PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	s i\ 1.
Abb postale I gruppo	LiCIia OU ilF
Leto XXTV. Št 204 (7097)
y ZVEZI Z ZAHTEVAMI O UMIKU ČET IN IZVAJANJU SPORAZUMA
Nepotrjene vesti o novih razgovorih med predstavniki CSSR in Sovjetske zveze
V kratkem se sestane ljudska skupščina - Še vedno ne izhaja vrsta dnevnikov in v Pragi je še vedno 600 tankov - TASS na posreden način zahteva ostrejšo «čistko» vodilnega osebja • Novi znaki pomirjenja
na meji med SZ in Romunijo
TRST, petek, 6. septembra 1968
PRAGA, 5. — Vedno bolj vztraj-bf> krožijo vesti, da je češkoslovaška delegacija že odpotovala v Moskvo, ali da bo v kratkem odpotovala. Do te pobude naj bi pri-“*o na češkoslovaško zahtevo, da r1 se točneje dogovorili o umiku pfit. Na vsak način bi šlo za pomemben korak naprej, saj bi se okrepil prestiž sedanjih voditeljev, medtem ko po drugi plati kaže, da Sovjetske oblasti skušajo narediti vse, da bi njih ugled omajal. V mj zvezi so tudi vztrajne govorice. da naj bi »bratske države« nu-mie tudi »pomoč« v kadrih, kar Pomeni, da bi poslali »svetovalce«, bi dejansko nadzirali celotno Notranje življenje in spremenili suvereno državo v «gubemijo».
Mnogo se tudi govori o roku debetih dni od moskovskega spora-fPma, po katerem bi morali Ce-‘‘Oslovaki izpolniti določene zahteve in o sporih, ker sedanji voditelji vztrajajo, da so te zahteve izpolnili, okupacijske oblasti pa so ?rugačnega mnenja. Predvsem naj P' šlo za preklic štirinajstega izdanega kongresa (kar so naredili) 1* istočasno za priznanje obstoječe »kontrarevolucije«, česar nika-K°r nočejo napravili.
- Češkoslovaška agencija CTK je Pknes ob 14. uri pričela z rednim veiom v svojih lastnih prostorih. Agencija je sporočila, da je za no-Ief?a ravnatelja imenovan Jindrich IPk, ki je bil do sedaj načelnik lobanje rubrike.
j.Danes je pričel redno izhajati tu-dnevnik sindikatov «Prace», ki j, “Javlja na uvodnem mestu poro-•° o sestanku sindikatov, ki se .. Pričel z minuto molka v poča-Jtey 25 smrtnih žrtev in 431 ra-lenih v zadnjih dogodkih v Pra-r- Ust piše, da položaj, ki je bil piljen, ne sme ošibiti vloge sindi-3a glede zaščite interesov delav-j?V- Na seji sindikalnega sveta so h;‘enili, da je treba predvsem pojaviti škodo in je zato okrog 13 k?0* delavcev v industrijskih obra-? Prage delalo tudi v soboto in bedeljo.
Češkoslovaški radio je sporočil, jj?. Je tajnik partije Dubček včeraj al najpomembnejša industrijska podjetja prestolnice, kjer so delavci povsod toplo sprejeli.
Zahvalil se jim je za revolucionarno zadržanje v zadnjih dneh in izrazil prepričanje, da bodo nudili odločilno pomoč partiji za uresničitev nadaljnjega socialističnega razvoja.
Glasilo KPC je danes posvečeno normalizaciji, pri čemer tudi ocenjujejo odmeve «na.ših bližnjih«. »Rude Pravo« piše, da tisk držav varšavskega pakta podobno poroča glede treh vprašanj: 1. o postopni normalizaciji življenja v CSSR, 2. o tem, da »protisocialistic. ne sile« niso odvrgle orožja in 3. da še vedno napada vidne osebnosti političnega ter kulturnega življenja.
Bratislavski radio je danes sporočil, da je centralni komite slovaške komunistične partije poslušal dobri dve uri trajajoče poročilo tajnika Gustava Husaka, ki je ugotovil, da je prebivalstvo z zadovoljstvom sprejelo na znanje zaključke izrednega kongresa slovaške partije in da se je med
žimi partijskega hotela in osrednje zvezi z zatrtjem svobode tiska železniške postaje.	| sovjetsko zahtevo.
List »Svoboda«, ki je organ CK
KPC, objavlja dolgo izjavo Jana Pilerja, v kateri se opravičuje, češ da ni povabil sovjetskih čet in zagovarja svoja stališča med zasedbo ter končno med pogajanji v Moskvi. Pilerja so obdolžili izdajstva in kolaboractanizma skupno z Bilakom, Kolderjem, Indro in Ja-kešem, češ da so bili pripravljeni sestaviti novo kolaboraoiondstično vlaido.
Piler pravi, da je odšel 21. avgusta v hotel Praha, kjer je že bilo prisotnih okrog petdeset članov CK in da so takrat imenovali manjšo skupino, ki naj bi se šla pogajat s tujim poveljstvom o izpustitvi aretiranih komunističnih voditeljev. Sestanek se je končal pozno v noči in so naslednji dan sklenili: 1. Do povratka Dubčka se Piler pooblasti, da vodi prezidij in tajništvo. 2. Vsi svobodni člani prezidij a se bodo udeležili razgo-
enotnost ter da je med prvimi nalogami uresničiti federativno u-reditev.
V kratkem se bo sestala skupščina, ld bo obravnavala zakonske predloge o nacionalni fronti, o tisku in o združevanju. Sklepe pa je v bistvu že napovedal notranji minister, ki je sporočil, da ne bodo priznali združenj «K 231« in «KAN», pri čemer gre v prvem primeru za klub žrtev stalinizma, ki so jih obtoževali po zloglasnem 231 členu kazenskega zakonika, v drugem pa za krožek oseb, ki niso vključene v nobeno partijo še vedno ne izhaja v redu cela vrsta dnevnikov in med njimi organ socialistične stranke »Svobodne slovo«, organ mladine »Mlada fronta« in organ kmetovalcev «Ze-medelsky novini«. Včeraj popoldne je menda vlada protestirala, ker niso izpraznili sedežev teh redak olj, na kar je menda prispel iz Moskve novi visoki sovjetski oficir, ka je odgovoril, da mora priti končna odločba iz SZ. Poleg teh sedežev sovjetski vojaki še vedno nadzorujejo delno poslopje združe nja novinarjev, v celoti pa je še vedno zaseden sedež združenja pisateljev. Tanki so še vedno v bli-
Čete vietnamske FNO Povsod močno napadajo
i^AJgon, 5. — Predstavnik jui-Jj^ietnamske vladne vojske je po-da je napad osvobodilnih Odd Pp°*a nekaterim postojankam,
^aljenim le nekaj kilometrov od IjJSO-na, trajal vso noč, pa je bil zavrnjen. V bitko so po-3“ tudi bombniki «B - 52», kar pa ijPadnikov osvobodilnih sil ni ito®0 zadržati, da ne bi napadli vladnega bataljona 8 km C^bzahodno od Hau Nghia (manj U _ km od Sajgona). Vladne če
Pa
so imele mnogo dela na
Periferiji prestolnice z zavra-J*ih napadov osvobodilnih sil. k Opočajo tudi o napadu, ki ga fe^Premljal močan topovski o-Cj' kakih 15 km južno od de-l^tari^i-ane cone, medtem ko se l^Vroča bitka razvnela kakih 30 Južno od Hueja.
i »<
noč je bilo topništvo osvo-ijjUuiih	aktivno:	poleg
^ I
K^a Hau Nghia sta bila pod to-ognjem tudi Tuy Hoa (400 iti -povemo vzhodno od Sajgona) Vinh (100 km južno od Saj-
? tem da ameriško letalstvo na-tj Pa Proti četam FNO, bombardi sO I (jf . Vzaprav Južni Vietnam. Ven-<> "Uhi? *>i'° letalstvo včeraj manj |	zaradi grožnje tropskega
ij' ^ta «Bess». Zaradi tajfuna so UUU ladje ZDA premestile iz 'a v Tonkinškem zalivu. v^Tni štab ZDA je danes obja-je vietnamska vojna doslej (CZDA več kot 200.000 mož •-V««?®- ranjenih in izgubljenih v Tedensko poročilo ameriških %LPa Javlja, da je bilo v pre-
ji' A
9ti I	tednu 408 mrtvih in 2513
iir I **	Poročilo dostavlja, da je
(»tevilka najvišja, odkar se je Vn ofenziva FNO maja in ju-Hjjjl Olede sovražnih izgub so ame-I Vn ^attstike zelo »velikodušne«. V« Vet^° povedati, da je v prete-[Ull^teflnu padlo-kar 4476 pripad-
Navnost študentov |° vsem svetu
!»«-^0, 5. _ Japonska policija [fa s silo izgnala študente iz
univerze.""Včeraj je poli-? tri^ala 132 študentov, ki so J&IiaL, theseoe zasedali poslopje •Sin a- Ko se je po Tokiu raz-,° policijskem posegu, so Wl6 skupine študentov spet /,a-Vj^eučiiišče, a jih je policija
MEXIOO, 5.	- Spor
f (j.-jtUcientskim gibanjem in vla-^<iaJ?se|dnika Diaza se nadaljuje. ^*)ik bi rad prisilil študen-
vlado in partijo ustvarila izredna vorov za osvoboditev aretiranih in
3. Ce bodo pogajanja uspela, se bodo vsi udeležili štirinajstega izrednega partijskega Kongresa.
Piler nato trdi, da so odšli na sovjetsko veleposlaništvo, vendar da niso uspeli in da so se nato posvetovali s predsednikom republike Svobodo, kjer so sklenili, da bo naslednji dan — v petek — odpotovala v Moskvo delegacija, ki bo pričela pogajanja. V Moskvi so se srečali vsi in takrat lahko tudi «aretirani tovariši povedo o našem zadržanju med razgovori s sovjetskimi tovariši«. Piler dodaja, da se iz tega razloga ni mogel udeležiti štirinajstega kongresa in da je prepričan, da je deloval v korist partije ter dežele ter končno, da se nikoli ni udeležil razgovorov o sestavi nove vlade.
V	istem listu je tudi objavljeno opravičevanje bivšega ravnatelja lista »Rude pravo« Svetske, ki trdi, da ni poklical tujih čet, da je morda zagrešil napake, toda da gre za napake mišljenja in da ne more sprejemati krivd, ki jih ni zagrešil. Pilerja so vključili v novi prezidij CK KPC, medtem ko so Svetsko izključili.
V	Pragi je še vedno šeststo tankov, čeprav je položaj mirnejši in so sovjetski okupacijski vojaki sedaj v parkih, tako da na zunaj niso toliko opazni.
I Tajnik češkoslovaškega olimpijskega odbora Alojz Sokol je sporočil, da se bodo udeležižli olimpijskih iger in da bodo poslali 124 atletov, kot je bilo predhodno odločeno, pa čeprav se niso mogli normalno vaditi in čeprav so številne športne naprave še vedno zasedene.
Glede zunanjega ministra Hajeka je danes češkoslovaško veleposlaništvo v Švici sporočilo, da se bo vrnil v domovino, kasneje pa se je izvedelo, da je menda na poti na Dunaj.
Iz Moskve poročajo, da je agencija TASS objavila vrsto pisem, ki jih menda prejema sovjetsko veleposlaništvo v Pragi in ki so v veliki večini anonimna, ker se pisci boje represalij. V teh pismih naj bi se zahvaljevali za bratsko pomoč s pošiljanjem čet. Bistven pa je komentar TASS, češ da to pomeni, da so nosilci proti-revoludje še vedno na svojih mestih in da se ne sme podcenjevati nijh sila. V histvu gre za zahtevo po ostrejši «čistki», tako da bd odstranili z vodilnih mest številne funkcionarje.
Glasilo sovjetske armade «Rdeča zvezda« pa piše, da kljub težavam, ki jo povzroča proti-socialistična propaganda, uživajo sovjetske čete v CSSR pomoč širokih množic.
Nadaljujejo se tudi polemike o pripravah NATO, da bi prodrla v CSSR in o tem, da so z naglo o-kupacijo «dolgoročni načrti propadli«.
Tiskovni urad sovjetskega zunanjega ministrstva je povabil skupino tujih dopisnikov, da obiščejo med 16. in 18. septembrom Moldavijo, ki je na romunski meji in kjer se je govorilo, da je prišlo do pomembne koncentracije sovjetskih čet. Ta obisk je nedvomno v zvezi s trditvami, da do teh koncentracij ni prišlo in s poskusi opravičevanj pritiska na Romunijo.
Preklioan je obisk francoskih novinarjev specializiranih
te k moliku tuidi s policijskimi sredstvi še pred začetkom alimpiade.
Danes so študentje «aretirali» pet agentov službe notranje varnosti in jih deset ur izpraševali Agente so študentje razorožili.
BRASILIA, 5. — Nadaljujejo se študentski nemiri v Brasiliji, brazilski prestolnici, kjer neki študent, ki ga je policija ranila, še vedno leži v kritičnem stanju.
LONDON, 5. — Skupina študentov, med katerimi je bilo največ Holandoev, Amerikanoev ter Angležev, je zasedla poslopje carinarnice na londonskem mednarodnem letališču, ker niso angleške oblasti izdale vstopnega vizuma nekemu južnoafriškemu študentu, ki se je v njihovem spremstvu vračal s počitnic na Kubi.
PARIZ, 5. Francosko študentsko gibanje razpravlja o tem, ali naj študentje polagajo izpite ali ne. Izpite bi morali polagati po starem sistemu, ki so ga maja korenito zavračali. Z druge strani pa se bo je, da bi jih kdo obtožil, da so leni in da se jim ne ljubi študirati. Medtem pa pripravlja minister Fau-re vseučiliško reformo, ki jo najvplivnejša študentska organizacija UNEF zavrača. Njen predsednik Sauvageot je že izjavil, da bo začetek akademskega leta zelo »težaven«.
SANREMO, 5. — Devetintridesetletni ing. Roberto Giorgini je danes ponoči po hudem prepiru, verjetno iz ljubosumnosti, ustrelil 32-letno ženo Saro Pelagalli, hčerko generala Vittoria Felagallija, ki je predsednik italijanske strelske zveze, in nato še sam napravil samomor.
Sovjetski veleposlanik v Parizu Zorin je imel danes daljši razgovor z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva. To je že drugič v razdobju treh dni, ko pride do razgovorov na željo sovjetskega veleposlanika, kar je nedvomno v evezi z dokaj ostrim francoskim stališčem in z napovedano izjavo de Gaulla v ponedeljek.
Glasilo romunske partije »Scin-teia« je danes prenehalo s polemiko z Bolgarijo in je pričelo pl-sati o tradicionalnem prijateljstvu, pri čemer gre nedvomno za po-’ skus normalizacije odnosov.
Kiesinger v lurciji
BONN, 5. — Zahodnonemški predsednik vlade Kurt Kiesinger je danes odpotoval na večdnevno potovanje po deželah srednje Azije. Popoldne je Kiesinger priletel v Ankaro, kjer ga je sprejel turški predsednik vlade Demirel. Po nekaj dneh razgovorov bo Kiesinger nadaljeval svojo pot v Afganistan. Predviden je bil sicer tudi obisk v Iranu, a so ga zaradi katastrofalnega potresa odpovedali.
V	svoji zdravici na letališču v Ankari je Kiesinger spomnil, da sta obe državi, ZRN in Turčija članici NATO. Dejal je še, da je danes v ZRN 140.000 turških izseljencev.
V	Bonnu so danes objavili proračun za leto 1969. Iz njega je razvidno, da je sklenila zahodnonem-ška vlada zvišati vojaške stroške za 745 milijonov mark. Tako predstavljajo vojaški stroški ZRN eno četrtino vseh izdatkov.
Vzhodnonemško glasilo «Neues Deutschland« je medtem ostro napadlo včerajšnji govor zunanjega ministra Brandta ki ga je imel na konferenci nejedrskih držav. Vzhodnonemško glasilo obtožuje Brandta, da je hotel prikazati revanšiste kot «tropo ovčic«. V resnici pa, da jih skomina jedrska oborožitev.
ZAKLJUČEN SIMPOZIJ 0 SREDSTVIH OBVEŠČANJA
V OZN naj se sprejme mednarodni etični kodeks časnikarjev
Danes je bolj ko kdaj potrebna resnična 'm dobra informacija - J. Koren o odprti meji kot faktorju komuniciranja, spoznavanja in razumevanja med narodi m o vlogi manjšine pri tem
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 5. — V Ljubljani se je danes po tridnevnem zasedanju in po številnih poročilih predstavnikov iz 25 držav z vseh celin zaključil mednarodni simjpozij o množičnih sredstvih obveščanja in mednarodnem sporazumevanju. U-deleženci so sprejeli sklepno izjavo, ki jo je obrazložil dr. Firdus Džinič in katero so posamezni udeleženci pred končno odobritvijo do polnili z nekaterimi amandmaji.
Na začetku zaključnega zasedanja je spregovoril republiški tajnik za kulturo in prosveto Tomo Martelanc, ki je poudaril da je eksplozija množičnih sredstev informiranja najboljše zagotovilo za resnico ter da je danes bolj kot kdaj koli jtotrebna resnična in dobra informa cija. Simpozij je sklenil predsednik pripravljalnega odbora Bogdan O-solnik, ki se je vsem zahvalil za zavzeto delo in izrazil svoje zado-
voljstvo spričo enotnih stališč o vseh bistvenih vprašanjih, ki so bila predmet obravnave. V imenu udeležencev simpozija pa je indijski delegat Rao Mankekar izrekel prirediteljem priznanje za odlično organizacijo simpozija in za gostoljubnost, katere so bili udeleženci simpozija deležn. v «tej lepi, gostoljubni in demokratični deželi«. Rao Mankekar je med drugim ugotovil, da zahodne časopisne agencije netočno poročajo o dogodkih v Aziji, in se je zavzel za ustanovitev posebne azijske agencije. Po mnenju mnogih zastopnikov držav v razvoju se obveščevalna sredstva drugih držav pogostoma izkoristijo kot o-rodje propagande za razpihovanje mržnje v mednarodnih odnosih. Tem pojavom se je noč upreti samo z naslonitvijo na lastne dopisnike v inozemstvu.
