli pred 16 leti mož, ki je vse to sam od Llizu in na licu mesta opazoval. In ali ram ne potrjuje resničnosti njegovega poročila zgoraj navedena beseda najvplivnejših ameriških mož da- našnjih dni. Dal Amerika se ruši, ruši se pa ob hudobiji brezverske šole. Seme, ki so ga sejali desetletja v brezverskih šolah je vzkalilo, hudobija je udarila na dan, strasti so razpaljene in — ker ni vere — ni več zdravila. Amerika hiti nasproti poginu. Brezverska šola ji je izkopala grob .. In sedaj občudujte modrost našega Pribičevica, Žerjava in vseh drugih, ki uvajajo brezversko šolo tudi pri na3 ... Pravijo, da so s tem za državo... O ti slepci slepi... Kdaj boste začeli gledati v zgodovino drugih držav in ne v puhlo vpitje nekaterih zagrizenih sovražnikov vere, posebej katoliške? Kdaj boste začeli trezno soditi in resno delati za blagor ljudstva in resnični obstoj države? Ali naj vam res ljudstvo s pestjo pokaže pravo sled? XXXXXX>C TJOOOOOCKr^OOtiDOC I XJOOOCOOOOOCi. OOOOOOOODOOliOOOOOC-: GospocSairsSd obasornil«:. ■ X; 000<£xžo0c COOOOOOC OO ^OOOOOC-VOOOOOC -ch. otV . MOOOOOOOOOC (D^s. i Namen in pomeri kmeiHj-skega zadružništva v Sloveniji. Kmetijske zadruge imajo dvojni namen, in sicer: Oskrbeti svojim članom kolikor mogoče po nizkih icuab nakup potrebščin in kolikor mogočo mo visoki ceni prodati pridelke svojih članov. Vesten in nesebičen zadrugar vedno iu vsikdar zastopa edino to stališče: kje bu za svoje člane ceneje nakupil, in lqe bo dražje proda) pridelke svojih članov. Ravno v tem se zadruga mnogo razlikuje od Irjrovca. zakaj trgovec vedno gleda na to, kako bo s pridom produ! svojim odjemalcem blago, in kako bo od njih poceni kupil, kar imajo isti na prodaj. Med temi dvemi naziranji je pa velikanska razlika in se je le čuditi, da naši ljudje tega bolj no upoštevajo in se bolj ne oklepajo svojega stanovskega zadružništva. Slovensko kmetijsko zadružništvo pa kljub temu, da se 75 odstotkov ljudi za to zadružništvo nič ali pa prav malo zmeni, vendar zelo veliko koristi vsemu prebivalstvu zlasti s tem, da ic to zadružnišvo splošen in siguren regulator dnevnih tržnih cen, kar ie v gotovo in redno korist ne samo članom zadrug, ampak tudi tistim, ki niso člani zadrug, ker so trgovci primorani cene svojemu blagu nastavljati v istem razmerju, kot jih nastavlja zadruga. To pa ni glavni namen našega zadružništva, ker bi s tem vzgajali (smo jih že vzgojili) ne dobre zadrugarje, ampak brezvestne sebičneže, poleg katerih bi ne mogel noben drug stan živeti v slogi in zadovoljstvu. (»lavni namen zadružništva bi moral biti vzgoja kmetijskih zadrugarjev. Ta vzgoja bi ustvarila položaj, v katerem bi član zadruge ne gledal samo na to, kako bi se pri zadrugi materijalno okoristil, pač pa tudi na to, kako bo kot član zadruge koristil svojemu sočlnnu. Potem bi izginili iz zadružništva ljudje, kateri samo na to ča- kajo, kako izrabiti zadrugo v svojo zasebno korist, kakor hitro na take prilike pri zadrugi izginejo, jim je zadruga takoj postala nepotrebna in se je nič več ne poslužujejo, ampak kvečjemu čez njo zabavljajo. Vsak dlan, kakor hi trt : ' ;.-i k zadrugi, se h tem obveže posluževati sc za-druginega poslovanja, ničesar prodati preje, doki> r ni ponudil v nakup svoji zadrugi, iu ničesar ne kupi drugje potrebščin, dokler ni pri zadrugi po istih povprašal. Ko bi enkrat to poštenje prekvasilo tedanje zadrugarje, da bi se vsi do zadnjega člana v zadrugi natančno ravnali po tej moralni obveznosti, bi poslale naše zadruge tako močne, da bi . ploh vse naše ljudstvo cd niih imelo neprecenljive koristi. Ker so pa našo ljudstvo te svoje velike obveznosti in poštenja tako malo zaveda, ki ga .je dolžno izvrševati napram svojemu stanovskemu zadružništvu, se iste v resnici ne morejo razviti v močno odporno silo napram vsem izkoriščevalcem človeške družbe. Krivo je ljudstvo samo. pred vsem isti nezavedni zadružniki, kateri so se dali vpisati v kako zadrugo, ki se je pa sedaj ne poslužujejo, ter rajši kupujejo svoje potrebščine in prodajajo svoje blago .ljudem, kateri od njihovih žuljev bogatijo ter jim za plačilo usiljujejo kulturni, gospodarski in politični boi. Tako ravnanje je nezvestoba, to je nečastno in poniževalno za naše ljudi, kateri vse teptajo, kar nam jc še sveto in drago. Opozarjamo na vse to one, ki so pristopili h kaki zadrugi in so se moško zavezali, zadruge