VRTNARSKI CENTER Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o.o. Še vedno je čas, da si polepšate okna in balkone s pelargonijami, begonijami, petunijami in drugimi balkonskimi rastlinami. Za vrtne grede pa so na voljo gomolji gladijol, dalij, čebulice lilij in številne enoletnice: begonije, sabrije , vodenke... Po ugodni ceni si lahko nabavite tudi okenske in balkonske plastične zabojčke, prav tako pa tudi lončke za sajenje večjih rastlin. Naj navedemo le nekaj cen: jA| A |§| Cvetlični zabojčki s podstavki dolžine 60 cm a 450 SIT za kos dolžine 80 cm a 630 SIT za kos Cvetlični lonci s podstavki premerov: 16 cm a 95 SIT za kos 32 cm a 450 SIT za kos 60 cm a 1640 SIT za kos Na zalogi so tudi dekorativni cvetlični zaboji in MOZIRJE TeI. 851-045 lonci iz terakote, prav tako pa tudi različni substrati za sajenje ter specialna gnojila. V kolikor imate bolj sušna tla, se boste lahko oskrbeli z drobnimi zrnci agrogelov in si tako olajšali pogosto zalivanje, rastlinam pa pripomogli k boljši rasti. Nudimo pa vam tudi različne zalivalke od 1,5 1 za 290 SIT preko 5 1 za 490 SIT do 10 1 za ceno 690 SIT. In ker vemo, da bo potrebna tudi zaščita pred boleznimi in škodljivci, smo za vas pripravili tudi ročne škropilnice manjše in večje, vse do nahrbtnih motornih pršilnikov znamke SOLO po ceni 56.950 SIT za tip 422 in 68.180 SIT za tip 412. Vljudno vas vabimo v našo poslovalnico Na trgu 5 v Mozirju in se priporočamo! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje PRAVA NALOŽBA Imate morda nekaj prostih finančnih sredstev in ste v dilemi, kako ta sredstva najbolje oplemenititi, katera oblika varčevanja zagotavlja v tem trenutku največjo donosnost? Odločitev bo lažja, če natančno pregledate izračune, ki smo jih pripravili za različne oblike varčevanja na naslednjem primeru: OBLIKA VARČEVANJA VISINA SREDSTEV CAS VARČEVANJA OBRESTI tolarska varčevalna knjižica 100.000,00 SIT 30.4. - 31.5.96 1.100,20 SIT tolarski depozit od 31 do 90 dni 100.000,00 SIT 30.4. - 31.5.96 1.444,50 SIT devizni depozit nad 1 mesec 1.108,65 DEM 30.4. - 31.5.96 2,88 DEM * 1.108,65 DEM je protivrednost 100.000,00 SIT na dan 30.4.96 (prodajni tečaj LB SB Velenje d.d.) Zneski obračunanih obresti za posamezno obliko varčevanja nazorno kažejo, da je vezava tolarskih depozitov v času nekoliko "okrepljene inflacije" najboljša naložba. Svetujemo vam, da se zglasite na eni izmed naših enot, kjer vam bodo predstavljene tudi druge oblike tolarskih depozitov, s pomočjo bančnih delavcev pa boste gotovo izbrali najustreznejšo ponudbo. TURISTIČNA AGENCIJA 3310 ŽALEC-Šlandrov trg 34 tel.: 063/712-510, 715-300 tel ./fax: 063/713-186 POČITNICE - l>r c> veliko vzNEiviiRljivih idEj za bREZskitbEN oddih - SloVENsko PRiMORjE - zdRAViliŠČA - qORsl(A Letovišča - HrvašIca Istra, Kvarner, OToki... - TUJINA: ŠpANijA, GRČijA, TuRČijA, TuNizijA, MaIta, SicilijA, SARdiNijA, KANARSki OToki, DoMiNikANsIcA REpublikA__ Nagradna igra "POTEPUHOVO POLETJE" -BOGATE NAGRADE MOŽNOSTI JE VELIKO, LE IZBRATI JE TREBA! Pokličite nas: 063/712-510, 715-300 08RI KNJI C EDNJA ZNICA • I! 2 1 2 I N®slöVni^a Mangrt Foto; Ante Blaževič LI V Bolniški izostanki predstavljajo v podjetjih resne probleme Zborovanje na Menini: Po potrebi tudi protest pred parlamentom! jnj Najpomembnejša letošnja JA naloga za SLS • so volitve Razstava del Gorana Horvata "Slikarjevo Sveto pismo" Avtomobilska priloga: Kako kupujemo avtomobil Lokostrelstvo: : : Jožica Emeršič evropska rekorderka! Urednikova besedo Kako bi odgovorili, če bi vas v tem trenutku vprašal, katera je vaša najljubša gostilna? Bi mi lahko odgovorili takoj ali pa bi potrebovali čas za premislek? Enako vprašanje zastavljajo znanim Slovencem in Slovenkam v Nedelu že nekaj časa in v nedeljo je bil na vrsti eden izmed najboljših slovenskih gostilničarjev, Zvone Štorman. Odgovoril je takole: 1. Tilia (Domžale), 2. Gostilna Siker (Močna pri Lenartu), 3. Penzion Vršnik (Robanov kot). V isti anketi je na 4. mesto svoje "top-lestvice" skladatelj in dirigent Nenad Firšt uvrstil gostišče Grad Vrbovec v Nazarjah, medtem ko naš domačin, direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek, v dolini ni našel gostilne, ki bi mu še posebej prirasla k srcu. Zakaj pravzaprav to pripovedujem? Sedaj, ko je za nami še 24. razstava v Savinjskem gaju, in ko se park že pripravlja na jesenski srebrni jubilej (po številu razstav) in ko je znan podatek, da je "štajerski biser" v času praznikov kljub izredno nenaklonjenemu vremenu obiskalo preko 20 tisoč obiskovalcev, se lahko znova vprašamo: koliko in kaj je imelo od tega Mozirje, koliko Gornji Grad, Ljubno, Luče, koliko celotna dolina? Najbrž se boste strinjali, da veliko premalo kolikor bi dejansko lahko. Nobena filozofija ni, če rečem, da bi bilo treba obiskovalce, ki v dolino pridejo (recimo na ogled Savinjskega gaja), tukaj dlje zadržati in jim ponuditi seveda še kaj več od romantičnega sprehoda v prelepem ambientu. Obiskovalci bi bili verjetno tega kar veseli, toda kaj, ko danes ne vedo, kaj ta dolina sploh ima in kaj nudi. Očitno se je sloves skromne gostinske ponudbe že v tolikšni meri razširil po Sloveniji, da niso več redki skupinski izleti, ki hrano ob obisku doline prinesejo s sabo, ali pa se dogovorijo za obroke nekje ob poti sem ali nazaj. Žalostno - toda resnično. Stanje bi se dalo z načrtnim delom na področju propagande spremeniti, toda: ali za to sploh obstaja interes? Sodeč po lastnih izkušnjah -večinoma ne. Večinoma so gostinci samozadovoljni s tistim, kar imajo, razen redkih izjem seveda, med katere gre gotovo uvrstiti Penzion Vršnik, katerega obožuje tudi gospod Štorman. Že nekajkrat se je in zdaj se spet govori, da prevzema enega od večjih lokalov v dolini. Kdove, morda je v tem tudi kanček resnice. Morda pa je to le pobožna želja tistih, ki si želijo, da bi se končno pojavil nekdo, ki bi bil za vzor, kateremu bi sledili še drugi. Res je, na promociji doline kot enovitega turističnega produkta je potrebno delati vedno in povsod, kjer je to le mogoče. Toda, ali se vam ne zdi, da je uspeh pričakovati najprej pri tistih, ki so že tukaj, recimo v Mozirju, in jih je treba le "pocukati za rokav" in reči: "Poglejte, to vam nudimo pa mi. Oglejte si, poskusite!" Pa velja to tako za turistične kot za ostale znamenitosti ter seveda gostinske kapacitete, če smo že ravno pri tem. Če bi razmišljali približno tako, bi verjetno za vedno odpadla ljubosumna razmišljanja "le zakaj gredo tja in zakaj ne k nam", ki so v dolini še kako prisotna. In tudi uspeh nekoga, ki prodre z novostjo, koristno za vse, bi v tem primeru ne ocenjevali škodoželjno. •J. IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Obrtna zbornica Slovenije Apel državi Sloveniji Konec aprila je Obrtna zbornica Slovenije na predsednika države, na državni zbor, državni svet, vlado, posamezna ministrstva, parlamentarne stranke in gospodarsko zbornico naslovila apel, v katerem opozarja na alarmantno stanje v slovenskem gospodarstvu in obrtništvu ter nujnost ukrepanja. Iz omenjenega apela povzemamo nekaj poudarkov. "V letih po osamosvojitvi smo, poleg vrsti dobrih rezultatov, priča tudi številnim neuspehom, ki zlasti v zadnjem času dobivajo strah vzbujajoče razsežnosti. Tiste, ki bi morali "biti plat zvona", pa ti ne skrbijo, saj smo v volilnem letu, ko je za mnoge edino pomembno nabiranje političnih točk." "Obrtna zbornica Slovenije je predstavnik znanih privatnih lastnikov, torej tistega dela slovenskega gospodarstva, ki je v zadnjih letih poslovalo z bistveno manjšimi izgubami - če pa so že bile, jih je moralo samo pokriti - in ki je v teh letih, ko smo bili v državi priča naglemu večanju števila brezposelnih, zaposlovalo nove delavce. Ocenjujemo, da se je število delovnih mest v obrti v zadnjih petih letih povečalo za skoraj 30.000, vendar ne zaradi ugodnih pogojev, ki bi jih nudila država." "Obrtna zbornica Slovenije terja, da mora država - glede na to, da malo gospodarstvo ustvari približno 30 odstotkov DBP, ta pa naj bi se v naslednjih letih po predvidevanjih Strategije razvoja malega gospodarstva povečal na 45 odstotkov, kar pomeni, da je še veliko možnosti za odpiranje novih delovnih mest - temu delu gospodarstva nameniti večjo pozornost oziroma odpraviti premalo domišljene ukrepe: 1. Obrtna zbornica Slovenije že nekaj let opozarja na problem finančnega nereda v državi, ki pa se še slabša. Septembra 1995. leta smo izdelali primerjalno študijo o tem, kako rešujejo probleme zaščite upnikov v Nemčiji, Italiji in Avstriji. Parlamentarni Odbor za gospodarstvo je obravnaval naše pobude in sprejel sklep, da je potrebno spremeniti ustrezno zakonodajo za zaščito upnikov. Po osmih mesecih je pripravljen le predlog zakona o izvršilnem postopku in zavarovanju, ki je sicer boljši od sedaj veljavnih zakonskih norm, vendar še vedno preveč ščiti dolžnika namesto upnika." "Država, ki ni ničesar storila za izboljšanje zaščite upnikov, je v zadnjih letih sprejela kar nekaj novih predpisov, da bi si zagotovila prilive davkoplačevalcev. Naj jih omenimo le nekaj: Zakon o zamudni obrestni meri, Zakon o dohodnini, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o davčni službi in zakon o davčnem postopku. Plačilni roki pa so v primerih, kjer se kot upnik pojavlja država, izjemno kratki. Zamudne obresti je potrebno plačati za vsak dan zamude, predpisane so tudi sankcije, celo višje od denarni kazni, ki se izrekajo v kazenskem postopku. 2. Zaradi normalno visokih obrestnih mer in pomanjkanja kreditnih virov so možnosti najemanja kreditov za pospeševanje malega gospodarstva izredno slabe. Postopki za pridobivanje kreditov pri bankah so predlogi, z obilo administriranja, jamstva so predraga, ni različnih skladov, ni sredstev za začetnike. V preteklih nekaj letih je država za podporo malemu gospodarstvu namenjala smešno nizka sredstva, letos pa celo za subvencije in jamstva iz državnega proračuna ne bo denarja. Edini vir za kreditiranje je zbrana kupnina, vendar so obrestne mere previsoke. Postopek za pridobitev sredstev sklada še vedno ni poenostavljen, ni selektivnega pristopa glede na višino zaprošenih sredstev. 3. Država bi morala poskrbeti za zaščito malega delodajalca. 4. Davki in prispevki iz naslova živega dela, kot so dohodnina in prispevki za socialno varnost, so v primerjavi z razvitimi državnimi previsoki. 5. Obrtniki in zbornica že nekaj let opozarjamo vse odgovorne na problematiko sive ekonomije in nelojalne konkurence." "Praksa v tujini natančno kaže, kaj vse lahko država naredi za hitrejši razvoj malega gospodarstva. Primerjava naše z zakonodajo razvitejših držav na tem področju pa pokaže, da naša država dobro posnema tuje predpise za lastno zaščito in za večjo učinkovitost pri pobiranju davkov in prispevkov, medtem pa je bistveno premalo storila za podporo malemu gospodarstvu. Tu mislimo tudi na deregulacijo predpisov, ki po nepotrebnem povzročajo visoke stroške in tako zmanjšujejo tudi njegovo konkurenčno sposobnost. Opažamo, da se z državne ravni vse več administrativnih opravil prenaša nazaj v gospodarstvo, torej tudi v obrt, čeprav bi, ob vse večjem številu zaposlenih v negospodarstvu, pričakovali ravno obratno, še najmanj pa to, da vsaka institucija zase naroča dodatno administriranje, saj bi lahko za svoje potrebe uporabila že zbrane podatke." "S tem opozorilom želi Obrtna zbornica Slovenije spodbuditi vse tiste, ki lahko vplivajo na razvoj gospodarstva, vključno malega gospodarstva, da od obljub preidejo k ukrepom!" KF PDSLOVNE INFORMACIJE 1. Vsa podjetja opozarjamo na javni razpis SKLADA za razvoj malega gospodarstva objavljenega v DELU z dne 6.4.1996. 2. V UL RS, dne 29.4.1996 je bil objavljen PRAVILNIK o minimalnih pogojih za gostinsko dejavnost. 3. Opozarjamo na PRAVILNIK o izvajanju ukrepov AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA, ki regulira tudi dodeljevanje sredstev družbam na tem področju. 4. Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za znanost in tehnologijo objavljajo razpis za vključitev v projekt "UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9000 V MALA PODJETJA". Izvajalec projekta bo ponovno Center za tehnološko usposabljanje pri GZS, ki tako usposabljanje že izvaja v 60-ih podjetjih po vsej Sloveniji. Rok za prijavo je 25. maj 1996. 5. Mala in srednja podjetja ter podjetnike pozivamo k sodelovanju na sejmu INTERPRIZE, ki bo 21. in 22. oktobra 1996 v Nemčiji in bo namenjen srečanju podjetij, ki delujejo na področju inženiringa in tehnologije za varstvo okolja. 6. Združenje podjetnikov iz Šturova na Slovaškem organizira poslovno srečanje podjetij Slovenije, Italije, Hrvaške, Romunije, Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške. Srečanje bo potekalo od 13. do 14. junija 1996. Rok za prijavo je 17. maj 1996. 7. Prejeli smo ponudbo za prodajo ali oddajo poslovnega prostora (namenjen za gostinski lokal, trgovina...) v izmeri 800 m2 v središču Mozirja. 8. Prejeli smo ponudbo nemške firme, ki išče uvoznika kmetijskih in gradbenih strojev, novih in rabljenih. 9. 1NFOLINK mesečno izdaja slovensko ponudbo in povpraševanje, ki jo pošilja na naslove tujih zbornic, zato vas vabimo, da brezplačno oglašujete svoje izdelke in storitve. 10. Prejeli smo ponudbe in povpraševanja ter kooperacije Madridske zbornice, ter katalog iz JUŽNO AFRIŠKE REPUBLIKE. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem), tel. 063/856-920, telefax 063/855-645. Topolšica Kako pospešiti razvoj malega gospodarstva Svojo vizijo odgovora na zgoraj navedeno vprašanje so pred nedavnim predstavili Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Obrtna zbornica Slovenije in Združenje podjetnikov Slovenije, ki so v Topolšici pripravili posvet na to temo in nanj poleg podjetnikov povabili tudi predstavnike lokalnih skupnosti. Strategijo razvoja malega gospodarstva v Republiki Sloveniji je predstavila državna sekretarka za malo gospodarstvo v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Staša Baloh Plahutnik. Neposredni cilj tega dokumenta je oblikovati konsenz in skupno vizijo o ključni razvojni vlogi malega gospodarstva pri doseganju gospodarske rasti in strukturnih sprememb, ki naj bi približale Slovenijo zahodnoevropskim državam, razvijati dinamično podjetniško kulturo in vrednote in določiti ključne naloge pri delovanju vseh zainteresiranih strani, državnih organov, lokalnih skupnosti in zasebnih gospodarskih enot. Država bo zagotovila, kot je navedeno v strategiji, splošno podporo podjetništvu z ustvarjanjem primernega okolja, posebej pa bo podprla dve smeri razvoja: hitro rastoča, inovativna in izvozno usmerjena mala podjetja ter vstop novih podjetij v vseh oblikah, kot samostojni podjetniki, iz sive ekonomije ali iz večjih podjetij, nekdaj v družbeni lasti. Ključne strokovne naloge na tem področju bo vodil Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG), ki se bo razvil kot močnejša strokovno neodvisna institucija. Zaradi njegove razvojne misije ga bo financirala v pretežni meri država s proračunskimi sredstvi. Poleg okrepljenega PCMG bodo na regionalni in lokalni ravni z dogovorom ključnih razvojnih nosilcev, občin, zbornic, zasebnih organizacij, oblikovani regionalni in lokalni pospeševalni centri. V letošnjem letu naj bi država v skladu z opredelitvami v strategiji začela urejati zakonodajo za področje malega gospodarstva. PCMG bo delal na področju informacijskega sistema, svetovalnih storitev in podjetniškega usposabljanja. Sklad za razvoj malega gospodarstva se bo povezal z bankami in na drugi strani z lokalnimi skladi ter pospeševalno mrežo, vlada pa bo podprla razvoj lokalnih skladov za razvoj malega gospodarstva. Letošnje aktivnosti Sklada za razvoj malega gospodarstva je razložila direktorica Cvetka Tinaver. Letos so podjetnikom na voljo le sredstva v obliki posojil, ker je tako določeno z zakonom o kupninah. Tinaverjeva je pohvalila vse večje sodelovanje bank. Velenjski župan Srečko Meh je opozoril, da še vedno ni sredstev za začetnike, direktor območne gospodarske zbornice Božo Lednik pa je izrazil mnenje upravnega odbora regijskega združenja podjetnikov, da bi naj pospeševalna mreža delovala na posreden način - brez novega zaposlovanja - in naj bi koristila že obstoječe baze podatkov. Viktor Vaupot, predstavnik podjetja Gorenje Inova, je predstavil projekt velenjskega lokalnega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, ki bo ustanovljen še pred iztekom letošnjega prvega polletja. Svoj program izobraževanja je predstavila tudi GEA College, ki ima v svojem programu številne oblike za izobraževanje podjetnikov. Posveta v Topolšici so se udeležili tudi predstavniki Občine Mozirje, Upravne enote Mozirje, Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice in podjetja Vising. Podjetniški kotiček V mesecu aprilu je potekel rok za prijavo na razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti, "za spodbujanje lokalnih iniciativ“ za pospeševanje razvoja malega gospodarstva na območju ene ali več občin. Podlaga razpisa je projekt Ministrstva za gospodarske dejavnosti, na podlagi katerega naj bi ustanovili regionalne in lokalne centre pospeševanja malega gospodarstva v Sloveniji. Gre za čvrstejšo organizacijsko obliko pospeševanja malega gospodarstva, ki obvezno vključuje občine, Obrtno zbornico, enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, gospodarske zbornice, združenja podjetnikov, člane pospeševalne mreže, kmetijsko svetovalne mreže in druge. Lokalna razvojna koalicija naj bi po razpisu pokrivala območje, ki šteje najmanj 20.000 prebivalcev oziroma območje, ki je geografsko zaprta samostojna celota, ki ima značaj demografsko ogroženega območja. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je sprva računalo na 15 lokalnih centrov. Število prijav je bilo štirikrat večje. Na razpis se je prijavilo tudi območje bivše občine Mozirje, za nosilca projekta je imenovana Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje. Cilj tako oblikovanih lokalnih centrov naj bi bil združiti podporno okolje malega gospodarstva in tako omogočiti čim enostavnejši dostop do potrebnih informacij in pomoči enotam malega gospodarstva. Kljub velikemu številu prijavljenih območij Ministrstvo za gospodarske dejavnosti oziroma Pospeševalni center malega gospodarstva ne bo zavrnil vlog, kot je povedal predsednik PCMG, g. Marolt, temveč bo pomagal zaživeti vsem, sprva seveda tistim, ki so pri ustanavljanju lokalnih centrov najdlje. Konkretnega odgovora na prijavo zaenkrat še ni. * * * Pred kratkim sta izšla za davčne zavezance dva pomembna zakona in sicer: - Zakon o enotni davčni službi in - Zakon o davčnem postopku Prvi začne veljati s 1.7. letos, drugi s 1.1.1997. Nova enotna davčna služba se imenuje Davčna uprava Republike Slovenije in je v sestavi Ministrstva za finance. Omenjena služba bo prevzela naloge dela Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje in dela RUJP. Orgapiziranost davčne službe: - glavni urad s sedežem v Ljubljani - območni uradi, ki bodo predvidoma v Celju, Kranju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, v Novi Gorici in Novem mestu - Posebni urad za celotno Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Davčni uradi imajo lahko svoje izpostave. Glavni urad bo skrbel predvsem za organizacijske zadeve, informacijski sistem in za odločanje o davčnem postopku na 2. stopnji. Davčni uradi bodo izvajali registracijo zavezancev, odmero, pobiranje in evidentiranje plačanih dajatev in denarnih kazni ter njihovo izterjavo. Davčni uradi bodo vzdrževali evidence, opravljali kontrolo in inšpekcijske preglede davčnih zavezancev in odločali o davčnem postopku na prvi stopnji. Posebni davčni urad je pristojen za velike gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z določeno dejavnostjo, banke, zavarovalnice, borze, družbe za upravljanje ipd. Obeta se nam nov davčni register fizičnih in pravnih oseb, dobili bomo tudi nove davčne številke, ki bodo v davčnem smislu nadomestile enotno matično številko občanov, pri pravnih osebah pa matično številko. Vendar se to po vsej verjetnosti še ne bo zgodilo prav kmalu. Poleg davčnega registra vodijo davčni uradi še evidenco o odmeri, obračunu in knjiženju davkov, evidenco o podatkih in postopkih vodenja davčnega nadzora in evidenco o kršitvah davčnih predpisov. Evidence se hranijo 10 let, nato se arhivirajo. Toliko za danes, nekaj besed o tem zakonu, ki bo začel veljati prav kmalu, čeprav bodo tudi po uveljavitvi zakona službe verjet no še nekaj časa delovale ločeno, pa prihranimo še za prihodnjič. Vida Skok P.S. Po zadnjih informacija si je območni davčni urad izborilo tudi Velenje, kamor bo prav gotovo spadala Izpostava Mozirje. Območna gospodarska zbornica Velenje Bolniški izostanki predstavljajo resne probleme Četrta seja upravnega odbora Savinjsko šaleške območne zbornice Velenje je bila 6. maja v prostorih podjetja Elkroj Mozirje. Namenjena je bila predvsem pregledu gospodarjenja v regiji v minulem letu in obravnavi problematike bolniških izostankov. V ta namen so se seje poleg članov upravnega odbora udeležile tudi predstavnice območne enote zavoda za zaposlovanje in sindikata ter Anka Rakun, županja občine Ljubno, in Jakob Presečnik, župan občine Mozirje. Nekaj podatkov o gospodarjenju v regiji je podal direktor območne zbornice Božo Lednik. Povedal je, da se je število gospodarskih družb v primerjavi z letom poprej povečalo za 5,4 odstotke. Kljub temu je bil celotni dobiček za osem indeksnih točk manjši kot leta 1994, celotna izguba pa je porasla z indeksom 214. 80 odstotkov vseh izgub je bilo ustvarjenih v desetih družbah, 34 odstotkov jih odpade na Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj. Na območju Zgornje Savinjske doline je bilo lani izgub za 53 milijonov tolarjev, od katerih jih je v Glinu Holding 60 odstotkov. Člani upravnega odbora zbornice so bili v razpravi zelo kritični do nastalih razmer. Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik je dejala, da se gredo v podjetju “lov na čarovnice” pri stroških, saj se v času pereče nelikvidnosti, precenjenega tolarja in dolgih plačilnih rokov srečujejo z bistvenim porastom vhodnih stroškov. Če Elkroj ne bi bil v tolikšni meri vezan na tuji trg, bi moral že zapirati delovna mesta. Vrtačnikova je omenila tudi specifičen položaj delodajalcev, ki v napeti gospodarski situaciji ostajajo osamljeni. Anton Vrhovnik (M-ZKZ Mozirje) je izpostavil problematiko kmetijstva. Prodaja govedine se je v zadnjem času razpolovila, država pa nič ne stori za zaščito domačih rejcev. Nasprotno - s spremenjeno politiko stimulacij pri pridelavi mleka so se le-te razpolovile. Vrhovnik je opozoril tudi na nujnost dogovora trgovcev o maksimalnem delovnem času in na potrebo po uvedbi davka na dodano vrednost, saj se je le tako mogoče učinkovito zoperstaviti utajam prometnega davka. Direktorica Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Štefka Kordeš je predstavila podatke o gibanju zaposlenosti v regiji. Lani se je zaposlenost povečala v obrti in negospodarstvu, v celem pa se je zmanjšala. Tudi za letos je predvideno nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti, v Zgornji Savinjski dolini celo za devet odstotkov. Gospodarstveniki so opozorili tudi na kroničen problem sive ekonomije, proti kateri pa očitno država ne želi resno ukrepati. Predsednik mozirske obrtne zbornice Franc Benda je k temu dodal, da nekateri obrtniki zaradi teh razlogov in zaradi plačilne nediscipline celo propadajo, vendar je zbornica pri tem nemočna, saj ni prave reakcije pri inšpekcijskih službah in davkariji. Upravni odbor je na sedež zbornice v Ljubljano naslovil apel, naj se našteti problemi vendarle enkrat že začnejo reševati. Svojo vlogo pri tem morajo odigrati tudi banke, ki bi morale vzpodbujati konkurenčnost ne pa težiti k čimvečjemu dobičku. Drugi del tokratne seje je bil namenjen problematiki bolpiških izostankov. Le-ti v sedanjem obsegu namreč bistveno vplivajo na poslovne rezultate. V Sloveniji je vsak dan v bolniški 45 tisoč ljudi. V povprečju je bil leta 1994 vsak zaposleni v bolniški 17 dni, kar je slovensko gospodarstvo stalo 28 milijard tolarjev. Podjetja so pri reševanju teh težav različno uspešna, svoje izkušnje so tokrat pojasnili predstavniki Gorenja, Premogovnika in Elkroja. Upravni odbor je na podlagi znanih dejstev sklenil, da se vodstvo zbornice sestane z zdravniki in jim predstavi situacijo. Člani upravnega odbora ne podpirajo predloga za triletni porodniški stalež in so proti sistemu, v katerem delavec v bolniški dobi večjo plačo od tistega, ki je na delovnem mestu. Franci Kotnik Klub novih podjetnikov NOVUS Dan podjetnikov v Slovenj Gradcu Velenjska območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje in Klub novih podjetnikov NOVUS sta minuli petek v Slovenj Gradcu pripravila četrto srečanje članov kluba, ki sta ga poimenovala "Dan podjetnikov”. Udeležba je bila tako kot prejšnja leta tudi tokrat zelo številna. Direktorica območne enote zavoda za zaposlovanje Štefka Kordeš je predstavila osnovne podatke o zaposlenosti v koroško-savinjsko-šaleški regiji. Opozorila je, da zavod še posebej spodbuja samozaposlovanje, saj se perspektiva kaže predvsem v razvoju malega gospodarstva. V ta namen je potrebno strokovno usposabljanje in pomoč podjetnikom. Lokalni centri za malo gospodarstvo, ki bodo nastali v skladu s strategijo razvoja malega gospodarstva v Sloveniji, naj bi odigrali svojo vlogo prav na tem področju. Državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh Plahutnik je v grobih potezah opisala strategijo razvoja malega gospodarstva, ki je v javni obravnavi. Z uresničevanjem aktivnosti iz tega dokumenta naj bi ustvarili pogoje za čim hitrejše vključevanje v evropsko skupnost, konsenz družbe za podporo temu delu gospodar stva in prestrukturiranje malega gospodarstva v smislu večjega števila srednje velikih podjetij z 10 do 50 zaposlenimi. Teh je namreč v Sloveniji premalo. Aktivnosti glede vzpostavitve mreže za pospeševanje malega gospodarstva je predstavih direktor Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG) Božo Marovt. Povedal je, da je na razpis za financiranje 15 lokalnih iniciativ prišlo kar štirikrat več prijav, med katerimi vse sicer ne izpolnjujejo vseh pogojev, vendar po njegovih besedah nobene ne bodo izločili. (Dobra novica za zgornje-savinjski PCMG, ki je tudi med prijavljenimi! op. KF) Medtem se že formirajo trije pilotski regionalni pospeševalni centri, med katerimi bo eden tudi v Celju. V Kranju pa že deluje pospeševalni center, ki je bil organiziran preko programa Phare. PCMG bo poleg teh aktivnosti letos organiziral poslovno srečanje s podjetniki v tujini, podjetnikom, ki intenzivno izvažajo, pa bo sofinanciral promocijske materiale. Pomočnik direktorice Sklada za razvoj malega gospodarstva Zoran Širca je seznanil podjetnike, da bo sklad letos nudil pomoč izključno v obliki kreditov, Stanje je zaskrbljujoče, ugotavljajo gospodarstveniki (foto: C. Sem) Pri predstavitvi sladkih dobrot je Jožici Marolt "pomagal” tudi mozirski župan Jakob Presečnik (foto: F. Kotnik) katerih naj bi bilo dovolj glede na povpraševanje. Direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer je izrazil zadovoljstvo, ker se krog tistih, ki podpirajo podjetništvo, neprestano širi. Srečanja podjetnikov so se udeležili tudi nekateri župani, predstavniki upravnih enot, združenja podjetnikov, gospodarske in obrtnih zbornic. Iz Zgornje Savinjske doline sta bila od županov navzoča Jakob Presečnik iz Mozirja in Toni Rifelj iz Gornjega Grada. Slednji je predstavil aktivnosti gornjegrajske občine na področju podpore podjetništvu. Povedal je, da so se z eno od poslovnih bank dogovorili celo za boljše pogoje kreditiranja, kot jih ponuja republiški sklad za malo gospodarstvo. Prihodnje leto načrtujejo odkup zemljišč za obrtno cono, v kraju pa bodo uredili tudi stalni razstavni prostor za predstavitev domačega podjetništva. Srečanje podjetnikov kluba NOVUS je vsako leto tudi priložnost za predstavitev posameznih podjetniških projektov. Med petimi izbranimi je bila letos tudi Jožica Marolt iz Mozirja, ki vodi priznano slaščičarno Polonca. Maroltova je svojo priložnost odlično izkoristila in je v dokaz kvalitete svoje ponudbe pripeljala v Slovenj Gradec za cel voziček sladkih dobrot, ki so jih bili deležni vsi navzoči. Tudi na letošnjem srečanju podjetnikov je potekala borza ponudbe in povpraševanja. Vsi udeleženci srečanja so lahko brezplačno razstavili svoje reklamne materiale, stekli so številni poslovni razgovori, vzpostavljeni so bili novi stiki, tako družabni kot poslovni, Dan podjetnikov, ki se je nato prevesil v sproščen večer, je skratka lepo uspel. Tudi ta prireditev je dokaz, da je potrebno razpoložljive potenciale usmeriti predvsem v povezovanje in sodelovanje, ne samo na lokalnem ampak tudi na višjih nivojih. Savinja Mozirje Dnevi ugodnih nakupov V mozirskem trgovskem podjetju Savinja ostajajo zvesti tradiciji in tako so tudi letos za svoje kupce pripravili Dneve ugodnih nakupov, ki potekajo od 11. maja do 15. junija. Začeli so jih z modno revijo pred BlagovniDb v Mozirju. Predstavljena so bila modna oblačila za prihajajoče dni, da pa so lahko navzoči "lažje" spremljali potek modne revije, so poskrbeli Jurmes iz Šentjurja, Pivovarna Laško, Žito Gorenjka iz Lesc , Ljutomerske kleti in Pekarna Rednak iz Luč s svojimi proizvodi. Tradicionalni dnevi nakupov se bodo tudi letos končali z žrebanjem lepih nagrad. KF Brhke manekenke so pritegnile pozornost kljub kislemu vremenu (foto: F. Kotnik) GOSTIŠČE ROGOVILC ODDAMO V NAJEM OD VKLJUČNO AVGUSTA 1996 DALJE. PISNE PRIJAVE SPREJEMAMO NA NASLOV: ERJAVEC, ROBANOV KOT 22, 3335 SOLČAVA. INFORMACIJE: 846 022 POPOLDAN. Občinski svet Luče Sprejet občinski proračun Svetniki občine Luče so se na 14. redni seji sestali tik pred prazniki in po pestri razpravi sprejeli letošnji občinski proračun. Le-ta znaša dobrih 125 milijonov tolarjev. Razprava o predlogu proračuna je bila pestra predvsem na račun sredstev, namenjenih za Solčavo. Občina Luče je namenila za redno dejavnost te krajevne skupnosti dva milijona tolarjev, kar je nekoliko manj kot lani, vendar je potrebno temu znesku prišteti še 700 tisoč tolarjev za razne projekte prostorskega urejanja, 30G tisoč tolarjev za nedavne volitve, 200 tisoč tolarjev za ureditev stalne razstave o Potočki zijalki, poleg tega pa so tu še nekateri projekti, s katerimi se je Občina Luče prijavila na razpise posameznih ministrstev. Svetniki so imeli glede sredstev za Solčavo nekaj ostrih pripomb, saj je krajevni skupnosti ostalo okrog dva milijona lanskih sredstev, približno toliko naj bi pridobila na račun hidroelektrarne, poleg tega pa občinska uprava nima podatkov o načrtu porabe planiranih sredstev. Konkretne spremembe so doletele postavko za kmetijstvo. Skupni znesek je sicer ostal enak (3,138 milijona tolarjev), spremenili pa so znesek pomoči živinorejcem, ki so oškodovani pri mleku in mesu. Ta znaša 1,9 milijona. Iz proračuna bodo za liter oddanega mleka rejcem prispevali 0,70 tolarja in pet tisoč tolarjev za oddano mlado pitano govedo. Plačevanje se bo vršilo mesečno, kmetijska zadruga pa naj bi pripravila seznam rejcev in oddanih količin mleka ter pitane govedi. V drugem delu seje je tekla razprava o ureditvi dela obrežja Savinje, ki ga domačini imenujejo "škarfa". Dogovorjeno je bilo, da bodo ta del najprej temeljito