O tem je govorila tudi dr. Ger-truda Robinzon iz ZDA, ki je ugo-
KONČANO ZASEDANJE VODSTVA SOCIALISTIČNE STRANKE
Po Longovem mnenju nemogoča moskovska konferenca partij
Medici se je v Ženevi z Waldheimom pogovarjal o Gornjem Poadižju
.......................................■mniniin.................................M..M,........m....i..................i...i....m..........iiimi
Izrael izpustil 200 državljanov ZAR
TEL AVIV, 5. — Neko granato sovjetskega izdelka so odkrila danes na zunanjem zidu centralnega jjostopja letališča Lod-Tel Aviv. Sicer pa se nadaljuje preiskava o včerajšnjem atentatu v centralni avtobusni postaji v Tel Avivu. Aretirali so kakih sto oseb; med njimi so nekateri Arabci iz Gtsjorda-nije, ki so bili v Tel Avivu v času atentata
Neka izraelska patrulja je odkrila tri protitankovske mine približno 10 km severno od Port Taufiqa na obrežju Sueškega kanala. Predstavnik izraelske vojske je dostavil, da so našli sledove komandosov, ki vodijo po zasedenem ozemlju vse do prekopa.
Danes je prispelo na letališče El Kantara 200 državljanov ZAR, ki so jih izraelske oblasti pridržale v času lanske junijske vojne. Spuščene osebe so takoj prepeljali v Kairo.
BEOGRAD, 5. — Jugoslovanski Rdeči križ je poslal včeraj z letalom v Teheran svojo drugo pošiljko zdravil za prizadete od potresa. Vrednost te in prve pošiljke
RIM, 5. — V izjavi reviji «Astro-labio« je tajnik KPI Luigi Longo izključil možnost sklicanja mednarodne konference komunističnih partij, ki je bila predvidena za letošnji november v Moskvi. «Priprave so res v polne, i teku. a menim, da ni njih zaključek ne primeren ne koristen in morda tudi ni mogoč, dokler se položaj na Češkoslovaškem ne bo dokončno in zadovoljivo normaliziral,« pravi Longo. Strinja se pa z dvostranskimi sestanki komunističnih partij, predvsem zahodnih, in to ne samo zaradi izmenjave mnenj, temveč tudi za določitev koordiniranih pobud.
O moskovskem kompromisu je Longo dejal, da ga je težko oce-
pomoči poslane teheranskemu niti- ako se upoštevajo okoliščine, društvu Rdečega leva in sonca t v katerih je bil sprejet. Vendar pa znaša 62.000 novih dinarjev.
iiliiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiMMunnitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiitii
, , v Kdieuu je uu afjiejct. v euuai pa
I je »kompromis onemogočil katastro-
fo in je lahko prvi korak k normalizaciji stanja v ČSSR in medsebojnih odnosov socialističnih držav«.
Izrazil je upanje, da bodo tuje čete čimprej zapustile ČSSR in o-mogočile češkoslovaškemu ljudstvu in partiji, da «kljub vsemu nadaljujejo demokratično obnovo druž be in utrjevanje socialistične ureditve«. O naloga ' KPJ je Longo dejal, da partija n ■ sme »postavljati svojega stališča proti stališču KPČ. temveč se mora z njo solidarizi rati«.
Vodstvo združene socialistične stranke je danes zaključilo delo Člani vodstva so soglasno sprejeli politično izjavo o dogodkih na Če škoslovaškem. V izjavi je rečeno, da je moskovski kompromis poskus, da se porušijo osnovni dosežki «no-
1ZJAVE TITA NA SPREJEMU NA ČAST MAVKETANSKEMU PREDSEDNIKU
Ustvariti je treba pogoje za obnovitev sodelovanja med socialističnimi državami
Zunanjepolitični odbor zvezne skupščine odobril dosedanje in nadaljnje ukrepe v korist državne varnosti
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča bo zunanji minister Luksemburga Pier Gregoire s soprogo od 9. do 11. septembra uradno obiskal Jugoslavijo.
Predsednika islamske republike v,snostj juna§ko borbo vietnamske-Mavretamje Moktara Oulda Dadda-1 „„	in	illsno
ve poti«. Vodstvo PSU opozarja, da so se v Evropi okrepile tiste desničarske sile, ki bi rade notranji spor komunističnega bloka spremenile v spor med «zahodnim» in »vzhodnim« blokom.
Dokument daje članom stranke osnovne smernice, ki so: zahteva po umiku tujih čet iz ČSSR, okrepitev boja za pomirjevanje, v katerem naj ima Evropa važno mesto, zahteva po prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama. Danes so razdelili besedila včerajšnjih govorov poslancev De Martina, Tanas-sija in Giolittija.
De Martino je glede Češkoslovaške zavrnil trditev nekaterih socialistov, da je današnji položaj neizogiben sad socialistične ureditve. De Martino se ne strinja z Lombar-dijem, da so danes uresničeni pogoji za tesno enotnost levice. »Odkloniti pa moramo misel osamiti KPI,» je rekel De Martino, ki je tudi dejal, da nasprotuje takojšnji obnovitvi koalicije leve sredine. O tem naj razpravlja in odloča strankin kongres.
Tanassi pa je takole ocenil stali šče komunistov: zavedajo se, da je v vodstvu KP SZ spor in ne vedo s kom potegniti. Zato je njihovo stališče.^ stališče čakanja. Obsodil je zadržanje socialistične levice in njenih poslancev, ki so se v parlamentu vzdržali glasovanja. Dejal je še, da se ne more obnavljati razprava o pristopu socialistov k atlantskemu paktu, kar je celo bivši PSI sprejel že leta 1956.
Končno je socialistično vodstvo izglasovalo izjavo, v kateri obsoja vedenje poslancev Lombardija in njegove skupine pri glasovanju o parlamentarni resoluciji o dogodkih v ČSSR. Za izjavo je glasovalo
za kmetijska vprašanja, ki bi morali vrniti obisk sovjetskih novinarjev. V sporočilu vsedržavnega sindikata je i nosti, neodvisnosti in svobode, za rečeno, da so to soglasno sklenili pravice vsakega naroda, da samo-i v zvezi z dogodki v CSSR in v I stojno odloča o svojem razvoju, za
ha, ki je danes s številnimi sodelavci prispel na uraden obisk v Jugoslavijo, so na puljskem letališču pozdravili predsednik republike Tito, predsednik zveznega izvrš nega sveta Mika Špiljak, številne druge jugoslovanske politične oseb nosti, zastopniki Pulja in vodje diplomatskih misij, akreditiranih v Jugoslaviji.
Opoldne je predsednik republike Tito priredil v «Beli vili« na Brionih kosilo, med katerim sta Tito in Daddah izmenjala zdravici. Tito je v svoji zdravici izrazil prepričanje, da bo visoki gost povsod v Jugoslaviji naletel na topel sprejem delovnih ljudi, ki podobno kot drugi miroljubni narodi na svetu, žele živeti v miru in si v miru graditi boljšo bodočnost. Tito je poudaril, Ja se je Jugoslavija v mednarodnih odnosih dosledno zavzemala za dosledno spoštovanje suvere-
Proti volji avtorja na sporedu festivala Pasolinijev film, ki je doslej najboljši
(Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 5. — Vedno hujša zmeda na filmskem festivalu, kjer je cenzurna komisija ustavila predvajanje filma Bernarda Bertolucci-ja «Partner» Sicer so se organizatorji hoteli Izogniti oviri in so hoteli film predvajati izključno kritikom, kot bi bili ti bolj zreli kot ostali gledalci. Precej prahu je dvignila izjava Pier Paola Pasoli-nija, ki je pred predvajanjem svojega filma «Teorem» (pravijo, 'la je vreden «Zlatega leva») izjavil, da ne bo prisostvoval predstavi in je povabil prisotne, naj zapuste dvo-1 rano. Številni časnikarji vseh struj,
od levičarskih pa do kritika «Osser-vatore Romano«, ter francoski, holandski in angleški avtorji in režiserji so sledili italijanskemu kolegu, ki je imel v parku nekega hotela na Lidu tiskovno konferenco.
Pasolini je izjavil, da je hotel umakniti film, čemur pa je nasprotoval producent, nečak znanega režiserja in sin prav tako sušnega komponista Franco Rossellini. Pasolini je tudi potrdil, da ne bo vzel nobene nagrade.
Režiser filma «Teorem» je držal besedo. Pasolini ni prisostvoval predvajanju svojega dela, ki je brez
dvoma najboljše od vseh, ki se jih je do sedaj lotil. Film pa je privabil veliko gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Prisotna sta bila tudi producent Rossellini m Andres Jose Cruz, ki nastopa v filmu.
Režiser filma «Diario di una schi-zofrenicas Nelo Risi, ki je član ANAC, to je združenja filmskih delavcev, ki nasprotuje današnji formuli festivala, je izjavil, da svojega dela, ki bo jutri na sporedu festivala, ne bo umaknil, a da ne bo prisostvoval predvajanju, niti se ne bo udeležil tiskovne konference G. R.
enaKopravno mednarodno sodelova-	konference nevezanih držav na vr-
nje, za napredek in mir in proti	hu in izrazil željo, da bi ta konfe-
vsakemu vmešavanju v notranje	renca še bolj združila nevezane dr-
zadeve drugih držav.	j žave v borbi za mir in mednarod- .	^ uvu
Dosledna tem načelom je Jugo-	no enakopravnost. Na koncu svoje ' elanov"*vodsVa1"petJjih^'le^la”
slavija obsodila napad Izraela na	zdravice je predsednik Mavretanije	sovaio	oroti,	štirje	pa	so	se	vzdr-
arabske države, podpira borbo afri- j	povabil predsednika Tita na obisk j	2aij
ških narodov po svobodi in neod- v Mavretanijo.	Italijanski zunanji minister Me-
Popoldne so se v vili »Brionka« (dici je povedal mnenje italijanske pričeli uradni jugoslovajnsko - raa- vlade na konferenci nejedrskih dr-vretanski razgovori s Titom, Dad- •	- ■ ■
ga ljudstva in jo zavzela jasno stališče ob napadu na Češkoslovaško. Jugoslavija ne soglaša s sedanjim stanjem na Češkoslovaškem in vmešavanjem < notranje zadeve češkoslovaškega ljudstva. Tito je poudaril, da je po sporazumu v Moskvi potrebno omogočiti češkoslovaškemu ljudstvu in njihovim zakonitim zastopnikom, da sami rešujejo svoja vprašanja. Tito se je zavzel za takojšnji umik tujih čet iz češkoslovaške, kar bi ustvarilo pogoje za vzpostavitev neobhodne-ga zaupanja in za razvoj enakopravnega sodelovanja med socialističnimi državami in komunističnimi partijami.
Razvoj dogodkov na svetu, po besedah predsednika Jugoslavije, še bolj pioudarja pomen politike nepovezanosti, ki je usmerjena proti politiki hegemonije in dominacije, potrebo združenja vseh sil, ki so pripravljene boriti se za uveljavitev demokratičnih mednarodnih odnosov, in poudarja upravičenost sklicanja nove konference nevezanih držav na vrhu.
V	odgovor na zdravico Tita je predsednik Mavretanije ugotovil, da narode Mavretanije in njihovo državo prevzemajo isti ideali, in sicer graditev družbe, v kateri bi vladala pravica in napredek, v kateri bi bila izključena vsaka oblika dominacije in izkoriščanja. Mavretanija se je po osvoboditvi borila za neodvisno politiko, ki temelji na načelih miroljubne koeksistence, za politiko nevezanih držav. Daddah je v svoji zdravici nadalje ugotovil, da ni mogoče govoriti o stvarnem miru, dokler se ne vrne svoboda in suverenost vsem zasužnjenim narodom, preneha s prelivanjem krvi v Vietnamu in o-mogoči vsakemu narodu, da živi v miru in svobodi.
V	zvezi s češkoslovaško je predsednik Mavretanije izrazil željo, da se čim prej najd» rešitev, ki bi zajamčila interese in suverenost češkoslovaškega ljudstva. Predsednik Mavretanije je podprl predlog predsednika Jugoslavije po sklicanju
, ,	,	. .	, ,	- _ žav. Dal je razumeti, da bo itali-
dahom in drugimi sodelavci. Raz- janska vlada podpisala spiorazuin govori so zajeli izmenjavo misli o Droti širjenju jedrskega orožja po
normalizaciji stanja v Evropi, ki
dvostranskem sodelovanju in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Nocoj je predsednik Tito v hotelu Istra na Brionih priredil sprejem, na katerem so bili poleg številnih jugoslovanskih osebnosti tudi vodje diplomatskih misij, akreditiranih v Jugoslaviji. Po sprejemu je predsednik Mavretanije s svojim spremstvom odpotoval z vlakom na enodnevni obisk v Sarajevo.
Zunanjepolitični odbor zvezne skupščine je na današnji seji, katere so se udeležili tudi zastopniki republiških skupščin in družbenopolitičnih organizacij, razpravljal o aktualnem zunanjepolitičnem položaju, ki je nastal z vojaško intervencijo petih držav varšavskega pakta na Češkoslovaškem.
Na seji je državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič orisal potek razvoja mednarodnega položaja, seznanil člane odbora z dosedanjimi ukrepi zveznega izvršnega sveta v zvezi z dogodki na Češkoslovaškem in odgovoril na nekatera vprašanja udeležencev razprave.
Odbor je po večurni razpravi sprejel sklepe, . katerih daje vso podporo dosedanjim ukrepom, in u-krepom ki jih zvezni izvršni svet predvideva v bodoče na zunanjepolitičnem področju v interesu dr žavne varnosti in obrambe. Zunanjepolitični odbor je razpravljal tudi o negativnih posledicah okupacije Češkoslovaške na širšem področju mednarodnih odnosov, na pod ročju varnosti in miru v Evropi, posebno na področju odnosov med socialističnimi državami. V razpravi so ugotovili, da je okupacijo Češkoslovaške obsodil največji del svetovne varnosti, največji del komunističnih in socialističnih partij in gibanj in največji del vlad na svetu. Na čelu splošnega odpora proti okupaciji je enoten in odločen odpor vseh Čehoslovakov, komunistov in vseh delovnih ljudi češkoslovaške.
B. B.
je nastalo po vojaški zasedbi ČSSR.
Večji ded svojega govora je Me dici posvetil jamstvom, ki naj jih države, ki razpolagajo z jedrskimi bombami, dajo nejedrskim državam, da ne bo ovir pri znanstveni razi skavi na področju miroljubne upo rabe jedrske energije. V ta namen je Medici predlagal, naj bi nejedrske države ustanovile stalen odbor, ki bi jih zastopal.
Minister Medic se je danes še enkrat sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Waldheimom, s katerim sta razpravljala predvsem o Gornjem Poadižju. Avstrijska agenci ja »APA«, ki je objavila to vest, trdi, da je ključ rešitve gornjepo-adiškega vprašanja v mnenju dvostranskih sestankov izvedencev v Parizu in pa v bližnjem zasedanju ministrov evropske gospodarske skupnosti. Verjetno meni avstrijska agencija, da se bo spremenilo italijansko stališče o vstopu Avstrije v SET
Pred videmsko bienalo starinske umetnosti
VIDEM, 5. — Skupina umetnostnih kritikov Italije in časnikarji iz Nemčije, Francije, Avstrije in Švice so si danes ogledali IV. videmsko bienalo starinske umetnosti, ki je posvečena beneškemu slikarstvu šestega stoletja. Razstavo, ki je v cerkvi sv. Frančiška, bo v soboto uradno otvoril minister za prosveto Giambattista Scaglia. Goste so sprejeli videmski župan prof. Ca-detto in člani organizacijskega odbora bienale, med katerimi je tudi deželni odbornik za prosveto Giust.
Otvoritvena slovesnost bo v videmski občinski palači, univerzitetni docent na beneški šoli za umetnost prof. Pietro Zampetti pa bo imel uvodni govor.
tovila pravilnost ravnanja jugoslovanske agencije Tanjug, ki z lastno dopisniško mrežo zbira največji del vesti iz inozemstva. Podobnega mnenja je bil tudi prof. Grug-lak iz ZDA, ki sodi, da so velike časopisne agencije piodredile objektivno obveščanje finančnim interesom.
Na simpoziju so obravnavali tudi vprašanje etične odgovornosti časnikarjev. Glede na dejstvo, da je doslej samo 20 držav, med njimi Jugoslavija, sprejelo dokument o poklicni etiki časnikarjev, so nekateri udeleženci predlagali, da se v Združenih narodih sprejme mednarodni etični kodeks časnikarjev. Temu je bilo posvečeno tudi poročilo, ki ga je podal tajnik Zveze časnikarjev Jugoslavije Avramovič.
Govorila sta s< predsednik Zveze novinarjev Slovenije Milan Pogačnik in član našega uredništva Jože Koren v informaciji o temi »Odprta meja kot faktor komuniciranja, spoznavanja in razumevanja med narodi in vloga manjšine pri tem«. Potem ko je v uvodu navedel podatke o razvoju mednarodnega maloobmejnega prometa na jugoslovansko - italijanski meji do leta 1955 dalije, to je od leita, ko je bdi sklenjen dogovor o maloobmejnem prometu, pa do konca lanskega leta in ugotovil, da je v tem razdobju bilo vzdolž meje nad 200 mi-Idjanov prehodov, je poudaril, da pomen tega ni samo v impozantnih številkah, temveč predvsem v tem, kaj so te številke pomenile v funkciji spoznavanja in medsebojnega razumevanja, ne samo v širšem evropskem in svetovnem geografskem prostoru, temveč zlasti še v krajevno omejenem neposrednem zaledju na obeh straneh meje, v katerem živita slovenska, oziroma ita. lijanska narodna manjšina. Ugotovil je, da se je odprta meja pokazala kot najbolj učinkovito komunikacijsko sredstvo, na katero ne morejo bistveno vplivati nobene dezinformacije, če se še pojavljajo v delu tiska. Blagodejen rezultat tega pa je, da se je na meji in tudi med sosednima narodoma ustvarilo vzdušje dobrega sosedstva in da lahko danes govorimo celo o nekakšni regionalni komplementarnosti širšega slovensko-italijanskega obmejnega zaledja ta ko v gospodarskem kot turističnem, športnem in kulturnem jx>gle-du ne glede na še obstoječe pojave določene zaprtosti, ki pa bodo v nadaljevanju sedanjih odnosov lahko povsem prenehali.