se v vsem posluževati in biti mož, vse skoz na svojem mestu, kot zvest zadružnik. Zadružništvo bi moralo svoje člane navajati na umnejše gospodarstvo in gospodinjstvo, na večje in uspešnejše pridelovanje. Vsled tega bi dali možnost zadrugi, koristiti takim članom v zadrugi, ki ne pro-ducirajo tega ali onega, potrebujejo pa in so na zadrugo vezani, da jim oskrbi. Šale, kadar bo zadruga lahko računala na zvestobo svojih članov v vsakem oziru kot na redne odjemalce in redne dobavi- telje, bo tudi gotova, da bo blago, ki ga zanje nabavi, tudi v resnici in pravočasno oddala. T0 pa ni korist zadruge, pač pa korist vseh članov, česar bi se lahko tudi zavedali, ter Vas zlasti na to gotovost naj-; bolj opozarjamo danes, ko so tako nestalne ! cene, vsled katerih bi zadruge lahko zašla v velike težkoče ako nakupijo številu članstva primerne množine potrebščin, katerih i pa potem člani ne odvzamejo pravočasno. Tudi za take nastale škode so le člani vsled svoje nezvestobe do zadruge odgovorni. Velike napake našega zadružništva sploh je tudi v tem, ker imamo zadružništvo preveč ločeno v razne panoge Te posamezne panoge zadružništva hodijo popolnoma vsaka svoja pota. Vsak zaveden gospodar mora biti mnogokratni član raznih zadrug, če se hoče res posluževati koristi vsega kmetijskega zadružništva. Tako mora biti član nabavne zadruge, član mlekarske zadruge, član živinorejske zadruge, član strojne zadruge, član lesne zadruge, član sadjerejske zadruge, katere so mnogokrat v enem in istem okolišu. Vsaka taka zadruga ima danes precejšnje režiske otroške, svoje načelstvo in nadzorstvo. Tako za-posluje mnogo ljudi kot funcionarje pri teh malih pa številnih zadrugah. Kdor je delaven in požrtvovalno marljiv, že skoro ne ve, na katero sejo bi sel, kje bi nadziral itd. Vodstvo in razvoj pri teh različnih zadrugah se mnogokrat prepušča par (enim in istim) osebam, člani pa od vsega tega dela nimajo v resnici nikakih koristi, ali jih pa ne opazijo, če jih tudi Imajo. Priporočali bi, naj se te vrste zadrug v vodstvu za cele okraje združijo p od en/m skupnim imenom Kmetijska zadruga,, ki naj imajo svoja pravila tako urejena, da se bodo po potrebi z vsemi temi kmetijsko-gospodarskimi obrati pečale. Takšen ustroj kmetijskega zadružništva bi bil cenejši, koristnejši in bi imel tudi več vpliva na pravo zadružno vzgojo članov in sploh prebivalstva. Takšne zadruge bi si po potrebi ustanovile po celem svojem okolišu poslovalnice (posameznih strok), katere bi noj bile pod skupnim enotnim vodstvom s sodelovanjem krajevnih faktorjev. Presojati bi se ne smelo naše zadružništvo po številu raznih zadrug, ampak po njih delovanju in po zavednosti članov teh velikih vse stroke obsegajočih zadrug Delajmo za povzdigo zadružne zaveA nosti potom poljudnega tiska o kmetijskem zad^iTtišfvu in s pogostejšimi tozadevnimi plavanji po deželi v zadrugah, ker to bi dvigalo in krepilo našo zadružno zavest. Vi, ki boste le nasvete brali, poskrbite, da jih preSitajo tudi tisti, ki so jim v prvi vrsti namenjeni, to so razni nezvesti in nezavedni člani kmetijskih zadrug m jim od srca želimo, naj bi jih vsaj te vrstice prebudile in opogumile, da se zvesto j oklenejo svoje zadruge in jo krepijo ter i sebi in svojemu bližnjemu koristno napra- i VU°- Vse to noj premišljuje tudi gospodar-, fiki svet Jugoslovanske kmetske zveze i" ; naj napravi sklepe, ki bodo v tem ozir" i merilo za ureditev večjega in živahnejšega i zadružnega gibanja pri nas v Sloveniji. Franc Bor«. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujec;?, denarja. 6. aov. 10. iiot. 13. nov. Dcnnr K v K v K v »morilki dolarji (eden) 242 — 240 — 240 — avstrijske krone (*to)----— 33 — — čedKOtlov. k?one (eno)----7 82 7 82 nnglešM funti (eden)--1074 —-- francoski franki (eden)----15 62 —• — Italijanske 1 ro (ena) 10 16 10 16 10 80 bolgarski levi loden)----— — carski rubljl (sto) — — — — --- nemške marke (sto)--4 —-- romunski ioji (eden) — — 1 59-- švicarski franki (eder.) — —• 44 20 -- pol ska tiaike (sto)----— — — —- mažar>t:e krone (sto) — — v 40 — - g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 30. ok obra /naša sianje papirnatega denarja 5118 mrliionov dinarjev s g Stanje papirnatega denarja v Avstriji. Na podlagi zadnjega izkaza avsirijbko-ogrskc banke je sedaj v Avstriji za 2 bilijona 907 milijard n n. kron papirnatega denarja