očistili in ozelenili, istočasno pa izdelali načrt bodoče vrtnarske ureditve. Odstranili bodo vse ute, ki kvarijo podobo. Zanje bo občina določila posebno zemljišče in tip novih primernih objektov. V sklopu teh opravil se bodo poslužili tudi javnih del. Ob koncu so lučki svetniki spregovorili še o naročnini na kabelski televizijski sistem. Potrebno je definirati status nekaterih naročnikov in izterjati dolgove za nazaj. OBČINA LUČE Občinska volilna komisya Štev: 129/96 Datum: 29.4.1996 Občinska volilna komisija občine Luče izdaja na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS štev. 72/93, 7/94 in 70/95) naslednje POROČILO I. Na volitvah za člane sveta KS Solčava je občinska volilna komisija ugotovila naslednji volilni izid: - v volilni imenik je bilo vpisanih 457 volilcev - skupaj je glasovalo 266 volilcev - neveljavnih glasovnic je bilo 15 kom Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. PETER ŠTIFTAR 108 GLASOV 2. VILI OŠEP 84 GLASOV 3. NEŽA KRIVEC 68 GLASOV 4. ALEŠ KLEMENŠEK 141 GLASOV 5. IVAN - JANI GOLOB 130 GLASOV 6. VINKO SLAPNIK 113 GLASOV 7. STANKO PLESNIK 76 GLASOV 8. MARKO SUHODOLNIK 123 GLASOV 9. ROMANA LUKOVIČ 155 GLASOV 10. FRANC OŠEP 153 GLASOV 11. AVGUST LENAR 144 GLASOV 12. VOJKO KLEMENŠEK 173 GLASOV 13. BERNARDA PRODNIK 145 GLASOV II. Občinska volilna komisija občine Luče ugotavlja, da so bili v svet KS Solčava izvoljeni naslednji kandidati: 1. ALEŠ KLEMENŠEK 2. IVAN - JANI GOLOB 3. ROMANA LUKOVIČ 4. FRANC OŠEP 5. AVGUST LENAR 6. VOJKO KLEMENŠEK 7. BERNARDA PRODNIK Občinska volilna komisija občine Luče pri svojem delu ni ugotovila nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnih odborov, ki bi lahko vplivale na izid volitev. Predsednica občinske volilne komisije Marija Štebe, dipl. pravnik Svet KS Solčava Predsednik je Vojko Klemensek Po opravljenih volitvah v Svet krajevne skupnosti Solčava je župan Občine Luče Mirko Zamernik ta organ sklical na prvo sejo v četrtek, 9. maja. Svet je izmed svojih članov izvolil predsednika, ta zahtevna in odgovorna funkcija pa je bila zaupana solčavskemu podjet- niku Vojku Klemenšku. Člani novoizvoljenega sveta so se pogovorili tudi o delu v prihodnje, ki bo imelo prioriteto v nadaljnjih prizadevanjih za samostojno občino. Po zadnjih informacijah iz parlamenta kaže dobro, saj je po drugi obravnavi zakona o postopku za ustanovitev občin in za določitev njihovih območij Solčava predvidena kot občina s posebnim statusom. Še pred poletnimi počitnicami naj bi bila na vrsti tudi tretja, zadnja obravnava omenjenega zakona, kar bi pomenilo, da bi Solčava po predhodnih tehničnih in organizacijskih pripravah (potrebne bodo volitve župana in občinskega sveta) kot občina pravno formalno zaživela s 1. januarjem 1997. Pri aktivnostih za solčavsko občino bo tudi v prihodnje sodeloval Janez Čerček, pa tudi lučki župan Zamernik vedno priskoči na pomoč, če je potrebno. Franci Kotnik Občina Ljubno Županja na študijskem obisku v Avstriji Ljubenska županja Anka Rakun se je kot članica delegacije slovenskih občin pred nedavnim udeležila študijskega obiska v Avstriji. Delegacija si je ogledala nekaj občin na avstrijskem Štajerskem in se seznanila z njihovim delovanjem, z delovanjem občinskih uprav in z delovanjem zveze občin, ki občin nujno potrebna. V Avstriji imajo kar 5043 občin. Na štajerskem koncu jih je 534. Direktno kontaktiranje posameznih občin z državnim centrom tako ne pride v poštev, zato pa imajo formirane deželne zveze občin, teh je devet, ki zastopajo interese občin na državnem nivoju. Štajerska je po gospodarski moči predzadnja med avstrijskimi deželami, vendar po besedah Anke Rakun navaden obiskovalec ne dobi takšnega občutka. "Še posebej izstopa urejenost hiš in njihove okolice. Pri vsaki hiši, ki smo jo obiskali v občinah St. Stefan in Rassah, se z nečem ukvarjajo: pridelujejo sadje, vino, izdelujejo domače mesne specialitete in podobno. Imajo svoje blagovne znamke, po katerih so znani, in svoje izdelke prodajajo doma. Pri pridelavi zelo pazijo na biološko neoporečnost, saj avstrijski potrošniki to znajo ceniti," je povedala županja občine Ljubno. j’e glede na veliko število Zveza občin se financira iz naslova članarin, ki jih plačujejo občine. Za nadzor dela v občinah ima deželna vlada poseben organ, ki opravlja to funkcijo. Velik poudarek dajejo v Avstriji šolanju občinskih uradnikov in svetnikov pri deželni vladi, saj se zavedajo, da bodo le usposobljeni uslužbenci dovolj kvalitetno opravljali svoje delo. Sicer pa so v Avstriji v veljavi varčevalni ukrepi na nivoju občin, dežel in države, s katerimi želijo zmanjšati skupno porabo in s tem deficit v državni blagajni. V občinah ne smejo poviševati plač in na novo zaposlovati, poleg tega pa morajo prihraniti 3 odstotke pri stroških. Županja Anka Rakun je v času obiska v Avstriji navezala tudi nekatere gospodarske stike in se udeležila sprejema pri deželni glavarki Waltrand Klas-nic. Franci Kotnik Juvanje Saniran plaz, ki je spodjedal cesto V Juvanju so se vse od katastrofalnih poplav leta 1990 ubadali z velikim problemom. Zemeljski plaz je namreč vedno znova spodjedal cesto proti Teru. Zdaj pa je nevarna točka le sanirana. Po tem, ko je zajeda lansko leto postala že tako velika, da je bila cesta prevozna le še z osebnim avtomobilom, so se strokovnjaki Podjetja za urejanje voda letos februarja lotili dela. Finančna sredstva je prispevala Občina Ljubno, 25 ku-bikov lesa za ureditev brežine hudournika Ivanščica pa so prispevali prebivalci osmih kmetij, ki so na cesto življem jsko vezane zaradi vsakodnevnih prevozov mleka in otrok v šolo. Cesta je sedaj normalno prevozna, krajani, ki so bili prej zaradi opisanih težav resno ogroženi, pa se zahvaljujejo Občini Ljubno za pomoč. Občina Ljubno bo nadaljevala sanacijska dela po poplavah z izgradnjo podpornega zidu pri dovozni cesti nad mostom v Juvanje. Financiranje teh del bo šlo iz naslova solidarnostnih sredstev. Franci Kotnik Logarska dolina Kmalu stalna razstava o Potočki zijalki O Potočki zijalki, po obsegu jamske površine največjem paleolitskem najdišču v Sloveniji, ki jo je leta 1928 odkril dr. Srečko Brodar, se učijo že osnovnošolci. Dolga desetletja po letu 1935, ko so se končala zadnja strokovna izkopavanja, je bila Potočka zijalka "potisnjena ob stran" turističnega in siceršnjega dogajanja, zdaj pa naj bi z ureditvijo stalne razstave v prostorih gostišča Firšt v Logarski dolini doživela svoje “novo odkritje". Savinjski gaj Uspela prireditev "Cvetje - sejem '96" V času od 27. aprila do 6. maja je v Savinjskem gaju v Mozirju potekala prireditev z naslovom "Cvetje - sejem ’96". Kljub izrazito nenaklonjenemu vremenu je park v tistih dneh obiskalo preko 20 tisoč obiskovalcev, kar je precej več kot lani. Priznani slovenski novinar in publicist Peter Likar je leta 1979, ko je prof. dr. Srečko Brodar prejel Kidričevo nagrado, pripravil o njem filmski portret in napisal knjižico. Dr. Brodar je namreč pred 68 leti v Potočki zijalki odkril ostanke ledenodobnega človeka, kosti jamskega medveda in drugih živali, ki so živele na tem področju pred približno 40 tisoč leti. Ko se je Peter Likar lansko leto med obiskom Logarske doline ustavil tudi v gostišču Firšt, ob katerem teče pot proti Svetemu Duhu in naprej proti Potočki zijalki, je povprašal domače, če turisti kaj obiskujejo jamo. Dobil je odgovor, da se jih tja nameni bolj malo, da pa bi radi dopolnili ureditev gostišča s kakšno Brodarjevo sliko ali s čim podobnim v zvezi z zi-jalko. Na osnovi tega razgovora se je Peter Likar oglasil pri dr. Katici Drobne na Paleontolo-škem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predlog je naletel na pozitiven odziv in rodila se je ideja o stalni razstavi o Potočki zijalki v Firštovi gostilni. Na ta način bi se turistično, kulturno, zgodovinsko, paleontološko in arheološko promovirala ne samo Potočka zijalka ampak celotna Zgornja Savinjska dolina. Ker je ideja dozorela prepozno, da bi bila deležna kakšne proračunske dotacije, so se njeni pobudniki odločili, da skušajo projekt izpeljati na podlagi sponzorskih prispevkov. Na prvi pogled zahtevna in trnova pot se je po besedah Petra Li- karja končala veliko bolj optimistično kot je kazalo sprva. Akcijo pridobivanja sponzorjev so pričeli takoj po pristanku gostilničarja Firšta, da pritlični del objekta v izmeri okrog 80 kvadratnih metrov nameni za stalno razstavo, gostilno pa preseli v prvo nadstropje. Posebno podporo in naklonjenost realizaciji omenjenega projekta so pokazali župan Občine Luče Mirko Zamernik, direktor podjetja Logarska dolina Gusti Lenar in Janez Čerček iz Solčave, ki je prevzel organizacijski del izvedbe projekta. Med štiridesetimi sponzorji velja še posebej omeniti Glin Holding, Cinkarno Celje, Cetis Celje, Izletnik Celje, ERA Vino Šmartno, mlekarno Celea in Cestno podjetje Celje. Na žalost pa so se pri tej akciji, tako Peter Likar, veliko bolje odrezali Dolenjci in Lju- bljančani kakor Štajerci. "Prijetno pa smo bili presenečeni nad tem, da je Potočka zijalka visoko v zavesti števil nih Slovencev." Za častnega otvoritelja razstave v Firštovi gostilni so zaprosili predsednika države Milana Kučana. Predsednik je ustni pristanek že dal, pismenega pa pričakujejo v kratkem. Otvoritev, za katero pripravljajo kulturni program lučki osnovnošolci, je predvidena v začetku letošnjega poletja. Ker Potočka zijalka skriva še pravo zakladnico neodkrite prazgodovine iz mlajšega paleolitika, jo bodo zaradi varovanja pred nestrokovnimi posegi delno zaprli s kovinsko ograjo. Več o tem Prihodnjič. Franci Kotnik Vreme je že pred začetkom prireditve bistveno krojilo priprave nanjo in nenazadnje je bilo tudi zaradi vremena nekaj gredic v času razstave še ne povsem razcvetenih. Zaradi tega je park najlepši sedaj, v sredini maja, ko se je cvetje dokončno razcvetelo. Etnografski objekti so v času razstave lepo zaživeli, organizatorji pa že načrtujejo nove popestritve na tem področju. V kašči, ki so jo v gaj postavili pozimi, nameravajo urediti razstavo olcarskega orodja. Z zasedenostjo razpoložljivega sejemskega prostora so člani ekološkega hortikulturnega društva še kar zadovoljni, nekoliko manj pa so zadovoljni z obsegom trženja. Pričakovali so večji promet, a je muhasto in nestanovitno vreme očitno odgnalo tudi marsikaterega kupca. V celoti je vodstvo EHD Savinjski gaj s prireditvijo zadovoljno in se zahvaljuje vsem, ki so k temu kakorkoli pripomogli. Se posebno zahvalo izrekajo vsem lastnikom in najemnikom okoliških travnikov, mozirskim gasilcem, članom ZŠAM in policistom PP Mozirje. Gaj pa se sedaj že pripravlja na 22. junij, ko bo gostil upokojence iz vse Slovenije. Takrat bo nasvete za dolgo in zdravo življenje delil znani Košnikov Janez (Mito Trefalt). Seveda bodo poleg upokojencev dobrodošli tudi vsi ostali obiskovalci. Jesenska razstava v gaju bo 25. po vrsti in tudi zanjo priprave že potekajo. S športno prireditvijo, tekmo jadralnih padalcev v točnosti pristajanja s ciljem na sredi ribnika, jo želijo organizatorji še dodatno popestriti. Tudi cvetlični, etnografski in sejemski del bodo takrat še bolj zaživeli. Franci Kotnik Savinjski gaj ne bo nikoli postal Volčji potok -ohranil bo svojo edinstveno podobo (foto: Ciril Sem) PGD Gorica ob Dreti 6. turnir za kip sv. Florjana Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti prireja v soboto, 18. maja, 6. gasilski turnir za kip sv. Florjana. Na turnirju bodo tekmovale moške in ženske gasilske enote. Tekmovalna disciplina je vaja z motorno brizgalno po pravilih in knjižici gasilsko športnega tekmovanja. Turnir se bo pričel ob 13. uri na nogometnem igrišču v Kokarjah. Menina planina Če bo potrebno, protest pred parlamentom! "Protestiramo proti postavitvi radarjev na Menini in obenem zahtevamo od investitorjev, da prenehajo z aktivnostmi okrog postavitve radarjev na Menini. Danes protestiramo mirno, v opozorilo investitorjem, da smo trdno odločeni, da ubranimo Menino. V kolikor se bodo na Menini pričele odvijati aktivnosti okrog postavitve radarjev, bomo prišli sem še bolj množično in fizično branili Menino pred uničenjem. Načrtovalcem naše "lepše in varnejše" prihodnosti pa kličemo: "Streznite se! Posege v naravo načrtujte bolj premišljeno in strokovno. Preživetje tega naroda je odvisno od tega, kako si bomo uspeli ohraniti naravno okolje.” V teh besedah je povedano vse. Skoraj vse. Ostalo je odločna volja, ki jo izkazujejo ljudje; kmetje, delavci, intelektualci, vsi ljubitelji Menine in neokrnjene narave. V nedeljo so zbrani pred planinskim domom na Menini, preko tristo iz vse Slovenije, kljub v meglo zavitemu deževnemu dnevu, dostojanstveno in mirno še enkrat povedali ter podpisali brezkompromisni "ne". Ne - za postavitev radarjev na Menini, ne - za kakršen koli peseg v ta edinstven kraški prostor v predgorju alpskega sveta. Organizatorju, odboru za zaščito Menine, jo je vreme res zagodlo, zato pa je predsednik Planinskega društva Franc Pahovnik preko radijske postaje nenehno prestrezal klice podpore društev in organizacij iz cele države. Tristo ljudi na Menini, najbolj neomajnih predstavnikov vseh, ki jim je vreme preprečilo prihod, je protestni dan razumelo kot življenjsko nujo, brez potrebe po vmešavanju politike in podobnih primesi volilnega leta. To je bilo srečanje preprostih ljudi, brez preračunavanja v mislih. V tej volji je izzvenel tudi kulturni program. Mladci in mladenke Godbe Zgornje Savinjske doline Mozirje so turobnemu dnevu navkljub, pod vodstvom Francija Goljufa, ustvarili pravo planinsko vzdušje. Brez slabe volje, očitno mladost razume življenje bolj od učenih glav. Tomo Križnar, svetovni popotnik, ki je prevan-dral in obredel že malodane vse koščke sveta, je zbranim povedal, s kakšno začudeno zaskrbljenostjo ostali, za bele "civilizirance" primitivni narodi, spremljajo uničevanje življenjskega prostora. Za te narode in te ljudi je zemlja in neokrnjena narava osnovna potreba. Gotovo bi se kazalo učiti prav od njih. Tudi recitacije Jožefa Remšaka, amaterskega gledališkega igralca in velikega ljubitelja Menine planine, so dodobra ogrele prisotne planince. Z enako odločnostjo kot že nekajkrat prej je Franc Bezovšek v imenu lovcev in pašne skupnosti izrazil odločno pripravljenost zoperstaviti se nameravani gradnji. Če bo treba, je dejal, bomo šli v Ljubljano pred državni parlament. "Prav nobena strokovna analiza ne govori v prid postavitvi radarjev. Državi smo povedali, da smo dobri in lojalni državljani, samo nikar nas ne posiljujte s tem zgrešenim projektom. Tu smo odločni in se nimamo kaj pogovarjati. Cesta, ki je na nek način nujna, je in ostaja edini tujek na Menini pianini," nam je povedal predsednik PD Franc Pahovnik. Država je torej ponovno slišala, vsaj morala bi, prepričanost ljudi, ki bodo še bolj budno kot doslej spremljali sleherno potezo iz Ljubljane. Tudi rdeči količki, ti naj bi začrtovali predvideno cestno traso proti Vivodniku, postavljeni pa so bili tik pred minulo zimo, v trenutku, ko berete ta zapis, verjetno ne "živijo" več. Odgovor na morebitno vprašanje zakaj, se kristali v pesmi, napisani za te in vse vse prihodnje čase: "Sveta gora, kruh si, nam življenje, druga mati! Dom ostani nam, Menina!" Edi Mavrič Gornji Grad Poglobljeno sodelovanje z Globasnico 27. aprila so predstavniki občine Gornji Grad obiskali občino Globasnica v Avstriji. Z podžupanom in ostalimi predstavniki, pretežno slovensko govoreče občine na Koroškem, so se pogovarjali o možnostih sodelovanja in izmenjavi izkušenj. Tako gornjegrajska kot občina Globasnica pripravljata projekte koriščenja bio mase. Gre za ekološke programe, v katere naj bi se vključila tudi država z nepovratnimi sredstvi. Gornji Grad naj bi bil vzorčni primer izrabe