Jože Koren je končno govoril o velikem pomenu odprte meje tudi za manjšine same, katerih stik z matičnim jedrom jim omogoča vzporeden kulturni razvoj z matičnim jedrom, kar kvalitetno še bolj utrjuje njihovo vlogo mostu oziroma prevodnika narodnih duhovnih vrednot sosednemu narodu Svojo informacijo je Koren zaključil z ugotovitvijo, da je ves slovenski manjšinski tisk ne glede na svojo nazorsko opredeljenost angažiran v prizadevanjih za popolno narodno enakopravnost z večinskim narodom, kar je pogoj, da je lahko manjšina učinkovit faktor mostu in prevodnika, istočasno pa podpira edino pravilno in preizkušeno politiko odprte meje ter tako po svojih močeh aktivno prispeva k medsebojnemu sporazumevanju in ustvarjanju vzdušje za praktično uveljavljanje splošnih načel, ki jih vsebujejo državne ustave, mednarodni sporazumi in splošna deklaracija o človečanskih pravicah.
Udeleženci sestanka »za okroglo mizo«, ki so razpravljali o vlogi in položaju dopisnikov v inozemstvu, so predlagali, da se v okviru Združenih narodov sprejme mednarodni dokument, ki bi naložil vsem vladam članicam, da se vsem dopisnikom dajo enaki pogoji dela in da se ustvari možnost za svobodni in objektivno poročanje.
Udeleženci simpozija bodo jutri odšli na izlet v Postojnsko jamo. Koper in v Portorož.
___________J. K.
Konferenca nejedrskih držav
Jugoslovanski delegat o sistemu varnosti
ŽENEVA, 5. — Jugoslovanski delegat na konferenci nejedrskih držav Dimče Belovski je poudaril, da obstoj sedanjega blokovskega sistema onemogoča ustvaritev sistema kolektivne varnosti, ki bi ustrezal interesom današnjega sveta. Tudi nevtralnost ne daje realnih jamstev za varnost, kajti porazne posledice morebitne uporabe jedrskega orožja ne bi prizanesle nevtralnim državam.
Dalje je jugoslovanski delegat Izjavil, da je težnja držav individualno naslanjati se na lastne sila in jih okrepiti v pomanjkanju u-dtakovitega sistema varnosti dejstvo izredne važnosti, predvsem da. nes, ko je svet priča ponovnih poskusov, da hi majhne države privolile, naj bo njihova usoda v rokah velikih držav.
Zaradi tega se mora po mnenju Jugoslavije sistem varnosti razširiti na vse oblike sovražnosti naperjene proti suverenosti, neodvisnosti in miru. Ta sistem bi moral odpraviti nevarnost atomske vojne, toda tudi zajeti morebitne krajevne spopade s konvencionalnim o rožjem.
Kar se Uče pogodbe prod širjenju jedrskega orožja, ki je z mnogih vidikov neprimerna, se po mnenju Jugoslavije more in mora ia-bodjšati ter spopoJmiti z odločilnimi ukrepi, ki naj pripeljejo do dejanske jedrske razorožitve.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18 5, najnižja 14.9. ob 19. uri 18.4 stop., zračni tlak 1017,2 raste, vlaga 75 odst., brez vetra, nebo oblačno. 14,4 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 6. septembra
LJUBO
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.34 — Dolžina dneva 13.02 — Luna vzide ob 19.37 in zatone ob 5.37 Jutri, SOBOTA, 7. septembra MARKO
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE
Sklicana seja glavnega odbora za izvolitev novega predsednika
Počastitev spomina umrlega predsednika Josipa Skerka - Za občinskega živino-zdravnika namesto pokojnega dr. Edka Križniča je treba imenovati Slovenca . Odobreno stališče osrednjega vodstva «Alleanza dei Contadini> o dogodkih na Češkoslovaškem
Na sinočnji seji izvršnega odbo-1 di, ki jo povzročajo nedeljski iz-ra Kmečke zveze so člani počastili letniki na travnikih, njihav in paš-spomin pok. predsednika zveze1 nikih v mestni okolici. Čeprav je
Josipa Skerka.
V začetku seje je bilo sporočeno, da je bilo odposlano pismo vsem načelnikom skupin v tržaškem občinskem svetu, pismo v katerem jih Kmečka zveza opozarja na važnost imenovanja občinskega živinozdravnika na mesto umrlega dr. Edka Križniča. Kmečka zveza meni, da mora občina upoštevati, da mora nov živino-zdravnik obvladati slovenščino in da mora biti po možnosti domačin, ki se bo z živinorejci, ki so v ogromni večini Slovenci, dobro razumel, kot se je razumel pok. dr. Križžnič.
Nadalje je bilo sporočeno, da je nedavno Kmečka zveza podpisala skupno s sindikalnimi organizacijami CGIL, UIL in CISL s pred stavniki delodajalcev delovno pogodbo za poljske delavce. S tem je bila raztegnjena tudi na tržaško pokrajino vsedržavna delovna pogodba za poljske delavce, ki so jo podpisale vse tri omenjene sindikalne organizacije v Rimu.
Nedavno se je sestala na pokrajinski upravi nova pokrajinska komisija za lov, ki ji predseduje pokrajinski odbornik Rudolf. Član komisije, upravni tajnik Kmečke zveze Volk, je poročal o prvi seji komisije ter je obvestil izvršni odbor, da nameravajo lovske družine na Tržaškem z denarnim prispevkom deželne uprave naseliti še večje število divjadi, zlasti pa fazanov. Razumljivo je, da je bil izvršni odbor Kmečke zveze proti tej odločitvi lovskih družin, saj je Kmečka zveza že večkrat posredovala tako na deželni kot na pokrajinski upravi zaradi škode, ki jo na Tržaškem povzroča kmetijstvu divjad. Do sedaj pa se še nihče ni potrudil, da bi poskrbel za odškodnino kmetom, predvsem pa vrtnarjem in cvetličarjem, ki jim srne in druga divjačina povzročajo ogromno škodo. Po mnenju Kmečke zveze naj bi deželna uprava uporabila denar, ki ga namerava dati za razmnožitev divjačine, v druge bolj koristne namene za kmetijstvo. Za primer naj samo omenimo, da je sedaj v tržaški pokrajini po oceni lovskih družin že okrog tisoč sm. Sme so se tako razmnožile pri nas, ker jih niso lovili celih 13 let.
Na seji izvr.šnčto . odbora Kmečke zveze je bil tudi govor o ško-
Kmečka zveza že večkrat, posredovala pri pokrajinski in tržaški občinski upravi, naj pristojni uradi podvzamejo zadevne ukrepe proti izletnikom, ki vdirajo na zasebna zemljišča, je izvršni odbor sklenil, da bo treba ponovno zahtevati, naj vendar občinski poljski čuvaji, zlasti ob praznikih in nedeljah, o-previjajo svojo službo, za kar so bili najeti.
Izvršni odbor je sinoči tudi sklenil, da bo sklical za prihodnji četrtek sestanek glavnega odbora Kmečke zveze, na katerem bodo člani izvolili novega predsednika na mesto umrlega Josipa Skerka. Poleg tega je izvršni odbor sklenil, da bo dala Kmečka zveza pobudo za nabiralno akcijo med kmeti za «Kraško ohcetn. Za to bo predsedstvo Kmečke zveze pooblastilo člane izvršnega in glavnega odbora v posameznih vaseh in predmestnih krajih, da pri kmetih zberejo vino, ki ga bo v njihovem imenu Kmečka zveza poklonila svatom.
Potem ko je bilo podano kratko poročilo o izletu Kmečke zveze v Slovenske gorice in na vinski sejem, o čemer smo v našem listu že obširno pisali, je izvršni odbor vzel na znanje in se strinjal s stališčem, ki ga je zavzelo vsedržavno vodstvo «Alleanza dei Contadi-ni» do dogodkov na Češkoslovaškem.
V tem pogledu je predsedstvo deželnega odbora «Alleanza Colti-vatori« izdalo poročilo, v katerem pravi, da se je sestalo in proučilo zaskrbljujoč položaj, ki je nastal zaradi dramatičnih dogodkov po nedopustljivi zasedbi Češkoslovaške s strani oboroženih sil Sovjetske zveze in nekaterih držav varšavskega pakta. V sporočilu je rečeno, da je izvršni odbor prepričan, da tolmači stališče svojih članov in vseh neposrednih obdelovalcev v deželi, Italijanov in Slovencev, ter jih spominja na žalostne dogodke leta 1948 in v poznejših letih, po razbitju odnosov med Jugoslavijo in ostalimi socialističnimi deželami, kar je zapustilo neizbrisno sled v zavesti vseh delavcev v Furlaniji-Julijski krajini, ki še posebno ču-
prepričan o mednarodni vlogi naše dežele, ki leži na vzhodnih mejah države. Zato popolnoma odobrava sporočilo vsedržavnega predsedstva «Alleanza dei Contadini«. Deželno predsedstvo nato poziva vse svoje člane, naj v teh dneh dajo pobude za enotnost vseh neposrednih obdelovalcev v deželi, Italijanov in Slovencev, z željo, da bo čimprej rešeno to resno vprašanje, v popolnem spoštovanju suverenosti češkoslovaških narodov, da se zajamči mir, ki je osnovni pogoj za socialni, demokratični in kulturni napredek vseh narodov.
Sestanek na sedežu PSU
V sklopu predkongresne kampanje PSU, v soboto, 7. t.m. ob 17.30 v Ul. Mazzini 32 bo poslanec Vin-cenzo Balzamo, član vsedržavnega vodstva stranke, orisal stališča struje ((Socialistična levica« članom pokrajinske federacije PSU
POČASTITEV BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Ob 38-letnicd ustrelitve ba-voziških junakov bo DANES, 6. t. m. ob 17. uri polaganje vencev pri spomeniku bazoviških žrtev
NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
Zbirališče pri vhodu na pokopališče.
V nedeljo, 8. t. m. ob 15.30 bo proslava
PRI BAZOVICI OB SPOMENIKU
s sledečim sporedom: otvoritev, nastop pevskega zbora P. d. «Lipa» iz Bazovice, ki bo zapel tri pesmi, govori ter polaganje vencev.
je poslalo predsedniku vlade Leo-neju 28. avgusta pismo, v katerem je zahtevalo, da skliče sestanek, na katerem bi s sindikalnimi predstavniki razpravljali o gospodarskem položaju v Trstu tudi v zvezi s preureditvijo ladjedelnic na podlagi sklepov CIPE V zvezi s tem pismom je predsedstvo vlade sklicalo sestanek s sindikalnimi organizacijami, ki bo danes opoldne v Rimu. Na njem bodo predstavniki delavcev postavili razne zahteve zlasti glede ravni zaposlitve, v Trstu in glede socialnih posledic, ki jih ima znižanje te ravni.
Odposlanstvo CGIL bo vodil eden izmed njegovih tajnikov, v njem pa bo tudi tajnik Nove zvezne delavske zbornice v Trstu Calabria. * * *
Sindikalne organizacije poročajo, da so se delavci tovarne testenin Pastificio Triestino zbrali na skupščini, na kateri so razpravljala o položaju, ki je nastal v zvezi z grožnjo, da bodo zaprli tovarne. Predstavniki sindikatov so seznanili delavce z zahtevo po sklicanju sestanka na uradu za delo, da bi se na njem porazgovorili o resnem
tlllllllllllllllllllMIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
BULDOŽERJI PRODIRAJO V NJIVE IN VINOGRADE PRI BOLJUNCU
Vodstvo podjetja GMT naročilo velike stroje v ZDA in Angliji za skupno nad 2 milijardi
Prizadeti lastniki niso še dobili nobene odškodnine - Na tem področju je letina letos dobro obetala
Slovenska skupnost bo danes na dan obletnice ustrelitve počastila bazoviške žrtve. Ob 20.30 bo maša zadušnica v cerkvi v Bazovici, nakar bodo predstavniki sveta Slovenske skupnosti in drugih organizacij odšli k spomeniku na nekdanjem strelišču, kjer bodo položili vence ter se s spominskim govorom poklonili štirim mučenikom.
SINDIKALNE VESTI
Predsednik vlade Leone bo sprejel sindikaliste
Razpravljali bodo o položaju v Trstu v zvezi z tadjedel-stvom - Resen položaj v tovarni Pastificio Triestino
Zvezno tajništvo CGIL v Rimu, | položaju, kd je nastal v tovarni.
Pri Boljuncu močno brnijo stroji. Buldožerji izvravnavajo zemljišča za ceste in gradbišče, kjer bo zrasla tovarna GMT. S ceste, ld pelje iz Boršta v Boljunec, je že videti med vinogradi in travniki golo, pusto «jaso». Cesta, ki pelje iz Boljunca k Domju, je že zaprta za promet. V vinogradih, ki bodo Izginili, ali že izginjajo, kmetovalci te dni trgajo grozdje, ki je komaj začelo zoreti. Tako zgodnje »trgatve« še nikoli ni bilo. Poča-
_____	_	____ kata bdiumorali vsaj še tri tedne,
vlsnošti in suverenosti vseh držav.> da bi grozdje dozorelo. Koliko tm-~	i.’_j -lii' .	uskr^, zahtevajo trte, vedo
vinogradniki. Predlanskim je
tijo potrebo po miru, prijateljstvu »»ed. iParodi in spoštovanju neod-
isnpsti in suverenosti vseh držav., »*«•	,,*x.-
nadalje prav*, ,da',. j?	zahtevajo trte, vedo
svrsni odbor «Alleanze» globoko I samo vinogradniki. Predlanskim je
SEJA UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE USTANOVE
V poletni sezoni je bilo skupno kar enainštirideset predstav
Zolje močno nagajalo vreme, saj sta bila v avgustu samo dva popolnoma jasna dneva, kar pomeni, da ze od leta 1900 ni bilo tako slabega vremena v tem mesecu
Pretekli četrtek se je sestal u-pravni svet avtonomne turistične letoviščarske ustanove pod predsedstvom odv. Di Giacoma. Na sestanku so proučili rezultate poletne prireditvene sezone. Takoj v začetku so poudarili, da je slabo vreme močno zavrto pobude te ustanove, ki je z izrednimi napori in velikimi izdatki pripravila bogat program prireditev v okviru 50-letnice priključitve Trsta Italiji.
Julija meseca je bilo 10 deževnih dni, 12 dni, ko je bilo močno oblačno je pihal veter, in le 9 jasnih dni. Avgust pa je bil, kar se tiče vremena, naravnost porazen. V tem mesecu je bilo 16 deževnih dni, 13 dni s spremenljivim vremenom, ko so grozile plohe in nevihte, in le dva dneva sta bila popolnoma jasna. Že od leta 1900 dalje niso zaznamovali takega a/vgusta, ko bi bilo samo diva dni lepega vremena. Poleg tega so ugotovili, da se je vreme skoraj zmeraj slabšalo v prvih popoldanskih urah proti večeru. Na ta način se je mnogo ljudi, ki so hoteli kupiti vnaprej, vstopnice za prireditve, že popoldne premislilo.
Kljub temu je ustanovi uspelo, da je izvedla od 46 prireditev, ki so bile v programu, 41 prireditev. Poleg tega se je začela prva predstava operete «Maya», kd pa so Jo morali zaradi slabega vremena na sredi prekiniti in se odreči ponovitvam. Na gradu Sv. Justa je bilo osem predvajanj znanstveno fantastičnih filmov v okviru šestega festivala te filmske zvrsti (okrog 1000 oseb pri vsakem predvajanju), 15 gledaliških predstav v rimskem gledališču, od katerih so morali tri nremestitl v bližnji Avditorij zaradi dežja, pet simfoničnih koncertov v Miramarskem parku, od katerih so morali enega preme stati v gledališče Verdi, ter 13 nastopov mednarodnega varieteja, o-peret, baletov in koncertov na gradu Sv. Justa. Nastopili so baleti lz Poznanja na Poljskem, Dalida, Luisillo, medtem ko je opereta «Ma-ya» odpadla.
Obračun te umetniške in prireditvene sezone v 62 dneh julija in avgusta je, če izvzamemo vremenske neprildke, na splošno ugoden, čeprav ima tudi svoje negativne plati. Pozitivno je dejstvo, da ope reta res še ni pokopana, kot se je mislilo, saj so prodali za dve predstavi ((Vesele vdove« kar 4.300 vstopnic. Po drugi strani pa imajo ljubljenci občinstva še vedno veliko privlačno moč nanj. Ko je namreč nastopil Morandd, so prodali skoraj 2.300 vstopnic, kar pomeni rekorden obisk za letos.
Zanimivo Je in značilno, da daje občinstvo prednost najbolj znanim In slavnim umetnikom in pevcem ter se ne zadovoljuje s predstavami. ki niso na visoki ravni, vsaj e njegovega stališča. Zaradi tega postaja seveda vsako leto težje iz-
biranje primernega programa, ker | treh giavndh nalog turistične usta-
ni na razpolago vedno dovolj dobrih nastopajočih skupin. Seveda pa pomeni izbira najbolj slavnih pevcev, igralcev itd. tudi mnoge več.ie izdatke. Kot primer naj velja to, da ni možno kriti vseh izdatkov za predstave, tudi če se veliko dvorišče na gradu Sv. Justa do kraja napolni.
Upravni svet je tudi poudaril, da Je treba spoštovati pri izbiri krajev za nastope, tradicionalna am-fcrient ter porazdeliti razne prireditve v juliju in avgustu tako, da ne pride do dveh hkrati. To pa ni tako lahko, ker je treba upoštevati da niso razne skupine in posamezni ((zvezdniki« vedno na raz polago, ker morajo pač spoštovat* pogodbe, sklenjene z imiprezarijd.