v promelu. Od poslednjega izkaza sc ie stanje papirnatega denarju pomnožilo za 278 milijard n. a. kron. g Podaljšanje roka za žigosanje predvojnih posojil bivše Avstro-Ogrske monarhije do 15. decembra 1022. Delegacija ministrstva tinanc v Ljubljani objavlja, da je g. fin. minister odredil: 1. Do 15. decembra 1922 se morejo v zmislu pravilnika D br. 4019 i/. Ida 1920 (Uradni iist št. 97 od 23. avgusta 1920) še podpirali in žigosati obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrtke monarhije, katerih lastniki doslej še niso bili dali žigosati Podpisale in žigosale se bodo tudi obveznice predvojnih posojil, /J so bile depouovane iu so se nahajale v inozemstvu ler so bile vrnjene lastnikom in vnesene v' našo državo, brez ozira na to, ali so žigosane z inozemskim i-igoin ali ne. obveznice, ki so bile vnesene v našo državo, pa dše niso žigosane z našim žigom, se morajo predložiti radi žigosanja. 2. Obveznice vrinili posojil se ne bodo več popisovale in žigosale, zato naj se ne predlagajo več 3. Gornji rok za žigosanje se po sporočilu reparacijske komisije ne bo več podaljšal. Lastniki nežigosanih obveznic predvojnih posojil, ki obveznic do gornjega roka ne dnjo žigosati. bodo trpeli škodo, ker se taks obveznice ne bodo upoštevale pri razdelitvi dolgov in jih naša država (odi ne bo mogla zamenjati. 4. Prošnje za naknadno žigosanje je z obveznicami vred predložiti generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu. 5. Prošnje je opremiti 9 kolkom po zakonu o taksah. CENE. t) Tržne cene v Mariboru. Govedina: 1 hg Sioveiega mesa L vrsfe 15 Din, 11 vrste 14 Din, II. vrsfe 12 do 13 Din Teletina: L vrsfe 17 50 , H. vrste 16 Din. Svinjina: prašičje meso 20 do 25 Din, salo 32 Din, črevna masi :50 Din. Perutnina: rrirjhen piščanec 16 Din, večji piščanec j0 Din, kfkoS 32 do 36 Din, raco 15 do 20 Din. 909 45 do 50 Din, zajec, domač, majhen, 8 Din, vecu 10 Din Kože: 1 komad konjske kože 100 J)n, 1 kg goveje kože 10 Din, svinjske kože 17 50 "JJJ, gornjega usnja 100 do 120 Din, podplatov ruo Din. Krma: 1 kvinlal sladkega sena 225 Din. Žito: 1 kg pšenice 4 Din, rži 3.30 Din, iečmena J Din, ovsa 4 Din, koruze 4.50, prosa 4 50 Din, tizola 4 do 5 Din. Mlevski izdelki: 1 kg pšemčns šl 6 6 Din, št. 1 5.75 Din, prosene koše '•>0 Din, iešprenia 6.25 Diir, otrobov 3 Din, koruzne moke 4 50 Din, koruznega zdi oba 5 50 Din, Meničnega zdroba 7 Din. ajdove moke št. 1 10 2 8.50 Diri, liter kaše 7.50 dinarjev. J? N« zadnji svinjski sejem v Mariboru so »ripcltah 18« prašičev. Cene: mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 400 do 650 kron; 7 do 9 tednov stari 1000 do 1100 kron; 3 do 4 mesece stnri 1200 do 1800 kron; 5 do / mescev stori 2000 do 2P00 kron; 8 do 10 meseccv stari 3500 do 4800 kron-1 leto stari 5000 do 5800 kron. Cene se od zad-ntega sejma niso znatno spremenile. g Cene hmelja Iz Zetca (Češkoslovaško) poročajo: Kupčija stalno živahna. Cene so znatno naraslle Zadnje dni sc je tržil hmelj po 650 Jo 750 češi,os', kron za 50 kg. Celo 800 češkest. kron so ž.e dosegle posamezne partije. Tudi cene lanskega hmelja so se zboljšale na 380 do 420 češkosl. kron za 50 kg, (V našem denanu pride cena Idošniega hmelja na piibližrio 110 do 120 in 130 kron za kilogram.) — Po podatkih žateškega Inneliarskega društva znaša letošnji pridelek hmelja v zafeškem okrožju 80 tisoč starih centov (po 50 kg) g Nekaj o trgovini z vinem in žganjem. Iz Zagreba poročajo: Trajni dež ie največ škodoval kal^vosti naših vin. Vsi oni, ki so letos čakali s trgatvijo, so slabo odrezali. Vinska trgovina ic povsem v zastoju radi žclzniških težkoč. Oba kolodvora v Zagrebu sta od 26. oktobra napicf zaprta za vinske pošiljaive, iovornina za vino pa slane več nego vino samo. Naši južni vinogradniki so že uverjem, da jim letos ne do uspela špekulacija z novim slabim vinom, pa ga ponujajo po 8—9 kron 1 liter. Južni vinotržci imajo v svojih zalogah nova vina loko slnbc kakovosti, da jili sploh nikdo noče kupili, uko jih pred prodajo ne zrežejo z Dalmatinccm Stara vina prodajajo po 15 do 16 kron liter. Sploh so pa kupci glede nakupa novih vin zelo vzdržljivi in i to največ radi fežkoč na železnici. Nova slivov-| Kci pada v ceni iu io ponujajo po 155 K za I I f Jslofek. — Pri nas v novomeškem, krškem in brežiškem okraju so imela leni vina povprečno j 12 odstotkov alkohola, letos pa