lesnih odpadkov, s katerimi naj bi preko podjetja Smreka ogrevali stanovanjski kompleks kraja. Gostitelji so Gornjegrajce tudi seznanili kako se živi v senci radarjev. V neposredni bližini Globasnice - Kor Alpe - sta locirana vojaški in civilni radar, drug od drugega oddaljena 300 metrov. Avstrijski sogovorniki so zagotavljali, da to dejstvo ljudi ne vznemirja in ne vpliva na normalen potek življenja, kar pa v primeru Gornjega Gradu nikakor ne spreminja že znanih odločitev inštitucij in prebivalstva. Na pobudo gornjegrajskega župana Tonija Riflja bo občina v juniju organizirala teden koroških Slovencev, na katerem se bodo gostje predstavili na turističnem, kmetijskem, kulturnem in še kakšnem področju. V Gornjem Gradu upajo in so prepričani, da bodo uspeli vključiti tudi ostale občine. Edi Mavrič Učenci OŠ Mozirje se predstavijo Pisateljica Berta Golobje za učenje slovnice ustvarila deželo Slovničarijo, učiteljica Zinka Hadžič pa v njej veselo vas Besednico. S tem novim zabavnim načinom učenja slovenščine in z razstavo biološkega krožka z naslovom "Ptice v našem okolju" so se učenci OS Mozirje predstavili na nedavnem sejmu Učila v Ljubljani. Več o tem lahko preberete v naslednji številki Savinjskih novic. SS Logarska dolina Udeležba na 3. Alpskih kulturnih dnevih v Švici Na povabilo švicarskega alpinista, novinarja in fotografa Petra Donatscha, ki je bi! lansko leto na obisku v Logarski dolini, se je šestčlanska delegacija Logarske doline oziroma Solčavskega udeležila 3. Alpskih kulturnih dnevov v Thusisu v švicarskem kantonu CraubUnden. Omenjena prireditev je potekala od 19. do 21. aprila, delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki podjetja Logarska dolina Ute in Marko Logar, Darko Plesnik in Marjana Mlačnik, ter muzikanta Aleš Klemenšek in Franci Roban, pa je spremljal direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak. Osnovna tema letošnjih Alpskih kulturnih dnevov je bila "Živeti in preživeti v Alpah". Pri tem je treba povedati, da se teh srečanj udeležujejo predstavniki posameznih alpskih dolin oziroma pokrajin iz Nemčije, Avstrije, Švice, Italije in letos prvič iz Slovenije. Predstavniki Solčavskega so bili torej tudi ambasadorji naše države. Predstavili so naravne, in kulturne znamenitosti svojega območja in razložili, kako si domačini v tem okolju predstavljajo preživetje brez nasilja nad naravo. Poudarili so, da niso za množični ampak za kvalitetni stacionarni turizem. Predstavniki Evropske skupnosti so ob tej priložnosti predstavili kmetijstvo v tej veliki integraciji, v katero si želi tudi Slovenija. Predstavljena pa je bila tudi narodna glasba, še posebej značilna za ta konec Slovenije. Harmonika in citre so po besedah udeležencev povzročile pravi val navdušenja med gostitelji. Tudi sicer je bil sprejem nadvse prijazen, zanimanje za Slovenijo Zelo veliko, celoten program pa zanimiv in poučen. Solčavani so Švicarje povabili na obisk v Logarsko dolino. Sodelovanje na 3. Alpskih kulturnih dnevih je omogoči! švicarski kulturni sklad Pro Helvetica iz Züricha, udeleženci pa ga ocenjujejo kot uspešno promocijsko predstavitev naše dežele. Franci Kotnik Udeleženci 3. alpskih kulturnih dnevov Srečanje pevskih zborov Bočna je znana po bogati pevski tradiciji, za njimi je praznovanje častitljivih devetdeset let organiziranega petja, zato ni presenečenje, da so se bočki kulturni delavci odločili organizirati srečanje pevskih zborov. Prvo, pevsko druženje naj bi postalo tradicionalno, bo v soboto 25. maja, s pričetkom ob 15. uri. Poleg domačinov in zborov Zgornje Savinjske doline se bodo poslušalcem predstavili tudi pevci iz avstrijske Globasnice in Bele Cerkve pri Šmarjeških Toplicah. Organizatorji, Kulturno društvo Bočna, upajo, da se bo njihova zamisel razvila v miniaturno Stično. Energije in znanja jim očitno ne manjka, vsi skupaj pa bomo dobili še eno prireditev, ki že v povojih prerašča okvire Zgornje Savinjske doline. Edi Mavrič Občina Ljubno Geološko zanimiva Zgornja Savinjska dolina Prejšnji mesec se je v naši dolini mudil temnopolti študent geologije z univerze v nemškem Tiibnu Syee Weldeab. Nekaj dni pred povratkom domov ga je sprejela tudi ljubenska županja Anka Rakun. Syee Weldeab je namreč bival v gostišču Pevc na Ljubnem. Ob tej priložnosti je mladi geolog povedal, da je v Zgornji Savinjski dolini že drugič, saj je lani dva tedna že raziskoval področje okoli Gornjega Grada. Njegove raziskave, ki sodijo v sklop priprav diplomske naloge, so omejene predvsem na zgodovinsko obdobje terciarja. Ogledal si je tudi raziskave termalnega vira v Okonini, vendar zaradi težav pri sporazumevanju z izvajalci ni dobi! dovolj podatkov, da bi lahko komentiral ta poseg. Dolina mu je sicer zelo všeč, prav tako tudi hrana, še posebej prijetno pa je bil presenečen nad prijaznostjo in odprtostjo prebivalcev. Franci Kotnik Pavel Pukart in Syee Weldeab (foto: F. Kotnik) ¥ počastitev sv. Florjana Sveti Florjan je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov. Verjetno prav zaradi tega, ker je zavetnik gasilcev. In prav zato slednji vsako leto svečano obeležijo njegov praznik in tudi letos ni bilo nič drugače. Takole so se pred odhodom v nazarsko farno cerkev postrojili gasilci GD Šmartno ob Dreti, GD Nazarje, GD Gorica ob Dreti in GD Dobrovlje. Srečanje gasilcev so po maši opravili v gasilskem domu v Lačji vasi. KF Zgomj esavinj ska podružnica SLS Najpomembnejša letošnja naloga so volitve Minulo soboto so v Gornjem Gradu zborovali delegati občinskih odborov SLS, združenih v zgornjesavinjski podružnici. Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik programskega sveta in vodja volilnega štaba dr. Janez Podobnik, vodja poslanskega kluba dr. Franc Zagožen in predsednik sindikata Slovenske kmečke zveze Ciril Smrkolj ter predsednica Ženske zveze Katarina Smrkolj. Dr. Janez Podobnik je v pozdravnem nagovoru opravičil predsednika stranke Marjana Podobnika, ki se občnega zbora ni mogel udeležiti, in hkrati opozoril na 8. obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze, iz katere je nastala Slovenska ljudska stranka. Le-ta je po besedah Podobnika ostala zvesta svojim načelom in se zavzema za reševanje konkretnih problemov, ki bremenijo ljudi. Predsednik upravnega odbora podružnice Andrej Presečnik je podal poročilo o delu v minulem dveletnem obdobju {o tem smo podrobno poročali v 6. številki). Pri tem je omenil tudi težave s financiranjem, saj sta samo občini Mozirje in Nazarje namenili stranki tolikšen delež iz proračuna, kot to določa zakonodaja. Občina Gornji Grad je namenila bistveno manj, občini Ljubno in Luče pa nič. V zvezi s tem se je Presečnik dotaknil tudi vprašanja dolga stranke iz naslova volitev leta 1992, o čemer je v nadaljevanju spregovoril Ciril Smrkolj, ki vodi skupino za sanacijo tega dolga. Visok dolg je nastal predvsem na račun zamudnih obresti zaradi neplačanih predvolilnih promocijskih aktivnosti. Dolg je sedaj že prepolovljen, saj je stranki po dolgotrajnih prizadevanjih le uspelo najeti dolgoročni kredit. Kar nekaj časa so takšno sanacijo namreč preprečevale druge stranke, ki so želele SLS finančno uničiti. Stranka je sicer dobila nekaj ponudb posameznih podjetij (npr. HIT-a), da poravnajo njen doig, vendar se stranka ni "prodala". Dr. Franc Zagožen je opisal težak položaj stranke pred štirimi leti, ko jo je zapustil predsednik Ivan Oman. Takratna predvolilna kampanja ni bila v celoti racionalna, dejstvo pa je, da se je stranka v času od zadnjih volitev utrdila in pridobila na ugledu. Dokaz temu je tudi podatek, da ima največ županov v Sloveniji, po številu svetnikov pa je na tretjem mestu. SLS je edina stranka, ki se zavzema za skladen razvoj države, proti centralizaciji, za razvoj podeželja. Danes se politična moč in denar koncentrirata v ljubljanski kotlini in tam tudi ostajata. Slovenska ljudska stranka je organizirana demokratično, njen glavni odbor je sestavljen iz predsednikov vseh podružnic, kar pomeni, da stranka posluša mnenje svojih članov. Veliko stvari v Sloveniji bi bilo slabših, če ne bi bilo SLS. Po mnenju Zagožna bo imela stranka po letošnjih volitvah več moči, da bo lahko vstopila v vladno koalicijo in bo bolj aktivno sodelovala pri reševanju problemov. V razpravi je bilo slišati mnenja, da je stranka premalo storila glede svoje zunanje podobe, saj veliko ljudi še vedno misli, da Na občnem zboru: dr. Anton Žunter, dr. Janez Podobnik, dr. Franc Zagožen, Ciril Smrkolj in Jakob Presečnik (foto: Ciril Sem) je to zgolj stranka kmetov. Temu seveda ni tako, je menil dr. Janez Podobnik, saj so v stranki tudi gospodarstveniki, zdravniki in drugi profili. Prav tako je v njej tudi opazno delovanje žensk. Občni • zbor je izreke! razrešnico dotedanjemu vodstvu podružnice in na podlagi novih pravil izvolil sedem novih članov upravnega odbora: Antona Drobeža, Hedviko Planovšek, dr. Franca Zagožna, Gregorja Verbuča, dr. Antona Žunterja, Marka Suhadolnika in Stanka Zagožna. Poleg naštetih sestavljajo upravni odbor še predsedniki občinskih odborov, predsedniki zvez in mozirski župan Jakob Presečnik (tokrat je vodil delovno predsedstvo občnega zbora). Upravni odbor bo sam izvolil svojega predsednika. V letošnjem letu čakajo zgornjesavinjsko podružnico SLS najprej volitve v krajevnih skupnostih, nato pa še najpomembnejša naloga - volitve v Državni zbor. Nanje se že intenzivno pripravljajo, razlogov za optimizem imajo kar nekaj. Stranka bo še naprej aktivna pri delovanju zgornjesavinjskih občin, nadaljevala bo s solidarnostnimi akcijami pomoči članom (razmišljajo tudi o pomoči nečlanom), ustanovila bo gospodarsko zvezo, organizirala bo srečanje kmečkih družin na Menini, sodelovala bo pri srečanjih kmetic in podeželske mladine, vključevala pa se bo tudi v delo SLS ne regionalnem in državnem nivoju. Letošnjo peto obletnico samostojne Slovenije bo počastila s primerno svečanostjo. V zaključnem delu seje so člani Slovenske ljudske stranke spregovorili še o aktualnih problemih podeželja, med katerimi so še posebej pereči problemi kmetijstva, o čemer pa več v prihodnji številki. Franci Kotnik Koncert v dvorani glasbene šole Na koncertu v Nazarjah sta se z zelo mešanim programom arij in samospevom predstavila sopranistka Dušanka Žličar in pianist Nikolaj Žličar. 4. aprila se je na dobro uro trajajočem koncertu zbralo kakih 50 poslušalcev, ki so po aplavzih sodeč bili priče odličnemu programu izvajalcev. S tem koncertom nazarska glasbena šola pričenja sklop visokokvalitetnih prireditev v lepi, novi dvorani, ki lahko gosti nekaj več kot 60 obiskovalcev. Prvo prireditev je podprla občina Nazarje in s tem pokazala svoj interes za živahnejši kulturni utrip v grajskih prostorih. V pisano paleto glasbenega programa sta izvajalca uvrstila tudi slovenske samospeve, čeprav prihajata iz sosednje države. To, da sta bila gosta presenečena nad obiskom in gostoljubnostjo glasbene šole, že pove nekaj in prepričani smo lahko, da je prvi koncert uspešno prebil led sledečim. SS KULTURA IN ORGANIZACIJE Novo mesto Razstava del Gorana Horvata "Slikarjevo Sveto pismo" Pri novomeških frančiškanih je bila pred dobrim tednom dni v pozdrav novega slovenskega prevoda Svetega pisma odprta razstava del slikarja Gorana Horvata pod naslovom "Slikarjevo Sveto pismo". Gre za izjemno bogato razstavo 110 del iz opusa "Biblija v 300 slikah", ki jo je umetnik ustvaril v letih 1986 - 1989. Horvat ostal dovolj samosvoj, zvest svojemu slogu in svoji posebni viziji sveta, da se je spretno izognil vsakršnemu posnemanju ustaljene ikonografije, ki je dolga stoletja natančno definirala risanje verskih motivov. V kulturnem programu je na otvoritvi razstave s koralnimi napevi nastopil oktet Adoramus pod vodstvom frančiškana Marjana Ovitka. Tako kot galerija tudi oktet letos praznuje peto obletnico delovanja. V frančiškanski cerkvi v Novem mestu je do 9. junija na ogled 43 slik iz Nove zaveze, v samostanski galeriji pa 67 slik iz Stare zaveze. Organizatorji so poudarili, da je Novemu mestu v čast, da lahko pred tako pomembnim dogodkom, kot je izid novega slovenskega prevoda Svetega pisma, gosti tako kvalitetno razstavo. Franci Kotnik Pozimi pa rožice ne cveto Končno vse cveti. Zbudila so se polja, zeleno so se odeli gozdovi, nam najbližji Savinjski gaj je kot en sam cvet. Pomlad je letos pozno pogrnila pisane preproge, a se je pokazala v najlepši naravni paleti. Čas je za uživanje vseh zasanjanih, vseh mladih in naravo je treba stopiti in se nebeškega "vstajenja". Nekoliko manj pesniško pa se sliši naslov nove etnografske naloge, "Pozimi pa rožice ne cveto", ki so se je lotili zdaj že vsem znani člani Turističnega društva Rečica ob Savinji. Ob letošnjih turistično etnografskih dnevih Od lipe do prangerja bodo poleg običajnih in novih prireditev predstavili omenjeni projekt izdelovanje rož iz barvastega papirja, ki je bilo značilno tudi za nekatere kraje Zgornje Savinjske doline. Kaj več o tem v prihodnje, tokrat le prebujenje otopelih. Le v z njo zliti v eno, doživljanje sporočilo, da so se projekta lotili z vso vnemo, s skoraj znanstveno podlago, da so prve šopke suhih rož že naredili in da bo predstavitev izvedena v velikem slogu. Pri Lokarjevih v Šentjanžu, kjer so se prvič srečale žene, ki cvetje izdelujejo, je bilo pred nedavnim veselo in pisano. Vse kaže, da bo po zaslugi marljivih in domiselnih prostovoljcev Turističnega društva Rečica tako že večkrat. Jože Miklavc V novomeškem samostanu frančiškani prebivajo že 527 let, zadnjih pet let pa se ukvarjajo tudi z galerijsko dejavnostjo. Horvatova razstava, ki jo je odprl prof. Rafko Vodeb, je 25. po vrsti. Prof. Vodeb je opozoril, da se je Goran Horvat pred desetimi leti lotil skoraj predrznega načrta: celotno Sveto pismo je strnil v 300 podob. Opus sestavlja 157 oljnih slik formata 70 X 50 centimetrov na teme iz Stare zaveze in 143 slik enakega formata na tematiko Nove zaveze. V zgodovini slikarstva ne najdemo tako obsežnega in celovitega bibličnega opusa, kot ga je ustvaril Goran Horvat. Njegov namen seveda ni bi! Tudi povprečen poznavalec umetnosti takoj uvidi, da doseže umetnik dramatičnost z ekspresionistično risbo in barvno lestvico... K dramatičnosti pripomore naposled tudi okolje, v katerega so postavljeni prizori. Tu - na vodi, na zemlji, na nebu - se lahko umetnikova domišljija docela sprosti in zato so oblaki in valovi pogosto tudi pošasti ali prikazni; presrečen je, ko lahko naslika zmaja ali satana v živalski podobi..." Svoje misli je prof. Rafko Vodeb strnil v ugotovitvi, da je umetnikova dvojnost med slogom prizorov in okolja vendarle bolj navidezna kot resnična. Tudi v slikanju oseb je namreč Goran Goran Horvat: njegova "Biblija v 300 slikah" je edinstvena v zgodovini slikarstva (foto: Ciril Sem) pedagoški v smislu podajanja zgodb iz Svetega pisma, ampak je izbiral tematiko predvsem na podlagi akcijskega dogajanja in na podlagi njegovih sanjskih prividov. V tem se tudi dokazuje glavna značilnost slikarjeve umetnosti - dramatičnost. 