Čeprav so prireditve ena izmed
nove, saj se s tem privabijo v mesto tudi številni turisti, pa so na sestanku menili, da bi morali proučiti možnost, da bi morebiti zmanjšali število predstav, da pa bi morali hkrati biti bolj strogi prt iz-hiri programa, to je, da bi se okrepila kakovost na škodo količine po načelu ((manj, a bolje«. Sicer se bodo o tem pogovorili še kasneje.
Mnogo bolj pozitiven je obračun predstav «Luči in zvokov« v Mira-mairu, saj se je povečalo zlasti število angleških gledalcev. Prav tako so ciobro uspeli umetni ognji. Ko so ti ognji na programu v Trstu, jih prihajajo gledat številni turisti, ki letujejo v Istri ter v drugih kopališčih na gornjem Jadranu. Za te turiste prirejajo posebne izlete z avtobusi.
bila toča, lani suša, letos pa imajo, trte kot nalašč lepe in zdrave grozde. Prizadeti lastniki so se še pred nekaj dnevi tolažili vsaj s tem, da bodo imeli bogato zadnjo trgatev.
Kakor smo že omenili, bi bila letošnja trgatev bogata, če bi se začela ob koncu septembra. Kmetje so potrgali, kar so mogli, v naglici, izpod železnih čeljusti strojev, ki neizprosno prodirajo, zravnavajo zemljišče in ruvajo trte. Hoteli so rešiti, kar se da rešiti. Posekali so drevesa, pobrali kole in žico, potrgali nedozorelo grozdje, čeprav je malo ali nič upanja, da bo iz takega grozdja kaj prida vino. Tudi oljke so letos dobro obetale, polne zdravega in lepega sadeža toda olive se obirajo šele v pozni jeseni. Zato so kmetje posekali oljke, da bo le nekaj drv na kurjavo, s sadežem pa ne bo nič.
Minogi lastniki so že podpisali kupo - prodajano pogodbo za zemljišča, ki pridejo v poštev za gradnjo tovarne GMT, nihče pa do sedaj ni še dobil izplačila. Prav tako se še ne ve, kdaj in koliko jim bodo izplačali za izgubljeni pridelek, trte, drevesa itd Taka nego tovost samo škoduje in dela slabo tori.
Medtem je družba GMT naročila pri ameriškem podjetju Ingersoil štiri ogromne stroje za novo tovarno v skupini vrednosti nad 2 milijardi lir. Naj več ji izmed teh strojev za škodlanje in rezkanje, ki bo prišel iz ZDA, bo stal 995 milijonov Jir. Srednji stroj in dva manjša bodo izdelali v Angliji, kjer ima omenjeno ameriško pod.jel« svojo podružnico. To bodo glavni stroji v novi tovarni. Računajo, da jih bodo pripeljali v prvih mese aih leta 1970. S temi stroji bodo izdelovali glavne dele Diesel mo torjev. Podstavek največjega stro ja bo dolg 60 m, gornji del stroja pa bo visok 6 m in 6 m širok.
Razen teh strojev bo nova tovarna opremljena še s številnimi drugimi stroji za razna dela. Te stroje bodo naročili kasneje. Predvideni stroški za vse stroje znašajo približno 18 milijard lir, skupna investicija za novo tovarno GMT pa se suče okrog 41 milijard lir
Računajo, da bodo vsi stroji dospeli v prvih mesecih leta 1970 in da bo po potrebnih preizkušnjah strojev m naprav, nova tovarna začela obratovati v zadnjih mesecih leta 1970. Za popotno obratovanje tovarne pa ne zadostujejo samo o-gromna stavba, razne naprave in stroji, ampak tudi primerne prometne proge. Zato bodo morali zgraditi železniške dovoze.
Delavci so zahtevali, naj načnejo na sestanku poleg vprašanja zaposlitve tudi vprašanje pogodbenega stanja v tovarni. Delavci so tudi pooblastili sindikalne organizacije, naj proglasijo stavkovno gibanje, če se spor ne reši. Do sestanka bi moralo priti v nekaj dneh. Medtem pa so ponovno opozorila na položaj oblasti, ki so jih prvič seznanili z njim že julija meseca.
Na sedežu PSI-PSDI razprava o ČSSR
Drevi ob 21. uri bo v prostorih osrednje sekcije združenih PSI-PSDI na Trgu San Giovanni št. 2/III, konferenca o temi: ((Češkoslovaška kriza«. Govorili bodo dr. Stelio Crise, pesnik Biagio Marin, prof. Livio Pesante in prof. Carlo Schiffrer. Predsedoval ho Claudio Boniciolli. Sledila bo razprava. Uradno so povabili tudi predstavništvi KPI in PSIUP.
Trčenje avtomobilov
Včeraj zjutraj okoli 9. ure je prišlo na cesti, ki pelje v center za jedrsko fiziko pri Miramaru do verižnega trčenja dveh avtomobilov.
Pri nesreči se je lažje poškodoval 38 letni argentinski državljan Luis Ugudin, bivajoč v omenjenem centru. Ob tisti uri je Argentinec privozil s ceste, ki pelje v Mira-mar, in hotel zavoziti na obalno cesto. Prav v tistem trenutku pa je trčil v avto mini-minor TS 96046, ki ga je v smeri proti Sesljanu vozil 23-letni Giorgio Austini iz Ul. S. Laghi 5. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji, Ugudina pa so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek zaradi raznih poškodb na spodnjih udih, prask na obeh rokah ter možganskega pretresa. Prognoza okrevanja je 5 dni.
Včeraj ob 17.50 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 39-letnega delavca Silvana Antoni-nija iz Ul. M. Polo 26, kjer se je pri prometni nesreči huje ranil po čelu in nosu, opraskal po desni roki ter dobil možganski pretres.
IIHIIIIIIIIIIlIlllllllllimiltlllllHIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMfllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
DANES ZAKLJUČEK TEČAJA 0 PREVOZIH V ECS
Vprašanje varnostnih naprav pri gradnji naftovodov
Važnost naftovodov za razvoj industrije
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIimllllllllimilllllllllllllHIllIlllilllllllllllllllMlllllllIlllllllIllllHilIlilliliilliiiilililIllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimil
DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Odbornik za zdravstvo odv. Devetag si je ogledal center za zdravljenje raka
Rektor Origone razpravljal z odbornikom De Carlijem o vprašanjih univerze Sestanek ravnateljev turističnih ustanov s podpredsednikom Moram
Deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag je včeraj obiskal tržaški center za diagnozo in zdravljenje novih tvorb v Ul. Pieta. Spremljal ga je vodja zdravstvene službe njegovega odborništva dr. Nemec. Med obiskom so ga spremljali predsednik konzorcija centra prof. Manni, zdravstveni ravnatelj centra dr. Lovenati ter člana upravnega sveta dr. Fogher in dr. Fabiani.
Ko je prof. Manni izrekel gostu dobrodošlico, je dejal, da deluje center že 34 let ter da je drugi v Italiji po starosti, saj so ustanovili pred njim samo center v Bariju leta 1932. V konzorciju so zastopani tržaška pokrajina in občina ter krajevni odsek Italijanske zveze za borbo proti novim tvorbam. Žal pa niso mogli doslej še doseči od raznih zavarovalnih ustanov, da bi bile tudi zastopane v konzorciju. Dr. Manni je zatem dejal, da nima center dovolj sredstev, da bi izpolnil vse svoje naloge v borbi proti novim tvorbam ter izrekel zeljo, da bi krajevne in osrednje oblasti intervenirale, da bi se zagotovila zadostna sredstva za delovanje centra.
Dr. Lovenati pa je povedal, da šteje center sedaj 17 uslužbencev ter da je bilo lani 9.708 pregledov. Pri tem je poudaril važnost preventivnih raziskav ter dejal, da so o-pravili lani tudi 12.856 histoloških analiz, laboratorij, ki je dodeljen centru, pa mu je izročil 36.894 izvidov. Zasluga centra je tudi, da so leta 1945 odprli v glavni bolnišnici onkološki oddelek.
Zatem je sledil podroben ogled centra in njegovih naprav, pri čemer je odbornik Devetag zelo pohvalil njegovo delovanje ter zagotovil zanimanje deželne uprave zanj. # * *
Odbornik za urbanistiko De Carli je te dni sprejel rektorja tržaške univerze prof. Origoneja, s katerim je razpravljal o raznih vprašanjih univerze in zlasti o kraju zgraditve fakultete za medicino, znanost in farmacevtiko. Odbornik je zagotovil rektorju, da se bo zanimal za rešitev vprašanj, ki mu jih je pre-dočil rektor. Odbornik je sprejel tudi arh. Buonoma, deželnega nadzornika za spomenike in galerije, s katerim je razpravljal o vprašanjih v zvezi s spomeniškim varstvom.
Podpredsednik deželnega odbora Moro pa je v Vidmu predsedoval sestanku ravnateljev turističnih u-stanov v Furlaniji - Julijski krajini. Razpravljali so o zakonskem osnutku o ukrepih deželne uprave v korist avtonomnih turističnih in letoviščarskih ustanov in združenj «Pro Loco*>, o katerem bo deželni odbor razpravljal prihodnji teden. Podpredsednik Moro je predočil funkcionarjem potrebo, da se_ pripravijo načrti za važne vsedržavne manifestacije, ki bodo v deželi.
Podpredsednik Moro je v preteklih dneh sprejel župana iz Sovodenj v Beneški Sloveniji Cernotto, _s katerim je razpravljal o turistični u-reditvi na Matajurju. O istih vprašanjih so v nedeljo razpravljali z Morom tudi v vasici Matajur.
V Pordenonu pa je bil sestanek javnik upravljalcev tamkajšnjega področja za ustanovitev konzorcija za turistični razvoj področja Cansi-glio - Monte Cavallo v pordenonski pokrajini. Podpredsednik Moro je na sestanku izjavil, da bo tudi de žela podprla razne pobude za razvoj tega področja in delovanje novega konzorcija. V ta namen bodo ustanovili pripravljalni odbor.
Danes se zaključi mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v EGS, ki traja že tri tedne.
Včeraj popoldne je govoril 1nž. Alfred Hude, tehnični direktor nemškega transalpinskega naftovoda o varnostnih problemih pri gradnji in upravi naftovodov, zlasti pa pri mednarodnih naftovodih.
Govornik Je takoj v začetku poudaril, da so naftovodi v sodobnem svetu neobhodno potrebni in koristni, saj predstavljajo idealno sredstvo za prevoz velikih količin energije in surovin. Naftovod je v bistvu dolga enosmerna cesta, ki ne pozna ne ledu ne megle. V zadnjem času nedvomno lahko zabeležimo neko številčno pospešitev gradnje in delovanja naftovodov za skladišča in prevoz nafte in njenih derivatov. Gradnja velikih naftovodov v razdalji več sto tisoč kilometrov pa predstavlja v mnogih pogledih tudi velih dokaz zaupanja Vsa ta prizadevanja seveda zahtevajo ogromne kapitale. Trenutno jih finansirajo preko svobodnega tržišča kapitala.
Sestavni del naftovoda pa predstavljajo tudi čistilnice, saj so le-te tesno povezane s tem. Ko bi iz varstvenih razlogov morali za nedoločen času ukiniti delovanje naftovodov, bi s tem prizadeli veliko škodo tudi čistilnicam, saj bd ostale brez dela.
Govornik je nadalje poudaril, da je treba že v načrtu določiti pot. po kateri bo tekel natfovod. Pri tem pa je treba tudi upoštevati vse naravne neprildke in posebne naravne posebnosti kot stanovanjske predele, gozdove itd., ki bi lahko ovirali nemoteno delovanje naftovodov. Gradnja samih naftovodov pa zahteva še vrsto drugih tehničnin ukrepov, kot recimo osu-šitev močvirij, razne kolavdacije. kontrole itd.
Naftovod kot tak, je zaključil inž Hude, pa lahko primerjamo žilam odvodnicam, saj petrolej, kri ekonomije, teče v življenjske centre-velika industrijska področja. Skratka naftovod, ki v nekem smislu že presega meje v podzemlju, uresničuje že sedaj neko evropsko skupnost.
Dolinčani obveščamo vsa slovenska prosvetna društva ter rojake, da bomo v nedeljo, 8. septembra popoldne na Trgu Padlih za svobodo v Dolini svečano praznovali
90LETNIC0
domačega prosvetnega društva VALENTIN VODNIK in NARODNEGA TABORA ter
25-LETNICO
vstaje primorskega ljudstva proti fašizmu. Praznovali bomo takole:
ob 15.30 položitev venca k spomeniku bazovskih junakov na strelišču v Bazovici; ob 17. uri na prireditvenem prostoru v Dolini igra breška godba na pihala;
ob 18. uri — počastitev padlih domačinov v NOB, govor, nastop zborov iz Brega (Slavec, Slovenec, Prešeren, Vodnik) in tria Bordon s pevcema Darijem in Darkom; ob 21. uri — KONCERT pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
Po zaključni pesmi zbora se bomo zadržali v prijetnem razpoloženju pozno v noč ob plesnih zvokih domače godbe in petju prisotnih zborov.
V primeru slabega vremena bo prireditev v društvenem sedežu.
Šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod (Žiga Zoisa — Trst sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobite v tajništvu za. voda. Vpisovanje se zaključi 25. septembra t.l.
Havnateljstvo Državnega znanstve-nega liceja s slovenskim učnim Jezi. kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpili — v jesenskem izpit, nem roku šolskega leta 1967/68 dne 14. septembra 1968 ob 8.30 s pismenim Izpitom iz italijaščine.
Vpisovanje na državno učiteljišče (Anton Martin Slomšek« v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure.
Vpisovanje za šolsko leto 1968/69
se vrši na vseh šolah dolinskega di. daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čimprej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri-čevalo. •	i
Didaktično ravnateljstvo pri Sv, Iva. nu sporoča, da Je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta -1962, ki se vpišejo v Iv-reaeed, morajo preaiBžttt rojštrrr itst-krtrmo dilo o cepljenju; ostali pa zadnje'‘i^iri.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je Je začelo vplso-vanje v vse razrede. Učenci, kii bodo Obiskovali I, razred, morajo predlo, žiti:' rojstni Jist in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo.
Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausln 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-doni 28; Sv. Ana. Istrska ulica 143; Skedenj, S.ta Demarchi 8
Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem!
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9, do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni list in potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
obvešča starše, da se je pričelo vpi. sovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva 2. septembra. Vpisovanje je vsak delovni dan od 9. do 12. ure. V I. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis je treba predložiti rojstni list in potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davici, poliomielitisu in tetanusu. Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte!
Državna srednja šola (Fran Lev. stika na Proseku obvešča, da se Je začelo vpisovanje v II. in III. razred vsak dan od 9. do 12. ure. Letos se vpisovanje zaključi 20. sep. tembra.
Poletne prireditve
PARK M1RAMARSKEGA GRADU-predstave (Luči in zvokii. Ob 21™
«Der Katsertraum von Mlramarea v nemščini; ob 22.45 (Masslmlliano * Carlotta« v ttalijanščint. Avtobus «**• iz. Barkovelj, postajališče tramvaj* «6» proti parku ob 21. In ob 22.15 t*‘ od parka proti Barkovljam po Prefl" stavah.
Nazionale 15.30 «Dr. Zivago«. SuPef' kolos v Technicolorju.	,
Grattacielo 16.30 «Sexy gang«. Lintl Veras, Sylvain Conthay. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 «Un klller per sua M»." sta«. K. Mathevvs, M. Tob. Techni-color.
Fenice 16.00 «Uno dopo 1’altro«. Honisan, P. Tudor. Prepovedan mladini pod 14. letom. Technico1®". Excelslor 16.00 «Niente voce per O® 117». John Gavin, M. Lee. Techd1' color.	..
Ritz (Ui a San Francesco štev. *■ 16.30 ((Bandolero«. James Stevvat■ Dean Martin. Panavision De LU* -Alabarda 16.30 «Eva, la veriti 1’amore«. Technlcolor. Prepovedan mladini pod 14. letom.	,
Moderno 16.30 «L’ora della furla»y, 'Steovart, H. Fonda. TecJinftiMbt-, Filodrammatico 16.30 «Troppo PtT h -3IK1S-*. Poro per morire«. D. Biancn ’ S. Chaplin. Colorscope.	,
Aurora 16.30 «Impiccalo plu in a Clint Eastvvood. Technlcolor. V P pravi «Helga».	, M
Cristallo 16.30 «L'imboscata». *r> se detektiv Matt Helm. Techn‘c
Capitol 16.30 «Vla dalla pazza Julie Christie, Terence Stop. 1 chnicolor.	.j,
Impero 16.30 «La calda notte a 1’ispettore Tibbs«. Sidney P°il1 Rod Taylor. Technlcolor. rJ Vittorio Veneto 17.00 «La masche di cera«. V. Priče, F. Lorelay- r povedano mladini pod 16. Garibaldi 16.30 «Un uomo, una d“
Na Trgu Unita se nadaljujejo dela pri podiranju palače »Specchl«, ki jo bodo skoraj popolnoma obnovili. Pri podiranju zidov so naleteli tudi na zanimive najdbe in ugotovili na primer, da je bil na
tem kraju pomol rimskega pristanišča
NAJBOLJŠI NAKUP SREDI POLETJA:
Ugodna prodaja moikih in ženskih oblačil vseh vrst in za vse letne čase.
Trgovina LINEA — Ul. Carduccl 4 — nudi svojim zvestim odjemalcem to ugodno priliko samo za nekaj dni.
leto*"'
na». J. L, Trintignat, Prepovedano mladini pod 14. Color.	,
Astra 16.30 «La spada nella r®*-11 Walt Dlsney. Technlcolor. flej. Ideale 16.00 «Canthande». J. **• L,i-mondo, Claudia Cardinale. T* color-
Abbazia 16.30 «La tortura della cia dei Sioux». Technicolor.
KASTA priredi 8. t.m.
osebnimi avtomobili v TOLMU,
v JlMF
SKA KORITA in na MANGA”!' Odhod ob 7. url izpred P,,a TELVE.
SPDT priredi 8. septembra 1’' vrb Višarje z možnostjo vzpona ®	p»-
Lovca alt sprehoda po prekra5‘ ‘ ( i noramičnl stezi do koče Pe»a‘ Ovčjo ves.