imajo komni 6 J do 10 odstotkov. Redki vinogradniki se bodo mogli hvaliti s kakovostjo riad 10 odstotkov Se slrbše, 1«. koi v Sloveniji, ie v nekaterih drugih naših pokrajinah. Razi n Dalmacuc so le redki posamezni kraji ali celo le posamezni vinogradi, la imajo dobra vina Cene letošniai vinom '.e še niso ustalile. V Vršcu, IV li Crkvi in okolici IBa-nal) se tržijo vina po 1 do 6 bron, okoli Kri-ževca (Hrvatske) po 8 do 9 kron, v Dalmaciji po 12 do 14 kron, v Sloveniji od 10 do 18 kron za liter. g Ceno olju v Dalmaciji. Oljke so le tos obrodile v Dalmaciji zelo obilno. Kljub femu slane hter olja v Splitu še vedno 7S do Bo |.;ron, dočim je cena v Dubrovniku žc padlo in sr' more kupiti že za 40 kron 1 liter. ?niženiL> cen v ljubljenčkih goslilnah. I-jubtionski gostilničarji so znižali cone jedilom za približno 12 odstotkov. (Kdaj pridejo p* gospodje mesarji na to misel?) g Cene padejo, država pa draži. Prefečeni teden smo doživeli, da nam je vlada podražila tobak, cigareine izdelke in vžigalice. Cene smod-kam so začasno ostale 3ture. Poudarjamo, da se je ta podražitev izvršila v času, ko sedi v vladi mesar — minister Pucelj, ki zastopa kmečke koristi z mesarico. Ti ljudje so si upali povzročiti naDnd na žepe nižjih -- revnih slojev. Cene tobaku in cigareiskiiu izdelkom za 50 in še več odsfolkov. Ne j navedemo ccne, ki jih navaja uradno pokrajinska monopolna uprava v tjub-ljani. Glasi sc; Uprava držcivne monopolne ob* lasti je na podlagi sklepa upravnega sveta samostojne monopolske uprave in odobrenia im. minisirslva z dne 4. junija t. I določila nove cene za tobačne izdelke, ki slopiio danes, i. j. 8 novembra, v veljavo. Cene tobaku so sledeče: Reza n i I o b a k : a) najfinejši turški Jooak po 100 gr, kg prej 250 I), sedaj 400 D, b) najfinejši hercegovski po 100 gr, kri prej 160 D, sedaj 300 D, c) fini fuiški v zavojčkih (25 gr) kq prej 140 D, sedaj 360 D, d) fini hercegovinskj (25 gr) kg prej 120 D, sedaj 200 D, e) srednje fini turški (25 gr) kg prei 75 D, sedaj 100 D, f) naifine:ši ogrski kg prej 60 D, sedaj 75 D, g) domači duhan kg prej 50 D, sedaj 60 D, donavski kg prei 50 D, sedaj 60 D. — C i g a r e te : a) makedonske špeciia-litefe ekstra (1000 kom.) prej 500 D, sedaj /00 D, b) makedonske špecijal:'efe (1000 kom.) prei 325 D, sedaj 450 D, c) Narcnfa (1000 kom.) prej 450 D, sedai 600 D, d) egiptovske (1000 kom ) prej 425 D, sedai 450 D, r) Moeris (1000 kom.) prej 250 D, sedaj 350 D, f) damen prej 150 D, sedaj 270 D, g) šport prej 120 D, sedaj 150 D, h) ogrske prej 80 D. sedaj 100 D, tobak za pipo 76 D. Nadalje so se podražile vžigalice. Uprava drž. monopolov, oddelek prodaje v Belgradu, objavlja z naredbo z dne 2t. oktobra 1922. da je Upravni odbor samostojne monopolske uprave na svojem 89. sesturiku z dne 21 okiobra I l„ z odobr<-mem jnančnega ministra z dne 28. okiobra 1922, izdal odlok, da se poviSa monopolna taksa na vžiga* lice, in sicer za eno škatliico parafinskih \ži-] galic (100 do 120 drvic) od 0 35 na 0 43 Din: parafinske vžigalice (100 do 120 drvic) od 0 32 na Din 0 4;; paraf. vžigalice (70 do 80 drvic) od Din 0 22 do 0 26; paraf. vžig. (50 do 56 drvic) od Din 0 20 do 0 24; žveplenih vžigalic (110 do I3Č drvic) od Din 0 32 do 0 42; švedskih normalnih vžigalic (60 do 65 drvic) od Din O 32 do 0 42; švedskih mabh vžigalic (50 do 55 drvic) od Din 0 80 na Din 0.40. — Poleg lega so sc z istim odlokom in odobrenjem finančnega ministra odredile sledeče incksimalne cene za vžigalice iz domačih tovarn, in sicer za eno Škofljico parafun-skili vžigalic (100 do 120 drvic) Din 0 70; paraf. vžig. (100 do 110 drvic) Din 0.75; paraf. vžig (70 do 80 drvic) Din 0 50; paraf. vžig. (50 do 60 drvicl Din 0 50; žveplenih vžiialic (120 do 130 drvicl Din 073; švedskih normalnih (60 do 65 drvic) Din 0 85; švedskih malih (50 do 55 drvic) Din 0 75 Naši poslanci bodo proti tej neumestni podražitvi nastopili z vso odločnostjo m bodo povedali vladi, da naše nižje ljudstvo ni molzna krava, ki bi si dala ukrasli zadnjo pa,o iz svojega žepa Če hoče imeti država kaj več dohodkov, nai pograbi tisfe, ki kaj imaio, v prvi vrsii Pašiča in njegovega sinu Padeta, Puclja, Žerjava in druge li ke ljudi, od katerih bodo pri prvem pofr^slisiu letele ne lc veliko vredne akcije, amprk tudi cekini, katerih mi navadni ljudic že več ne poznamo. ŽIVINA. g Ljubljanski živinski sejem. Na jesenski sejem v sredo, dne 8. i. m., ie bilo prignanih 235 konj, 77 volov, 100 krav. 5 telet in 35 prašičev. Pri konjih so ccne znatno padle in je bilo malo kupcev Znaten padec cen je zaznamovati tudi pri govedini. Voli I vrste so se plačevali kilogram žive ieže po 22 do 24 K. II. vrste 18 do 20 K. krave 8 do 14 K Kupčija je bila živahna. Najlepši vol se je prodni po 27 K kilogram. V splošnem se lahko zaznamuje skoro 50 odstotkov padec cen goveje živine. (Cena mesu v Ljubljani ic pa kliub feinu šc vedno 60 K za kilogram. Izjemo dela lc par mesarjev. — To žanjejo!) g Zagrebški tedenski sejem dne 8. t. m. Dogon živine precejšen, mnogo kupcev, zlasti inozemskih. Cene za kg žive teže v kronah: voli 1 vrste 32 do 36 K, II vrste 28 do 30 K, III. vrsfe 20 do 24 K .krave I. vrste 28 do 30 K, II. vrste 22 do 24 K. III. vrste 16 do 18 K. teleta L vrste 54 do 58, II. vrste 50 do 52 K, mlada živina 30 do 34 K, svin:e I. vrsfe 66 do 70 K, II. vrste 55 do 60 K. — Seno se ic tržilo po /00 do 950 K, detelja po 1000 do liOO K, slama po 500 do 560 kron za kilogram. Prignanih jc bilo tudi iekai lioni, ki so se prodajali po f>000 do 12.000 kron komad. KAZNO. g Oljke v Črni gori so izvrstno obrodile. Pridelek olja računajo na 50 vagonov. g Kmetijsko razstavo za celo Dalmacijo nameravajo prirediti prihodnje lefo v Splitu. g IzsuSevanje močvirij v noši državi ima v načrtu |ioijcdelsko ministrstvo. Ce bi močvirja v naši državi izsušili, bi pridobili v Sloveniji 45 tisoč ha, v Bosni in Hercegovini 113 fisoč na, v Srbiii 43 tisoč ho, v Bartafu 90 fisoč ha in v Dalmaciji 60 fisoč ha rodovitne zemlje. Stalo pa bi izsuševanje 600 milijonov dinarjev. Manjkajo še podatki o močvirjih na Hrvaškem m v Slavoniji. PERILO je pri sedanji draginji nenadomestljiva Ali uporabljaš pri PRANjll tako milo, katero mu ne škoduje m ga ne razjeda? — AH nporabljaS »GAZELA-MILO«? Prerokovanje. Spomladi padala je toča, poleti nas je žgala suša; trpela sta telo in duša — jeseni nas zaliva moča. Shladili so se žarki vroči, pokrila megla je doline. —< Surove psovke in kletvino besnijo, kjer se žganje toči. Solzi nebo se in posluša . . . Med hišami pa burja cvili: če boste letos vse popili, bo drugo leto — suša, suša.« L i m b a r s k i. Razgled po svetu. DOMA. Prvo dejanje novega vojnega ministra je, da zahteva od narodne skupščine 800 milijonov dinarjev (ali 3 miljarde 200 milijonov kron) kredita za orožje in vojaško opremo. Stališče naših poslancev je, da se država ne more in ne sme spuščati v nobene vojne pustolovščine in je torej S00 milijonski kredit v teh obupnih finančnih razmerah, v katerih se nahaja naš davkoplačevalec, lahko usodcpoln v gospodarskem oziru. Imamo polog tega nebroj drugih mnogo važnejših in nujnejših potreb kot je oboroževanje. Zato bodo vsi naši poslanci glasovali proti. Vlada, v kateri sedi g. Pucelj, bo seveda 800 milijonski kredit vseeno dobila. Davkoplačevalci pa lahko zopet na svojih žepih občutijo, kaj se pravi liberalno voliti. Hrvatski blok je zaenkrat sklenil, da še no gre v Belgrad. Minister dr. Žerjav je predložil nov invalidski zakon, ki. je pa tako mačehovsko neinvalidski, da so sklenili invalidi sklicati v Belgrad veliko protestno zborovanje proti dr. Žerjavu. Svobodomiseln kapitalist se nikdar ni imel srca za sirote in siromake. Bolgarski ministrski predsednik Stam-bolijski jo imel dolgo razgovore s Paši-čem in zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Sprejel ga je tudi kralj. Časnikarjem je držal obsežen govor, v katerem je Srbom marsikatero bridko in resnično povedal. Zlasti je povdarjal, da je četaštva in haj-duštva v Macedoniji Srbija sama kriva — zakaj generalni štab teh hajdukov se nahaja na srbskem ozemlju, v Bolgariji pa so proti hajdukom najstrožje odredbe, ki se tudi brez usmiljenja izvršujejo. Mace-donijo prepuščajo Jugoslaviji in se ne bodo tepli zanjo. Naš poslanik v Pragi, samostojnež dr. .Vošnjak, je bil nenadoma odpoklican. Hrvatsko časopisje navaja kot vzrok, da je imel svoje roke zraven pri nekem izvozu 20.000 svinj iz Jugoslavije v družbi e Puc-Jjem. Ne vemo, kaj je resnice na tem, a samostojneži so ga enkrat zopet temeljito polomili. Za ceno dr. Vošnjaka so prodali samostojneži samostojnost slovenskega ljudstva, danes pa je dr. Vošnjak — brez korita. Seveda, to ne bo motilo g. Puclja. Glasno da je on pri koritu. Volivni boj za ljubljansko občino je zelo mrtev. Ni pravega zanimanja. Najbolj se borita med sabo mladinska hi pa starinska struja med liberalci. Sicer nobena struja ne bo dobila zadosti glasov, a gre zato, da se pokaže, katera struja jo v liberalni stranki močnejša. Vladni socialisti ,-o postavili svojo listo z namenom, da pomaga liberalcem s tem, da odtegnejo glasove Zvezi delovnega ljudstva. DRUGOD. Na Češkoslovaškem so izdali škofje pastirsko pismo, ki posebno ostro razpravlja o verski vzgoji otrok. Verni Čehi se vedno bolj oklepajo svojih škofov. — Naš pravoslavni škof Dositej, ki ga je naša vlada z ogromno plačo poslala na Češko, da pripravlja tla za pravoslavno cerkev, je doživel velik polom in sramoto. Češka narodna cerkev, ki jc zgrajena v svobodomiselnem duhu, ga jo izobčila. S tem jc pravoslavje na Češkem za vedno opravilo, naša vlada pa jo zastonj za to izmotala milijone. — S 1. novembrom so se plače v rudnikih znižale za 15/,'., od 1. decembra dalje pa sc znižajo zopet za 7%. ■— Brezposelnost na Češkem raste. Koncem septembra je bilo 137.000 ljudi brez dela, sredi oktobra pa žc 167.000. — Češkoslovaška armada šteje 150.000 mož in stane 15'/o vseli državnih stroškov. Pri nas pa 40 odstotkov. Na Turškem kemalisti vedno više dvigajo glave. Zahtevajo popolno izpraznitev Carigrada. Angleži so Io odklonili in so v Carigradu svojo armado ojačili. Kernali-stiena armada pa stoji tik preti Carigradom. Turški sultan, ki je lc imenoma turški vladar, vso oblast pa ima v rokah vlada v Augori (Mala Azija), je v angleškem varstvu. Konferenca v Lausanni se. je odložila, dokler se razmere ne razčistijo. Rusija hudo zameri Turčiji, ker jo je le-ta pustila na cedilu. Imeli sta pogodbo, da Turčija ne gre na nobeno evropsko konferenco brez Rusije, sedaj pa je Turčija pristala na konferenco v Lausanni, ne da bi zahtevala tudi udeležbo Rusije. Rusija bo zato odtegnila svoje čete, ki jih je imela na turških mejah kot morebitno rezervo turški armadi. V Italiji vlada fašist Mussolini. Jc poln sladkih besedi napram Jugoslaviji, a nihče mu ne verjame. Dokazi: Mussolini je sklenil z Mažarsko pogodbo, da mora le-ta v slučaju vojske med Italijo in Jugoslavijo postaviti na mejo osem mažarskih divizij. Tedenske novice. Domače novice. Na shod dobrodelnosti in treznosti, ki bo V nedeljo, na sv. Elizabete dan, v Ljubljani v Unionu, se še enkrat vabite vsi, ki imate srce za blagor bližnjega. Pridejo naj zlasti zastopniki društev in družb, ki naj se pri vstopu priglasijo, koliko iih je in koga zastopajo. d Mleko. Kmetijska družba so čudi da so kmetje tako malo sena naročili ki ga ona ponuja po K 9.20. — Kdor bi sena kupoval po tej ceni in mleko prodajal lo do 12 K liter, bi mel očitno izgubo. Saj je v isti številki »Kmetovalca« (15. okt. 1922) povedano, da se je cena senu zvišala kar 200 krat, mleku pa le 60 krat. Torej bo kmet sena kupil toliko, da za silo pre-tolče čez zimo. g Kmetijski pouk na ileicli. Odelek za kmo. tijstvo priredi na poučnih sestankih po deželi sledeča predavanja v drugi polovici novembra iu sh cer: 1. v nedeljo dne 19. novembra v Višnji gori (pom. okr. ekonoma Jerebia o živinoreji), 2. v po«, deljek dno 20. novembra v Cerknici (pom. 0ltr ekonoma Matjašiča o sndjereji 111 o pripravi le™ in zemlje za sajenje sadnih dreves), 3. v nedeljo 2t>. novembra v Ifotederžici (poni. okr. ekoumiia Matjašiča o živinoreji iu o napravi gnojišč in up0. rabi umetnih gnojil) in v šmihelu pri Novem mt>stu (okr. ekonom Kafol o ravnanju z moštom, o gojenju travnikov in pridelovanju krme). d Sokoli so sklenili k g. Puclju odpo-slati posebno deputacijo, ker jim je ob vse-sokolskem zletu prav posebno sol na roko, Na shodili bo pa vpil, da rti zoper Vero. Hinavščina! d Za 800 milijonov dinarjev kredita u oboroževanje so glasovali tudi samostojneži. Tem veliki>n prijateljem« kmeta je pač sečno, kako bo kmet teli 800 milijonov plačal. Naj magari propade, samo da bodo razni gospodje, ki bodo delali kupčije, s temi milijoni toliko zraven zaslužili, tia bo komaj še polovico ostalo za orožje in vojaško opremo. d Na znanje vojakom letnika 1898. Vojaki 29. pp., letnika 1898, služeči v Trcbi-nju, so se brzojavno pritožili na Jugosl. klub, češ da jim njihovo poveljstvo dela sitnosti in jili noče odpustiti. Poslanec Sta-novni kje takoj na to zojjet interveniral pri vojnem ministru in zahteval, da se tudi trebinjskem upoveljstvu zaukaže, naj takoj odpusti vojake letnika 185>l*lJo odredbi vojnega ministra so odpuščeni vojaki letnika 1898. Oni, ki so že 18 mesecev služili v avstroogrski vojski, so popolnoma prosti. Drugi, ki niso šo polnega roka do-služili, so tudi odpuščeni, bodo pa kasneje zopet vpoklicani, da doslužijo postavni rok. — če bi v kaki gamiziji imeli vojaki omenjenega letnika sitnosti, naj to takoj naznanijo Jugosl. klubu. d Podpisani, rojeni leta 1898. se naj-prisrčneje zahvaljujemo našim poslancem SLS in celemu Jugoslovanskemu klubu za uspeh, katerega so dosegli in katerega si hočemo tudi mi v spomin zasaditi v dno 6rca. Mnogo dela so imeli in sitnosti, preden so dosegli ta cilj. Zatorej pošiljamo najlepše pozdrave že iz domovine našim poslanccm in celemu Jugoslovanskemu klubu. Štefan Petkovsek, Feliks Buh iz Vrhniko, Jakob Grlj, Gor. Jezero pri Cerknici, Ivan Turlc iz Blok, Franc Zalar n Beča. d Občni zbor Kmetijsko družbe se je vršil 8. t. m. Z vladnim nalistvom so samo-slojneži dobili lansko leto večino, dasi ima-« jo med kmeti komaj 10 odstotkov pristašev. Naši se za Družbo ne zanimajo vef dosti, ker je prišla na strankarska potopa bi Družbo tem gotoveje obdržali v svojih rokah, so samostojneži povišali članarino na 80 K, ker vedo, da bodo ta denar samostojni mesarji Sn gostilničarji lahko odrinili, teže pa revnejši kmetje. Število Članov je v preteklem letu padlo od 29.000 na 18.000, v prihodnjem letu pa bo še slabše. Pametno bi bilo, da se kmetje pri naročanju potrebščin vedno bolj oprimejo svojega zadružništva. d Hlapčevstvo. V srednjih šolah po Slovenskem se je pred kratkim moral prebrati menda na povelje ministrstva odlok, kako so se slovenski abiturienti (osmo-žolci z maturo), ki so napravili lansko leto Izlet v Srbijo, grdo obnašail. V resnici pa bo le glasno protestirali, ker je neki klečeplazni slovenski profesor v svojem govoru grdil slovenstvo. In sedaj ministrstvo — Bamo da ponižuje Slovence — pošilja odloke z lažmi v Slovenijo in to morajo slovenski profesorji citati slovenskim dijakom. Fuj, klečeplastvo! Kje je profesorsko društvo, da bi se uprlo takemu sramote-nju? — Ali pa g. Pribičevič ne ve, kako bo se pred dvema letoma, ko so prišli srbski abiturienti v Slovenijo, balkansko obnašali. Pa je bilo vse dobro in na srbskih gimnazijah so ni bral noben odlok. d Sodniki zapuščajo državne službe in sicer najboljši, ki so za svoje zmožnosti drugod boljše plačani kot v državni službi. Ostal bo saino še slabši material demokratskega mišljenja. d Vžigalice so se tudi podražile. Tako vlada pobija draginjo. d Nago ceste. Več od leta 1914 se niso po večini krajev Slovenije izdatno popravite državne in okrajne oeste. Zadnje dva in pol meseca trajajoče deževje je pa zadalo cestam smrtni udarec. Kmalu ne bo v Sloveniji nobene poštene ceste več. Zato je sedaj prva in najsvetejša naloga vseh cestnih odborov, da to vprašanje pretresajo z vso resuobo. Marsikateri cestni odbor se boji naložiti nekaj več naklade, ne pomisli pa, da s tem škoduje le davkoplačevalcem. Ceste bo treba vendar enkrat urediti — in čimbolj bodo zanemarjene, —i s tem večjimi stroški se bodo popravile. Zato je treba letošnjo jesen in prihodnjo pomlad povsod temeljitih remedur. Seveda bi morala država priliiteti na pomoč z večjimi svotami. Toda — mi ki poznamo našo vlado in še bolj pa mesarskega mojstra g. ministra Puclja, ne pričakujemo Bog zna koliko od strani vlado. Dobro sicer vemo, da vlada izdaja ogromne svote za ceste v Srbiji, milijone za Vranglovce, milijone za brezverske Sokole, milijone za oficirske avtomobile — a nima pa »ficka« za to, kar bi bilo v korist našemu kmetu, našemu na-Jfodn. G. minister Pucelj je pač lahko ponosen na svoje delo. A kljub temu naj cestni odbori vsi brez izjemo vlagajo dobro !