'Ta osnovni čut za dramatičnost se kaže najprej v izbiri motivov. Jasno nam mora biti, da slikar ni bral ' Svetega pisma kot vernik, ki išče navdih za svojo vero, ali kot teolog, ki išče razsvetljenje za svoje razglabljanje o Bogu. Bral ga je kot umetnik, in sicer kot konkretni umetnik Goran Horvat, ne morda kot Jože Ciuha ali France Mihelič. Izbiral je predvsem tiste teme, ki so blizu njegovi slikarski naravi. Zato bosta vernik in teolog razočarana, če ne bosta upoštevala tega dejstva... foto: Jože Miklavc a Pevski revyi v Nazarjah in v Lučah Ko pesem zapojo gramu prireditve. Po uvodnem pozdravu je spregovoril župan občine Luče, Mirko Zamernik, nakar smo izvedeli, da so v OŠ Luče dobili nov klavir. Denarno je dolgo pričakovano investicijo podprla občina. Simona Moličnik je strokovno spregovorila o inštrumentu. Premierno igranje skladbe na novem klavirju pa je bilo zaupano Janezu Bezovniku, učencu pod mentorstvom Mire Kelemen. Šestindvajseto revijo odraslih PZ in malih vokalnih skupin je strokovno spremljal gospod Bukovac skupaj s svojo soprogo, ki je prav tako dobra poznavalka petja. Ocena celotne revije je bila dobra. Pevci so po ocenah kritika sposobni odpeti še kaj težjega. Obvladanje pesmi, suvereno petje, dobra intonacija, so zvenele strokovne pohvale. Na obeh strokovnih posvetih po reviji se je predsednica Zveze kulturnih organizacij Mozirje Fanika Strašek zahvalila mentorjem za trud. Zahvala gre tudi celotni organizaciji, saj brez njihovega sodelovanja takih revij ne bi bilo. Čestitke pa veljajo vsem pevovodjem, mentorjem, pevcem in nastopajočim. Dva lepa popoldneva sta minila z vašo dobro voljo. Slavica Slapnik V LUČAH SO NASTOPILI: Ure in ure pevskih vaj in končno težko pričakovani trenutek, ko je naučena pesem uležana za izvajanje pred publiko. Revija, nastop, ki zahteva od pevcev in zborovodje še dodatno korajžo in znanje. Pohvale obeh gostujočih strokovnjakov s tega področja povedo več kot dovolj. Dobro zastavljeni cilji zborovodij so z dobrim delom obrodili lepe sadove. Aplavzi poslušalcev so sovpadali z besedami kritike in lahko rečemo, revija otroških in mladinskih pevskih zborov ter revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin, sta dobro uspeli. 4. maja se je v nazarskem Delavskem domu s pesmijo predstavilo 450 otrok in mladine. Petje je z veznim tekstom povezala Ivana Žvipelj. Enajst zborov je odpelo dvaindvajset pesmi in vse so bile nagrajene z bučnimi aplavzi "prepolne" dvorane. Osemintrideseto revijo, tokrat v organizaciji Zveze kulturnih organizacij in Prosvetnega društva Jelke Nazarje, je strokovno ocenjevala predstavnica pevske zveze Milka Ajdnik. Pohvalila je ustvarjalnost, kreativnost, prilagodljivost in izbor skladb ter organizacijo in zanimiv potek revije. Uspešnost poudarijo še vidno zadovoljstvo otrok in Otroški PZ Osnovne šole Šmartno ob Dreti pod vodstvom prof. Tadeje Cigale (foto: F. Kotnik) njihovih staršev med poslušalci. S pohvalo se je kritičarka dotaknila uporabe orfovih instrumentov v otroškem zboru OŠ Nazarje in lepega zvoka otroškega zbora OŠ Šmartno ob Dreti. Velik uspeh zborovodij in šolarjev zaključuje dejstvo, da naše ne ravno mnogoštevilne šole premorejo relativno velike pevske zbore. VNAZARJIH SO NASTOPILI: * Otroški PZ OŠ Nazarje (30 otrok) -zborovodja Manca Hudales, spremljava na klavirju Gregor Dcleja * Mladinski PZ OŠ Luče (55) - Mitja Venišnik * Otroški PZ OŠ Mozirje (27) - Lijana Blagovič, klavir Vida Vrhovnik * Otroški PZ OŠ Ljubno (54) - Lenka Kralj, klavir Sara Chuya * Otroški PZ OŠ Gornji Grad (35) - Martina Štiftar, klavir Petra Kranjc * Mladinski PZ OŠ Mozirje (44) - Lijana Blagovič * Otroški PZ OŠ Rečica (32) - Rozika Kan-jir, diatonična harmonika, synthesizer Darko Atelšek * Otroški PZ OŠ Luče (42) - Mitja Venišnik, klavir Gregor Deleja * Mladinski PZ OŠ Ljubno (51) - Lenka Kralj * Otroški PZ OŠ Šmartno ob Dreti (40) -Tadeja Cigale, klavir Toni Acman, flavta Petra Žirovnik; tolkala Uroš Benetek, kitara Suzana Hebar * Otroški PZ Glasbene šole Nazarje (31)-Olga Klemše, harmonika Primož Kranjc, violina Sara Chuya, klavir Alenka Klemše, klarinet Bojan Zeme Revije v Lučah, ki je zaživela s pomočjo ZKO Mozirje, OŠ Luče in občine Luče, se je 11. maja udeležilo 247 nastopajočih pevcev, v desetih zborih in dveh oktetih. Malo manj kot sto poslušalcev je skupaj z * Oktet Rožmarin - Tadeja Cigale * Mešani PZ Društva upokojencev Mozirje - Anton Acman st. * Ženski PZ Bočna - Jože Venišnik * Oktet Savinjski Ave - Tadeja Cigale * Moški PZ Mozirje - Anton Acman st. * Dekliški PZ Ljubno - Minka Zalesnik * Moški PZ Bočna - Mitja Venišnik * Ženski PZ Šmartno ob Dreti - Anita Lakner * Moški PZ Lepa njiva - Anton Petek ♦Moški PZ Ljubno - Lenka Kralj * Mešani PZ Mozirje - Toni Acman ml. ♦Mešani PZ Luče - Simona Moličnik, spremljava: klarinet Matej Kranjc, bariton Primož Painkret, flavta dve pevki iz domačega zbora Ženski pevski zbor Bočna pod vodstvom Jožeta Venišnika (foto: Ciril Sem) ORGANIZACIJE Astrološko društvo Aspekt Astrologija kot predmet samospoznavanja V Velenju že nekaj časa deluje astrološko društvo, ki nosi ime Aspekt in ki po področju svojega delovanja zajema tako Šaleško kot Savinjsko dolino. O delovanju društva smo se pogovarjali s predsednico Mileno Zakrajšek. Ustanoviteljice društva Aspekt Kakšen je namen društva Aspekt? Namen ustanoviteljic društva, velenjskih astrologinj, je širiti znanje med ljudi, ki se zanimajo za katerokoli vejo iz ezoteričnega področja. Ker se vse več ljudi zaveda, da prihaja čas sprememb, lastnega razvoja, smo se v društvu odločili, da ponudimo strokovna predavanja na to temo. Na našem prvem predavanju v mesecu marcu je bil naš gost dr. Franc Susman. Predaval nam je o smislu življenja in naši nalogi v tem življenju. Na naslednjem predavanju v aprilu je bil gost znani slovenski astrolog Bern Jurečič, ki nam je govoril na temo astromedicine in sanastrije, bolezenskih znamenj zodiokalnega kroga in medsebojnih odnosov v partnerstvu. Na katerem območju društvo deluje? Območje delovanja zajema celotno Šaleško in Savinjsko dolino. Celje in Ljubljana imata podobno društvo. Društvo ni materialistično usmerjeno, delamo iz čistega entuziazma v želji po širjenju znanja in si ob srečanju z neznanim ponovno zastavimo vprašanja o naravi našega bivanja in sveta ter poskušamo najti nanje tudi odgovore. Kakšni so vaši načrti v bližnji prihodnosti? V načrtu imamo predavanje pisateljice in psihoterapevtke, dr. Sanje Rozman, ki nam bo predavala o odvisnosti, takšni ali drugačni, razkrila nam bo možnost osvoboditve lastne ujetosti. Pogovarjali se bomo o jogi, meditaciji, imeli bomo duhovne vaje univerzalne modrosti, šli bomo po poteh iskalcev lastne resnice, iniciacije, simbolov sanj in pravilne prehrane ter odkrivanja lastnih vrednot. V načrtu imamo tudi ureditev lastnih prostorov, kar je že v teku, ter organizacijo predavanj v Mozirju ali Nazarjah, na katerih bodo strokovnjaki govorili o novi dobi, dobi vodnarja. Kaj pa je vodnarjeva doba? Astronomsko in astrološko dejstvo. Astronomsko je plast stožca povezana s kroženjem zemeljske polarne osi, ki jo opiše v 26.000 letih. Zaradi tega se približno vsakih 2.000 let premakne spomladansko enakonočje iz enega v drugo zodiakalno znamenje. Takrat pride Zemlja pod globalni astrološki vpliv tega znamenja. Zadnjih 2.000 let smo bili pod vplivom rib, sedaj pa stopamo v znamenje vodnarja. So ti vplivi dejanski ali izmišljeni? Tu gre za zelo prijetne vplive, ki delujejo na ravni duš in od znotraj obarvajo življenje z določeno kvaliteto. Posledica tega je, da začenjamo ljudje spreminjati poglede na življenje, način razmišljanja in tudi vrednostne sisteme. Doba rib je bila zaznamovana z idealizmom in žrtvovanjem za ideale (Kristusovo trpljenje in smrt), z dualizmom ali ločevanjem na duhovno in posvetno, z abstraktijo, ki je omogočila razvoj znanstvene misli. Vodnarjeva doba pa prinaša s seboj sodelovanje, pretok informacij in dobrin, teži k uresničitvi idealov in je usmerjena k naravi. Ali je v društvu Aspekt kaj članov iz naše doline? Članov še ni, obiskalo pa nas je nekaj ljudi na predavanjih. Delovanje društva je na začetku poti, vsak začetek pa je težaven. Pričakujemo pa pozitiven odziv na naših predavanjih. Franci Kotnik Zlata harmonika 96 Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko 96 bo potekalo letos 21. in 22. junija, torej kar dva dni, v Nazarjah. Organizatorja, Zveza kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline in Turistično društvo Nazarje, obveščata godce vse doline in okolice, da bo tudi v naslednjih "Savinjskih novicah' objavljena prijavnica z vsemi podatki. Organizatorja vabita vse zainteresirane godce, da upoštevajo skrajni rok prijave, to je 13.6.1996. Zanimanje za nastop je veliko, ker pa je potrebno prireditev časovno omejiti, bo sodelovanje omogočeno največ 30 godcem v sobotnem delu, ki se bodo prijavili pravočasno. Letošnje srečanje je razdeljeno na dva dni. Prvi večer bo izveden v petek, 21.6.1996, s pričetkom ob 18. uri v Delavskem domu Nazarje. Ta večer se bodo srečali godci veterani. To so harmonikaši iz V. starostne kategorije - starost nad 60 let, ki jim tokrat ponujamo revijalni nastop. Lahko se predstavijo z dvema skladbama po svoji izbiri (želene so stare pesmi). Posebej pozivamo na to novost in vabimo godce, da se odzove čimveč veteranov, ki jim je frajtonarica sopotnica v življenju že dolgo vrsto let. V drugem delu večera dajemo priložnost muzikantom veteranom (starost nad 60 let), ki igrajo na druge inštrumente (citre, klavirsko harmoniko, tamburico, ustno harmoniko....), da se pridružijo veselemu srečanju in z nami sodelujejo. Vsi nastopajoči godci tega večera prejemajo spominska darila in priznanja, najstarejši muzikant pa prejme še posebno nagrado. Prvi dan prireditve bomo zaključili s skupino "Cugarji", ki prihaja iz Apač. To je ansambel z nenavadnimi glasbenimi inštrumenti. Nastopajo že več let, uspešno se predstavljajo na raznih revijah in prireditvah, pripravili pa so že nekaj samostojnih nastopov. Igrajo in pojejo predvsem slovenske ljudske pesmi. Drugi dan izbirnega tekmovanja za Zlato harmoniko 96 bomo pričeli ob 16. uri v Nazarjah pred gradom Vrbovec. V primeru slabega vremena se tekmovanje izvaja v Delavskem domu Nazarje. Tekmovanje se bo odvijalo v 4 starostnih razredih: 1. IV. kategorija od 41 let - 60 let 2. 111. kategorija od 26 let - 40 let 3. I. kategorija do vključno 14 let 4. II. kategorija od 15 let - 25 let Vrstni red nastopajočih bo določen glede na čas prijave (zadnji prijavljeni bo nastopal prvi). Vsak godec ima možnost nastopiti z dvema skladbama, ki imata različen ritem. V tekmovalnem, sobotnem dnevu prireditve ima strokovna komisija Ljubečne nalogo, da izbere po svojih kriterijih godce za polfinalno tekmovanje. Vsi tekmovalci tega dne prejmejo spominska darila in priznanje za udeležbo, najmlajši pa tudi posebno nagrado. Kakor vsako leto doslej, bomo ob zaključku tekmovanja iz prodanih glasovnic našli “grajskega godca" prireditve, ki prejme posebno nagrado in priznanje kot ljubljenec občinstva. Po zaključenem uradnem tekmovanju nas bo zabavala priznana glasbena skupina Generacija 69 s posebnim gostom večera Ivanom Hudnikom. Med zabavnim delom bomo žrebali glasovnice za lepe nagrade in postregli vam bomo z dobro jedačo in pijačo. Živa I PRIJAVNICA ZA IZBIRNO TEKMOVANJE - ZLATA HARMONIKA 96 i VELJA ZA VSE NASTOPAJOČE OBEH VEČEROV ji. PRIIMEK IN IME GODCA: _____________________________________ 2. DATUM ROJSTVA:______________________________ 3. NASLOV:_____________________________________ 4. TELEFON:__________________________ 5. SKLADBE I.__________________________________ 2.__________________________________ 6. NASTOPIL-A BOM Z NASLEDNJIM INŠTRUMENTOM: IZREŽI, IZPOLNI IN POŠUI NA NASLOV: ZKO, HRIBERNIKOVA 1, 3330 MOZIRJE, ŽVIPEU IVANA (najkasneje do 13.6.1996) LJUDJE IN DOGODKI ¥ znamenju želodcev V petek, 24. maja bodo zbirali zgorn-jesavinjske želodce. Ocenjevanje bo v soboto, 25. maja. “Postopek izdelave zgornjesavinjskega želodca ni enostavna stvar, zahteva obilo dela in skrbi. Vsak gospodar ali gospodinja, ki želodec prvič odreže, in se pri tem pokaže rosnost na posamezni rezini, se spomni truda, ki je bil vložen v pripravo hrane za svinje, način krmljenja, izbiro mesa, vso delo in skrb ob sušenju. Zaveda se, da je trud poplačan, kajti vsak pravi okus želodca pove vse.” Tako je o zgornjesavinjskem želodcu zapisal gospod Aleksander Videčnik. Prihodnji teden bo namreč nastopil trenutek, ko boste izdelovalci zgornjesavinjske specialitete pokazali, kakšni so vaši letošnji želodci. V Turističnem društvu Rečica so 24. in 25. maj določili za dneva najboljših zgornjesav-injskih želodcev. Tako bodo pobirali želodce za oceno v petek, 24. maja v kmetijskih obratih Gornji Grad, Luče, Ljubno in Mozirje med 9. in 12. uro, v krajevni urad na Rečici pa lahko želodce prinesete popoldne med 14. in 21. uro. Strokovna komisija bo ocenjevala želodce prihodnji dan, torej v soboto, 25. maja. Z delom bodo pričeli približno ob 10. uri, ob 12. pa vabijo v prostore krajevnega urada vse izdelovalce, kijih zanima postopek ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev. Verjetno so podrobnosti ocenjevanja že dovolj znane, zato jih ne bomo ponavljali. Neuradna razglasitev najboljših izdelovalcev in najboljših želodcev bo v soboto, 25. maja ob 17. uri, v gostišču Dren na Rečici, uradna razglasitev pa tudi letos julija na Večeru pod trško lipo v okviru prireditve Od lipe do prangerja. Ob tem je treba povedati, da glede na pridobljeno zaščitno znamko geografskega porekla, lahko želodce na ocenjevanje prinesejo izključno izdelovalci iz Zgornje Savinjske doline. Zaradi manjših zapletov in še ne izdelanih meril, pa bodo v Turističnem društvu Rečica najboljšim izdelovalcem, torej tistim, ki bodo dosegli vsaj 15 točk od 20 možnih, podelili plaketo z vsemi oznakami, ne pa tudi plombic z izdelanim logotipom. Letos bodo organizatorji ocenjevanja uvedli še eno novost, pridržali so si namreč pravico, da zaradi stroškov, ki nastajajo z ocenjevanjem, obdržijo najboljše želodce. Torej vsi, ki ste vložili trud v izdelavo zgornjesavinjskih. želodcev, vabljeni na letošnje ocenjevanje. Najprej je vaš dan prihodnji petek, vidimo pa se še v soboto, da si bomo skupaj ogledali in tudi poskusili najboljše, kar daje naša dolina. Saj veste, ljubezen gre tudi skozi zgornjesavinjski želodec. TD Rečica S pesmijo skozi življenje Karmen Pečnik Iskanje lastne osebnosti je nekaj, s čimer se je moral ali se mora spopasti vsakdo od nas. Ena izmed poglavitnih odločitev je gotovo delo, ki naj bi ga človek opravljal v času svojega bivanja na Zemlji. Karmen Pečnik, mlado dekle iz Potoka pri Kokarjah, je s svojo voljo in ambicioznostjo prav gotovo na dobri poti, da bo v življenju počela to, kar jo zanima in veseli ter zato s svojo močno voljo in veliko energije ustvarila to, kar želi. V teh dneh so njeno lepo barvo glasu že lahko opazili navdušenci petja in glasbe v Nemčiji. Z ansamblom Karavanke bo tam poskušala pridobiti nekaj novega znanja in izkušenj ter seveda občinstva. Karmen poje že odkar ve zase. Njen oče je mizar in ko je bila še čisto majhna, si je v njegovi delavnici našla "mikrofon" in prepevala z njim. Takoj, ko je zaslišala hrup strojev, jo je prijelo, da bi pela. No, sedaj ima v rokah čisto pravi mikrofon in pravi, da ob hrupu strojev še vedno včasih podzavestno začne prepevati. V šestem razredu osnovne šole je dobila kitaro. Z njo je prepevala doma, s sošolci in sošolkami in na mnogih prireditvah v domačem kraju in po dolini. Kitara jo je spremljala vse do pred šestih let, ko se je odločila za pevsko kariero. Začela je s petjem v ansamblu Gaj. Skupaj so se učili in drug drugemu pomagali. Uspešno so premagovali začetne ovire in med drugimi dosežki pred dobrima dvema letoma posneli prvo kaseto. Karmen pravi, da je bilo v tem času veliko lepih trenut- kov in da si je pridobila mnogo pevskih izkušenj. Premagala je prve strahove in veliko tremo na odru. Spoznala je tudi delo pri snemanju narodnozabavne glasbe in s pomočjo Igorja Podpečana premagala strah pred studiji, tonskimi mojstri in snemalci. V tem času je začela tudi s solo petjem. Zaradi petja iz grla je imela težave z glasilkami in potrebno je bilo pridobiti znanje pevske tehnike. Pri tem ji še vedno pomaga mentorica, bivša operna pevka, Dušanka Zličar. Karmen hodi trikrat na teden v Velenje na polurne vaje klasičnega petja. Mentorica jo obravnava kot sopranistko, sama pa svoj glas uvršča nekje med alt in sopran. Zdaj teče tretje leto učenja solo petja. Po štirih letih sodelovanja s člani ansambla Gaj je Karmen sprejela povabilo Francija Zemeta in postala pevka v njegovem amsamblu. Za ta korak se je odločila zaradi večjega ugleda ansambla, pridobivanja novih izkušenj, nastopanja na številnejših prireditvah, enostavno zaradi novega večjega iziva. Svoj repertoar so izvajali na veselicah in koncertih predvsem znotraj naših meja, nekaj pa tudi v tujini. Zanimiva so bila tudi snemanja za radio in televizijo, ki jih je bilo v dveh letih kar nekaj. Čas pa gre naprej in Karmen je sprejela novo povabilo. Petje v šestčlanskem ansamblu Karavanke ji bo verjetno spet navrglo nova znanja in dosežke. Ta velika preizkušnja se je pričela pred nedavnim. Odpotovala je v Nemčijo, kjer na koncertih poje v nemškem in angleškem jeziku. Najbolj jo je strah nemščine, saj mora pesmi izvajati brez besedila v roki. Korajža velja, pravijo. Karmen ima poleg drugega dela še en lep hobi. Zelo rada riše na svilo in izdeluje broške. Tako s pomočjo barv in svile ustvari unikatne izdelke kot so rute, robci, kravate in tudi bluze, broške pa izdeluje iz fimo mase. To so krasni izdelki, primerni za vsakovrstna darila. Njeno najlepše doživetje na odru je bil Ptujski festival. Najraje prepeva pesmi, ki so čustveno obarvane in lahko z njimi nekaj pove. Ko sem jo vprašala, kaj bi svetovala dekletu ali fantu, ki želi postati pevka ali pevec, je rekla, naj posluša čim več glasbe, ki mu (ji) je všeč, mnogo dela in vse to začini z vztrajnostjo. Karmen je to prav gotovo počela in zdaj nadaljuje. Slavica Slapnik ! ! Skrivnost življenjske filozofije doseže, kdor zna odpuščati, ne da bi pozabil, j Pozabljanje brez odpuščanja je povodenj, za katero ostane suša, brez možnosti j proučevanja življenja. Edi Mavrič Savinjčan OGLASI, LJUDJE IN DOGODKI OBČINA LJUBNO OBVESTILO OBČANOM OBČINE LJUBNO V zvezi z zbiranjem in odvažanjem odpadkov obveščamo vse občane, da je od 10.5.1996 dalje ukinjena lokacija zbiranja odpadkov v kontejnerje pri Pažetovem mostu za Ljub-nico, kar je na vidnem mestu tudi označeno z napisom "PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI", prostor pa je ograjen z rdečim varovalnim trakom. Za vse kršitelje, ki bi še odlagali odpadke na tem mestu, je predvidena denarna kazen, ki jo določa Odlok o ravnanju z odpadki Skupščine občine Mozirje (Ur. list RS št. 47/94 z dne 30.7.94). Nove lokacije kontejnerjev bodo v bodoče objavljene na oglasni deski Občine Ljubno. ODBOR ZA IZGRADNJO OSNOVNE ŠOLE REČICA/SAVINJI OBVEŠČA KRAJANE IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, DA BO V PRIHODNJIH DNEH PRIČEL Z RUŠENJEM STAREGA ŽUPNIJSKEGA HLEVA. GRADBENI MATERIAL (STREŠNA OPEKA, ZIDAKI ITD.) JE MOŽNO KUPITI PO SORAZMERNO NIZKI CENI. INTERESENTI NAJ POKLIČEJO NA TELEFONSKO ŠT. 831-511 (VINKO JERAJ) IN NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 831-268 ([ANKO ŽUNTER). AVTO ! SOLA M« ■H TONE ROSENSTEIN tel: 831-108 1 SEATIBIA ^ Upn TOMAŽ ES tel: 832-337 ANTON BENDA tel: 841-083 RENAULT 5 FRANC in KATARINA DEBELJAK mašŠ* tel: 831-475 ANDREJ PRESEČNIK tel: 843-282 Tečaj za voznike motornih vozil se prične v PETEK, 24.5. in v PONEDELJEK 27.5. 1996 ob 16. uri v gasilskem domu Mozirje. PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV Vzpon na Kilimanjaro - 5895 m Piše: Ivo Suhoveršnik (nadaljevanje iz prejšnje številke) V zgodnjih jutranjih urah smo že sladko spali v hotelu Babilon ob vznožju obljubljene gore. Zjutraj smo si ogledali ta čudni novi kraj in že smo načrtovali, kaj vse si bomo ogledali in kdaj bo pravzaprav vzpon na goro. Odločili smo se, da si ogledamo čudovit nacionalni park Ngoro-Ngoro. Večer pepelnične srede smo preživeli ob nekem jezeru. Preden se je zmračilo, smo napravili še obhod tega jezera. Tu smo se prvič srečali z džunglo. Seveda brez vodiča nismo smeli na pot. Lastnik gostilne ob jezeru nam je sam priskrbel vodiča -dva psa, ki sta nas spremljala in varno privedla nazaj do gostilne. Tudi ponoči sta spala poleg nas - torej, res vzorna čuvaja. Sledila je noč čudnih glasov, ki so prihajali iz gozda. Največ so imeli tisto noč dela afriški komarji, ki so nas vztrajno nadlegovali. Niso se žal spoznali na naše spreje in različna mazila. To jih ni motilo, teknila jim je pač evropska kri. Že zgodaj zjutraj sta nas prišla iskat dva džipa. Spravili smo se v te 50 let stare land roverje in z vso hitrostjo drveli proti središču Tanzanije. Nad našimi cestami tako radi negodujemo, da so v slabem stanju. Kaj naj rečem o tamkajšnjih cestah, če jih smemo tako imenovati? Cesta je v bistvu ena sama velika luknja, vmes je ogromno kamenja in blata. Vso pohvalo sta si zaslužila naša šoferja, seveda pa je bila nadpovprečna naša potrpežljivost. Po dolgem času smo se le pripeljali na rob ugaslega vulkana. Pred nami se je odprlo ogromno žrelo - dno pa je v bistvu ena sama velika oaza. Tu smo videli znamenito pleme domačinov, ki se imenujejo Mosaji. Zanimiva je njihova obleka, bojna oprava, zlasti pa čudovit nakit, katerega navesijo povsod po telesu, kjer je kaj prostora. Po “čudoviti" cesti smo se pripeljali v dolino. Občudovali smo različne živali, kar jih premore afriški svet. Vse živali so nas nekam začudeno ogledovale, kaj šele mi njih. Bilo je polno zeber, gazel, bivolov, nosorogov, levov, slonov, opic, vseh vrst ptičev in še bi lahko naštevali. V tej celi dolini je kar okrog 5 milijonov različnih živali. Živali imajo tukaj res pravi raj, saj je dovolj vode in dovolj zelenja. Vse pa je seveda podrejeno naravni selekciji. Pozno popoldan smo zapustili ta naravni živalski vrt in hiteli nazaj po isti cesti proti hotelu Babilon. Lahko si predstavljate, kako prijetno se je bilo stuširati in kako dobrodošla je bila čisto prava postelja. Lepo smo se odpočili , in nabrali nove energije. Dan, ki je bil pred nami, smo namenili ogledu kraja, kjer smo živeli. Ogledali smo si dva lepa slapova, občudovali čudovito afriško cvetje in si gasili žejo s pivom in coca colo. Odšli smo tudi do vhoda v nacionalni park Kilimanjaro. Zvečer smo napravili načrt za vse dneve, ki so bili še pred nami. (se nadaljuje) Posvet v Tanzaniji (foto: Aleš Kovač) ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik Na požare so sejali rž in to med obema gospodnicama. Tedaj so govorili o "novinah". Če do sv. Jakoba sejejo ajdo, pa gre za "požare". Na poti k polnočnicam so si včasih svetili s smrekovimi treskami, povezane v šop. Dom je nekdo od družine čuval, oborožen s sekiro. Bali so se vlomilcev, ki so vedeli, da so na ta večer ljudje z doma. V navadi je bila "bera". Ta je bila odvisna od velikosti kmetije. Tu so rabili kot merilo pojem "cela kmetija" ali pa ustrezno drugače, če je bila ta manjša. Tako je odpadlo na polovično kmetijo pol škafa žita. Še to moramo dodati, da je bera, o kateri smo tu govorili, bila namenjena mežnarju... Verjeli so, da je na dan velike gospodnice v drevesu kača, zato so na ta dan prepovedali otrokom v drevo. Tembolj, ker je kača bila strupenjača. Ko so pripravljali rože za zdravilne čaje, so ob sv. Jerneju največ nabirali šentjanževko, pelaj, ajbiš in majaron. V tem času so te rože najbolj zdravilne, so menili. Pri vsaki hiši so imeli več vrst cunj za čiščenje. Posebno pozornost so namenjali tistim za čiščenje mize, za katero so jedli. Razlikovali so "poti-rovko" in "umivavko". Svatovski sprevod je nekaj, kar je že od davna burilo domišljijo. Verjeli so, če srečajo svatje na poti v cerkev voz, v katerega je vprežen konj, da pomeni to veliko srečo za no-voporočenca. Če se kukavica še dolgo po kresu oglaša, lepo jesen prinaša. V prejšnih časih so pastirji nosili "lipov plašč" in na glavi klobuk iz bukove gobe. "Ovsenek" so rekli ovsenemu kruhu. Vedeli so, da je dober nizek hlebec, najboljši pa sta skorji. Sredica pogosto greni, posebno če je bil kruh narejen iz stare moke. Ovsena moka se rada kvari, zato jo je treba kmalu porabiti. Mozirje, nekoč "narodni trg" V eni prejšnih številk Novic smo pisali o Ciril Metodovem društvu, ki je imelo nalogo kljubovati navalu potujčevanja. Tudi v Mozirju je delovalo tako društvo. Prisluhnimo poročevalcu časopisa Domovina, ki je 5.8.1893 napisal: "Domovina, ki prihajaš v tolikih izvodih, toda o naših krajih nič ne pišeš. Kdo je bil 4. julija na Brecljevem Hribu, je gotovo trdil, da se Mozirje ne imenuje zastonj "narodni trg". Zažgali smo kres, ki je delal čast vsej Gornji Savinjski dolini. Potem so pokali možnarji in se zažigal umetelni ogenj, vse na čast sv. Cirilu in Metodu. Mozirs ki pevci so peli krasne slovenske pesmi. Najlepša pa je bila ona od straže hrvaške. Pri tej pesmi čutil si vso zgodovino našega trpinčenega naroda, a objednem tudi moč, ki mora razbiti jarem tujstva." Tu ni kaj dodati. Vsekakor naši pred-namci niso bili tako mlačni, ko je šlo za slovensko gibanje. Zal je danes to drugače, ne čutimo se ogrožene, pa smo bolj ravnodušni do teh vprašanj, žal tudi do občutka narodne zavesti. Nič ne bo odveč, če še zapišemo, da današnji rod premalo pozna slovensko preteklost, ko so v bran materinemu jeziku ustanavljali čitalnice ali tudi bralna društva. Kdor je le kaj malega bral iz misli velikega A. M. Slomška, ne bo lahkomiselno verjel, da smo mimo časov, ko so tujci hlepeli po naši domovini in seveda ovirali razvoj naše izvirne kulture. Tudi v tem času navdušenja nad Evropo in pričakovanj vsega dobrega od tam, bi kazalo malo pomisliti na odločnost naših dedov in babic, če je šlo za materinščino. Saj veliko večji narodi od nas skrbijo za uveljavljanje domače kulture, ljudskega izročila in tako lastnega obstoja. Zakaj so torej bile naše ČITALNICE v prejšnjem stoletju? Takole je zapisano v DOMOVINI z dne 15.11.1893: "Namen bralnih društev kakor tudi čitalnic je predvsem gojitev slovenskega družabnega občevanja in varovanja lepe domače besede." Pa razmislimo, ali se velja iz zgodovine učiti. Mimo «tare fotografije Slika, ki nam jo je posodil Martin Smrečnik iz Dola, je posneta na dvorišču gostilne Rojten. Na njej so naborniki, poznejši nemški vojaki, ki so leta 1942 morali v vojsko. Fantje so večina iz okolice Šmartnega, Deve, Rovta, Brda in Vologa. ____________ZGODOVINA IN NARODOPISJE__________ Vsi v Žalec! Koristne modrosti Tako so pozivali rodoljubi Slovence, da se udeležijo velikega zbora v Žalcu, na katerem so ponovno zahtevali združeno Slovenijo. Taborno gibanje je bilo zelo vsestransko in predvsem vseslovensko. Seveda ni naključje, da so 6. septembra 1868 sklicali mogočen tabor prav v Žalcu. Štajerska je bila veliko bolj ogrožena glede potujčevanja, kot denimo, Kranjska. Žalec pa je bil narodni trg, kraj narodno zavednih ljudi v osrčju Štajerske. Narodno prebujanje je že zajelo velike množice, ki so jih vodili zavedni, mladi izobraženci. Teh pa ni bilo povsod na pretek, zato so k osveščanju veliko pripomogli učitelji in duhovniki, oboji so bodrili ljudi v času splošnega podcenjevanja vsega, kar je bilo slovensko. Taborno gibanje je potekalo še v času slogaštva, ko naš narod še ni razdelila politika. Tedaj je šlo le za slovensko stvar, za obstoj naroda in za pogled v naprej. Ni bilo lahko našim otrokom v tujem jeziku poslušali prve napotke do znanja, šole so bile le v tujem jeziku, posebno pa gimnazije in visoke šole. Na sploh je imelo veljavo le tuje, pa naj je šlo za gospodarstvo ali kulturo. Naš narod niso imeli za kulturnega, iz njega so črpali le poceni delovno silo in delavce za dela, ki jih tujci niso želeli opravljati, ker so v njihovih očeh bila prenizkotna. Denar in oblast so imeli v rokah tujci. Ta pa, ki ima denar, ima podjetja in zaposlene v podrejenem položaju. Te okoliščine so torej s pridom izrabljali za potujčevanje, ker so pač zahtevali pogovor v svo jem, "zvišenem" jeziku... Marčna revolucija, leta 1848, je vendarle nekako prebudila številne narode znotraj tedanje Avstrije. Tudi Slovence, ki so se jasno opredeljevali za svoje nacionalne in kulturne pravice v habsburški monarhiji. Tudi oblast je morala, če tudi tega ni želela, prisluhniti narodom velike podonavske države. Naši poslanci so odločno zastopali svoj narod, tako v deželnem kot državnem zboru. Pokončni ljudje so na vseh ravneh izražali zahtevo po enakopravnosti med narodi Avstrije. Zmotno bi bilo mnenje, da naši predniki iz Doline niso doprinesli svojega deleža k vses plošnim zahtevam. Ko je 25. avgusta 1868 izšel v Slovenskem narodu proglas na vse Slovence, v katerem pozivajo k udeležbi na taboru v Žalcu, so ga podpisali tudi: Anton Goričar, posestnik in občinski odbornik iz Mozirja, Jakob Špende, načelnik okrajnega zastopa Gornji Grad, Franc Fišer, posestnik iz Gornjega Grada, J. Žehel, posestnik v Gornjem Gradu, Jurij Logar, posestnik in občinski odbornik v Solcbahu (Solčava), Lovro Šutej, gostilničar v Lučah, Jože Prek, lučki župan, H. Macesnik, občinski odbornik, Solcbah, J. Stauer, trgovec na Rečici, Anton Jeraj, posestnik in rečiški župan, Janez Lipold, posestnik in mozirski župan, in Jože Lipold, posestnik iz Mozirja. Vsi, na razglasu podpisani, so bili člani pripravljalnega odbora za pripravo žalskega tabora. Kot taki so potem po naših krajih organizirali ljudi, da so se v velikem številu udeležili manifestacije za združeno Slovenijo. Do Žalca so potovali z vprežnimi vozili (lojtrski voz), te so lepo okrasili z zelenjem in narodnimi zastavami. Kot so zapisali poročevalci, so godci pridno godli, da je bila dolga pot prijetnejša. Če danes pomislimo na požrtvovalnost tedanjih prebivalcev ob Dreti in Savinji, lahko sklepamo o tem, kako so bili zavedni in pripravljeni marsikaj žrtvovati za narodno stvar. Bi bilo danes prav tako? Nedavno tega mi je prijatelj pripovedoval, kako so bili tudi kmečki posli iznajdljivi, ko so iskali zaposlitev. Ker so računali, da bodo pri kmetiji ostali vsaj eno leto, so se želeli prepričati, ali bo hrana v redu ali ne. Razumljivo, da so opravili poizvedbe v kuhinji. Zanimalo je, denimo, bodočega hlapca, kako hladijo juho pri hiši, v katero namerava. "Kako pa pri vas hladite župo?" je glasilo vprašanje. Če je gospodinja odgovorila "tako, da jo postavimo na hladno in jo tako ohladimo", je to pomenilo za bodočega hlapca namig, da je kar hitro odšel. Če pa je glasil odgovor gospodinje "ja, župo nabašemo s kruhom, da se ohladi in jo postavimo na mizo", je hlapec kar hitro privolil, da ostane pri hiši. Modrost iz te preizkušnje: kjer se juha s kruhom hladi, ne štedijo z njim in je torej za dobro hrano preskrbljeno, tu velja torej ostati. * Na Pogorevcu v Podvolovljeku je pred zadnjo vojno delal kot hlapec možakar, doma prek Volovljeka. Todokoli ni bila posebnost, da je služil na kmetiji "Kranjec", kot so rekli ljudem s Kranjske. Pa je bil ta "Kranjc" zelo iznajdljiv kar zadeva hrano. Pripovedoval je, da ga je rajnki oče podučil, kako mora jesti. Pa ponovimo, morda bo kateremu izmed bralcev v dober nasvet. Takole je oče dejal: - če bo na mizi kaša, jo povrhu obri (posnemi), - če bodo na mizi žganci, po dnu rij, - če bo na mizi solata, jo žveči in pod mizo meči. Če je bilo nasvetov še kaj več, prijatelj ni povedal, toda že ti triji so dovolj nazorni za zdravo in močno prehrano. Stari Ljubenci? Slika je bila najdena po naključju. Z nje razberemo, da so na njej: (zgoraj z leve) Brišnik, Benda, Pohlin, Petek. (V srednji vrsti): Globočnik, Žari Bratanič, Krajnc, Vudler. (Sedijo): Kovše, Kruh, Režon, Bratanič. Priimki so lahko napačno izpisani. Kot kaže, je veliko imen "po domače". Morda lahko kdo kaj več pojasni o ljudeh na sliki? NASVETI Veterinarski kotiček Zgornjo Savinjsko dolino je ponovno zajel močnejši val stekline. Da je steklina nevarna in nalezljiva bolezen, ki se prenaša med živalmi in človekom, to najbrž vemo vsi. Človeštvo pozna bolezen že tisočletja, a se še vedno bojuje z njo. Ker zdravila za to nevarno bolezen ni, je preventivno cepljenje edini ukrep v boju s to boleznijo. Po dveh letih relativnega zatišja, smo v letošnjem letu na območju Zgornje Savinjske doline ugotovili več primerov zbolelih živali. Do sredine meseca maja 1995 smo na tem območju našli tri stekle lisice, v letošnjem letu že deset. Gozdna ali silvatična steklina, ki se pojavlja predvsem pri lisicah in drugih gozdnih živalih, se širi med gozdnimi živalmi. Bolezen povzroča virus, ki se razmnožuje v možganih in žlezah slinavkah', Okužena žival lahko izloča virus že nekaj dni prej, preden se pokažejo prva bolezenska znamenja. Steklina se prenaša z bolne na zdravo žival skoraj izključno z ugrizom. Zadnja epizootija stekline se je pričela leta 1939 na poljsko-ruski meji in se je postopoma razširila na vse evropske države. Val, ki se je po Sloveniji razširil in obstal vse do danes, je prišel k nam leta 1979. O urbani steklini govorimo, če se s steklino okuži domača žival, ki živi v naseljenem kraju, skupaj s človekom. Glavni prenašalec urbane stekline je necepljen pes, manj pogosto mačka. Zaradi rednega cepljenja psov je urbana steklina, ki najbolj ogroža človeka, redka. V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje psov proti steklini uvedeno z zakonom po drugi svetovni vojni. Zadnji primer stekline pri človeku je zabeležen leta 1950. Če bi ljudje spoštovali predpis, ki pravi, da morajo biti mačke in psi zaprti, da se psi lahko sprehajajo le pod nadzorom imetnika in da morajo biti vsi psi starejši od štirih mesecev cepljeni proti steklini, bi urbane stekline ne bilo. Ker se tega ljudje ne drže, še vedno obstaja nevarnost, da zboli človek. Pred prvomajskimi prazniki so v veterinarsko ambulanto ZŽV Celje, PE Mozirje, pripeljali psa z anamnezo, da je zastrupljen ali da se mu je v grlu zataknila kost. Veterinar je takoj podvomil v anamnezo imetnika psa in postavil sum, da je pes stekel. Od imetnika psa je veterinar izvedel, da pes ni cepljen proti steklini in da je en teden pred tem odšel od doma in se vrnil .šele dan pred tem, ko ga je lastnik pripeljal na pregled. Pes je v karantenski kletki na veterinarski postaji poginil. S preiskavo možgan, ki so jo opravili na Veterinarski fakulteti, je bilo ugotovljeno, da je bil pes stekel. V nadaljevanju je veterinarska inšpekcija v razgovoru z imetnikom ugotovila, da sta bila imetnik psa in njegov sin v stiku s steklim psom, saj sta ga zalivala s čajem. Stekel pes je bil z Lepe Njive. Veterinarska inšpekcija je o tem takoj obvestila Zavod za socialno medicino in higieno Celje, kjer so ogrožene ljudi, ki so bili v stiku s steklim psom zaščitili proti steklini. V primeru, ko virus že pride v možganske celice, bolezni ne moremo preprečiti. Človek se lahko okuži s steklino tudi prek ran na rokah, če pridejo v stik z okuženo slino (pregledovanje gobca), drugi načini okužbe so silno redki. Najbolj nevarni so globoki ugrizi na glavi in okončinah. Za ugotavljanje bolezni moramo poznati bolezenska znamenja. Prva bolezenska znamenja stekline se pri živalih pokažejo šele 2-8 tednov po okužbi. Najbolj značilne so spremembe v obnašanju. Psi postanejo neposlušni, pogosto pobegnejo od doma, se klatijo naokoli, postanejo popadljivi, težko požirajo, se slinijo, hripavo lajajo, včasih pa so le močno prestrašeni. Čez nekaj dni začnejo hrometi, dokler ne obležijo in poginejo. Podobne znake opazimo tudi pri mačkah, le da so te večinoma zelo napadalne. Goveda so preplašena, težko požirajo, se obilno slinijo, pogosti so tudi znaki kolike. Prašiči postanejo napadalni, se močno slinijo, drgnejo ob korita in druge živali, nato pa postopoma hromijo in poginejo. Bolezen lahko zanesljivo ugotovimo le z laboratorijsko preiskavo. Vsi ukrepi pri zatiranju in preprečevanju stekline so usmerjeni k zaščiti ljudi. Osnovni ukrep je vsakoletno obvezno zaščitno cepljenje vseh psov. Na ogroženih območjih se morajo cepiti proti steklini tudi tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Že nekaj let se tudi pri nas vrši parenteralno cepljenje divjadi, predvsem lisic. Prva leta so vabe s cepivom polagali lovci, zadnji dve leti se vabe odmetavajo s posebej prirejenih letal. Eden od ukrepov preprečevanja stekline je tudi zmanjševanje števila potepuških psov in mačk ter lisic. Veterinarska inšpekcija je že v mesecu januarju izdala odločbo z javnim naznanilom, da je okuženo s steklino območje občin Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad in Luče. Na tem območju je odredila kontumac, to je prepoved prostega gibanja psov in mačk, pokončanje potepuških psov in mačk ter prepovedala odiranje trupel lisic, kun, psov, mačk in drugih dlakastih živali. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, zaprte morajo biti tudi mačke. Kadar imetniki vodijo živali na sprehod, jih morajo imeti na povodcu. Pse in mačke, ki se gibajo brez nad zorstva v urbani sredini, mora poloviti veterinarsko-hi-gienska služba Veterinarskega zavoda Slovenije - Enota Celje, pse in mačke v loviščih morajo pokončati lovci. Lovske ali druge organizacije oz. posameznik, ki namerava organizirati odiranje živali, mora pridobiti soglasje veterinarske inšpekcije glede izpolnjevanja pogojev za to delo. V letošnjem letu je bilo več primerov, da je stekla lisica prišla na dvorišče in napadla psa. V primeru, da je pes cepljen proti steklini, da imetnik psa lahko v karanteno za dobo treh mesecev, v primeru, da pes ni cepljen, se mora psa takoj usmrtiti, imetnika pa kaznovati. Kljub prepovedi odiranja dlakastih živali, ki jih lahko odirajo le pooblaščene osebe, je ena oseba odirala steklo lisico. Zaradi nevarnosti okužbe so morali "odiralca" zaščitno cepiti. Veterinarska inšpekcija je ob kontroli registra psov ugotovila, da več imetnikov psov svoje prijatelje ni dalo cepiti proti steklini. Ugotovljeni kršitelji so bili kaznovani. Veliko je primerov, da imajo pri hiši dva ali tri pse, proti steklini pa cepijo samo enega. Tak je bil tudi prej opisani primer stek- lega psa v Lepi Njivi. Takih primerov je veliko in le sreča je, da ni bilo že več primerov urbane stekline. Imetniki puščajo necepljene pse proste, podnevi in ponoči, psi se klatijo naokoli in ponavadi prepozno ugotovimo, da so prišli v stik s steklo živaljo. Prosto se gibajo tudi mačke, ki- pa pretežno niso cepljene proti steklini. V naseljih imajo "dobri" ljudje navado hraniti potepuške mačke. Mačke hranijo in mislijo da delajo dobro, v resnici pa ogrožajo sebe in druge ljudi. Bolj pametno bi bilo, da bi poklicali veterinarsko higiensko službo, ki bi te živali odpeljala. Imetniki, katerih psi pobegnejo od doma, le redko to sporoče veterinarski službi, čeprav bi morali vsako spremembo v zvezi z rejo javiti veterinarski organizaciji, ki vodi register psov, v osmih dneh. Sredi meseca aprila je bilo redno cepljenje proti steklini. Imetniki psov, ki so redno cepljenje zamudili, lahko to opravijo na veterinarski postaji v Mozirju. Mlade pse morate prvič cepiti proti steklini v starosti od 3-4 mesecev, ponovno pa po preteku enega leta ter nadaljevati z rednimi cepljenji vsako leto, najkasneje do konca maja tekočega leta. Ponavljam, prepričujem in se trudim z namenom, da nas bo več, ki se bomo bojevali s to boleznijo. Osveščeni ljudje lahko največ store za preprečevanje bolezni. Pred očmi imam sliko, ki sem jo videla pred leti, ko sem kot študentka veterine gledala film o steklini. Ne morem pozabiti človeka, ki je umiral z bolezenskimi znaki stekline. Občutek je bil grozen. Pred očmi imam tudi imetnika psa, ki je segal v gobec svojega steklega psa. Psa ni dal cepiti proti steklini, pes je prišel v stik s steklo živaljo in je zbolel. Ko je imetnik sedel pred menoj, že zaščitno cepljen in sem ga prepričevala, da je šel dovolj zgodaj na cepljenje, je bil njegov obraz bel kot zid. Upam, da takih primerov ne bo in da bomo še dolgo ali vedno pisali, da je bil zadnji primer stekline pri človeku v Sloveniji leta 1950. Bojana Šturm, dr. vet. med. Veterinarski inšpektor Kako se naučimo pridelovanja zdrave hrane 3 Imate svoj vrt, sadovnjak, kmetijo in je v vas dozorelo spoznanje, da bi radi pridelovali hrano na zdrav način. Toda, kako začeti? Če ne poznate nikogar, ki to že dela, da bi vam posredoval svoje izkušnje, je najbolje, da si kupite knjigo ali dve in pogumno začnete. Nasvete za obdelovanje lastnega vrta boste našli v naslednjih knjigah: Ena prvih knjig, ki je bila na voljo pri nas, je Moj biovrt. Napisala ga je Marija Omahen in je doživel že nekaj ponatisov. Zelo uporabna knjiga je Biovrt avtorice Marie Louise Kreuter, ki je izšla pri DZS. Obvezno je treba imeti Setveni koledar, pa ne katerikoli. Podkrepljen z dolgoletnimi poskusi je le setveni koledar Marie Thun, ki ga vsako leto izda društvo Ajda iz Vrzdenca. Ostali setveni koledarji so samo ugibanja, ki niso preizkušena na vrtu in njivi. Dobite ga v Blagovnici v Mozirju. Lastnikom kmetij, ki se želijo preusmeriti v pridelovanje zdrave hrane ne le na vrtu, ampak tudi na njivi, v sadovnjaku, v hlevu in čebelnjaku, priporočam naslednje knjige: - Kmetovanje po biološko-dinamični metodi avtorjev Sattler in von Wistinghausen, ki jo je izdalo društvo Ajda. - Biološko pridelovanje hrane avtorja Kriškoviča, izdala založba Kmečki glas. - Uvod v permakulturo avtorja Mollisona, izdalo društvo Cortina. Knjigi Kmetovanje po biološko-dinamični metodi in Uvod v permakulturo nista v prosti prodaji. Zato se za posredovanje teh knjig z naročilom obrnite name (Uredništvo Savinjskih novic, Zeleni Franček). Ostale knjige dobite v knjigarnah in trgovinah z zdravo hrano. Na predavanjih in seminarjih se hitreje naučimo kaj novega. Zato vas obveščam o naslednjih predavanjih: L Naslednji konec tedna bo na gradu Bori (pri Ptuju) srečanje zveze Demeter. To je zveza pridelovalcev zdrave hrane iz Nemčije. Ime je znano tudi kot blagovna znamka zdrave hrane. Predavanja priznanih strokovnjakov Marie Thun in g. Baucka bodo od 9. ure dalje od petka do nedelje (17. -19. maj). 2. Predavanje H. Heilmanna: Kaj človeka resnično prehranjuje (Kako z najnovejšimi metodami ugotavljamo resnično kvaliteto živil), ki bo 25. maja na Vrzdencu pri Horjulu v centru društva Ajda. 3. Slovenijo bo v juniju obiskal tudi g. de Boom iz Univerze za ekološko kmetovanje v Vageningenu v Holandiji. V načrtu ima tudi ogled kmetij, ki se želijo preusmeriti v biološko-dinamično kmetovanje. Vsi zainteresirani se lahko obrnete na društvo Ajda, Vrzdenec 60, 1354 Horjul, tel. 061 740-743. Za mlade po letih ali po duši pa obstaja možnost neplačanega ali plačanega sezonskega dela na ekoloških kmetijah v Veliki Britaniji, Nemčiji in Švici. Če ste zainteresirani, pošljite frankirano kuverto s svojim naslovom na uredništvo Savinjskih novic, da vam posredujem naslove in telefonske številke. Pregovor pravi, da se človek uči toliko časa, kolikor živi. Se popolnoma strinjam. Lepo vas pozdravlja Zeleni Franček KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pridelki zelene mase pri različnih travno de« teljnih mešanicah V letu 1994 in 1995 je bilo v Zg. Savinjski dolini posejanih precej planiranih površin z različnimi travno deteljnimi mešanicami. Večinoma gre za površine pridobljene s krčenjem gozda v hribovitem območju. Spremljali smo rast in botanično sestavo na poskusnih parcelah, predvsem pa nas je zanimal pridelek zelene mase pri dveh oziroma treh rabah. V različnih terminih je bilo posejanih pet različnih mešanic, na različnih nadmorskih viši- pognojeno (več kot 400 kg čistega dušika na hektar), zato so tudi tako veliki pridelki krme. Na tej kmetiji so imeli tri košnje ter dve paši. Botanična sestava travne ruše je na vseh površinah zelo ugodna, saj je izredno malo oziroma skoraj nič zeli. Kot vidimo se botanična sestava in pridelek krme ne razlikujeta močno glede na različno nadmorsko višino. Iz literature nam je tudi znano, da na botanično sestavo travne ruše močno vpliva gnojenje, malo manj pa število rab. Močno gnojenje mora imeti za posledico veliko število rab v pravi razvojni fazi travne ruše. Vse te kmetije bomo spremljali tudi v letošnjem in v naslednjih letih, da bomo lahko raziskali tudi trpežnost sejane travne ruše na različnih nadmorskih višinah v Zgornji Savinjski dolini. Preglednica: Botanični sestav sejane travne ruše in pridelki zelene mase v odvisnosti od količine čistega dušika (N) na hektar. nah. Posejane so bile naslednje mešanice: 1. TDMMO - posebej sestavljena mešanica 2. TRAVNIK II - Semenarna Ljubljana 3. TDMSKI - posebej sestavljena mešanica 4. AVMEŠ - uvožena mešanica 5. MEŠANICA TL + BD - trpežna ljulka in bela detelja Naša opažanja, meritve in izračune smo zbrali v razpredelnici,v kateri je poleg nadmorske višine kmetije, kjer je bila sejana določena mešanica, zapisana tudi količina dušika, s katerim je bila površina gnojena, botanična sestava nastale travne ruše, vrste posejane mešanice ter pridelek zelene mase. Iz razpredelnice je razvidno, da so se vse mešanice dobro obnesle. Izstopa samo mešanica št. 3, na kmetiji D, ki je bila sestavljena za hitro zatravitev smučišča in od nje ne pričakujemo velikega pridelka, zato je tudi manj gnojena. Pri kmetiji Č je potrebno poudariti, da so v letu setve v jeseni 1994 leta močno gnojili z gnojevko, spomladi leta 1995 pa so pognojili z NPK in z gnojevko, zato je glede na malo količino čistega dušika v letu 1995 sorazmerno velik pridelek. Pri drugi košnji se že opazi padanje pridelka, saj ni bilo nič dognojevano. Na kmetiji E je bilo travinje izredno močno KME TIJA n. v. (m) trave % detelj % zeli % Čisti N kg/ha Meša niča 1 .koš. dt/ha 2.koš. dbha 3.koš. dt/ha A 830 80 15 5 154 1 370 250 212 B 850 75 20 5 213 1 220 176 180 C 650 85 10 5 259 2 210 182 166 Č 1216 90 10 + 104 2 414 190 paša D 1150 60 30 10 120 3 104ČK 102 paša E 830 80 15 5 438 1 420 365 390 F 850 80 15 5 220 2 260 340 paša G 1200 50 50 0 134 2 213 142 paša G 1200 40 60 0 134 4 267 178 paša G 1200 20 80 + 134 5 292 195 paša Legenda: ČK - čistilna košnja mešanica 1 - sestavljena mešanica za težja tla ■ 2 - travnik II - sestavljena mešanica iz Semenarne Ljubljana " 3 - sestavljena mešanica za zatravitev smučarske proge " 4 - mešanica uvožena iz Avstrije 5 - monokulturna mešanica trpežne ljulke in bele detelje Tatjana Pevec, Vida Ribič ______________AVTOMOBILSKA PRILOGA______ late teföiilMni# ort ___~J Najlepši dnevi za voznika so gotovo takrat, ko se odloči za menjavo avtomobila. V parih letih je "prišparal" par tisoč mark in padla je odločitev, da si kupi nov avtomobil. Seveda si ga mora, če pa se sosed vozi v novem že eno leto! Vendar je sedaj v dilemi, kaj kupiti? V današnjih časih ni problema, problem je le denar. Če se odločamo za nov avto, je stvar malce lažja, če pa kupujemo rabljenega, je stvar malce bolj komplicirana. In na kaj bomo pazili? Nakup novega avtomobila: - najprej si razjasnimo, koliko denarja bomo dali za avtomobil. Bodimo do 100 DEM natančni, če ne bo kasneje mogoče zmanjkalo za kruh. - ali smo stari avtomobil že prodali, ali ga bomo dali ‘‘staro za novo”, vsekakor v slednjem primeru izgubite nekaj sto mark ali več, prihranite pa si “letanje” po sejmih in prodajo preko oglasov. Bodimo realni pri oceni, koliko bomo dobili za naš rabljen avto. - izbira novega avtomobila je poleg denarja še stvar okusa, vendar pazite, kje je najbližji servis, kolikšna je garancijska doba, kolikšni so stroški vzdrževanja - servisi ipd. - avto lahko vzamete na kredit ali leasing, vendar se sprijaznite, da boste nekaj let živeli s precej manjšo plačo. Ali se splača, da vam sosed zavida avto, vi pa nimate za kino vstopnico in nove čevlje? - ne pozabite, da je novi avto potrebno registrirati in zavarovati, toplo priporočam kasko, hkrati pa še plačati prepis za stari avto, zatorej ne pozabite vkalkulirati teh stroškov. Prepis lahko naredite prek agencije, ki vam bo malce znižala vrednost avtomobila, vi pa boste tako prihranili par sto mark. Za nov radio pa bo, a ne? - no, sedaj ko ste novi srečni lastnik, uživajte v vonjavah Nakup starega avtomobila: - je gotovo težji kot nakup novega. Če upoštevamo zgoraj našteto, moramo vedeti, za koliko star avtomobil se bomo odločili. - star avtomobil se hitreje kvari (sklopka ipd.), kolikor ima prevoženih kilometrov, ali je bil karamboliran, kako je ohranjen, do kdaj je registracija, koliko lastnikov je že zamenjal, ali je prodajalec lastnik, ali ima avto servisno knjižico, ali so gume in zavorne ploščice O.K., vsa ta vprašanja se nam zastavljajo, nanja pa je težko najti vedno pravi odgovor. - ali avto kupimo na sejmu ali prek oglasa? Na sejmu je večina karamboliranih in tam so prekupčevalci, ki hočejo nekaj zaslužiti. Iskanje naokoli po oglasih je zamudno, drago, in vsi avtomobili so po telefonu super ohranjeni, ko ga pa vidiš, pa da te kap. Vendar če imaš srečo... Lahko pa ga kupimo pri prodajalcu rabljenih vozil, vendar bo nekaj dražji. Nekateri prodajalci rabljenih vozil vam dandanes že nudijo šestmesečno garancijo, kar je ugodno. Povsod pa zahtevajte poskusno vožnjo. Tistim, ki bi na vsak način radi prodali, in to poceni, še bolj poglejte pod prste in pokrov motorja, le zakaj ga prodajajo? Ne kupujte ponoči in v dežju! - odločitev je vaša. Če poznate kolega, ki se bolje spozna na dejanske kilometre, motor in na kleparsko - ličarske zvijače, povabite ga k nakupu, da vam potem ne bo žal, pa številke na motorju in karoseriji malce poglejte, da se ob prvem prehodu meje ne boste vračali peš. Drugače pa srečno! Servis in garancija Odločitev o nakupu novega avtomobila je prav gotovo v veliki meri odvisna od servisne mreže, ki jo nudi prodajalec, in garancijskih pogojev. Če se spomnimo časov deset let nazaj, vidimo, da večina večjih proizvajalcev avtomobilov podaljšuje garancijske roke, poleg tega pa se hkrati s prodajno mrežo širi tudi servisna mreža. Ljudje smo postali zahtevni in nočemo avtomobila le kupiti, temveč se čedalje bolj zavedamo, da ga je potrebno tudi vzdrževati. Lahko rečem, da so minili časi, koje bilo potrebno hoditi na servis v Avstrijo, ker ga pri nas ni bilo, ali pa je bil zanič in mu nismo zaupali. Garancija Garancijski roki se enormno daljšajo, tako da enostavno ne moreš verjeti. 3 leta na motor oziroma 100.000 km, to dandanes ni nobena redkost. Garancija nam nudi določeno zavarovanje, saj je proizvajalec in s tem prodajalec dolžan kriti vse stroške okvar na vozilu v tem obdobju, ki niso posledica naše malomarnosti. Paziti moramo le, da vozilo vozimo na redne servise k pooblaščenemu serviserju, in pa da v primeru poškodbe vozila vsa kleparska in ličarska dela opravimo v pooblaščeni delavnici. Le "štampiljka" v servisni knjižici nam bo pomagala k takojšnji uveljavitvi garancije. Vozilo lahko dodatno opremljamo le z orginalno dodatno opremo ali opremo priporočeno od proizvajalca, drugače se nam lahko zgodi, da se bomo za garancijo obrisali pod nosom. Mogoče malce krut primer, vendar precej resničen. Ker so bili brisalci za vetrobansko steklo od drugega proizvajalca, kot jih zahteva proizvajalec vozila, serviser ni hotel priznati garancije za okvaro motorja. No, upam da sedaj veste, za kaj gre! Seveda gre za dodatne zaslužke proizvajalcev na račun dodatne opreme, hkrati pa za zagotavljanje zahtevane kvalitete. Torej garancija nam bo ob upoštevanju nekaterih pravil omogočila mirno in varno vožnjo brez pretiranih stroškov v primeru okvar. Servis Že pri garanciji smo omenili redno servisiranje, ki je hkrati pogoj za uveljavitev garancije. Če je bilo potrebno avtomobile na bencinski pogon pred časom voziti na servis na 10.000 km, se je sedaj ta rok podaljšal na 15.000 km, nekaterim že na 20.000 km, prav tako to velja tudi za diesel vozila, kjer so se servisi povzpeli s 7.500 km na 15.000 km, kar nam omogoča malce debelejšo denarnico. Vsak servis nam predstavlja določen strošek in so nam tako podaljšani servisni roki gotovo v veselje. Vendar se že pred nakupom vozila pozanimajmo za garancijo in servisna obdobja. Potem pa pazite, kako se tega držijo serviserji. V večini primerov je sedaj prvi servis na 7.500 km, potem pa se nadaljuje glede na proizvajalčevo tabelo (10.000 ali 15.000 km ipd.) Imam primer, ko so hoteli, da avtomobil, ki ima predpisane servise na 15.000 km, vozim na servis na 7.500 km, ker je menda tako bolj "varno", zame pa vsekakor bolj drago. Tako bi v času enega servisa plačal kar dva servisa. Serviser pa mi je nato dejal, da naj na svojo odgovornost vozim avtomobil na servis vsakih 15.000 km, pa čeprav so to obdobja v servisni knjižici. Vidite, boj za zaslužek je hud! Redni servisi nam bodo omogočili uveljavitev garancije, pri prodaji vozila pa bomo lahko pokazali servisno knjigo, kar bo gotovo zvišalo prodajno ceno. Poceni servise in hitre rešitve garancij vam želim! Igor Pečnik Avtocenter Meh Q3Ü0 Koroška c. 7 d Velenje, ly.Wi Audi tel. 063/852-955 in 856-824 VAS AUDI IN VW PARTNER Za nakup vozil Volkswagen in Audi, Vam nudimo najugodnejše pogoje financiranja. Leasing in kredit za nova in rabljena vozila. Pestra izbira rabljenih vozil - tudi na kredit Vaš Audi in Volkswagen partner. MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 730-593 PE Velenje, tel.: 863-960 VI SUZUKI SWIFT KUPCI POZOR! NE ZAMUDITE SPECIALNE MAJSKE PONUDBE 1,0 GLS 3V • 15.990 DEM 1,3 GLS 3V 16.990 DEM 1,3 GX 5V 17.990 DEM 1,3 GX SEDAN 4V 19.990 DEM BALING 1,6 GS ABS MAGNA K99640C 24.490 DEM 1,6 GLX ABS MAGNA 26.490 DEM 1,8 GTX ABS MAGNA 29.990 DEM 1,6 GL quotro MAGNA 24.990 DEM 1,6 GLX quotro MAGNA 27.990 DEM VITARA X-90 quotro MAGNA 33.390 DEM VITARA 5 KLIMA quotro MAGNA 37.790 DEM SAMURAI DAKOTA 19.990 DEM VITARA DAKOTA 33CMMCSC 29.990 DEM PROTON NOVI AVTOMOBILI Z NAJNOVEJŠIMI IDEJAMI 415 GLI4V 19.990 DEM MOŽNOST NAKUPA NA IZJEMNO UGODNE KREDITE, 1-5 LET, ZE OD T+6% s— STARO ZA NOVO. LEASING — NISSAN AVTOSERVIS LIPNIK Skale 66/d, 3320 Velenje, tel. in fax: 063/893-549 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL NISSAN :?SUPER CENA> > NISSAN SUNNY 1,4 SLX že od 22.490 NOVOf NISSAN ALMERA že od 24.900 trgovina in proizvodnja uvoz - izvoz POOBLAŠČENI PRODAJALEC SKF LEŽAJEV IN PROGRAMA LOCTITE .j . . Savinjska c. 26, Mozirje 3330 (SLO) ' ' ' Tel. & fax: +386 63 832 701 VELEPRODAJA STROJNIH REZERVNIH DELOV IZ UVOZA! - SKF, ZKL ležaji - LOCTITE lepila in tesnila - GALOVE verige - oljna tesnila Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R4 GTL 86/05 135.000 146.200 R5 CAMPUS 5V 90/12 65.000 844.117 R5 CAMPUS 5V 91/04 59.300 824.794 R5 CAMPUS 3V 91/02 64.000 802.440 R5 CAMPUS 5V 92/11 46.000 884.800 R5 CAMPUS 5V 90/03 62.900 790.570 R CLIO RT 1,4 5V 93/07 47.000 1.488.223 R19 TS 5V 89/03 160.000 1.013.400 R19 GTX 1,7 4V 90/12 75.000 1.296.900 YUGO 55 KORAL 90/07 73.000 350.967 ŠKODA F 136L 90/03 40.000 598.000 SUBARU JUSTY 4W 90/04 55.000 1.074.150 [jUSEL d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT AVTOAlOTOItdd TRGOVINA IN SERVIS CELJE, MIKLOŠIČEVA 5 ' > K 'J 1,6 GLSI. 1599 cm3 114 KS SERVO VOLAN, CENTR. ZAKL., EL. ST., DEUIVA ZADNJA KLOR RADIO 4 ZVOČNIKI, TONI-RANA STEKLA SeAsin. 1,8 GLSh m cm3130 ks POLEG OPREME 1,6 GLSI - AIR BAG NA VOZNIKOVI IN SOVOZNIKOVI STRANI, EL. OGLEDALA, EL. ANTENA PRODAJNA MESTA: SALON "HYUNDAI" CEUE, MIKLOŠIČEVA 5, TEL. 063/441-250 MARIBOR: 062/101-676 443-033 RAVNE: 0602/23-151 SLOVENJ GRADEC: 0602/41-461 TRBOVLJE: 0601/27-664 1,3 LSI: m cm3 86 ks 1,5 GLS: 1495 cm3 91 KS od 16.500 DEM naprej naprsi SeAsux. 5.600 DEA til SONATA 2,0 GLSI:]997cm3139 KS MODEL TOP K (vsa možna oprema) cena s popustom OD 36.790 DEM I 1,8 GLSI 1796 cm3 98 KS CENA S POPUSTOM 27.790 DEJSjP 1,8 GLSI TOP-K: 1795 cm3 130 KS POLEG OPREME 1,8 GLSI - KLIMATSKA NAPRAVA, ABS ZAVORE, ALU PLATIŠČA, SPOJLER-ZADAJ Hioo ■ KOMBI SeAsin. 0.400 DEi 2496 cm3 80 KS KAMIONET NOSILNOST 1 T (&> HYunam VEDNO NA DOBRI POTI V ponudbi AVTOMOTOR-ja vse Vrste rabljenih vozil T5RI SERVIS IN TRGOVINA Gornji Grad, Attemsov trg 9 Tel.-Fax: 843-836 Tel: 063 843-007 NUDIMO VAM - SERVIS za motorna kolesa, motorne žage in avtomobile ŠKODA * - PRODAJA REZERVNIH DJLOV za motorje TOMOS, žage HUSQVARNA, JÖNSEREDS in avtomobile ŠKODA - PRODAJA KOLES (možnost nakupa na več čekov) - UGODNO dodatni program ČELADE ZA MOTORISTE, KOLESARJE IN GOZDARJE m. - VRTNE KOSILNICE..." “A ŠE MARSIKAJ - SE PRIPOROČAMO! Delovni čas: f§|jw od ponedeljka do petka od 7. - 17. ure sobota od 8. - 12. ure .____________________________________ Pneumatic center s.p. TEL.:(063)831-237 j LESARSKA CESTA 43, 3331 NAZARJE SLOVENIJA Vam nudi najugodneje AVTO PLAŠČE: OBNOVLJENE GOOD VERR, MICHELIN, DUNLOP, CONTINENTAL, HANKOOK, SRVR, FULDR, FIRESTONE, VREDOSTEIN, NOKIR, YOKOHAMA, SEMPERIT, KUNHO, MRRRNGONI, MRTRDOR, BARUM AVTO PLAŠČE: BRNDRG, PROTECT, ROTRL, GIGRNT, MRRIX ALUMINIJASTA PLATIŠČA: Riessio, ßßc, RTP, RIRL, MRK, CRR LINE BAEZPLAČNA MONTAŽA NAJVEČJA IZBIAA IN ZALOŽENOST AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO ALOJZ uran m Šimu (063)841-386,841-036 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas že obiskali in vabljeni vsi, ki nas potrebujete! Gostilna ’’PETRIN” IiiOMfO Marija Murko, tel. 841-036 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. JR AVTO RAKUN .JSCÄ TRGOVINA SERVIS KOMISIJSKA PRODAJA RAKUN STANISLAV LJUBNO OB SAVINJI trgovina tel & fax: 063 84 10 50 avtomehanična delavnica: 063 84 11 14 ZASTOPSTVO ZA: - amortizerje tipe vozil - izpušne sisteme firme ^MOHROEF amortizerji za vse WALKER športno opremo FISCHER Na zalogi motorni in karoserijski deli za vse tipe vozil: ZASTAVA - LADA - VW - OPEL - RENAULT - ŠKODA - FIAT Na zalogi držimo tudi kolesa ROG in STECA. Posredujemo tudi pri nakupu in prodaji avtomobilov. Oglasite se, skušali vam bomo ustreči! IBEIBOOS v Mozirju tel. 831-738 mob. 0609 642-839 Vam nudi: za traktor FERGUSON - IMT za kosilnico - BCS - ACME MOTOR za cisterno CREINA za obračalnike SIP (gume, jermeni, kraki itd.) komplet jermeni za SIP 220, SIP 200 za kardane (križi, cevi, vilice) kardani novi jermeni lemeži za pluge - vijaki 'vrtne kosilnice GUDBROD - 24.833 posode (SODI) iz nerjaveče pločevine od 30 1 do 300 1 prostorov prodajnega centra VOLVO Prodajni center VOLVO v Levcu je od nedavnega v novih, večjih, sodobno opremljenih prostorih. Otvoritev, ki je bila 9. maja, je bila združena s promocijo novega modela iz proizvodnega programa priznane švedske firme: Volvo S40. Lastnik podjetja RSL Jože Podmiljšak se je že pred štirimi leti vključil v prodajno mrežo Volvo in tako postal eden od štirih koncesionarjev. Danes jih je v Sloveniji enajst, število prodanih vozil pa vsako leto narašča. Letošnji letni prodajni plan znaša 500 vozil, od tega 150 vozil modela S40. Prav ta model predstavi ja, kot je dejal na otvoritvi direktor prodaje Volva v Sloveniji Franc Vovk, nov način razmišljanja v tej švedski tovarni, saj z njim izginjajo doslej značilne oglate poteze. Volvo S40 se uvršča v višji srednji razred in predstavlja neposredno konkurenco audiju A4, BMW serije 3, oplovi vectri, peugeotu 406 itd.. Adut Volva ostaja še vedno varnost. Zgradba karoserije S40 je trdna in toga hkrati, za večjo varnost pa skrbij« še priznani sistem SIPS (ob trčenju razporedi uničujočo energijo v dno vozila) in serijsko vgrajeni bočni blazini (vgrajeni sta v naslonjali sedežev in ob bočnem trčenju zmanjšata m*žn*st poškodb za 35 odstotkov). Na svečani *tv*ritvi novih prostorov prodajnega centra Volvo v Levcu sta spregovorila tudi komercialni direktor Revoza, ki je uradni predstavnik Volva v Sloveniji, Jean Michael Sicre, in žalski župan Milan Dobnik. Oba sta poudarila uspešnost dosedanjega razvoja podjetja RSL in mu zaželela še veliko dobrih rezultatov tudi v prihodnje. Franci Kotnik Šlandrov trg 23 Telefon: 713-250 Delovni čas: delavnik 8.-12., 14.-18. sobota 8.-12. IZIRANA za razervne dele EN , , .^MONROE! - vrhunski amortizerji - olja Castro 1____ AUTO "PERLA" TRGOUINA PESJE PRI UELENJU PRENOSI LASTNIŠTVA ("prepisi, notarja ne PotrebuieteJ RABLJENI REZERUNI DELI POSREDOUANJE PRI NAKUPU IN PRODAJI RABLJENIH UOZIL RSL d.o.o. Levec Otvoritev novih 'Na zdravje in obilo uspeha, g. Podmišljak! (foto: Ciril Sem) as» Zvezda otvoritve je bil novi Volvo S40 (foto: Ciril Sem) MOBITEL: 0609-643-440 BkNuX. MÄK.JAN ........ / Trcnffl-33. Mozirje',..__ Usp.<Žtoct (063?’83^:T63 PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * OKVIRJAMO TUDI SLIKE * PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM PRIDEMO MONTIRATI TUDI NA DOM Naročila sprejemamo tudi na mob. 0609 643-842 \ ZELO USODNE CENE! ff intex Šlandrov trg 41 a, 3310 ŽALEC, Tel./Fax: 063/715-931 SfKjvaefafc izolira talnlhL SavtiujsiRi, mm, ©on; nv VSEH w& wiwwnxt drogerija# \/\ flK'/l Grabneri eva hiša, Na trgu 7, 3330 Mozirje J Telefon v lokalu : 063/ 832 541 inf. 17 Akcijske cene VAM DOBRO POZNANE kolekcije Johnson’s PH 5.5, od 25. 5. dalje - gel za umivanje obraza J399I^ 899.- - šampon J39SC^ 899.- - balzam J>49^ 499.- - gel za tuširanje J399^ 899.- - tekoče milo 619.- 499.- - mleko za telo j6SOV- 589.- - nočna in dnevna krema j679^ 499.- (^otvmovfo pH 5.5 POHITITE, velja samo do razprodaje zalog. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, Na trgu 36, Mozirje DA [MAMO PESTRO IZBIRO KAVBOJK, PLETENIN, MAJIC TER KRATKIH HLAČ. mm - ŽENSKE KOPALKE NE POZABITE NA KARTICE ZAUPANJA 13. NAKUP BREZPLAČEN iibii!)5?"‘f".. - steklena prizma - lazure za les: lesoton, sandotin - modul blok - cement ANHOVO SPlrarnac 5 - : ir • - strešna okna - tovarniška cena - granitagres - tuš kabina polkrožna - vratna krila - tegola Cene veljajo za gotovino, možno IZOLES M02irie in 832-011 tel: 832 01 1 in 841 267 339.00 69,00 649.00 106.00 od 1.499,00 dalje §® 35.550,00 8.990.00 1.299.00 B® tudi plačilo s čeki HELK0 Izoles Uubno 84I-26T IZDELUJEMO: okenske police po meri, oblogo stopnic in tlake ter nagrobne spomenike po naročilu - vse iz naravnega marmorja in granita. AMON MARJAN s.p. SLATINA 9/a, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI TELEFON: (063)777-157 MOBITEL: 0609 611-087 Zlatarstvo ROŽIC Na v Grabnerjevi hiši v Mozirju-. . tč. V mesecu matu vam za nakup dani za * ^:i - ». V.:v > v » |-£.O birme, obhajila ipd.nudimo^~-^^ 10% popusta , i 0) 3 a> 5' ■a I rt) C/5 I. S c«’ pr p rt rt C/5 1 Z C/3 Z i n m N d X! ►—J OJ 3 N OJ O C/) O o •-< m mm GMV pohištvena industrija polzela UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT-POLZELA CENE ZA GOTOVINO: - zakonska spalnica MAJA 92.772,00 SIT - zakonska spalnica VEGA NOVA 96.813,00 SIT - zakonska spalnica LARA 108.851,00 SIT -zakonska spalnica NATALIE 136.372,00SIT - samska spalnica HALA 43.559,00 SIT - omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D 27.113,00 SIT 3. D 34.178,00 SIT - omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka 2. D 35.866,00 SIT 3. D 48.286,00 SIT GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm, globina 58 cm 3. D omara 1/3 police širina 140 cm 25.691,00 SIT 4. D omara 1/2 police širina 184 cm 29.420,00 SIT 6. D omara 1/3 police širina 275 cm 44.898,00 SIT -pisalnemize od 7.576,00SIT dalje - omarice za čevlje 6.417,00 SIT - vzmetnice vseh dimenzij - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. NOVO, NOVO: SUPER PONUDBA: Izjemno ugodna ponudba KUHINJ v izvedbi HRASTA. (ena za I m visečih in spodigih elementov od 20.000,00 SIT naprej. POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAS DOM! Tel. 063/720-020 VABLJENI! OSREDNJA KNJ. CELJE