*	* *	je 1
Slovensko gospodarsko adf»*e®jra1*
potovalni urad «Aurora» or*,,nseJf,,,,
15. t.m. izlet na zagrebški veL)0 9r' Cena enodnevnega izleta Je wVo5l>0' Prijave sprejemata Slovensko -to-darsko združenje v Ul. Fi-ls* 1 valna agencije «Aurora».
*	* *
Prosvetno društvo v Sked»J®.et **
nizira 15. septembra 1968 L jv)e' Novo Gorico na partizansko s0po-Vpisovanje vsak dan, razen tah In nedeljah, od 20.30 d°
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN P0*°Tk1* Dne 5. septembra 1968 se J* ^ rodilo 10 otrok, umrlo pa ie .. 0‘ UMRLI SO: 59-letni Ernf!)0|l»f'l1 mani, 80.1 etn i Girolamo Av ^ic*1. 57-letna Maria Magajna P°r' 74-letna Giovanna VecchieL ^ 0 Rosa Marotti por. Liubickm-stari Roberto Mastrociani.
DNEVNA SLUŽBA LEKA^
(od 13. do 1«. «*>	0<[L
Godina, Trg S. Giacomo *• ue M Ion, Trg Vlrgillo Giotti 1- ALT S'r ri, Trg Unita 4. Nicoll. Gl. 0 la 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LE»A
(od 19.3» do *-3*’ C|jl« f. Croce Azzurra, Ul. Comme pr, = Dr. Rossettl, Ul. Combi et ® gnori. Trg Ospedale 8. Tamar® ri. Ul. Dante 7.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina	'>
Peric iz Tržiča daruje “TVAjk0
ka Ferfolja 5000 litr za D|J A
tk0-	. gdK» V
V	počastitev spomina dr.
niča in pok. Jožeta Skef»» pljiP
dr. Stepančič 10.000 Ur 73	^
matico.	p-dKaJ; li<
V	počastitev spomina dr. ^ „) niča daruje Angel Kukan.(7an°nj«i:l z.a spomenik padlim Part u i° Opčinah in v spomin P ^*t-i£ ' Skerka 2500 Ur za Dijaško

OB ZASEDANJU «NEATOMSKIH» V ŽENEVI
Ameriška «omnibusa; in njune posledice
Novi raketi, ki so ju preizkusili Američani, spravljata v nevarnost «ravnotežje> ■ Stari upi so splahneli in tekma se bo nadaljevala
V Ženevi že več dni zasedajo neatomske države, ki obravnavajo problem, kaj storiti z ameriško-sovjetsko pogodbo o neširjenju atomskega orožja. O tem so se izrekli že številni predstavniki. Kako težavno je o tem odločati, nam pove članek, ki smo ga povzeli po za-hodnonemškem listu «Der Spiegeh, ki govori o strahotnem orožju, s katerim razpolagajo ZDA, kar da ho nujno privedlo do še večje tekme v oboroževanju. »Der Spiegeh je zapisal:
Kot v kakšnem psihedeličnem fcnznoioženju, povzročenem drugim opazovalcem, se je pokazaio čudovito obarvano nebo: temnosinje, sinje, vijoličasto in krvavo oranžno.
V tej dekoraciji pa so se opažali tudi stebri dima dveh raket, ki sta bili izstreljeni z oporišča Cape Kennedy. Ta hladna svetloba na obzorju je najavljala strah vzbujajoče atomsko obdobje in napovedala še en razlog, da bo oboroževalna tekma med Vzhodom in Zahodom še bolj ostra.
Polnih deset let je med dvema največjima atomskima silama na svetu vladalo v atomski grožnji — ravnotežje. Zdelo se je, da bodo Američani in Sovjeti pripravljeni takšno stanje kronati tudi s sporazumom o razorožitvi. Čez nekaj tednov bi se bili morali predstavniki ZDA in Sovjetske zveze sestati v Ženevi, da bi se pogajali e omejitvi zalog atomskih raket.
In to upanje je izpuhtelo. To pa ne samo zaradi sovjetskega posega v Pragi, pač pa morda še bolj zaradi ameriške atomske demonstracije, ki je povzročila trenuten Premik atomskega ravnotežja v korist ZDA in ki je po mnenju dnevnika «New York Times* najavila niorda »dobo nemira, nestalnosti in nervoze*.
Po mnenju lista «New York He-rald Tribune* predstavlja izstrelitev rakete »Poseidon* — «usodni Wak». Istega dne, le nekaj ur po Uspeli izstrelitvi rakete »Poseidon*, So ameriški tehniki preizkusili še neki drugi novi raketni sistem: raketo «Minuteman-3» so uspešno izstrelili na cilj, ki je bil 8.000 kilo-Oietrov jugovzhodno od Cape Ken-hedyja.
, Tovrstne rakete bi morale do zadetka leta 1970 namenjati tisoč raket vrste «Minuteman-l» in «Mi-nuteman 2», ki so sedaj v podze: Celjskih silosih na ameriški celini '>r|PtavIjene, da vsak trenutek sto-Mjo; y akcijo.
Rakete «Poseidon» bodo zamenjale že nekoliko zastarele rakete Solaris*: do 1970. leta bo 21 od R ameriških jedrskih podmornic Opremljenih z raketami «Poseidon» *n vsaka podmornica bo namesto }6 raket »Polaris* nosila s seboj *9 raket vrste »Poseidon*.
Te rakete razpolagajo z neko nbnično novostjo, ki jo ameriški Slomški strategi imenujejo «omni-sns»: namesto, da bi kot doseda-nje medcelinske rakete prinesle na [■lij samo po eno atomsko bombo, n°do rakete «Minuteman-3» in «Po-snldon» nosile od tri do deset atomskih bomb, ki bodo mogle pasti na Različne cilje, seveda po vnaprej Izločenem računu na vnaprej dojene vojaške objekte oziroma do-‘°čena mesta. Vse nove ameriške ?‘enzivne rakete, ki jih s kratico '•henujejo «MIRV», bodo sposobne Gnesti nad nasprotnika okoli 7.500 Slomških glav. S tem se bo rušil-?s moč ameriških raketnih sil do e|a 1970 povečala za osemkrat v Primerjavi s sedanjimi zmogljivostmi.
, Tristopenjska raketa »Minuteman-*• ki tehta okoli 35 ton, je za 10 ■ustotkov težja od rakete »Minute-?Jsn-2*, imela pa bo domet okoli ‘UKH) kilometrov. Toda namesto, ? bi bila opremljena z eno atom-j glavo z rušilno močjo 2 me-[[Slona, bo nosila kar tri atomske
i T*ri brzini od približno 20.000 ki-JrUietrov na uro se bodo vse atom-!,at *3otnbe ločile od zadnjega člena .Škete .n s pomočjo vgrajenega l-Suigacijskega sistema bo ta «pa-šp atomskih bomb mogel nato k * * * * večkrat menjati smer in brzino. J; lako bodo atomske bombe, dru-lj> za drugo, odvržene na tri raz-„ine cilje, ki bodo lahko oddalje-1, med seboj tudi po več sto ki-^hetrov.
l”8 istem načelu temelji tudi poduka raketa «Poseidon», ki bo jeem domet 4.600 kilometrov. Res It,,' da bo raket« »Poseidon* dva-težja od rakete »Polaris*, za-bo mogla nositi s seboj celo ®t atomskih bomb. t^meričani in Sovjeti so vložili I.'Jarde dolarjev, da bi se s po-Prea10 °brambnih raket zavarovali ket medcelinskimi atomskimi ra-tl Smi. Toda takšen obrambni si-tit m ne zaleže več za obrambo Ho- nov'm' raketami, ki nosijo s P° več raket hkrati. «V kon-
tudi zrušenje 20 odstotkov nasprotnikovih raket moglo smatrati za uspeh, v atomski vojni pa je ta uspeh enakovreden popolnemu porazu.
Neki ameriški izvedenci, kakor poročajo neki listi, so prišli do prepričanja, da je SZ začela oklevati glede nadaljnje gradnje protiraketnih obrambnih sistemov, ki naj bi zavarovali Moskvo. Nekateri trdijo, da so Sovjeti celo povsem prenehali s temi deli. Upi pa, da bo kmalu prišlo do pogajanj o razorožitvi med SZ in ZDA, so naglo narasli ob novih predlogih za razorožitev, ki jih je pretekli mesec predložil sovjetski premier Kosi-gin-
Zakaj so v takšnem vzdušju A-meričani napravili poskus z rake-
tami «Poseidon» in «Minuteman-3», ki so prav gotovo kar žaljivo dokazali naglo naraščanje ameriške vojaške moči?
To je bila zamisel ameriškega obrambnega ministra Clarka Clif-forda. ki je bil prepričan, da bodo ZDA v pogajanjih za razorožitev imele več možnosti uspeha, «če se bodo pogajale s položaja sile in ne s položaja šibkosti*.
Toda to je bila njegova očitna in velika zabloda: sedaj, ko ZDA razpolagajo z raketami «Poseidon» in «Minuteman-3», bo Sovjetska zveza prisiljena odložiti pogajanja o razorožitvi vse dotlej, dokler ne bodo njeni znanstveniki in tehniki izdelali rakete enake vrste, kolikor Sovjetska zveza takšnih raket že nima.
Nove ameriške rakete so dejansko onemogočile obojestransko kontrolo, ki bi se mogla vršiti s pomočjo umetnih satelitov: fotokame-re na nebu ne bi mogle več ugotoviti, ali je v glavi neke rakete ena ali kar deset atomskih bomb.
Zaradi tega je žarek, ki je prinašal upanje, v Ženevi naglo u-gasnil.
Nenta Berger je po rodu sicer Dunajčanka, vendar se je prej uveljavila v Hollywoodu, odkoder je prišla sedaj v Rim, kjer se je
takoj znašla
■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiitiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiii>iiiii|l||iiiiiiiiiii,iiii,,||III|||,III|,1,1,1111111111111111111,,|llrlll||l„|||||jiiiiii n imiiiiiiii,mm,iiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiii
DELO JAMARJEV ZNA BITI TUDI HUDO NEVARNO
Uspešno in srečno končan podvig
v Pološki jami
Jama se je «podaljšaIa» od 5200 na 8000 m - Trideset jamarjev, razdeljenih v skupine - Nepredviden naliv, ki bi bil mogel privesti do nesreče
Pološka jama — «nad kuhinjo*
To so skopi podatki, ki so bili leta 1926 zabeleženi v Bartarelli-Boeganovi knjigi «Duemila grot-te». Od 590 m takrat izmerjenih rovov, so v letu 1965 idrijski jamarji raziskali in izmerili še nadaljnjih 3000 m jame. V zadnjih dneh avgusta 1956 pa je Društvo za raziskovanje jam Slovenije organiziralo novo akcijo, ki je bila združena s proslavo 3000. slovenske jame (Pološka jama je namreč dobila V katastru jam Slovenije št. 3000) in je bila nadvse uspešna. Ravno na predvečer proslave so idrijski, ljubljanski in nekaj angleških jamarjev odstranili iz zasutega rova, iz katerega je močno pihalo, podorno kamenje in odkrili nepričakovano dolgo nadaljevanje jame. Ob koncu tega raziskovanja je Pološka jama ponovno '»zrasla*, tako da je bilo izmerjenih približno že 5200 m rovov. Vendar jame še ni bilo konec. Globoko
v notranjosti zemlje so se še odpirali novi rovi, nove razpoke, večji in manjši prepadi, ki so še čakali, da prvič stopi vanje človeška noga.
Da Di dokončno ugotovili dolžino jame in z barvanjem vode dognali, kam se iztekajo tokovi, ki brzijo po njeni notranjosti, je Inštitut za raziskovanje Krasa skupno z DZRJS pripravil od
27.	8. do 1. 9. t.l. obsežnejšo raziskovalno delo, ki naj bi razvozlalo še zadnje uganke.
Jamo, kot pove že njeno ime, nahajamo nad Pologom ob zgornjem toku Tolminke. Vhoda (jama ima namreč dva vhoda, ki se v notranjosti združita) ležita na vrhu strmega, ze s travo poraslega melišča, pod navpično skalno steno Osojnice in že po prvih metrih napredovanja takoj pokažeta, da ne gre za lahek podzemeljski sprehod, kot smo ga v glavnem vajeni v jamah na goriškem ali tržaškem Krasu, marveč za vse nekaj drugega. Tu ne gre več za hojo, ali kvečjemu za nekajmetrsko lezenje po kakem nižjem hodniku, temveč za počasno in naporno napredovanje. Od vhoda do »brezna*, od koder se desno navzgor odcepi Erženov
^»onalni vojni*, pojasnjuje neki ^ Nski raketni strokovnjak, bi se
>>"l,|iMniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiniiiiunmHiimiuiHH................................hiiihiiiiiiiiiiiiiiiiu..
rov, skozi brezno pa pridemo v spodnji sistem jame, še nekako gre Čeprav se je treba marsikdaj vreči na trebuh in lesti po njem, plezati skozi nizke rove, se spuščati po gladkih plateh in špranjah ter se zopet vzpenjati po navpičnih stopnjah (do tu potrebujemo približno dve uri), nam jama pokaže prave zobe komaj v svojem nadaljevanju, pa naj si bo to Erženov rov ali spodnji sistem, ki sta bili glavni točki letošnje raziskovalne akcije. Obe sta namreč kazali na možnost napredovanja. Omenjenim težavam moramo tu dodati še izredno ostro nazobčano skalo, ki popolnoma uniči obleko in curke mrzle vode, pod katerimi se mora jamar včasih skrajno počasi premikati.
27. avgusta popoldne so se že začeli zbirati jamarji pri bivši Pologarjevi domačiji, ki je danes le pastirski stan, in pripravljati potrebno «orožje»: čelade, karbidovke, vrvi, vponke, lestve, merilne naprave itd. Zbralo se jih je okrog 30 iz Slovenije in tujine.
28.	zjutraj je odšla v jamo »udar-na» skupina 5 najboljših jamarjev, ki bi predvidoma morala o-stati v spodnjim sistemu 3 dni z dvema bivakoma in bi bila po potrebi zamenjana z drugo, ki bi se ravnotam ustavila še 2 dni. Spremljala jo je transportna skupina, ki je morala spraviti v jamo neverjeten kup materiala: od spalnih vreč in blazin, do plinskih kuhalnikov in živeža. Koliko napora je terjal ta prenos, nam pove že dejstvo, da so se člani te druge skupine vrnili iz jame komai ob 10. uri zvečer. «Udarna» skupina je imela nalogo, da poišče nove rove in jih tudi izmeri.
29.	je ob 9. uri zjutraj odšla v jamo nova skupina, ki naj bi ponovno raziskala Erženov rov in tam poiskala možnost novih prehodov, katerih pa ni našla. Približno ob 12. se je ta skupina srečala s skupino, ki je bila namenjena v spodnji sistem in je tam ob 13. vrgla fluorescin v vodo in istočasno videla, kako na-
(od 21.3. do 20.4.) Paziti ® morali tudi na podrobnosti, %1-ho sicer šlo vse navzkriž. Sre-, hit s prijateljem.
.(od 21.4. do 20.5.) Veliko raz-bCJPje na delu, ki pa se bo le i>tJ",°' čustvena zadeva se vleče
h!Mso.
JČKA (od 21.5. do 22.6.) Če
HOROSKOP
'Iti ® dobro pripravili program, bo , naglo od rok. Vesela vest.
(od 23.6. do 22.7.) S sode-W.?te nekoliko preostri. Prijetno v ožjem krogu.
V H (od 23 7- do 22 8-> Zdi se
Jbvp’d.a vas delo ali služba preveč VuJeta. Pa ni tako. V družbi se B dolgočasili.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro premislite, preden se odločite za nov posel. Obujali boste ljubezen, ki je šla po zlu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nepredvidena težava bo vse sprevrgla. Ljubezenska prigoda, od katere ne bo nič.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Finančni posel, od katerega ste veliko pričakovali, s« bo dejansko
preduje «udarna» skupina. Jamarji iz Erženovega rova so prišli na svetlo ob 17. uri, skupina «barvarjev* pa.-ob. 18-15 uri, ravno ko je Tolminka postala neverjetno zelena, ker je prav takrat začela dotekati iz štirih izvirov malo nad mostom obarvana voda. Pogled na fluorescent-no-zeleno Tolminko v soju električnih svetilk in karbidovk (začela je namreč že padati noč) je bil nepopisljiv in bo brez dvoma ostal vsem v spominu.
Po izdatni večerji, ki jo je kot že prejšnje dni pripravila skupina petih pripadnikov JLA, je v taboru zavladal mir, vsi smo se poglobili v zasluženo spanje. A to spanje ni bilo dolgo! O polnoči se je nad planino razbesnela nevihta: lilo je kot iz škafa. Vsi, prejšnji dan pohlevni studenci, so nenadoma narasli. Kaj je s tovariši, ki bivakirajo v spodnjem delu jame? Kaj če narava voda pretrga zvezo z njimi? Kaj če celo zalije rove, v katerih so? Morda pa bo dež le ponehal in je to le kratkotrajna ploha!
Ob 3. uri zjutraj je še neprestano lilo in ni kazalo na izboljšanje. Zato je bil takoj dan alarm in ob 4. uri je že odšla prva skupina v jamo z nalogo, da prodre do bivaka in takoj ukaže umik.
Ob 8. uri je odšla druga skupina, da pomaga ostalim pri prenašanju materiala, ki je bil v spodnjem sistemu. Ta pohod v jamo je bil kot tek čez dm in strn. Nižje ležeči nivoji jame pa en
hrd
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -
11.35	Slov. narodne - 12.10 Gospodinja nakupuje - 13.30 Motivi in melodije - 17.00 Tamburaški ansambel - 17.20 Poljudna enciklopedija - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Tajčevič, pet prelu-
sam ogluš-<)č ropot vode, ki pa na srečo še ni bila toliko narasla, da bi onemogočila umik. če bi do 16. ure ne bilo nobenega sporočila iz notranjosti, je bila pripravljena še tretja, zadnja skupina, da bi še ta posegla v boj. Ob 14,45 se je v daljavi prikazalo nekaj postav, za njimi pa cela skupina in čez nekaj trenutkov je že pospel do tabora klic: «Vsi iz jame, vsi živi in zdravi!* Akcija 1968 v Pološki jami je bila končana.