*>dprte prošnje za podporo na vlada Ce no drugega, bomo imeli vsaj v rokah jasne dokaze o mačehinski skrbi policaj-demo-kratične vlade. Vsaj toliko — kot so državno in deželne ceste za skupnost — so važna občinska pota za posamezne občine. Kakor čujemo, so tudi ta pota malone po vseh obcinih pod vso kritiko. Tega pa ni kriva vlada, ampak občinski odbori. »Kakršen Pbč, tak glas«, pravi pregovor; mi pa pra-kakršen župan, taka občinska pota. »veta dolžnost župana je, da se vsako leto občinska pota temeljito poravijo. Mo-»bitna zamera pri posamotnemu. vendar ne more biti za resnega moža merodajna. Koliko trpe ljudje in živina — koliko nesreč — koliko vozov se polomi — in kako drago je popravilo — in to Bamo vsled skrajno zanikamih občinskih potov. Kdo je kriv tega zla — trpljenja in brezpotreb-nih stroškov? Ali ne zanikeren župan? Zato tudi občine na delo za izboljšanje in temeljito popravo občinskih in vaških potov. Zavedajmo se, da so dobra prometna sredstva prvi pogoj lcoristonosnega kmetijstva. Kaj pomaga — če imaš še toliko raznih pridelkov, ako pa ne moreš teh spraviti na trg in če jih spraviš, je v zvezi z nečloveškim trudom in ogromnimi Btroški. Šo naše cesto polagoma uničimo — potem pa lahko rečemo: Adijo Slovenija, mi smo na Balkanu. d Prva ženska sodnica je nastavljena pri sodišču v Zagrebu. d Nova naša pri Novi Štiiti. — V nedeljo, dne 12. nov. 1922, je bil v Ljubljani v mašnika posvečen misjonar g. Fr. Šega (iz misjonske družbe sv. V. P.). Novomaš-nilc je bil rojen 1. 1898 v Ravnem dolu na Dolenjskem. Novo mašo bo pel v nedeljo, 19. nov. 1922, v domači znani podružnici pri Novi Štifti (župnija Sodražica). d Denar za gole. Pred kratkim je višji bolela svet v Ljubljani odpovedal izdatke za neobvezno predmete na srednjih šolali, za zasilne in ekskurendne šole i. dr češ da ni kritja. Sedaj pa poglejmo, za kaj je kri ja dovolj m kako je potrebno. 1. Preje je bil en nadzornik za dva okraja in pisarni sam, sedaj ima vsak okraj svojega nadzornika in za pomoč v pisarni po dva ali še več učileljev(ic), torej kar je prej delal eden, za to delo je treba sedaj plačevati šest oseb. Zgodilo se je celo, da so pndeldi nadzornikovi pisarni učiteljico, a mesto je bilo že zasedeno in je bila nekaj časa učiteljica torej brez dela. Kdo je tako modro ukrenil, ali Gangl ali kdo drugi ni znano. 2. Sedaj je posubej nadzornik za šolske vrtove, telovadbo, za meščanske šole... Morda dobimo pod sedanjim režimom še nadzornike za pisanje, za branje, za francoščino, za laščino, za albanščino, za kitajščino... Vsak bo imel v pisarni 5 d?. V* i)8eb" To bo še Prijetnih služb v mestih! Živelo »koritotvorno« delovanje Ga-bršek—Gangl—Jelenčevo! —• 3. Večkrat se je že povdarjalo, da v oddaljenih goratih krajih za več kot sto otrok ni dobiti učitelja, v mestih in lepih krajih ob železnicah bi pa kmalu prišel na 10 do 20 otrok že eden in je vse zasedeno. Ali je to kolegialno? 4. Iz Julijske Benečije jo bil sprejet vsak, kdor je prišel v Ljubljano, dasi tam sami slovenskih učiteljev krvavo potrebujejo. Kdor je v Ljubljani pri višjem šolskem svetu to določal, ni delal v narodnem duhu. Tudi take so sprejeli iz Jul. Benečije, ki majo že 40 službenih let in bi jim Italija morala plačevati pokojnino, a so se zatekli k nam, češ tu je višja plača in pokojnina. Tudi za take še dobi denar! 5. Nastavili so sedaj na raznih krajih učiteljice za ženska ročna dela, za hrvaščino posebej, dasi imajo nekateri razredni nčitelji(ice) samo po 16 do 18 ur na teden. Kmet pa se nfora v velikem delu toliko ur na dan potiti t Tudi uradniki »feeorji fcgajo več ur na teden. na ljubo bodi povedano, da pošteno, vestno učiteljstvo samo obsoja tako zapravljanje in krivično postopanje Jelenčeve klike: nekaterim veliko dela vgoratih krajih, drugim malo ur na teden v prijetnem kraju, kjer bi se število učiteljstva lahko zmanjšalo vsaj za 20 odstotkov. Torej zal vso neobvezne predmete, za zasilne šole itd. bo imel višji šolski svet dosti denarja, če bo postopal bolj v korist šolstvu, kot skrbel za posamezne osebe, da dobe dobro in prijetno službo 1 d Umrl je 7. t. m. g. Franc Ksaver. Steržaj, župnik na Koprivniku v Bohinju, star 44 let. Ker je bil z »Domoljubom« vedno v najtesnejši zvezi — pisal jo vanj povesti, oziroma jih slovenil iz tujih' jezikov in tudi sicer pridno vanj dopisoval — zato se spodobi, da se ga na tem mestu posebej spominjamo. Rajnki gospod je bil rojen 9. dec. 1878 na Rakeku; gimnazijske študije je dokončal v Ljubljani, leta 1899 je vstopil v bogoslovje in 18. jul. 1903 je bil posvečen v mašnika. Najpreje je služboval kot kaplan v Št. Janžu na Dolenjskem, nato v Skofji Loki in Srednji vasi v Bohinju, od koder se je leta 1908 preselil na Koprivnik, kjer je služboval celih 14 let. V hudih bohinjskih zimah si jo nakopal trdovraten revmatizem, ki ga je končno tudi spravil v tako rani grob. Hudo se je prehla