Dosežki? Za sedaj še ni mogoče analizirati vseh podatkov, ker je to delo znanstvenikov, ki bodo v svojih kabinetih proučili vse izsledke, ki so jih jamarji prinesli iz globin: povem naj samo to, da se je jama zopet podaljšala: od 5200 m je zrasla kar na 8000 metrov in še vedno ni bil dosežen konec.
Pa še društva, ki so se te akcije udeležila, naj omenim: Inštitut za raziskovanje Krasa (tehnično vodstvo), Jamarski klubi Idrija, Postojna, Logatec, Ljubljana - Matica, Ljubljana - železničar, Črnomelj, 2 angleška jamarja in SPD Gorica. Na kratkem obisku sta bila tudi 2 jamarja Speleo Cluba «Bertarelli» iz Gorice.
P. S. Tovarišu Srečku Logarju, ravnatelju idrijskega muzeja, ki se je 28. pri tej akciji hudo ponesrečil. je pa že na poti okrevanja, želim v imenu SPD Gorica in v svojem imenu čimprejšnje o-krevanje.
SLAVKO REBEC
razblinil. Stran z ljubosumnostjo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preveč ste črnogledi in to vam bo škodovalo. Ne verujte jezikavim ljudem.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Držite se starih načel in naj vas «moderni» zgledi ne zavedejo. Dobili boste pismo ali kako vest.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Močno se boste morali potruditi in še ne bo vse v redu. V družini napeto vzdušje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neka vaša pobuda bo sprejeta. Kljub te mu uspeha ne bo. Nasmeh še ni | ljubezen.	i
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
X
Černigojeva jubilejna razstava v Občinski
Sedemdesetletnica je pač važna postaja v življenju človeka, posebno, če je to kulturnik s petdesetletnim udejstvovanjem, kakršen je vprav prof. Avgust Černigoj. Slavil jo je pred dnevi. Zato je upravičeno, da krasi ta številka, obsežna in svetla kot njegovo delo, katalog Černigojeve razstave v Občinski galeriji. Je to prikaz mojstrovih stvaritev iz zadnjih dveh let in povsem v duhu tega avantgardnega veterana našega slikarstva, ki je vedno prisoten v vsakem za novim umetniškim izrazom stremečem gibanju pred in povojnih novatorjev.
Tako je danes, kot to on sam pravi, prispel do antislikarstva, kjer je otipljiva oblika izstopajoča iz slike enako važna kakor ploskovnost barvnih površin dvodimenzionalnega sveta podob, ki pa kot tak ni vedno potreben v življenju Černigojevih del. To opažamo tu v kot relief izvedenih delih, sestavljeni:, iz razbitkov tovarniških produktov iz starega pohištva naših dedov, ki so bodisi belo prepleskane v vidu štukatur, ali pa po večbarvnosti kovin in plastike sličijo kontrolnim deskam neznanih tehničnih naprav. So to slike-predmeti, v katere, zlasti v one iz črnih zastarelih satovnatih predalov črkostavcev, vleplja izreze barvanih reklam in ilustracij. To sožitje odmrlega in aktualnega utripanja današnjosti pa daje tem delom nedvomno krepak emotivni napon.
So pa v obilici te raznolične ustvarjalnosti tudi dela, kjer je meja med umetnostjo in igro vizualnega samozadovoljevanja zelo zabrisana, da ponekod presenečeni obstanemo, kakor pred praznino, kjer zmanjka tal.
Sicer pa bi dejali, da je ta Černigojeva razstava kot hrupno in jarko osvetljeno zabavišče, kjer omotičeni, a srečni tavamo od stojnice do stojnice. Ta občutek stopnjujejo najnovejše psihedelično dojete slike, v katerih se barvni pasovi širijo in ožijo v vrtinčastem strujanju žareče lepote elementarnih ornamentov.
Se pa moramo zresniti pred ne-obarvano desko, na kateri leži razstavljen in iz pološčenega lesa izrezljan ter do antropomorfne grotesknosti izmaličen lik človeka. Take, in tiste vse črne deske, so špranja v mojstrovo intimnost in le kdor bolje pozna Černigoja kot človeka ter ga spremlja od mladih let polnih idaalouo more, to razstavo pravilneje vrednotiti, ne glede na slikarske ognjemete' tega našega najplodovitejšega eksperimentatorja, ki ga umetnostni zgodovinar ravno zaradi ustvarjalne nemirnosti ni uspel do danes ujeti v jasno sliko njegove tvorne veličine.
Pietro Di Luicia v Rossonijevi
V Rossonijevi galeriji gostuje to pot slikar z juga države, mladi Pietro Di Luicia, doma iz Latine. Je to sin kiparja, v čigar družini se umetniško vsi izživljajo na razne načine, študira pa arhitekturo v Rimu ter se že tri leta ukvarja s slikanjem v olju. Kako, to nam prikazuje lepo število manjših in večjih platen, ki jih mladi slikar v katalogu sam predstavlja z zelo pesniško občutenim uvodom ter razlaga njih nastanek. Kam ga popelje njegovo mladostno hrepenenje, bo pokazala šele bodočnost, ker iz tega, kar vidimo na razstavi, ne pronica še izrazitejša umetniška osebnost in načini, s katerimi je izdelal ta pestra olja, so kaj različni, čeprav vedno v oljnati tehniki.
Razen tega ne moremo trditi, da bi bila enotno zasnovana, ker se stilno razlikujejo v svoji pred-

VS//S////.
y/,
PETEK, 6. SEPTEMBRA 1968
12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike - 14.45 in 15.13 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 17.05 Glasba za mladino -
19.15	Roman - 20.15 Zbori z vsega sveta - 20.45 Simf. koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Lahka glasba - 9.40
dijev - 19.20 Melodije - 20.00 Šport Glasbeni album - 10.00 Detektivka
- 20.45 Operna glasba - 21.45 Veseli utrinki.
TRST
12.05 Safred igra na marimbo -12.25 Tretja stran 14.25 Duo Cal-
10.15	Jazz - 11.40 Plošča za poletje - 14.05 Juke box - 15,00 Plošče - 16.00 Popoldanski spored -18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ansambel tedna 20.01 Dve črtici A. Moravie - 20.30 Orkester -
vano in Della Pietra - 14.40 Poje 22.10 Program z G. Moll.
J. Rashid.
koper
12.30, 15.00,
16.00,
7.30, 8.30,
20.15	Poročila - 3.30 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Uverture - 10.00 Pod senčnikom - 10.30 Ansambel Marangoni - 11.00 Gershwi-nove skladbe - 11.30 Pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice -
14.15	Vokalni ansambel - 15.10 O-perna panorama - 16.30 Od Soče do Drave - 17.30 Koncert - 18.40 Priljubljeni pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ansambel Horvat - 23.10 Pisana glasba - 23.35 Nočni recital.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe -
III. PROGRAM
10.00	Clementi, Skrjabin in Gra-nados - 10.45 Chopinove melodije - 11.10 Tri Dvorakove uverture -13.10 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka N. Panni - 15.05 Brahmsova sonata op. 120 - 17.15 Rimska glasbena srečanja - 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.30 Znanstvena oddaja.
FILODIFUZIJA
8.00	Kriegerjeve in Bachove skladbe - 9.00 Antologija interpretov - 10.10 Mozartove skladbe -10.20 Godalni kvartet - 11.00 Re-spighijeve skladbe - 12.30 Bach-mann, Misli lord.
SLOVENIJA
7.00, a.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja - 9.08 Glasbena
matineja - 10.00 Pionirski tednik
-	10.30 Trikrat deset - 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan
-	13.10 Weber in Chopin 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 čez polja in potoke - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Melodije G. Ger-shvvina - 16.25 Glasbeni intermez-zo - 16.40 Mali ansambli - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 človek in zdravje - 18.15 Koncert po željah - 19.00 Aktualnosti 19,15 Zvočni razgledi - 19.45 Kulturni globus - 20.00 Lahko noč, otroci!
-	20.15 Poje Lidija Kodrič - 21.00 Zbor Jug. armade - 21.30 Zabavna glasba - 22.15 Oddaja o morju -23.10 S festivalov jazza - 24.05 P. Bamm: Kulturni spomeniki.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	Spored za najmlajše - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Afrika, celina, ki nastaja - 22.00 Igra ne pozna meja
-	23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik - 21.15 A. Daudet: Tartarino sulle Alpi - 22.25 Kulturne aktualnosti.
JUG TELEVIZIJA
10.35	in 15.45 TV v šoli; 19.30 Žaba v črnilniku: 19.45 Beethoven, Schubert; 20.05 Od ledene dobe do Vikingov film: 20.35 Češkoslovaški folklorni ansambel;
21.35	Mlin na Padu - ital. film; Poročila, po poročilih simf. kon cert
metnosti nekakšnega impresionizma zdaj svetlih, zdaj temnih barv, ki se ponekod bijejo. So pač to primeri iz vseh treh let njegovega ustvarjanja, ki si šele išče, kot gorski potok, pravo strujo izraznosti.
Gladko razstrte barve se izmenjujejo z debelimi in gostimi barvnimi namazi, hladno ubrane slike s kričavo žarečimi podobami morja in pokrajin in še cvetja. V podobah cvetlic, ki ponekod učinkujejo zelo napredno, je iskati najboljša dela, pa tudi v nekaterih pokrajinah, zlasti tistih, izdelanih z lopatico, kot n.pr. v sliki ruševin v močvirju.
Razstava torej učinkuje neenotno, kot skupna razstava več slikarjev. Je pa Pietro Di Luicia šele na začetku svoje umetniške poti in upajmo, da ga bo le ta dovedla do želenega cilja, ker mlad človek, ki v velemestu kamenja in cementa, kakršen je Rim, slika iz hrepenenja po živi prirodi pokrajine iz lastne domišljije, poseduje dovolj ustvarjalnega na-pona, da ga dovede do slikarsko uspešnih dosežkov.
MILKO BAMBIČ
Znani filmski umetnik Feman-del je dovolil francoskim šolskim oblastem, da smejo po vseh razredih osnovnih šol razobesiti njegovo sliko. Čemu to, se bo kdo vprašal, saj Fernandel ni kaka politična ali kulturna osebnost, ki bi spadala na šolske stene. Razlog je drugje. Fernandelovi zobje, kot vemo, niso najlepši.
S tem naj bi francoski učitelji navajali otroke, kako važno je negovati — zobe.
V	Argentini psihoza letečih krožnikov
BUENOS AIRES, 5. — V Argentini že kaka dva tedna vlada prava množična psihoza letečih krožnikov. Vsi časopisi prinašajo na prvih straneh dolge in pogosto ne le neverjetne, pac pa celo smešne prigode posameznikov. Skupina petih mladeničev n.pr. zatrjuje, da jih je 31. avgusta ustavila na cesti blizu Mendoze skupina ljudi s kakega drugega planeta in jim odvzela vzorce krvi s konic prstov in iz meč. Z zadevo se sedaj u-kvarja krajevno sodišče.
V	mestu Bahia Blanka živi 19-letna ženska, mati dveh otrok, ki pravi, da jo je preteklo soboto na domu obiskal neki nezemeljski človek, visok okoli dva metra, ves plešast in brez ušes ter z velikanskimi ustmi. velikimi očmi in velikimi zobmi in od katerega da je žarela neka čudna svetloba. Ob takšnem obisku je nekako logično, da je žensko prevzela živčna kriza, ki ni popustila vse do tedaj, ko je prišel domov njen mož.
Najbolj zanimiv primer pa se je pripetil včeraj zjutraj v sami prestolnici Argentine, ko se je razširila vest, da so prebivalci Marsa zasedli sam Buenos Aires. Razširila se je vest, da je neki leteči krožnik pristal na Avenidi General Paz, torej na glavni obvozni cesti prestolnice. Tej vesti so drugi dodali še to, da je neki avtomobilist trčil ob leteči krožnik.
Glas o tem »obisku* se je tako razširil, da so uredništva radijske postaje in časopisov, policijski komisariati in celo uprave letališč imele opravka z radovedneži, ki so po telefonu spraševali, kje je leteči krožnik, kaj je z njim in podobno. Pri tem pa je zanimivo to, da nihče ni znal pojasniti, kje se je ta govorica «rodila», kdo jo je prvi razširil. Mnogi avtomobilisti so pohiteli proti kraju, kjer naj bi bil leteči krožnik pristal. Seveda niso tam našli ničesar.
iiiiiiiiiiiiiitniMiiiiimimiiHitiiiiiiiiMmiiittiiiiiiiiiiimfitintHttHiitMtiHiiifHiiiitiiiiiMiiHitiiimti
Tudi pri nas redijo fazane za lovišča
■Ko1 smo pred dvema tednoma govorili o lovu, smo med drugim ugotovili, da je na našem ožjem področju razmeroma malo divjadi. Tudi perjadi je bore malo. Premalo celo fazanov, pa čeprav ti niso tako redki, kot je redka kraška ali skalna jerebica, znana tudi kot koturna. Če pa poslednje ne moremo rediti v rezervatih, je fazan kaj primeren za to. In v nekaterih krajih naše dežele so se reje fazanov v lovske namene že lotili. In to z uspehom.
Tega so se lotili nekateri lovski rezervati, pa tudi posamezniki. Ta dejavnost je tudi s tehničnega vidika dosegla že precejšnjo popolnost in praktičnost. Niso pa se vsi tisti, ki se s tem ukvarjajo, odločili za upoštevanje ustreznih pravil, ustreznih modernih prijemov. Nekateri celo zanemarjajo pri tem najosnovnejša pravila higiene in profilakse. Zato je povsem razumljivo, da so rezultati njihove dejavnosti daleč od tega, da bi mogli zadovoljiti rejca in zadostiti namenom.
Prav gotovo ni tu mesto, da bi nadrobno obravnavali vprašanje reje fazanov, namenjenih lovu. Za to je veliko strokovne literature. Tu pa bi vendarle navedli nekaj osnovnih načel in hkrati opozorili na nekaj kaj preprostih ugotovitev.
Predvsem bi radi povedali, da je na trgu veliko zelo primerne piče, ki je tako sestavljena, da more služiti tako mladim kot tudi že odraslim živalim. Kemiki so pičo sestavili in jo preizkusili, da v zvezi s tem ne more biti več nikakršnih pomislekov, kako se bo žival obnesla, ko se bo znašla »v prirodi*.
Nekoliko bolj zamotana in zahtevna pa je zadeva «strehe», to je začasnega bivališča mladih in tudi že odraslih fazanov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je najboljše, če mlade živali ne žive na tleh, pač pa na mrežastem in od tal privzdignjenem podu. Gre torej za kletke za najmlajše ter za «kurnike* za odrasle fazane, ki morajo biti vsekakor od tal, da preprečimo morebitna obolenja živali z najrazličnejšimi bolezenskimi klicami, ki jih na tleh ni malo.
To opozorilo bomo izpopolnili še s sledečim navodilom:	mrežaste
ograde, kjer redimo fazane, ne smemo postaviti na kraj, kjer je bil nekoč kurnik, ali koder je nekoč živelo veliko kur ali druge domače perjadi. Ta je namreč po vsej verjetnosti pustila za seboj veliko bolezenskih klic, ali vsaj precej mrčesa, ki bolj občutljivemu fazanu prav gotovo ne bo koristil.
Seveda je včasih to težko izvedljivo, saj je znano, da domača perjad — če je prosta — zaide tudi daleč od doma na pašo. Poleg tega so tu tudi domači golobi, ki jih ne moremo glede tega nadzirati. Zato pa si moremo pri tem pomagati z najrazličnejšimi dezinfekcijskimi in dezinsekcijski-mi sredstvi. Ta sicer niso tako poceni, vendar je bolje, da jih od časa do časa uporabimo, da bi nas ne presenetila kaka bolezen, posebno kaka nalezljiva bolezen, ki uniči lahko vso zalego.
In če se med zarodom vendarle pojavi kaka bolezen, je najbolje, da poiščemo strokovno pomoč. Res je sicer, da se mnogi »spoznajo na vse» in znajo za vsako
stvar najti rešitev. Toda pogosto se izkaže, da je »star in preizkušen* empirizetn — zgrešen. Bolje bo torej poiskati strokovno pomoč, ki bo dala točno diagnozo in našla primerno rešitev. Vrh tega pa bo ta celo cenejša od sicer brezplačne, včasih celo vsiljene domače pomoči. Obstaja namreč zavod za profilakso, ki brezplačno nudi vso strokovno pomoč.
0 lovskih izpitih
Vse do pred nedavnim se je lovu posvečala majhna pozornost. Nihče se ni zmenil, kako je z divjadjo, kot tudi ne, kako je lovec «strokovno» pripravljen, da sme vzeti puško v roke in iti na lov. Od tod pravi pokol med divjadjo, od tod tudi toliko nesreč med lovom. Lovske družine in še posebej stari in preizkušeni lovci so začeli zato akcijo, ki je pripeljala do cilja: lovec mora sedaj opraviti izpit. Tako predpisuje zakon, ki je bil izdan pred nedavnim. Lovec, bolje povedano kandidat za lovca mora pred izpitno komisijo dokazati, da pozna živali, da ve ravnati s puško in da pozna tudi zakonodajo, ki pravno ureja ta tako množičen šport Seveda morajo prestati to preizkušnjo le tisti, ki se doslej še niso ukvarjali t lovom.
In kako je s temi?
Dosedanje izkušnje niso kdove kako razveseljive. V bližnji Furlaniji na primer se je prijavilo za lovski izpit nekaj nad sto kandidatov, ki so pokazali kaj šibko znanje. Tako vsaj menijo pri komisiji, ki je ugotovila, da kandidati za lovce tako rekoč nimajo pojma o lovski zakonodaji. Kar zadeva divjad, je stanje nekoliko boljše, porazno pa je poznavanje ravnanja s puško. Pretežna večina ve le to, da se puška sproži s pritiskom na petelina. In to je vse, kar vedo o lovskem orožju nasploh.
Ker gre tokrat za prve tovrstne izpite, je bila komisija sicer bolj velikodušna. Od sto kandidatov je izpit napravilo kakih 60. Te ugotovitve pa nam tudi povedo, zakaj je v času lovske sezone toliko nesreč in zakaj je divjali vedno manj.
Kongres v Mamaii
Pred nedavnim se je v Mamaii v Romuniji sestal na 15. generalno zasedanje, ki se vrši vsaka tri leta, mednarodni svet za lov (CIC). Na zasedanje so prišli predstavniki 25 dežel, vštevši predstavnike Poljske in Argentine, ki sta se šele pred nedavnim vključili v to mednarodno organizacijo. Dela te konference so se vršila v komisijskih oblikah, pri čemer je ena komisija obravnavala pravno plat, druga znanstveno plat lova, tretja je obravnavala vprašanja tako imenovanega velikega lova, četrta se je ukvarjala s hribovskim lovom, peta z vprašanjem lova in turizma. Neka druga komisija je obravnavala problematiko lova ptic selivk, nadalje se je govorilo še o lovskih trofejih, o lovskih psih itd.
Zasedanje je bilo zelo pomembno tudi v zvezi z nekaterimi problemi in sklepi, o katerih pa bomo govorili kdaj pozneje.

ZASEDANJE IZVRŠNEGA SVETA AVTOMOBILSKEGA KLUBA
Seznanili so se z zakonskim osnutkom za podelitev bencina obmejnim vozilom
Osnutek so predložili trije poslanci • Nadzidava sedeža ACI ■ Nagrajevanje zmagovalcev radijskega shoda
Izvršni svet goričkega avtomobilskega kluba je na svoji zadnji seji v sredo razpravljal o zakonskem osnutku poslancev Abelllja, Samta-gatija In Franchdja o kontingentu bencina po znižanih cenah v korist pokrajine Trst in Gorica ter obmejnega področja videmskega sporazuma od leta 1952. Predlog ne govori o stalnem letnem kontingentu za celotno področje, ampak o stalnem letnem kontingentu za vsako vozilo posebej, upoštevajoč 15.000 prevoženih kilometrov na leto Izvršni svet ACI v Gorici ni sprejel nikakršnih popravkov k omenjenemu zakonskemu osnutku.
Nadalje so razpravljali o poslovanju avtomobilskega kluba ter se seznandld z naCrtom ing. Gelsertna Graziata za nadzidavo dvorišCr.e stavbe ACI za eno nadstropje, v kateri naj bi razmestili urade predsedstva, ravnateljstva, tajništva, arhiv, avtomobilsko šolo, zavarovalne službe in druge pomožne oddelke. Izvršilni naCrt so na občinskem tehničnem uradu že odobrili. Nadzidali bodo poslopje, kjer je sedaj pritlični salon; v zgornje nadstropje bodo speljali notranje stopnice.
Pred pričetkom seje so podelili nagrade zmagovalcem v prvih dveh fazah «Autoradioradumo d’estate 1968». Pred razdelitvijo je nagrajence pozdravil predsednik ACI mg. Lodatti. V prvem delu so zmagali naslednji tekmovalci: 1. Gdovanni Cabas iz Krmina (prejel je televizor Condor); 2. Romolo Fascolini iz Krmina (tisoč litrov bencina Es-■o); 3. Ferruccio Lesizza iz Gra-deža (500 1 bencina Esso); 4. Val-neo Sottili iz Krmina (gume); 5. Salvatore Monaco iz Gorice (radio
Gorica
CORSO. 17.30: (»Benjamin... ovvero le avventure di un adolescente«, Pierre Clementis in Caterine De-neuves. Francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 17.45:	«Impiccalo piu in
alto», K. Eastwood in I. Stevens. Ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 16.45—22:	«Un
cappello piemo di pioggia«, T. Franciosa in E. M. Saint. Ameriški kinemaskope; mladini pod 16. letom prepovedan.
VITTORIA. 17—21.30: «55 giorm a Pecchino«, Ch. Heston in Ava Gardner. Ameriški kinemaskope v barvah.
CENTRALE. 17.30—21.30:	«1 due
crociati«, F. Franchi in C. In-grassia. Kinemaskopski film v barvah.
Iršič
AZZURRO. 17.30—22.30:	«Eva, la
veritk sulPamore«.
EXCELSIOR. 17.30—22.30:	«Grazie
zla», G. Ferzetti in L. Gastoni.
PRINCIPE. 18.30—22.30: «Una me-ravigliosa realtk«, G. Peppard in M. Tiller. Barvni film.
Konke
RIO. 20—22: «Helga». Dokumentarni film v barvah.
EXCELSIOR. Zaprto.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Alesani, Ul. Carduc-d 38, tel. 22-68.
TRŽIČ
Danes Je v Tržiču odprta lekarna Centrale, Trg republike 26. tel. 72341.
RONKE
Europhon); 6. Mario Visintin iz Tržiča (letno naročnino Radiocor-riere). V drugem delu so zmagali 1. Roberto Orsaria iz Tržiča (televizor Condor); 2. Elvino Bergama-sco iz Škocjana (tisoč litrov bencina Esso); 3. Roberto Mioimas iz Tržiča (hladilnik Philips); 4. Nor-berto Bussani iz Tržiča (radio za avto znamke Europhon); 5. Albino Oblach iz Gorice (naročnino Ra-diocorriere za eno leto). Odobrili so proračun za leto 1969; izvide preglednikov računov bodo odobrili na letni skupščini 27. septembra, odnosno 28 septembra ob 21. ari ob drugem sklicanju. Ob koncu so razpravljali o izletu na avtomobilski sejem v Parizu, kamor bodo odšli z letalom; penzija, potovanje po Parizu 86.000 lir.
Povračilo zavarovalnin« na uradu UMA
Pokrajinski urad UMA s sedežem na Verdijevem korzu 93 je pričel sprejemati prošnje, da bi povrnil zavarovalne premije INAIL, ki so jih plačevali lastniki motorjev in kmečkih strojev na račun pogonskega goriva po znižanih cenah, dvignjenih v drugi polovid leta 1965. Kogar zanima, naj se zglasi v uradu UMA. Prošnje je moč poslati tudi prek sindikalnih organi-zadj.
njihova dela. Za družino in dom. ZUPAN: Vrata iz meglenega mesta.
Zaradi neurja prekinjena televizijska oddaja
Neurje v sredo zvečer je povzročilo v Gorld prekinitev televizijske oddaje poročil okrog 20.45 ure Strela je namreč pokvarila oddajne naprave na Vrhu. Včeraj tekom dneva so okvaro popravili in tako je bila sinoči zopet omogočena televizijska oddaja.
Pred časom je prišlo do pogostih napak pri oddaji na drugem kanalu, zadnje čase pa so bdile oddaje še precej redne. Upamo, da ne bo prišlo do novih okvar oddajnika in s tem do prekinitve televizijskih sporedov.
DVODNEVNI AVTOBUSNI IZLET
Kraški pevci so si ogledali lepo Štajersko
Izrazili so željo, da bi organizirali še več podobnih izletov
Člani moških pevskih zborov no že Rimljanom (Petovium). Z «Kras» Iz Dola-Poljan in «Srečko | gradu so bili deležni tudi lepega Kosovel iz Ronk so skupaj s svojimi družinskimi člani priredili preteklo soboto in nedeljo avtobusni izlet na štajersko, ki je prav lepo uspel v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev.
V zgodnjih jutranjih urah so se preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši odpeljali do Ljubljane in po krajšem oddihu nadaljevali vožnjo dalje do Celja, kjer so si ogledali mestno gledališče in cerkev z grobnico celjskih grofov. Za kosilo so se ustavili v Slovenski Bistrici, popoldne pa so si ogledali zanimivosti štajerske prestolnice Maribor.
Nato so nadaljevali pot do Gornje Radgone, kjer so prenočili.
Preko Ljutomera so naslednje jutro krenili v Ptuj, kjer so si z zanimanjem ogledali zgodovinski grad in njegov muzej. Ob tej priliki so izvedeli, da bodo prihodnje leto praznovali 1900-letnico ustanovitve tega mesta, ki je bilo dobro zna-
Dramska skupina iz Bohinja gostuje v soboto v Gorici
Na povabilo katoliškega prosvetnega društva iz Steverjana bo v soboto 7. t. m. z začetkom ob 21. uri gostovala v Katoliškem domu v Gorici dramska skupina iz Češnjice v Bohinju (Slovenija). Gostje bodo podali dramo Artura Muel-lerja «Vsl moji sinovi«.
Med odmori bo igral godbeni ansambel števerjanskega društva »Jana« narodne In moderne skladbe.
Nove slovenske knjige v goriški državni knjižnici
V preteklem juliju in avgustu so v Goriški državni knjižnici prejeli poleg italijanskih tudi naslednje slovenske knjige, ki so na razpolago čitateljem na njenem sedežu v Gorici, Ul. Mameli 12 ob delavnikih med uradnimi urami:
BREGANT: Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji. BUZ-ZATI: Zgodba o ljubezni. CANKAR:	Hlapec Jernej in njegova
pravica. FILIPIČ: Pohorski bataljon. HUDALES:	Zlati krompir.
HOCEVAR-PAJER: Taborniške igre. JANEŽ: Vsebine slovenskih literarnih del. JANEŽIČ: Tihe stopinje. JONTEZ: Jutro brez sonca. KOVAL: Svet naših čutov. Krajevni leksikon Slovenije. LENČE: Kratek pregled farmakologije. MAJCEN: Izbrano delo. Malo Sveto pismo: Izbor iz Stare in Nove Zaveze. KEOKEMET: Ivan Meštrovič. MIHELIČEVA: Puhek. MLAKAR: Iz mojega nahrbtnika. MURN: Pesmi. RAVNIK: Cvetje naših gora. Repertoar Slovenskih gledališč 1867-1967. ROSTOHAR:	Osnove obče
psihologije. Savremena jugosloven-6ka grafika. ŠIFRER:	Literarna
mnenja. »Slovenija«: Dolenj&ka in
Danes Je odprta lekarna «Alla staži one« dr. Matitti, Vermegliano, j Bela Krajina. Sodobna italijanska Ul. Garibaldi 3, tel. 77446.	I lirika. VARL: Naši književniki in
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiHiimiiiiiiiiHiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiii
NA KONFERENCI V TRŽIČU
Marksistične stranke obravnavale dogodke na Ceškoslovaškeai
Govorili so predstavniki PSU, KPI in PSIUP
Pred dnevi je bila v dvorani Ro-1 stojblne za pobiranje smeti, na nama v Tržiču konferenca z debato * piše, zasedbo javnega prostora in o dogodkih na Cehoslovaškem. Organiziralo jo je pokrajinsko vodstvo PSU, ki je nanjo povabilo tudi predstavnike KPI in PSIUP, se pravi predstavnike strank, ki delujejo na osnovi marksizma.
Kot znano so vse tri stranke, čeprav vsaka z drugačnega stališča, soglasno obsodile oboroženo Intervencijo sovjetske vojske v tej državi. Socialisti so že obsodili podobno dejanje leta 1956 na Madžarskem, novost pa je, da so se to-
prispevek za kanalizacijo.
Prijave ne botdo napravili tisti davkoplačevalci, katerih položaj se ni spremenil. Pristojni občinski u-radi bodo lahko ob kateremkoli času izvršili pregled. Ukrepali bodo proti tistim, katerih prijave so bile napačne ali pa jih sploh -niso izvršili.
razgleda po mestni okolici. Kjer so se ustavili so kraški pevci zapeli tudi po nekaj pesmi.
Na povratku preko Celja so se zopet ustavili v Ljubljani, kjer je del udeležencev obiskal vinsko razstavo, drugi pa mesto in njegove zanimivosti. V poznih večernih urah so krenili proti domu v prav dobrem razpoloženju, saj jim je tudi vreme med izletom še kar prizanašalo. Razšli so se z željo, da bi se kaj kmalu zopet zbrali na podobnem izletu ter si ogledali še druge lepote matične domovine.
■'_______
MLADINSKI TURNIR «PIERI»
Triestina in Milan izločena
Lanerossi ■ Triestina 4:1, Fiorentina - Milan 2:0
Interpelacija o lovskih problemih
Deželni svetovalec Rizzi je poslal odborniku za kmetijstvo interpelacijo v zvezi z nekaterimi aktualnimi problemi lovcev na področju naše dežele.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v Gorici Je v pisarni SPZ, Ul. Ascoli 1, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
Razpis za prijave v Dijaški dom v Gorici
Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1968 1969 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda.
Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest.
Vsa ostala pojasnila in navodila
El£Fž“rta£’ *“*"*"'A,,eanza collivatori |3S	vm
V ponedeljek, 9. t. m. bo na se- Montesanto 34 vsak delavnik od 10. dežu Alleanza ooltivatori v Vidmu, seja deželnega odbora te zveze.
Razpravljali bodo o pobudah zveze
Sestanek deželnega odbora
Ugotovitve v tem smislu je poudaril na sestanku pokrajinski tajnik PSU dr. Tomassich in poslanec Fortuna, ki je na konferenci
podal glavno poročilo Debata, ki za solidarnostni sklad ter o Izdaji je sledila poročilu, je bila resna druge številke svojega vestnika, mirna, brez polemičnih ostrin.
Poslanec Fortuna je orisal razvoj dogodkov in sedanji položaj na Češkem ter zgodovinski razvoj revolucije v Sovjetski zvezi. Pri debati se je za KPI oglasil Poletto, ki je ponovil obsodbo svoje stranke kar sc tiče dogodkov na Cehoslova-
Ob koncu bodo pod raznim obravnavali še druge probleme s kmetijskega področja.
Padel j'e po stopnicah In si zlomil stegnenico
Z avtom Zelenega križa so včeraj ob 16.50 pripeljali v goriško škem; poudaril je da komunisti. splošno bolnišnico 67-letnega upo-eavračajo tezo vodilne države ter kojenca Raffaela Ippolita iz Gori-da stremijo po dosegi oblasti z demokratičnimi metodami, predvsem pa je poudaril protiblokovsko sta-
ce, Ul. D’Annunzio št. 13. Zdravniki so ugotovili, da si je verjetno zlomil stegnenico ter so ga lišče komunistov, ker slonijo bloki! pridržali na zdravljenju. Ippolito
na vojaškem terorju.
Za PSIUP sta govorila MartinelU in Cumpeta, ki sta poudarila škodljiv vpliv dogodkov na Cehoslovaškem za mednarodno delavsko gibanje. Po posegu še nekaterih drugih govornikov, je ob prisotnosti številnega občinstva poslanec Fortuna zaključil z željo, da bi še razširili take debate ,na katerih pridejo do izraza koristne avtokritike, ki so potrebne pri obravnavi novih problemov od strani levičarskih strank.
Prijava dohodkov za občinske davke
Goriški župan poziva občane, da do 20 septembra prijavijo spremembe dohodkov, na osnovi katerih plačujejo družinski davek, davek na zemljišče, obrtndce, pse, nadalje spremembe za plačilo pri-
se je ponesrečil doma, ko je padel po stopnicah.
Vojaški tovornjak je podrl mopedista
Včeraj dopoldne nekaj po 9. uri Je na križišču pri Madonini v Gorici vojaški tovornjak podrl mope-
do
12. ure.
Uprava
Slovenskega dijaškega doma v Gorici
Danes uradna otvoritev svetogorske žičnice
Danes ob 11. po legalni uri bodo svečano izročili namenu svetogor-sko žičnico, ki jo je zgradilo pod jetje Avtopromet iz Nove Gorice. Nihalka obratuje že od 15. avgusta dalje ter se je zlasti ob nedeljah poslužujejo številni turisti in romarji. Svečane otvoritve se bodo udeležili predstavniki krajevnih oblasti, podjetja Avtopromet iz Nove Gorice in pa podjetja Ribi, ki je leta 1940 zgradilo prvo žičnico, katero so partizani med napadom uničili jeseni 1943. leta.
Iz tržiške bolnišnice
V tržtško civilno bolnišnico so včeraj sprejeli za 6 dni na zdravljenje 56-letnega Ameriga UstuLma dista 38-letnega Natala del Zotta iz Turjaka ki se je pri delu v lad-
iz Ločnika, Ul. Višini 9. V splošni bolnišnici v Gorici so Zottu ugotovili udarec na lobanji in manjšo rano nad desnim očesom. Pridržali so ga za pet dni na zdravljenju.
Del Zotto se je peljal z mopedom iz Gorice proti domu ter se na omenjenem križišču srečal z vojaškim tovornjakom divizije Fol-gore iz S. Giorgio di Nogaro, ki je vozil Iz Podgore v smeri proti Gradiški ter ga je upravljal 20-let-ni vojak Antonio Mitidieri iz Salerna. Cestna izvidnica je ugotovila le manjšo škodo na mopedu.
jedelnici ranil na levem palcu Prav tako 7 dni se bo moral zdraviti v bolnišnici 51-letnd Edoardo Soleri iz Tržiča, Ul. Capodistria 5, ki se je pri delu poškodoval s kovinskim prahom na očeh.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
Včeraj so v goriškem matičnem uradu prijavili štiri rojstva in eno smrt.
Rojstva: Rino Barbera, Daniele Medeot, Andrea Vecchiet in Ales-sandra Bertotto.
Mladinski nogometni turnir za «NagTado Pleri« so sinočd v Trstu svečano atvorild, ob tej priliki pa so tudi prvič odigrali na stadionu Grezar tekmo v svetlobi reflek torjev, ki bodo odslej omogočili prirejanje nočnih tekem tudi v Trstu.
Ker je bila to največja zanimivost večera, bomo takoj povedali, da kljub dobri volji nd šlo vse po sreči. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa druge tekme so namreč luči nenadoma ugasnile in izvedenci so morali brskati po žicah 15 minut preden so jih znova popravili. Dve minuti kasneje se je okvara ponovila, tako, da se je polčas končal zaradi teme. Ce izvzamemo te nevšečnosti, pa Je sistem luči prijetno presenetil občinstvo zaradi svoje učinkovitosti.
Nekaj besed o tekmah. Turnir
je otvorilo srečanje med Triestino in Lanerossijem. Prvi polčas je bil precej izenačen, le v 31' je gostom s hitrim protinapadom uspelo ukaniti po Sperottijevi zaslugi Chendija. Drugi polčas je dobro obetal In že v 3’ je Zudini lepo poslal do Truanta, ki je iz kratke razdalje izenačil. Gostje pa so tedaj reagirali in poostrili ritem, kar je skromne domačine kmalu spravilo na kolena. V 7’ je Gramola drugič ukanil tržaškega vratarja, ki se je preveč oddaljil od vrat in ni mogel prestreči sicer nenevarnega strela. V 10’ je Gramola zopet po Sperottijevi zaslugi izkoristil Chendijevo napako, v 31' pa je isti igralec postavil končni rezultat, tokrat po napaka desnega branilca Paronicha, ki je prekratko podal vratarju. Zmaga gostov je bala vsekakor zaslužena, čeprav moštvo ni pokazalo posebnih vrlin.
iiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiHiHimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHimimiiimmiiiiuMiiiiimiiB
ŠPORTNI TEDEN GAJE
Popolna premoč Repencev
$o
V bližanju so nastopili z dvema ekipama in zasedli prvo ter drugo mesto - Tretji je Kras
Čeprav je bližanje poznano le med slovenskimi zamejskimi športnimi društvi in torej to ni splošno razširjen šport, se je sinoči zbralo v Padričah na tekmovanju v tej disciplini izredno število gledalcev, ki so glasno dajali duška svojemu razpoloženju, ko so ploščice letele po zraku in padale bolj ali manj daleč od »»balinčka«.
Nastopajoči so se izkazali kot
DANAŠNJI SPORED
ODBOJKA
19.30	Kras - Gaja (moški) 20.45 Gaja - Sokol (ženske)
22.00	Bor - Zarja (ženske)
JUTRI
BALINANJE
16.00	mednarodni turnir
ŠTAFETNI TEK
18.00	nastop štafete dečkov
ODBOJKA
18.30	Olimpija Bor (moški)
20.00	Gaja - Zarja (renske)
TEK
21.00	nočni mednarodni tek za «Pokal Gaje«
pravi mojstri, zlasti pa velja to za tekmovalce Repna in Krasa. Člani teh dveh društev so pravi specialisti za bližanje in že v osminki finala je bilo videti, da se Zgo-ni-čanom In Repencem ne bo mogel nihče resneje upirati. In res:	v
polfinale so se prebili samo tekmovalci Repna in Krasa IZIDI
Osmina finala
Kras A (Milič V„I.,0„ Pegan D.) 16 Repen B (Tavčar M., Guštin M., Rauber K., Lazar I.) 21 Kras E (Milič L., M., Suc K., Rebula L.) 22
Bor B (Mijot V., Šušteršič M., Fur-lanič I., Kalc A.) 13 Gaja B (Grgič O., I., Vrše R„ Milkovič L.) 7
Kras C (Simoneta B., Z., Kobal, Guštin) 21
Sokol B (Franko R., Radovič I., Caharija L., Ušaj S ) 16 Gaja A (Grgič J., R., Kalc K., Žagar J.) 21
Sokol A (Grobiša K., Sirca I., D., Radovič S.) 16
Repen A (Škabar M., Alb., Alo., Suc M.) 21
Sokol C (Pertot A., R., Gabrovec D., Aloisio P.) 5
Ga.ja C (Guštin K., Grgič S., R., Kalc A.) 21
Na splošno ni bila tekma na dostojni višini in Triestina je zapustila žalosten vtis.
Dosti boljša je bila druga tekma, v kateri je žreb neusmiljeno združil Florenitino in Milan. Obe moštvi sta prikazala izreden nogomet, Fiorentina pa je bala taktih no zrelejša in je težko tekmo z*' služeno odločila v svojo korist. Milan se je prvi pognal v napad in kazalo je, da so vijoličasti v zadregi. 2e v 15’ pa so slednji * hitrim protinapadom iznajdljivega Taccole T. presenetili celotno nasprotno obrambo in prišli v vodstvo _ Milančani so nadaljevali * svojim forsingom, nasprotniki P® so jih uspešno brzdali in so biU s številnimi protinapadi nevarnejši pred vrati. Tako je v 39’ Taccola podvojil izid po osebni akciji Ver-nacchle, ki mu Je podal pred vratini. V drugem polčasu je Milan nekaj časa še skušal nadomestiti razliko, polagoma pa je prišla na površje boljša atletska pripravljenost Fiorentine, ki je tekmo končala zmagoslavno med ploskanj«0 občinstva.
UK
Kante A.) 21
Gaja D (Žagar S., Grgič V., P.,
B.) 9
Kras D (Caharija I., Budin J., S.,
Simoneta V.) 24
Bor A (Dolgan A., Dovgan M.,
Pavletič O., Posega F.) 15 Četrtfinale
Repen B — Kras E 21:20 Kras C — Gaja A 21:14 Repen A — Gaja C 26:9 Kras B — Kras D 21:9 Polfinale
Repen B — Kras C 22:19 Repen A — Kras B 25:5 Finale za 1. mesto Repen B — Repen A 21:14 Končni vrstni red je torej tak:
1. Repen B, 2 Repen A, 3. Kras C,
4. Kras B. Slednji se je uvrstil na četrto mesto, ker je predal srečanje brez borbe.
Po zaključku tekmovanja je podpredsednik Gaje Marino Milkovič j liki pa upajro, da se" bodo" v ne" nagradil najboljše ekipe. Igralci zmagovite ekipe so prejeli zlato
V NEDELJO V PADRIČAH
Ror-Partizan Sežana
V okviru priprav za bodoče pr0-mocijsko prvenstvo bo košarka1-ska ekipa Bora odigrala na novem igrišču v Pa»iričah prijateljsko tekmo z že znano peterko Partizana iz Sežane.
Borovci se skušajo na to tekm° vestno pripravljati, vendar pa s° naleteli na nepredvideno težavo* pomanjkanje igrišča. V tem tedm* so si sicer na tajništvu SD Sokola zagotovili igrišče v Nabrežini, 110 so pa v torek zvečer prišli na trening je bilo Igrišče že zasedeno-na njem so namreč trenirali Sokolovi odbojkarji, ki se pripravlja-jo za nastop na turnirju Gaje m seveda zato igrišča niso prepusti*1 borovcem. Vsled tega neljube?8 nesporazuma so Tržačani ta teden ostali brez igrišča, kljub tej nep0-
medaljo, drugouvrščene Krašovci pa bronasto.
srebrno,
deljo primerno izkazali.
'Moštvo Partizana je stari znan6® tlžašklh košarkarjev. Ekipi sta 5 enakovredni, zato je vsako sreč®-
Tekmovanje je uspelo zelo do-1 nje med njima zelo zanimivo bro, potekalo je v redu, ponovno pa je potrdilo, da imajo Repenči med vsemi slovenskimi zamejskimi športniki najboljše oko in naj-mimejšo roko. Da je res tako dokazuje dejstvo, da so prispeli na tekmovanje s samo dvema ekipama in so se z obema uvrstili na prvi dve mesti.
Češkoslovaška sc ho
udeležila olimpijskih iger v Mehiki
m
do konca napeto. Partizan im® svojih vrstah nekaj zelo dobrl igralcev, kot so (predvsem) SW-njar, ki je v zadnjem srečanju borovci dosegel kar 24 točk, Ur^. j ki se spretno premika v obran1® in bliskovito steče v protinap®0' Grmek, brata Danev in Osebne sposobnosti posamez®1 igralcev so Sežanci dobro UP\ rabili in sestavili so bomog®® moštvo, ki se odlikuje po sV°^ uigranosti in borbenosti. V g1 nem se Partizan brani v coni. kdaj pa kdaj uporabi indivldual® obrambo. Napada z enim pivoto®!'
Nedeljskega srečanja se ne
bod°
Z»-
d«
PRAGA, 5. - Kljub nedavnim' moSu udeležiti nekateri Borovi i-političnlm dogodkom namerava Ce- gralcl: Kralj, Rudeš, Ambrožič škoslovaška še vedno poslati na mehiške olimpijske igre svojo reprezentanco, v kateri bo 124 tekmovalcev. To je izjavil tajnik če-
bo prišlo ob).
radi teh odsotnosti nekaterih važnih sprememb • ,g čajnem načinu igre plavih. Tako n pr. nemogoče napadati z dv®1® škoslovaškega olimpijskega odbora ^ Pivotoma. V srečanju s Peljal, Alojz Sokol, ki je poudaril, da če- “Tone Čufar« je Sancin P° ,$t škoslovaški tekmovalci zaradi psi- da še ni v naiboliši formi, ve hičnega pretresa, ki so ga doživeli v zadnjih petnajstih dneh, ne morejo nadaljevati s treningi. Sokol je tudi povedal, da so na Češkoslovaškem uničeni številni stadioni, ker na njih parkirajo sovjetske oklopne enote Ker v tem času tu-
ni v najboljši formi, ■- gg je na dobri poti in upamo, da j do nedelje zaigral dobro. Nast°P bo tudi Sirk, ki je v sedanje«1 ložaju gotovo najboljši branil®® nevaren napadalec.
Bor bo nastopil s sledečo P®8 vo: Sancin, Sirk, Fabjan,
Smrt: Antonio Turel, star 92 let.[Kras B (Miliani R., M., Rauber B., lijardo lir
di ni delovala češkoslovaška šport- Kafol, Čermelj, Hrovatin, Hro na stava znaša materialna škoda, s > Zavadlal.	^
ki jo je šport v tej državi doži- Tekma bo v nedeljo, 8. sep j vel v zadnjih dveh tednih nad mi-1 bra> v Padričah ob 17. uri.
Adrijan Zavr
28-	( B. TRAVEN )
General iz džungle
Začenjati upore, so imeli pravico samo oficirji, finquerosi in industrijski mogotci, če jim diktator ni bil več pri volji. Zakaj vsi v deželi, celo bistri šolarji so vedeli, da je diktator na krmilu samo tako dolgo, dokler dela tisto, kai mu ukazujejo delati tisti, ki so smeli držati prst na zvoncu, ker so nadzorovali blagajno.
Pri tistem zasliševanju je šlo zelo naglo ln vojaško. Ujetniki so stopali naprej, ali bolje rečeno, so jih s trdimi pestmi in škornji brcali naprej, povedali so svoje ime in obstali z rokami prekrižanimi na prsih.
Major, ki je prostovoljno prevzel to službo, je vprašal vsakega ujetnika, če je bil delavec na monterijah. To so vsi potrdili. Niti en muchacho ni padel na kolena in rotil, naj se ga usmilijo, ali prosil za odpuščanje. Celo spričo strahot, ki so jih čakale v prihodnjih urah, so se pokazali večji in kot ljudje dostojnejši od njihovih rabljev, ki so se pozneje, ko se je začela diktatura sesedati, natanko tako vedli, kakor je pričakovati, da se povsod po svetu vedejo hlapci in petolizniki diktature. Človek se pri tem nikoli ne moti in se ni nikoli motil, kjerkoli in kadarkoli Je razpadla diktatura
Polkovnik se ni brigal za vojno sodišče ali za to, kaj se bo zgodilo z ujetniki. Privoščil si je dolgo in trdno spanje, potem je sam zajtrkoval, da bi dobil boljši zajtrk zase. Pri tem se na svoje veselje ni uštel. Potem se je usedel za mizico v najbolj oddaljeni kot hodnika, pobožno pokadil veliko cigaro
in narekoval pisarju bojno poročilo za jefa de las operaciones rnilitares, načelnika vojaških operacij, ki je imel sedež v Jo-velu. Z izklicanjem imen, ki jih ni nobeden zapisal, ker bi bilo to preveč utrudljivo, je bil proces pred vojnim sodiščem končan in najtežji del dnevnega dela za danes zadovoljivo opravljen
Major, drugi oficirji in finquerosi so postali medtem hudo lačni zaradi naporov med procesom. Ko so z veseljem ugotovili, da so indijanske dekle okrasile dolgo mizo s kadečimi se prašički in ogromnimi kosi rjavopečenih telečjih stegen in hrbtov, so se morali podvizati, da ne bi finquerova žena, ki si je tako prizadevala, da bi svoje goste lepo postregla, s skrbjo gledala na sklede, ki bi se ohladile. Zato je bilo bolje, da je izginila jed iz tistih skled s takšno naglico, kakor se je le dalo odpirati čeljusti.
»»Sargento Paniagua!« je zaklical major.
«A sus ordenes, mi comandante! n je odgovoril poklicani seržant in je z enim skokom že stal pred ograjo, na hodniku, kjer je sedel major s cigareto v ustih.
»»Odpelji ujetnike ven pred obzidje fince in jih razvrsti. Najprej lahko zajtrkuješ.«
»»Razumem, mi comandante!«
V pobožnem prepričanju, da je izpolnil svojo dolžnost kot vojak in zaščitnik diktature, ki mu je rezala kruh, se je spustil major z ograje dol, stopil k umivalniku, sl umil roke, pomežiknil drugim oficirjem in šel nato k mizi. Kak ducat finquerosov je že sedelo pred krožniki In čakalo samo, da se bo tudi polkovnik kot najvišja osebnost usedel, da bi lahko naposled začeli z zapoznelim zajtrkom.
«Za vraga,« je dejal major, ki se je usedel za polkovnikom in si čistil nohte z zobotrebcem, «za vraga, reči moram, da je to izboren zajtrk, pred katerim se veseli srce starega voja ka in bojevnika. Brž, h kanonom, caballeros in s pogumom v srcu se lotimo boja.«
11
Caballerosi za mizo se še niso pregrizli skozi polovico oitke, ko se je seržant Paniagua javil majorju: »»Ukazujte, mi comandante!«
»»Dobro! Ali veš, seržant Paniagua, kako moraš ravnati z ujetimi uporniki?«
«Da, ml comandante!«
«Potem pa, brž!«
«Trenutek, gospod major!« Lastnik fince Santa Cedila, ki je kot gostitelj sedel na srednjem sedežu za mizo med polkovnikom in majorjem, je dejal: »»Predlagam, gospod major, da bi poklical vse svoje peone semkaj pred svojo finco, da bi lahko bili priča kaznovanju upornikov. To nam vsem fin-querosom dobro de, če peoni to kdaj vidijo. Potem jih bo minilo večno kričanje o tiraniji in nepravičnosti, in upam za zmeraj.«
»»Bravo! Bravisimo!« so zavpili drugi finquerosi za mizo. »»Dobro si se spomnil, don Lerfino Skoda, da ne moremo naših peonov poslati dovolj hitro sem, da bi bili lahko navzoči pri predstavi. Tako izborne šole človek ne more imeti vsak dan zase.«
Več peonov je bilo že patiu, kjer so stregli ali pasli radovednost. Ob takšnih dneh, ko so bile na finci velike sloves nosti, je bilo le redkokdaj dosti dela, ker se oskrbniki in pazniki niso hoteli ločiti od banketa. Opravljali so le najnujnejša dela.
Kljub temu je poslal finquero svojega oskrbnika v vas peonov in mu naročil, naj zaukaže priti vsem možem, ženskam in otrokom, da bi bili priča pri usmrtitvi upornikov.
12
Takč veliko število nebogljenih, razcapanih, ušivih, prestrašenih, ponižanih in popolnoma nemočnih ujetnikov dobiti
za svobodno in popolnoma neomejeno razpolaganje, bi bil P vi užitek za spolno izrojene in duhovno zamorjene unif°r rane revčke, ki jih histerična srednja Evropa tako poceni v tolikšni množini predeluje. Diktatorji, ki se počutijo ud e no in prijetno le takrat, če vedo, da imajo okrog sebe sa .j, sužnje, uživajo iz popolnoma razumljivih razlogov ob vZl-g, kanju živio in ob telesni zaščiti hlapcev. Med svobodnimi gi mi, ki so še sposobni čutiti v sebi vsaj iskrico dostojans ^ ne bi mogli niti en teden obsedeti na prestolu. Ne v sta.gj časih, pač pa v novejših časih so naj odurne j ši in naj beda®1 mučitelji ln paraziti po stražnicah tisti človeški revčki, ne* li in smrkavi, ki samo takrat čutijo, da živijo, — ker nim nobene osebnosti, nobene iskre individualnosti — če jim volijo, da si lahko posadijo na glavo vojaško kapo. kapa naredi iz človeške ničle polovičko, če pa ta pol°vl f0 ne bi imela vojaške kape, bi ljudje takoj spoznali, da le s$ v resnici idiotska in potlačena ničla, ki je prišla na svet , zverižena, Seržant Paniagua, ki je prejel od majorja ukaz. kaznuje in usmrti upornike, kakor tudi drugi oficirji m p si-cisti niso videli nobenega zadovoljstva v tem, da bi svoj® e. dlstične blodnje iztresali tako, da bi cele dneve ali tedne P tepali ujetnike, jih silili, da drug drugega pljujejo ali k ^ tajo. To bi se jim zdelo tako neumno, tako smešno idiot*, da bi pomislili, če so še pri zdravi pameti.	v<j.
Po navadi so ujete upornike obešali na naj bližje dr To je šlo tako hitro, da so pobesili deset mož v petih mibuod.
Seržant Paniagua je sklical vojake in jim ukazal, «aj ^ peljejo ujetnike tri sto metrov stran od fince in naj Jih s s* po vrsti pobesijo na drevje, ko jim bodo prej odrezali uSne.
Ko pa so prišli do tistih dreves, je prijezdil oskrbnik { kega finquera, ki je še sedel pri zajtrku, in zavpil, naj se^r0ji še malo počaka z obešanjem, ker bi bili radi tudi finQue pri tem navzoči.
(Nadaljevanje sled^
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCH1 6, II., TELEFON 8^808 ln »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 334)2 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, H5H23 NAROČNINA: mesečno «0° vnaprej četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega pir Trat 11-6374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stori trg 8/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl -...i osnirmi ,n - Mali ogla*' * beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri »SocietA PubblidtA Itallana« — Odgovorni urednik: S i	- izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst