GLASILO SLOVENSKA • N ARODN PODPORNE JLUNOTE 4mi\7 t leto-year PETEK 13* APRILA (APRIL) 1917. stev .—number sr. OZIV ZA 500.000 JNI IZDATKI IN BOGATINI. SUBMARINKE NA PACIFIKU? _o-franc<*ka komisija na y Ameriko, d» » posvotu-0 vainih rečeh. — Entsn-hoče, da Amerika bo iklepa separatnega miru. bm miljard za vojko. uhingtou, 12. apr. — rtment je dano« pripravil na. . ki bodo izdana vsak čas, ikrutiranje 600.000 prooto-„t s katerimi bodo Upopolni-pilarno armado in obstoječo državne milice. Vsi rokruti, xglaiijo prostovoljno, bodo le za dobo vojno. 4365 pro-iijoev bo jo zglasilo odkar jo napovedana vojna. iihington, 12. apr. — Držav-jnik L&naing jo danoo popol-konferiral s angleškim pod-ralom Browningom In fran-admiralom Do Grassejem ielovanju amerifkoga bojnega ovja z zavezniškimi flotami iihington, D. O. — Socialisti-oogreenrk Meyer London na-ja, da predloži kongresni mini predlogo, ki priporoča Hiitev lastnine — ne le d oho-skih davkov, an^mc lastnine iterialu, kar pomeni, da naj etiaii nosijo vojno butaro. Mavčen je, kot ga Zeli tu-ija večina, ne bo prraedo do-avkov, četudi nalože davek ,vo, čaj in sladkor in priče-naraščajoči dohodninski daje pri $2,000 letnih dohod-je dejal eocialistični kon-nik." Vedika izdaja zaaolinic in ob-levari je živil m malih dohod-je slaba forma za davke, (ki on Ano vse plača ljudstvo. To zrak, zakaj naj naZa vlada čo vojne prisilnim. načinom ie laatni/no, iai sicer v veliki ind, kar je enako obvezni vo-dolžnosti." eyer London meni, da bo 000,000 zadostovalo za oeem Bev, če se denar izda po na-uprave. Opozoril je na dej-da obresti vojnega dolga v lciji zdaj znašajo $5.25 na imena Ktovo, in pravi, da Združena ve mogoče čaka ravnota-l&lopa z novo metodo za nanje sklada, rugi kom grešniki se še niso iz-da je treba lastnino in veld-»remožemja zapleniti v javnem iresu. Nekateri ao za to, da t zapleni dohodke, kl prese-$100,000 na letov če«, da po glasujejo za apiošno vojaško ost. lasovi se slišijo, da povišajo odninski davek za 25 odstot-na velikih dohodkih, in da je ,000 odvzetih od dohodnin-davka. V pretresu je tudi na sladkor, Čaj, Jfavo, pi-Hd. ■plošnem je poloZaj tak, da iva ni naklonjena načrtu, da ttini nosijo večji del vojnih »v, kot so ga noefll v miru. povzroča, da mnogo zapadnlh pomikov noče glasovati ca no in obveano vojaško dolžnih mnenje je, Ce ao delav-farmarji obvezni, da obleče-°)«ško suknjo, da so miljonar-vnouko obvezni z njih premo-da nosijo vojne troške. je seveda težko reči, koli grešnikov bo vztrajalo trajni tnn načelu. mana mmjo oblju da ke napravi šefa-■ ratneoa umu. ••hin^ion, D. 0. — Entente priporočajo Ameriki, ■5" * * vojni In ne oklene ■••ga mim. *** bri|*» komisija, vodi Arthur j. Balfour, mi- r-edev, bo pro-J*«ii'>ian ameriški vladi. V Waahingtonu imajo informacije, da jo Nemčija razglasila blo-lrfvflT*^ sono ameriškega obrežja. — Vesti a novi kriiarld. SUBMARINES OKROG AME- Washington, 12. apr. — Poroči-a, da jo nemška vlada razglaaila submarinako zono ob antlantiški obali z lukami v New Yorku, Bostonu in Norfolku, so zelo zainteresirala vladne kroge. Poročila niso nikjer potrjena. Vest je tudi prišla, da sta dve nemški submarinki, obloženi z municijo, pa na poti v Mehiko. !£orak je že storjen, da podmornici na prideta na svoj cilj, ako je vest resnična. 8an Francisco, Cal., 12. apr. — toveljniZtvo dvanajstega mornariškega distrikta je danes opozorilo parobrodniike družbe, da se naj čuvajo submarink, ki se po gotovih informacijah nahajajo na Pacifiku. Buenos Aires, 12. apr. — Tukaj se je raznesla vest, da na južnem Atlantiku zopet križari neznana nemška križarica, ki je potopila argentinsko ladjo blizo Montevideo. Argentinska vlada je tudi prejela neuradno poročilo o kretanju misterijozne križarke. Podrobnosti ni nobenih. Sumljivo ladjo so baje videli v vodovju pod Montevideom ob skrajno severnem koncu Bra žili-i«. "i ek BRAZILIJA MOBILIZIRA. Argentinska vlada jo poslala v Washington noto, naznanjajoča, da so pridružuje Združenim državam. — V Braziliji delajo a vojnimi pripravami. KOSTARIKA JE TUDI Z AMERIKO. V MEHIKI SE NEKAJ KUHA. Carranza namerava vpeljati embargo na petrolej, Česar ameriška vlada m bo dopustila. >f — Intrigiranja Nemcev v Mehiki. rinka. Waahington, 12. opr. — Prvi fizični udarec, ki ga nameravajo ZdruZene države za v dati Nemčiji po načrtu Wilsona in njegovih svetovaleev, bo kolosalna kampanja zoper nemško submarinsko blokado. Prvo delo Amerike bo, da zdrobi, oziroma pomaga zdrobiti- submarinke in odpreti neovirano morsko cesto z zavezniki, po kateri pojde strelivo, živež in druge potrebšččine v Evropo. Ker Ameriki še ni mogoče poslati čet v Evropo, bo vlada skušala pomagati zaveznikom na ta način, da uniči nemško blokado, na katero stavijo v Berlinu vse nade. V to svrho bodo Združene države zgradile veliko floto lesenih ladij po dlratieoš ton in več, ki bodo vozile municijo in živež v Evropo. Ladje bodo seveda o-bo rožene, torej bodo obenem tudi bojne ladje proti podmorskim čolnom. Zgradili bodo okrog tisoč takih ladij v skopni tonaži okrog treh miljonov. Ladje bodo zgrajene kmalu; po izdelanem načrtu in pogodbi z ladjedelnicami bodo zgradili po dve ali tri na dan. Zs gradnjo teh ladij bodo vposlili nsjmannj 150.000 delavcev. Rio Janeiro, 12. apr. — Avstrijski poslanik je dobil naročilo od svoje vlade, da zahteva potni list. Odslovljcni nemški poslsnik bo menda aprejel ponudbo vlade, da se namreč odpelje na braziljskem parniku "Rio Janeiro". Vlada je odredila mobilizacijo armade in rezervistov. Včeraj so zopet bile poulične demonstracije za vojno. Časopisje zahteva, da vlada ne odlaša vojno napovedi. ' Buenos Aires, 12. apr. — Položaj je vedno bolj napet. Sinoči je hotel nemški poslanik obiakati predsednika Argentinije, toda za-dnji je odlo$L sestanek za danes. Vojni in mornsriški minister delata s pripravami v obrambo republike. Mobilizacija argontln-ske armade še odrejena, toda pričakuje se, da se to zgodi v nekaj dnevih. Poslanik Mehike je hotel včeraj po vsi sili govoriti s ministrom za zunanje zadeve, pa se mu ni poarečilo. Washington, 12. apr. —-"Kosta-riška vlada je danes obvestila državni department, da so vodovja in pristanišča Kostarike na razpolago druženim državam v vojni z Nemčijo. • . $ Washington, 12. apr. — Poslanik Argentinije je včeraj dostavil državnemu tajniku Lansingu sledečo noto svoje vlade t "Z ozirom na razloge, ki so prisilili Združene države do vojne s Nemčijo, prippzna vlada Argenti nije opravičelnost vojne napovedi, ki temelji na kršenju načel ne-utralnosti, katera je ustanovil mednarodni zakon, smatrajoč so za veljavnega v civiliziranem svetu.". Havana, Kuba, 12. apr. — Z kooperacijo ameriških tajnih detektivov je začela kubanska vlada loviti nemške špijone, ki so imeli na Kubi precej gorko in veliko gnezdo. Aretiranih je todi mnogo Mehikancev, ki so v zvezi z nemškimi hujskači v Mehiki. MILIČAR JE USTRELIL EROŠ NJARJA. CHARLESTON DOBI - NO. JEttAR- lči Washington, D. O. — Zvesno jeklarno in tovarno za granate zgrade v Chariestonu, ki bo stala $12,500,000. Ozemlje, na katerem zgrade jeklarno je priporočil mornariški odsek, češ, da je varno ki pripravno z vojaškega vidika. Mornariški tajnik naamnja, da prično z gradnjo takoj. Za jeklarno je dovoljenih $11 -000,000, a še »daj se slišijo gloao-vi, da ta vsota ne bo zadostovala, in preden bo jeklarna dograjena, vprašajo kongres, da dovoli dods-tni proračun. Zs tovarno granaA je določenih $1,700,000 Charleston je ponudil vladi več zemljišč zastonj, ki teh zemlj« je vlada Ubral* najbolj priprav-no sesal jišče za cgradbo jeklarn* fci tovarno in sa prettkuševaln« strelišče. Podadmšral Fletcher Izjavlja, da ao btts drugs ponujsrs zemlji šla odklonjena, ker ne nudijo prave varnosti proti vpadu v vojnem Now York. N. T. — MIličar, na straži New York Central želeoiici, je ustrelil Louis Feuerstorna, 76 let starega krofcijarja. Miličar mu je ukazal, da naj zapusti zelešni ško progo, in ker se ni takoj po k aril povelju, gs je ustrelil. Streljanje civilistov je postale že precej gosto, vsekakor bi bile dobro, da vojaške oblasti poduči-miličarje, da je nalogs strsž, da aretirajo osebo, W se ne pokori njih poveljem. Marsikdo je gluh, drugI mogoče ne razume ukasa strese, ds se U koj ne ustavi, in rsdkega vondai ne zaalnši človek, da se gs ustreli Lokalne oblasti naj poduče prebi vsistvo, da naj ne hodi v bližin« objektov, ki so vojaško zastraže nI Našim rojakom priporočamo, da ne hodijo v bližino vojaških straž, ksr je njih življenje v ne-varaostl. Vojaška strsšs aeveda ne more nikomur čitatl na obrazu, ds ni nevaren človek, ki dogode se nesreče, kl lahko J izostanejo, če ljudje ne prihajajo v bližino za straženih objektov. HEHIKAN8EI KONGRES. Washington, 12. apr. — Vlada s Bobila poročilo, da namerava irmednik Carranza ustaviti iz-vo^ petroleja iz oljnega okrožja v Tampicu. Vladi je znano že voČ mesecev, da agentje nemške vlade pritiskajo na Carranzo, da vpslje embargo na petrolej, ki se svitfa iz Ampiea in Tuxapama. Vea petrolej; ki se izvaža iz teh okaBŽij, gre v Anglijo, kjer ga rakijo za kurivo na bojnem bro-doiju. Embargo na petrolej bi velik udarec zs angleško in toako floto. riški poslanik Fletcher v ico City, kateri pazno zasle-delo nemških agentov, po-stalno vladi v Weehingtonu injem gibsnju Nemoev. dnik Wilson do zdaj še mo-tBkoraj gotovo pa je, da vlada !«e bo nikdar dopustila, da bi Carranza ustavil izvoz petroleja. ^aso, Tex., 12. apr. — Zvez-iakovalci na meji, kl opazu-gibanje v Mehiki, posebno pa ijni promet, javljajo, da so v zadnjih dveh tednih po-v Mehiko najmanj poldrugi dolarjev v zlatu. Vest ae glasi, da nemška banka v iu City financira Carranzi-ad*.*-,*ajserjevi agitatorji delajo neumorno, da bi'preko Mehike napravili sitnosti Združenim državam. Najbolj je pa njihova agitaoija dobrodošla čsstnikom v mehiotem imajo dobro plačo. Nekateri mehikanski častniki so tudi tako naivni, da res verjamejo, da je mogoče iztrgati Združenim državam Arizono, Texas in New Mexico kakor je predlagal nemški minister Zimmerman n. Mexico City, 12. apr. — Prihod-nji teden se snide mehiški kongres in predsednik Carranza bo predložil vladni program, kl ss bo nanašal na notranje in zunanje zadevo. Pričakuje se, da ob tej priliki Carranza razjasni svoje stališče napram vojni med Nemčijo in Ameriko. BURJA, SNEG IN 06ENJ NA ZAPADNI FRONTI. Angleško Četo nadaljujejo a of en liro pri Arraau__Ogromno izgubo Nemoev. — Zakopi so polni nemških mrličev. LJUTI BOJI 8 FRANCOZI London, 12, apr. •— Danes so angleško četo okupirals pol miljo zakopov severno od pogorja Vi-my. Mod Oroisollssom in roko Soarpo nam ja prišlo v roko enajst nemških topov. Ia Pariza tudi po-ročajo o uspehu Franoosov južno od roko Diss. Ii Egipta jo prišla uradna vsst, t uspešnem prodiranju britišklh čet naokrog Gazo v Palestini. KRVAVI IZGREDI V NEMČIJI. PRITISK LAKOTE. 200 oseb mrtvih in ranjeafth v ia-gredih v Aix la Ohapolls. — Po val Nemčiji vlada potrtost ln ' nemir, EOZE RAZSAJAJO V BERLINU. BRITSKS VOJAŠKE OBLASTI SO ARETIRALE RUSEE SO-C IA LISTE. Now York, N. Y. — V Hslifa-xu so britske vojaške oblssti are-tirsle Lev Trotskyja, in še osem drugih sooialistov, ki so se dne 27. marca odpoljeii domov na klic rs-volueije v Rusiji. Odgnali so jih v u jetniško taborišče v Novi ftko-tiji. . Za aretacijo socialistov so šele izvedeli, ko je uredništvo ruskega socialističnega lista "Novy Mir, ' prejelo list od aretiranih nsfcfo socialistov, ki je šel skozi kanadsko cenzuro V pismu so glssh "Britske jaške Oblasti ao prosiašle, ds smo mi, skupina ruskih socialistov, ze 10 nevarni za atvsr slilrsneev. Vzeli so nas s ladjs ln poslali v ujetniški tabor v Arlhertu, Novs Scotia, kjer drže vojne ujetnike Protestirali smo ki nismo hoteli zapustiti ladjo, ali nesli so nas do 11 s silo. Poslali smo brzojsvks konzulu v Halifax In Severni Illinois v petsk* Oblačno in mords dež v severnoiz-točnem kraju. Sveži severni ve-trovi. Hladno v jnžnem Illlnolso Temperatura je pedis sa 19 stopinj v zadnjih 24 nrsh ftolnee izhaja ob 5:14, zahajs ob 9:27. vo- London, 12. apr. — Angleške čete, prodirajoče v sneženem viharju, so danes okupirale dve novi poziciji na fronti pri Arrasu. Obe poziciji ležita severno od pogorja Vimy, kjer je divjal krvsv boj vso zadnjo noč v snegu in temi. Angleži so tudi ujeli veliko Nemcev. Dva močna nemška protinapada, ki sta bila naperjena proti severnemu konou pogorju, sta bila odbita. Uradno poročilo se glasi, da so imeli Nemai ogromno izgube. Južno od reke Sesrpe napredujejo angleške čete z vidnim u-spehom. Ker so Nemoi dobili na pomoč velike rezervo v vojaštvu ln topovih, se je bitka toliko bolj poostrilo. Poročevslei i fronte o-značujejo sedanjo bitko pri Arrasu zs najvsžnejšo bitko, kl bo odločila vojno na zspsdnl fronti. Vse podrobnosti te bitke ne bodo znane niti v sto letih. _ _ *«*af so m najhujši boji v >arvaW okolišu Monehy. Britiško čete, ki so severno od tega krsjs okupi rsle Kouex, so potisnila Nemoe v smeri proti Piouvsinu, ki je pre-oej utrjen ln brani ga močna nemška garnizlja. Čimdalj prodirajo Angleži, tembolj so prssenečeni vsled očividnostl ogromnih izgub nemškoi armade. Vojaštvu sleda posebni oddelki, ki odkrivsjo ns-nagloma pokrite nemške zakope, kateri so napolnjeni z nemškimi mrliči. Graben za grabnom, linija za linijo — vse je en sam nemški grobi Kanadčani, kl so se odllkovsli v pondeljek v bojih na pogorju Vimy, niso nič manj uspešni v od. bljanju protinapadov, kl so naperjeni proti imenovanem pogor ju. Spričo velikegs uspeha, ki m gs dosegli, so izgube Ksnsdča-nov zelo majhne. Večina angleških čet se js včersj bsvila s kon-zolldiranjem okupirsnih pozielj in s premikanjem težkih topov, kl bodo naredili pot zs nove nspa^' de. Nemški ujetniki prihsjsjo ns-prenehoms. Večina teh se je udsls brez bojs, ker so komsj čsksll, da dobe ksj jesti. Zastor granst, kl so gs delali angleški topovi za nemškimi linijami, je preprečil vssko dobsvo hrane od nemške strani v sprednje zakops ln nemški vojski so se komsj vzdržsll pokonci, ko so jih polovlll Angle-ži. Opsziti je tudi, da Nemci ne bore več s tisto trmo ln vstrsj-nostjo, s kakršno so se borili lani v somškl ofenzivi. Nekakšna potr tost W letsrgija je med njimi ved no bolj očitna. Na drugi strani pa Angleži dare jo v boj pojoči pesmi ln s vsdno večjim ognjem nsvdušenjs; prs-pričsnl so, ds se ne bodo Nenwi nikdsr več obrnili nszaj proti Parizu, pač pa drži njihova pot Iz Francije.Angleškim četam izvrstno služijo tudi "tenki" ali železna trdnjsvice na kolesih, ki se valijo čez jarks ln podirsjo nasipe. Vojni ursd dsnss poročat Bor-ja, dež ln sneg prsvladojs ns vsi Amsterdam, 12. apr. — "Niewe Amaterdaossoihe Courant" kita po-ročMo, da je bilo v pouličnih izgredih In bojih v Aix la Ohapelle ubi-tih in ranjenih dvesto oseb. Is-gredniki so aažgaJl mestno hišo. Haag, 12. apr. — Po vsi Nemčiji ao širijo nemiri v*|od zmanjšanja hrane ki Moots. V mnogih krajih so oe pridružili fcsgrodnikom nemški vojaki v uniformah. Nemške Oblasti ao aelo vznemirjene In vlada oe trudi, kako bi odvrnila eplošni prevrat. Najslabši položaj je v Hamburgu. V Aiac la Chape&Le jo sačelo goreti na več krajih mesta mod Izgredi In boji na ulioalh. London, 12. apr. — Pove Ijni-štvo francoske armade v Macedo-nijl poroča, da eo v Sofiji hi dru-Kih bolgarskih mestih labruhniU krušni ln protivojni nemiri. V So- fijl so nemški kavaleristl napadli izgredniko. Koso t Berlina. London, 12. apr. — Švedski listi poročajo, da razsajajo v Berlinu kose ali oaepnioo in 30.000 oseh je še bolnih. Ruski invalidi, ki eo so vrniti is Nssn&lje, se zaneti bo-lesen na dvodsko. Proti kanoelarju. Amsterdam, 12. apr. — Is Bar-lina prihaja voat, da nemški kon-asdsli s jo kampanjo za odstranitev kancelarja Beth- monn-IIoJlwega. Vladni krogi oo Izgubili vero v zunanje«« ministra Zimmerinanna in njegov mehiško-Japonwki pakt. "Lokalanseiger", pol uradno glasilo nemške vlada, joka, da bo Nemčija izgubila vso trgovino s severno in južno Ameriko. "Volkszskung" glasilo katoliške stranke Ima Člsnek s naslovom " Stisnite zdbcl", v katerem pravi, ds js frsmasonstvo potisnilo Ameriko v vojno proti Nomčljl. Wilsoi), Bryan, Roosevelt in iq>lo4i vsa ameriška vlada ja framazon ska — prs vi omenjeni list. Na Dunaju obžalujejo. Amsterdam, 12. apr. — Dunajsko časopisje obžaluje, da je inom la Avatrija pretrgati vrst z Ameriko, kl so spsjsle obe dršsvi več kot sto let. Tod* moralo so je zgoditi — pravijo listi — kajti pre-lom s Ameriko js logična posledica vojne med Združenimi državs-ml in Nemčijo. Vprašanje šelodoa — glavno vprašanja v Nemčiji. Amsterdam, 12. spr, — "Vor-wserts" v Berlinu piše, da js vprsšanje živeža danes glsvno vprsžanje v Nemčiji, kl jo zsssn-čilo opersolje na frontah, do-godke v llusljl, smerlžko vojno ln sploh vss drugo na zvstu. Vlada js nssnanlla, da bo 16. aprila zopet znižala količino hrano na o-sebo ln časopisje ss zdsj bavl lo s tem dejstvom. Čimbolj se bliža usodni dsn, topbolj js ljudstvo potrto. BOLOARIJA JB SA MIE. liondon, 12. opr. — Veet is švl-esrskegs vira, kl ja prišla čez Rim ss glssi, ds js bolgsrskl poslsnik v Bernu (Avlcs) v dogovoru s poslsnik! entente v svrho sepsrstoe-ga miru. Montreal, rusk em o mbmiru zuna^, ™: — vAerai smo vze-njih zadev v Petrograd«, sodrug*|rontl pri ArrMu Vč rn .rno vM Tčeidsn v dumi, "New YoHc Cal li Nemcem d v. ^I po.clcljl hi" In nekaterim dru grm prosni-nentnim osebam " "Now York Cafl" dostavljs k temu poročilu, da je takoj o stvori obvestil so-Ulističn*ga kongrssni-ka Meyer Londona. verno od grebena Vimy. Ujeli smo tudi večje število Nemcev, Sovražnik Jo izv»«l! dva sllevlta protinspsds proti grebenu, teda bil je odbit z velikimi izgobsml. Dalje na 2. str. 1. kol. BOJ ZA SEDEŽ V SENATU. D. O. — V torek prideta pred senatni volibd odsek asnstor Hutiiarlaod lo bivši sens-tor Chilton, da ju odook assliši. (Ibilton je vlošM petleljo, v kale ri priporoča, ds odsek proglasi Suthorianda nokvoljonkn, njega pa izvoljenim. PROSVETA glasilo slovenske makopne podporne jednote Izhaja dnevno ntM nadalj In praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPN0T1 Cana oglaaov po dogovora. Rokopiai a« n« vračajo. Naročnina; Zadinjsps država (izvan Chicago) ia Canada $1 m leto. |» za pol lata in 76« za tri mmmem; Chicago ia looaaflMtvo $4.60 aa lat«. 26 za pol lata, f 1.13 ia tri nasaca.__ 2007 U. mr Um alik a liaf > "prosveta" LmwmdmU Athm, Chicago, IlliooU. "the enlightenment" Organ mi tka Slovaaic National Eaaafit Saclaty. Iaaood daily axcapt Sunday and Holidaya. Owaad hy Slovmk Natikal Baaaflt Soclaty. Advartiaing rmtaa on agreement. Subecription: United Sutea (except Chicago) and Canada $S per year; Chicago and foreign countriea, $4.60 per year. 20S7 Addreae: "prosveta" Se. Lawadaia Avenae, Chicago, Data* V akiapaja pr. rPehraarja 20-17) poleg vaiaga it, da veai je a taa dawwa petehla ae ve« mm eatevi lial. AU a 81 nisi — ne revolucionar? Ako smei Rusijo! V Ameriki je veliko ruskih političnih begunov, ki so morali bežati iz stare, caristične Rusije zato< ker so želeli, da je Rusija to, kar je danes. Kdor je srečno ušel v Ameriko, se je odtegnil ječam in Sibiriji. Dokler je vladal Nikolaj Romanov in menih Rasputin, ni bilo prostora v Rusiji za revolucionarje; kdor ni šel zlepa in na skrivnem v Ameriko ali kam drugam, je šel zgrda v Sibirijo. In danes? — Danes pa ni prostora v Rusiji za nikogar, kdor ni revolucionar! V Ameriki je poleg političnih begunov še mnogo Rusov, ki niso bili puntarji, toda nova vlada v Petrogradu je poslala vabilo in denar za vožnjo revolucionarjem, ne pa tistim, ki niso bili puntarji. Pred par dnevi smo poročali, da je dobil urednik ruskega socialističnega lista "Novi Mir" v New Yorku denar za vožnjo v prvem razredu čez morje z namenom, da se nemudoma vrne domov. Z njim so šli tudi drugi, ki so se pa morali izkazati pri ruskem konzulu, da so res revolucionarji in politični beguni. Človek bi mislil, da so to sanje, a vendar je resnica. Ako nisi revolucionar ne smeš v Rusijo, oziroma lahko greš, toda nova ruska vlada plača vožnjo le rebelem. Nova, revolucionarna Rusija potrebuje revolucionarjev in vsi tisti, ki so morali bežati iz prešnje Rusije, imajo najboljše spričevalo, da so vredni in sposobni državljani svobodne države. Neki Ivah Narodny iz New Yorka predlaga, da bi ameriška vlada dovolila rekrutirati armado iz tukajšnjih ruskih državljanov, katera naj bi odšla v ameriških uniformah na Rusko. Ideja je dobra. Ako se hočejo ameriški Rusi odzvati in pomagati branit rusko republiko — zakaj ne bi šli? Ali to je skoraj nepotrebno, kajti Rusija ima dovolj vojakov, na miljone jih še ima v rezervi, edino, kar jim je treba, so dobri častniki in neizčrpna zaloga municije. In drugo, česar jim je neobhodno treba, je denar. Ako torej hoče Amerika pomagati svoji veliki sestrski republiki, naj jo dobro založi z denarjem in skrbi, da bo tok municije v Rusijo vedno veČjL Dajte Rusiji bojnih potrebščin, dajte ji inženirjev, Jri bodo gradili nove železnice in dajte ji organizatorjev industrij — in Rusija se ne bo bala nikogar in premagala bo vse zunanje sovražnike. i00IALI8Tiem KON PRIPOROČA, da| VOJNO BREME Pbote by ABMrlaaa Ko ao nemške čete ostavile dober kos francoskega ozemlja zadnji mesec, so^opustošile in uničile sa seboj mesta in vasi, polja in vrtove — sploh vse, kar se je dalo pokončati Pričujoča slika pokazu-zuje ulico v mestu Bapaume, ob kateri štrle v frak opal j ene stene nekdanjih ,hiš, ki so jih zažgali Nemci pred svojim |Klhodom. Slika jo posnetek fotografije, (ki je bila vzeta na licu mesta in ki je ena prvih, kar jih je dospelo v Ameriko po nemški retriciji./ Turber, Tex. — Ker delavce najbolj zanima delavsko vprafiiu nje, naj tudi jaz nekoliko pojasnim tukajšnji delavski položaj. Delamo šedaj vsaki dan, kar pa prej ni bila naša navada. Zaslužek je pa odvisen od prostora. Delo se sedaj lahko dobi, seveda takoj v začetku bolj slabi prostor. Draginja je pa tudi pri naa neznosna, kot je po cele j Ameriki. . Pred nedolgim časom sem dobil od Jugosla venske kancelar i jo nekoliko proženj, da bi ee nabiralo denarno doneako sa Jugoslovan ski o(lbor v Londonu, oziroma za tiskovine. Ker Čitam tudi hrvatske liste, mi je stvar nekoliko zna na. — Jugoslovanski odbor ae je v začetku poganjsl za srbskega kralja ali kraljeviča. Jaz ne vem, kolibo bi bilo za slovenskega delavca boljše,ako bi bil kakšen srb-aki kralj vladar v Jugoslaviji. Dokler bode Jugoslovanski odbor agitiral za kralje ali prince, ne bodo od mene dobil nobene pod* pore, ker dobro vem, da kralj je kralj, kakor je medved medved, pa naj bode črn ali bel. Ravno tako je s kralji princi in podrobno "svjerjadjo". Vsi znajo delavce izkoriščat i.Akoravno so postavlja-ni "po božji milosti", je včasih kakšen kralj toliko spoaoben sa vladanje, kot je oael sa gosli, sicer so pa vsi kralji, eeaarji in različni princi taki. Veak delavee M trgu. Takozvani posredovalni trgovci (middle men) mo- moral dobro vedeti, da ne bode sa rajo Uko iti! Za nje več ne sme biti prostora. Poljski do%{[ pom^no, ako sina- ga ta sli ons st ranks, dokler bodo nastavljali kralje, ceserje ali prinee, ker vsi znajo dobro jezditi Da delavskem hrbtn. NajboljAe bi bilo, da se nsrod vzdigne in ee o-trsas takih pijavk in da isvoli noša po svojem najboljšem prepričanju, kateri so v resniei spoaob Zivežni problem. Vlada bo morala prelalislej določiti maksimalne cene jestvinam in drugim neobhodno potrebnim-življenskim potrebščinam. O tem ni dvoma. Vlada nikakor ne sme dopustiti, da bi profitalačni grabeži izkoriščali in odirali ljudske maso z visokimi cenami, ako hoče, da jo ljudstvo podpira v vojni. Govori in piše se o različnih naredbah, s katerimi bo vlada preprečila špekuliranje z živili, ali vse to nič ne pomaga, dokler je distribucija živil v rokah privatnih podjetnikov. Kapitalisti so stari grešniki in vse njihove prisege na zastavo in patrijotizem so le bluff; brez dobička ne more eksistirati noben špekulant in brez grafta in sleparij ne dela špekulAt dobička. Vlada v Washingtonu se torej ne sme obotavljati ne eno minuto, marveč mora takoj vzeti vso distribucijo živeža v svoje roke. V Ameriki je dovolj jestvin; žitnice in hladilnice so polne. Nevarnosti ni, da bi zmanjkalo hrane, pač pa je nevarnost, da ftpekulantje izrabijo položaj, ako vlado ne poseže vmes. Same maksimalne cene ne zadostujejo. Spekulantje ne bodo sicer prodajali dražje, toda živež lahko zadržujeji in napravijo umetno pomanjkanje na pridelki in vse druge življenjske potrebščine morajo iti naravnost od producenta do konsumenta. V interesu javne potrebe in uspešne vojne je torej, da vlada takoj zaseže vse zaloge živeža v Ameriki in ga sama prodaje po najnižjih možnih cenah brez profita nad pokritjem izdatkov. Chicago, 111. V soboto dno 14. t. m. priredi nate druirtvo Narodni Viteza, št. 39 S. N. P. J. veliko veselico v Narodni dvorani, ais vogalu Kacine ave in 18. ulice. Člani našega društva so do sedaj še vedno iposečali veselice dru- 1 ,. . .ti---«„, 1 /v lil^ m a t j m lin gin aruotev m ni je onsinons veselice slovenskega društva, v Chi-c&gu, da se je niso člani imšega društva udeležili v večjem številu. Lami jo naše društvo priredilo izlet v Riverside ki nam ga je pokvaril dež. Od tedaj nismo priredili zaboive, ampak udeleževali amo ae redno - prireditev drugih društev, da amo jim pripomogli do uspeha. Vsledtega upam, da se čjami raznih" slovenskih društe* v Chioagu in okolici udeleže, naše veselice v velikem številu. Dslj časa tudi nd bilo veselice, in to je prva veselica, ki v p času zopet nudi malo Skozi ven teden smo zakopani v težko delo, ki ubija tglo in duh, zategadelj je vsakemu dobrodošla veselica, na kateri Človek malo pozabi na vaalkdanje življenje. Godba bo prve v rate, iplesalo bo mlado in staro 1 Na svidenje vsem na veselici v •oboto zvečer ob osmih! Frank —d— ---___ ni vladanja. Upam da bodo prišli časi, da bode imel vsak posamezen človek, narod, pravico do vsega, kar svet in morje ponujata. ♦ Mark Simonich. Milwaukee, Wis. — Aleluja je minila in minila jc tudi veselica "Slov. soc. pevs. zbora "Naprej", katero je priredil na Velikonočno nedeljo v So. Side Turn Hallu s sodelovanjem treh drugifi pevskih zborov, kateri so naš program obogateli s krasnimi pesmimi. Upajoč, da je bilo občinstvo zadovoljno s programom, ker je isti vseboval 12 pesmij, 2 komada godbe, 1 deklamacijo, vojno i-gro mladine in 2 dramatični predstavi, se istemu zahvaljujem za obilni poset. Ravno tako se naj-iekreneje zahvaljujem vsem sode-lovalcem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Posebna hvala gre slov. pevs. in dramatičnemu društ. 44Ljubljanica'' iz Wauke-gan-a za toliko pošrtvovalnoat in krasne pesmi: Ljubezen in pomlad, Slovenec in Hrvat, Popotnikova, Slovan in za skupni nastop s soc. pevs. zborom 'Naprej' ob zaključku prvega dela programa s socijalistično koračnico. I-stotako bodi izrečeno tudi slov. pevskemu klubu "Zvon" za dve krasni pesmi "Jadransko morje" in "Pogled v nedolžno oko" in slov. pevskemu dr. "Danica" za pesmi Zvezda in Pod Oknom. Komu še gre zahvala f Ali ne tudi mladini, učencem in učenkam soc. nedeljske šole za proizvajanje "Warplay for the young" ("Vojne igre mladine"). Ali nismo, bili tudi s tem komadom zadovoljni f Upam da in mislim da je imela ta vprizoritev na občinstvo boljši utis, kot naše pc sini in zvoki res dobre godbe, kajti marsikateremu so se oči porosi-le od pogledu na nedolžno dsco, katera še do danes ni občutila grenkosti delavčevega življenja, a vendar že kaže, da bode razumelo zastopati interese delavatva, ko jih čaa potisne v ono dobo. Razumeli bodo logiti svobodstvo od suženjstva, znali izpoznavati tirane, zavedati se svojih pravic kot ljudje in zahtevati: "Pravice, kruha hočemo samo." ' Slišal aem rojaka, ki je dejal: "Kako lepo, zakaj bi tudi mi Slovenci ne imeli kaj tacegaf" Rojaki, to je bilo naše, popolnoma naše, alovensko in hrvatako, akorav-no ao oni govorili angleški, a bili ao otroci alovenskih in hrvatskih starišev. Vabili smo slovenske in hrvatske stariše, ds naj pošiljajo svoje otroke v nedeljsko soc. šolo, vabili jih v slovenskih listih, a vendar še nekateri rojaki tega niti čitali niso, kar dokazuje gorenje vprašanje. Ni pa še prepozno, vaekdo še lahko pošilja svoje o-troke v soc. nedeljsko šolo in sam lahko gre pogledat, kaj se tam uče in spoznal bode, da je koriat-na kot vaaka druga šola izvzemši nekaj špecijalnih. Dani se in spoznavamo latinaki rek: "Quos Dens perdere vult, drtnonstrat prins". Ns ruski car, namreč mnošiea nešteta in potlačena bo Ispihala kašo aodrgi na Dunaju, Berlinu, Rimu, Londonu itd., kakor je že izpihala Nikolajevi kompaniji v Petrogradu. Malo sem krenil stran od prvotnega poročila, t. j. veselit*, zato še v kratkem omenim, da bode soc. pevski zbor "Naprej" znal ceniti sodelovanje drugih društev, ter se letim, kot vsem posetnikom zahvaljuje za izkazano naklonjenost. Kritike o petju in predstavah prepuščam bolj veščim, bolj nepristranskim, kot je tajnik soc. pevs. zbora "Naprej". Granville, IU. — Delavske raz mere v tukajšnji naselbini so še dosti povoljne, vendar pa ne odgovarjajo sedanji draginji. Zaslu žek je pa odvisen od prostora. Imamo štiri podporna društva, in kljub temu je še dosti takih ro jakov, kateri niso še pri nobenem podpornem društvu. Rojaki, premislite malo, da ne veste kdaj in kje vas nesreča čaka. Radi tega bodite pripravljeni za vsak slučaj nesreče. Tukajšnnji rojaki mislijo, da so samo oni podvrženi boleznim, njih žene pa ne.Toda to je zmota, ker nihče ne ve, kje ga nesreča čaka. Goftovo je, da naše boljše polovice ne hodijo pod zemljo, toda tudi doma se lahiko.po-nesrečijo na ta ali oni način. Radi tega dajte tudi svoje žene in Otroke zavarovati pri drpštvu, kot vi sami. Bratje in sestre, kateri ste zavarovani za $3 dnevne bolniške podpore, vam svetujem, da pazno citate "Prosveto," ker je v njej dosti podučnih člankov in nasvetov glede nadzorovanja bolnikov, kateri so zavarovani za $3 dnevne bolniške podpore. Dobro pazimo na take bolnike, ker je v resnici dosti simulantov, kateri so rajši doma, kot da bi šli na delo. In pri tem ne pomaga nič drugega, kot stroge nadzorovati take bolnike in zdravnike tudi. Kajti tukajšnji zdravniki gledajo le na dolar, ne pa na organizacijo. Bratje in sestre, katerLate zavarovani za $3 dnevne bolniške podpore, bodite šahu toliko značajni, in javite se le tedaj bolnim kadar ste v resnici potrebni podpore, ne pa za vsakdftnalenkost. Z nasveti br. Keržeta in "Stare Jerhovne" se pa. jaz ne morem nikdar strinjati, kej bi potem ne bili več bratje. Vprašam samo to br. "Staro Jerhovno", koliko bi moralo biti takih članov zavarovanih za $3 dnevne bolniške podpore, da bi se ta razred mogel sam vzdržati. Po mojem mnenju bi bilo to nemogoče. Radi tega pokladam še enkrat vsem Članov in članicam, da strogo nadzorujete bolnike, posebno one, katere so v višjem razredu bolniške podpore. Slišal eem še od več "moš", ki so rekli, kaj te brigs, saj Jednota plača. Resnica da jednota plača, toda 'Jednota je panj, mi smo pa bnčele. Anton Maknič b°qat5 rti FLORIDO BUfiF Tla.' — Obe zbornici ata sprejeli resolucijo, da r letu 1918 predloie ljudstvu na glasovanje predlogo, ki poonši državo, če bo opvejota eem tudi francoska ji načeluje Bene fnanconki ministrski v Raaprave pridno u ^ toku prihodnjih deset*** bodo nanašale poleg JT miru, še na tele točke v Evro**> ostane nepretr* z. JUptne naloga nuj ffifi£B»p>rnariea v vo naj se zbere armada m T namene naj aluii. 3. Kakšno nalogo pre, menska mornarica v bojf potapljačem. J 4. Koiko ae razdeli veliko jilo med aliirance, ki auk 000,000,000 mogoče 15. Rešitev prometnega nja ne le v Ameriki in na ampak v zvezi z operacij vseh bojnih frontah. 6. Kaikšno jftal&če m«* merika v blokadi z ozirom m no tihotapsko blago. 7.Kakšno stališče mj me napram nevtralnim republikam. V splošnem sodijo, {e ka izreče, da ne sklene ga miru, da bo tak zaključek vol na Rusijo in da se ruaka odloči za skrajni odpor Ce Rusija odneha, tedaj. žija napade z vso silo svoje padme sovražnike. sedelf MRJARD ZA NAMENE. Washington, D. C. — Prorata ski odsek naznanja, da bo $3,000,000,000 za posojilo eem, $2,000,000,000 za drtaa»< raonlbo in še $2000,000,000 kot] treba. O predlogi bodo razpravljal nes, ki so jo podpisali vai odseka. Pfedloga določa, da leta« i sti zadolžnie ne smejo 3Mž %, ki jih izdajo u tt* 000,000. Novice iz jugotio* vanskih kraje?. s Zaplenjena imetja. "Sarajevski list" porota od januarje t. L, da je deželna da za Bosno in Hercegovino ii la naredbo vsled pravoeodntga reka sodni je v Trobhiju, da ki pleni vse premično in nepreniii imetje Stane rojene Spaič, oi ne z Nikolo Deretiča, iz DL 0» hovca v korist bosensko-hewep vinske vlade. Briziv te razsodbe je nedoe ljem. _ Pivovarska industrija as W sk«n. Hrvatski Dnevnik od 1. st* poroča: Kakor v Rosniji b B cegovini tako tudi v Hrvatski lo primanjkuje surovin ra M odo pivovarne prisiljene ustavili rat. Is bolgarske Srbije "Dnevnik, od 12. januarjaj roča: V Macedoniji in namerava vlada nastaviti gozdne nadzornike in deeet I darjet. Naloga teh Je, <*• možno pregledajo in P^L nje in velikosti goadev v t« jih. Po vojni l>odo nastali sebne komirije, katore b<*> le nalog da vsestransko gozdove. (Samo ne ven*>, ** bode po vojni te bolgarska vlada ali bode Srbija poslala sv«K je z London, 12. apr. — * vlada je ustavila poštni * * ^Iruicnimi državami tVTla *veza je tudi ustavlje- »JlfiKA ZASTAVA NA francoski FRONTI. «12 apr. - v najhujši bi-Ja 1« Ooii pH Arraau, ae smeriška tacava. No-7,',K1 Anterikenec ia Te-« X ««lie| luit prostovoljec četami na bojno 'J oročilo •« ^ jt 0. vlada je dovolila a-Ini "'*tikoai, da zdaj no- stjo ameriška uniformo in ameri iko asstavo na avo jih bojnih po letih. KAJZER PONUJA DARDA-NELE. Washington, 12. apr. — Vlada je dobila informacije, l:i potrjujejo prešnjo vest, da je nemška vlada ponudila Rusiji separatni mir/ Kajzer ae silno trudi, da vresn&i to avojo ponudbo. Med koncesijami, ki jih ponuja kajser začasni ruski vladi, je baje tudi obljuba, da bo imela Rusija prosto roko v Perrijd in enaike pravice do Dar-danel kakor Turčila in Nemčija. Oficijelni krogi ne verjamejo, da bi 8e dala nova Rusija premotiti od kajzerja. Priznavajo pa, da je- začasna ruska vlada v finančnih stiskah, ki lahko povzročijo nesoglasje med ruskimi strankami in ovire v bojnih operacijah. Iz tega razloga je predsednik Wilson včeraj ponovno apeliral na predsednika poslanske zbornice Olarka in Kitchina, voditelja demokratov, da se kongres podviza z odobrenjeni vojnega posojila, nakar bo vlada založila Ruaijo z denarjem. Druga poročila govore, da je nastala napetost med Nemčijo in Dansko. Napetost se je povečala odkar so Združene države v vojni in govori so tudi, da se danska vlada posvetuje z zavezniki. Vest se tudi glasi, da je nemška vlada obljubila Danski kos Šlezvig-Hol-štajna, ako oatane neutralna; ker pa ta obljuiba ni doeti izdala, je začel kajzer groziti s sile in pokazal Danski Belgijo za vzgled. Dejstvo, da ni danska vlada sprejela v zadnjih 24 urah ameriškega na-valnega atašeja, spričuje, da imajo kajzerjeve grožnje vpliv v Ko-danju. .Petrograd, 12. apr. — Katari-nar Breškovakaja, '4 mati ruske revolucije", jo prišla včeraj v Petrograd. Imela je sijajni sprejem. Sirom Amerike. PREDLOGA PROTI SODNIJ-SKIM PREPOVEDIM V LEGISLATOR!. Springfield, DI. — Protesti organiziranega delavstva proti sod-nijskam prepovedim niao bili zastonj in organizirano delavstvo je kvojevalo prvo zmagb. J usti oni senatni odsek je aklensl z dva juti -mi proti štirimi glasovom, da ugodno sporoči predlogo proti sodnij-skiim (prepovedim. Predloga pravi, da sodišča nimajo pravice izdajati sodnijakoh prepovedi v delavskih sporih, izjemi a velja le za škodo, kd se je ne more popraviti. Sodišča ne smejo prepovedati delavcem stavke in Ibojkota. Predloga je zdaj pred senatom in potreba je, da delavci napravijo prhisek na senatorje, da bo sprejeta. Podjetniki se zanesljivo poslužajo vseh zakulisnih intrig, da preprečijo predlogo. Zadnje zatočišče podjetnikov je bila vedno aodnijska prepoved. Ce nošo mogli ugnati štrajkajočiJi delavcev, ao šli na sodišče ki proaiii za socbttjako prepoved. Podjetniki se zavedajo, kaj izgube, če legislature vzame sodnikom moč, da ne morejo izdajati sodnijaklh prepovedi proti štrajkajoOlra delavcem. Raditega ae ne amemo čuditi, fo podjetniki z vaemi sredstvi nastopijo proti predlogi, da jo preprečijo. Delavci ne »mejo odnehati, četudi je bitka že napoi dobljena, ampak nadaljevati morajo boj proti sodnijakirm prepovedim, dokler ne bo predloga aprejeta v le-^ulaturi in podpisana od guvernerja. AVTOMOBILNE NEZGODE , Pod avtomobil je prišel 8 let stari Bernard Oepfel, 2053 Montrose Bidg. na poti v šolo. Šofer Mavrieij Bacha gs je pripeljal v bolnišnico, kjer je črez malo časa umrl za dobljenimi poškodbami. Avtomobil je povozil učiteljico gd£. Lucy Clyle, 702« Prarie Ave., ko ja stopila is poulične kare. Avtomobil jo vodil Josef D. Heck podjetnik, stanujoč na 92 cesti. Ko je položil varščino je bil izpuščen. Obdolžen je kršitve postave, katera prepoveduje avtomobi-listom vositi preveč tesno poleg ksre ns postajališčih. Desno nogo ja i zlomila 6 letna Mary Apple, 1208 W. 63 cesta, ko jo ja podrl avtomobil na tla. Voznik James Hey worth je bil aretiran. P ROB Pot oseb je bilo ranjenih, ko se je avtomobil, v ksterem so se vozili, zadel v poulično karo Robey in 59 eeste. Ranjenci so: George Scgnierle, 6238 S. Sangamon cesta; F. A. Granke 5043 8. Carpenter ceata; Robert McDonald, 6808 St. Lawrence St. iu William Lindberg 6030 S. Peoria Str. VOJNA MED ZAKONSKIMI. Chicago, 111. — Med zakonskimi Murray, 671 Lincoln-parkway je prišlo do napovedi vojne in do jako vroče bitke. Žena je namreč rabila kot svoje najboljše orožje, vrelo vodo. Ker ao pa bili tamoš-nji sosedi bolj miroljubni, so poklicali polioijo, katera je predlagala premirje. Obe vojni stranki sta se res podali, in policija ju je spremila na mirovno konferenco k tukajšnjemu sodišču. Do pretrganja diplomatičnih vezi je šele na aodišču prišlo, ko sta obe stranki predlagali zaporno povelje druga za drugo. Sodnik je ugodil v vsakem oziru. Ker je bila ženska stranka bolj salo-žena z denarjem in je takoj položila varščino, je bila izpuščena na prosto, med tem ko je moral moš v ječi premišljevati svojo mirovne predloge, katere bode stavil, ko se bode vršila mirovna koufe-renes. ▼ »TA PET JIH JE UTONILO V BOS SOU RIJ U. MESNI KRALJ ZAHTEVA VLADNA KONTROLO NAD ŽIVILI. i i. Chicago, 111. — J. Ogden Armour, delničar družbe Armour & Co. zahteva, da vlada prevzame vsa živila pod svojo nadzorstvo. On pravi, da je to oedsj zadnji čas, ker vlada veliko pomanjkanje živil po vsem svetu. Ako se država ne bode pravočasno brigala, bode nastalo po colej državi veliko pomankanje. Enakomerna razdelitev živil je ravno tako potrebna, kot so vse vojne priprave. Res dobro srce ima ta gospod. Delavci hvalite ga in molite sanj, da bode še dolgo živel. Ampak to je hudir, ker Slovak ne-ve sa katerim grmom tiči zajec, ampak g. Armour dobro ve. On bodo že gledal, da bode svoj "teško" r4u služeni dobiček tudi "težko' spravil. , POVOŽEN OD KARI. Chicago, 111. — Clark str. kara je povozila Howard Fik-a od illi-nojške narodno straže, B stotnl-ja. Zadobil jc velike poškadbe na glavi. Stotnija ga jo že dolgo časa pogrešala. OSUtoLJIVI UMOR. Chicago, 111.—Nek abnormalen belec in dva Črnca sta osumljena umora deklice Meda Yerion, katere truplo jo bilo najdeno na smetišču v Alley na Cottage Grove Ave. Vse tri išče polieija. Neka gospa, ki stanuje v tej bližini, pripoveduje, da je že poprej enkrat videla, kako je neki beli človek napadel ono deklico. Ker jc pa ona kričala, je napadalec pobegnil. Ko so razkrili razkril, ni vet videla onega moškega. ŠOLSKI PODUK HOČEJO OBSE JITI. St. Louis, Mo. — Državni šolski superintendent Nelson hi podtaj-nik poljedelskega department* sta izdelala načrt, po katerem je f arnuarek im -sinovom dovoljeno takoj zapustiti šolo in jim je zimski poduk vštet za celoletni poduk. Izgovarjajo ae, da je premalo delavskih moči aa farman. Htnriši morajo proti takemu načrtu nastopiti v intercau avojih otrok, fob ko otroško teto tU za Ui-ko delo na farmi, obenem pa tudi farmsrski otroci za ostanejo v izobrazbi, če ae jih sredi leta odteg ne šolskemu poduku. Mjndam, N. D. — Vsled naras le vode v strugi Miaaourt ja je fcil železniški promet natavljen, ker ae je bilo bati, da naraala reka iz-podjdujc mostove. Ljudi ao prevažali v čolnih, da tako vadržc o-solmi promet na železnici. Čoln, v katerem je aedclo šest potnik (»v, je tok sagrabil s tako silo, da so veslači izgubili oblast nad šolnom, ki ae je nato prekucnil. Pet potnikov jo utonilo, šesti ae je v hladni vodi tako prehladi!, da ao ga morali prepeljati v bolnišnico. Stomski Rirafta UotoMvlJoM t. april« ItU lokorp. 11. Juslja 1 v dri. nitseia. ZA KA VALERIJO POTREBUJE JO RAZNE POTREBŠČINE. SADNO DREVJE NI POtKODO V ANO - v Lorain, O. — Sadno drevje v lo-nunskem sadnem cfcraju nI bilo po zadnjem mrazu poškodovano Popki Še niao bili tako razviti, da bi jim škodoval mraz, daab-avno je toplomer kazal le 24 stopinj nad nitio M ras je škodoval le zgodnjim breskvam, mejtem ko so počne breskve oatsie popolnoma nepoškodovane. Jefferson ville, Ind. — Tukajšnja zvezna vojaška uprava razpisuje ogromno množino potrebščin za kavalerijo. Konjskih ž§bljev n. pr. potrebujejo 284,090 funtov, podkev za mule 3,000,000 funtov, podkev za konje 4,000,000 funtov, 45,28« liJcvnih inetelj, 27,212 gnoj. nih vjl in še celo vrsto vUU f% Jaakob Miklavčič, L.' Box 8, WUIock, Pa. omnnana "pb«»svsts JoS« ZavortalA vajiovm otanru r. J. K arm. M. !>., SSOt Bt. fJUlv a*«., (1W««Uoa Osto ▼M DBBAJUfB SADBTB Of BTTAJU, « ra UOoto gl ta A M. P. t. aaj so poSUjajo ma aaatoot JOHN VaaDEJlBAJL BS67-aa Bo. Lsvmaalo AOS, OkloSfo, OL PaiTOtBB OLBOB SlinUIJlSA *OafcO*A*lA aa JOta AMBBOtlO, Bra SSL (kaaiili Pa BSDivn raapzRLiXTa vtnna u sis na •uaom. so poSUJaJo aa aaalovi ANTON HRAST, Bil — SSlk Ao«., Now Dmlmtk, VB1 DOPIBI ^Mpraoa Stasia. ----if- its aa aaalovt U^DKISTVO "PBOSTBTS", SSST—SS Ba Lmsmaata AOS. dBtaa« ▼ra UPKATNlšKa STVARI. SMoOsiak, oftaa. oo psHUale aa rTRATirxiTTo "fboststb", ass7—as ss uwaeaia aom. ▼ korosposdasol s tajalltvo« A ». 9. iH sntasisooooi la "Profl-oso" m rabita team waSalkeo, airral mrtSlta aastav. Bo |o to 0 Uo AoUto, as bo mfes am kltro stat Sojo |Um|a mpornvmogm a A aro ao rrll>o oookm pev« armšm ta iotrtok o Potrebujemo delavce Potrebujemo delavoe sa strojsr-no "Tsnnery Beam Holme work" Plača je od #15 do $21 ns tedon, 10 proo. nsgrsde za stalno delavoe in prosto ftivljensko zavarovanje. Pfistsr Vogel Lesrther Co., Milwaukee, Wis. (April 10, U, 12, 13, 14,) KADITI TILLMAN OXOAEB. Unisko isdalans Ibykus Cigara............lOo S. N. P. J. Cigare........lOo Tillman Cigar Co. AURORA. MINN. pozor rojaki i Naznanjam rojakom, da odprl trgovino s mešanim blagom ln ss pri porotam sa obilen oblak. — Vsskemu bom hvalaftno postregel po smsrnl ceni. anton zornik, H KRM I NIB, PA. POZQR KROJAČI f Sprejmeta aa v dalo dva krojača, ki aioar eden sa ladelovanje hlač in drugi sa telovnike. Plaša po dogovoru, delo jo atalne. Pri-dito osebno ali pa mi pišite: Tony Portuna, 006 Central Ave* Johnstown, Pa. (Apnil 9, 10, 11, 12, 13, 14.) NORTH SIDE STATE BANK hock. stuimgs. wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE »100,000.00 Je izredno pripravljen in opremljen sa poslovanje s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI (n drugimi SLOVANI Ml polUJamo 4raar valim prljataljam v «Uro Somovlito po cui)nll)ili#araali. Platu|asio 4 odototne obreall na banšs vlogo. MOČNA. BONZSKVATIVNA IN NArSSIINA INSTITUCIJA. IIIIISIftflllllffllSCftllllllllfIII!fKfflllfflfStlllllfllllfIIISttlSIfttailllllfSlllSISSflllfllf•IIISSS Robert Lewin Co. 14 Smithfield Street Department P. Pittsburgh, Pa. Vetanavljenu /. 1872 Stara 43 Ut Mtara ia |H*)»valnft trgovlaa dobra poatraSbo vamkam«. NaJbolJAo hmi/.mo Seanjr, aadnl brano«kutiiJo in oil Vam Jam/im«, , 4.00 (Wraka allvovha.....».00, »00 Ki.il atsr brand!.....»40, 1.00 Jabottiova« ali ps brolkovo Šfoa)o..........I SO, 1.00 Uobra vlaa I SO, » 00, S.A0, » 00 Z«|,omuUo al, da mi pia/amo okaorra c« poAiljatov a* aarolllo $0.00 in v o/. Kadar poAljot* oon^bo priloluto Srumr v r«cipCriraao pioaio oli PoAtoi Moaajr Ordor, ali |»a Dra/t Sok. To Jo vao kar od vso AaHora, «1 amo gotovo, ds bodoto o«»all aaai atola i odjoaalrl. Naro#ilo Ja poaiatl na rgoraj ouio^ani aaalovi J OHM MOMMYAK, pooblaS/ooor odd^ka aaro41Io SSSSISISIIIISIStlSllfIlllSffIliSSSSSISSSSSfSISfISSSSISIfllSSISSIIISSISSSSSSSIIIIISSSSSSSItSSSSSIfISSM PATENTI itnajibo, Sani in zboljšs-o Imata dobro _____. pošljite nam risbo ali vzores ss brezplačno preiskavo in raaodnoat O vrednosti zs patentirsnj«. |L«sajls» Hanan tu last m U iti r#»k, i, v, MIMMBr U0RN sli VKTM WILIIM. VssMsfts«, 1.8. Mi^eiHrsal ........ sSoskal .a, t pb08vbta Spisal ill« — Prevel Zivan poskoki io zastavi vojaku vstop. — Kaj hoteit — litem mojstra £ivana, ali bolje ženako, ki je v njegovi hiftl — se razkorači vojak. —Pri meni ni nobene ženske —reče mrko Ži-ran. — Jaa sem živan Benkovic. — Tedaj sprejmi to pismo. Prečitaj in tvoja volja je, da me sprejme* ali odženei. Živan pretita pismo. Bilo js od škofa Pavla. —Vstopi v boi jem imenu 1 Za trenutek nato odloži vojak obvezo a očesa in pred Živanom in Andjelijo stoji kriiar stari Fi-UP — Ode Filip — vzklikne Andjelija. — Odkod v tej obiski f — Bj, goeuodična — se nasmeje stari krilar. — Prihajam k Bosne. Prinsism U vesti od tvojih dragih. Moral sem nekako priti v Zagreb. Mi smo premaganL Povsod so Lukaenburgovcl Zato Sem ss domisli in se prijavil v teto kneza krškega. In tako js Ivan kitki privedcl s svojo teto poslanca Pavla Horvata. Druge poti ni bilo. — Ali so vsi živi in zdravi! — vpraia Andjelija. ^ A — Vsi račun enega, — tn akione križar glavo — ujea Lacks ni več. Ubil ga je buzdovan Nikole Gorjanskega. Bilo ja to pri reki Bosuta. Vejska js udarila v vojsko, Lukaenburgovei v nas. Borili amo, ss, kot levi, glave so letele s vratov, kot mak pred srpom. Na desno ss je bil ujee Ivanii in Kor-psd, na levo Berislsv, Hedervar in jae, a v sredini ujee Lacko. Na nas je naval« stari Morovič, s ujee Lacko je jnndko odbijal gospoda fiimontornjo. Zdelo se je, da zmagujejo oni, pa zopet, da mi, Naenkrat se dvigne prah in Simon torn ji pribiti na pomoč Gorjanaki. Besna konjenica plane na u-trujene Lackove vojake. Videli smo, da je hudo. Pomagali bi radi, a se ni dalo, ker je besno priti-mH na nas stari Morovič. In zapszil sem, da js ps-dal Lacko, da je padla kraljevska zastava. Bili amo premagani. Umaknili smo ss v Požego, ali o-blegali so naa zlodejl Zmankala je hrana,, zmanjkalo vode in vojska je postajsia nezadovoljna. Jell smo ie misliti na predajo ali na junaški izpad, da poginemo slavno, kar pride frater in prinese od gospoda Shnonotnije glas. . — Bratje, s vami sem, akoprav služim fiišma-na. Ako ne pobegnete, vas pokoljejo, naj ae predate ali ns predate. Jaz vaa spustim skoz j moj« tete; konji so is pripravljeni in pre vos tudi! Bežite v Bosno I Kaj smo hoteli f Zaupali smo Simontorni ji, kar nam je poslal sina za jamstvo. Dogovorili amo ss s vojsko, da se jutri predamo, a po noči amo pobegnili skozi tete gospoda Simontornje. Ob lori smo bili v Bosni, pred nami bossnsks gore, sa nami srebrnopena Sava. Gledali smo tu-žno svojo domovino. Ivanii je sedel na panj in mo-foo telo mn js drheto, sli vsled jese ali žalosti, ne vam. Berislsv je zataknil svoj meč v zemljo. Is-gledal js, kakor križ na grobu. — Olsj Pllip, — se obrne k meni — to je grob nate svobols, to je grob moje sreče. Solze so mu šalile oči a on ss je glssno nasmejal. — Moj Bsrialav — vsdihne Andjelija. Vlekli smo se, islostni in pobiti kraj Vrbaaa dalje v Bosno. Zdihovali smo, samo ujee Ivanii s& j« razsrdil. — Ns stokajte I Pokleetili ao nasi Kaj zato, Is je deblo adravol Se lahko ozeleni! Dokler js dola v meni, ne bom miroval sa pravo svoje domovine. A svo, te je brat Pavel pri morju, le je strie tvoj, Berisla% prior Ivan. Kraljica je v njihovih rokah, morda jim je sreda milejša, nego nam. In tako amo prišli v Sutjeako h kralju Tvrtka. SnČno nas je sprejel, nastanil naa v svojem kraljevskem dvoru. Ali tu nss je doletelo ie huj. Is. Naili smo tkofs Pavla. Dokler bom živ ne pozabim. kako sta se srečala dva brata Horvata Ivsr nil in ikof Psvel. Prva solza je potekla sa Lacka, prvi vzdih je veljal domovini, prva beseds je bila Andjelija. Skof je prišel pred nami v Sutjesko. Kraljico ao ugrabili Lukaenburgovei a pomočjo Ivana kr-ikegs. A drugo vests le itak. Tekel je dan za dnevom in akrb za tebe aoepodi&na je raztla vedno bolj. Povsod vlada Biiman, krvni so v rag rodu Horvatov in Paližen. Nikdo ai ne upa čez, aakaj glave ao zapadle. Dolgo aem gledal to akrb in se odločil, ds se prijsvim v vojsko Ivana krlksga ter tako pridem de tebe, da ti prineaem veeti od tvojih dragih. Tu preneha križar in potegne iz nedrij mali ovitek. Odpre ga. Bali ao bili eekini, katere je poslal njee Pavel za Andjelijo, a zraven eekinov je ležal šopek vijolic. —Cekine U pošilja ujeo Pavel. Rabila js boi. On ve, da ai pri poltenih ljudeh. Vijoliee ti pa pošilja Berialav. On jih jo nabral in poljubil. Naj U povejo, da je tvoj. Andjelija aaplaka in pritisne vijoliee na usta. — Kaj mi bodo oekmi.. Dobro mi je pri teh ljudah. Ali kedaj odidem k onim mojim dragim f Rada bi šla sodaj, oče Filip! — No, gospodična, de ni dal ikof polovioo ve-rižiee. Ostani tu, varna si. So tudi tukaj bratje križarji, kl U čuvajo, a U zato niti ne vel. In dolgo ao se pogovarjali. Konečno ee dvigne križar. Andjelija aaplaka, saplaka tudi Živan ln Jela. Stari križar odide In odnese rolo BeriaUmi. XVI Davno Je le, kar eo minili sagrebiki krvavi dnevi. Vss je sopst mirno. Ban Leek o Lutenae Js lahko živel brez aMI in Ivan ček Js lahko mirno ikof o val. Ono plem-stvo, kl Je pripadalo Horvatom In Paliinom, ss Js rasprlilo prad Attmanovtas krvnliklm metan. Kdlno v PrimorJu In Dalmaeiji ni bilo mira. Tn as splstkarill Benečani, ki so bili na videz Ali**, novi prijatelji a so v rssnisi delali as ss. Z strani pa se Je ftiriia moč Tvrtka, kralja ga, ki je sprejel hrvatake vataše, Horvate kl Par ližne. Glavni steber Tvrtkov je bil Ivan Paližna, prior vranald. Nekega dne dospejo v Zagreb trije fratri in ss napotijo v križanki asmostan In tisti veder pride k griikemu vraču Kavarjoliju Italijan — Benečan Badoer. — Slišiš, Kavarjoli, — reče Benečan osuple mu vraču kt njegovi sestri, lepi LnkreeijL — Vidva sta ae nsatanila tukaj pod tujim imenom, kot brat in sestrada v resnici ata ljubimca, ki afa u-bila v Italiji starega bogatina. Pazita sel Kavarjoli in lspa Lukrecija prebledita. Toliko let sta živela lepo mirno, seveda ne v ljubezni Ljubezen se je ohladila. Vrač je pil in slepo nbo gsl Lukreeijo, ki je bila zelo etroga z njim, a sama se ljubkala s visokimi gospodi, ki so noreli za lepo Italijanko. A sedaj, evo, pride vae na dan. Stala sta pred Badoerom, kakor dva kipa z odbito glavo. — Nič, nič — ae je nasmejal zvito Benečan Badoer. — Za vse se najde pomoč. Kaj mi mar bogatin m mrlič; več mi je do živih ljudi Boka roko umiva. Vidva morata storiti beneški repiAliki uslugo. V Zagreb so dospeli trije fratri. Laži-fra-tri so to, poslanci bosanskega kralja Tvrtka. Morate jih najti in izdati, zakaj tako hote beneška ljudovlada. Prišli so zato, da ss dogovore s hr-vatakim plemstvom, da ga pridobijo sa Tvrtka. Delajte, ljudovlada ne pozablja uslug. Ali druga čel!...— Badoer zažuga in odide. In v resnici niso bili to tri fratri, nego trije poslanci bosenake&a kralja Tyrtka, vojvoda Hra-nič, Berislsv Paližna in križar Filip. Pri«! so, da pridobijo za Tvrtka hrvatsko plemstvo in da odvedejo Andjelijo. Prišli ao v Zagreb in odšli v križarski samostan. e • • Kača je, zvita kača Benečanka Lukrecija. I-sksla Je in iskala, dokler ni naila. Bivii bdi Ahacij Prodanič ima sina MikKa Prodanica. Veljaven junak je, ali slab človek, u-dan pijači in žesksm. Vedela je Lukrecija, ljubica bana Lacka Lučenca, da je bivši ban, Ahacij Prodanič, ki je imel hišo zraven kraljevskega gradu na Griču, srdit na Siimana od takrat, ko ga Je odstavil od banske testi. Zato je razpleta svoje mreže na široko. Mladi Mikič Prodanič Je Že prej norel za Lukreeijo, a ga ni marala, ter je raj še imela L učenca. Ali sedaj. Sedaj je treba, da ga pridobi. Po krčmarju Tomažu sporoči Mikiču Proda niču, da ga neizmerno ljubi Mlademu Prodanicu vzvalovi kri in ves srečen poleti k lepi Lukreeiji. Ona ga sprejme z razprostrtimi rokami, ga objame, ter mu natoči vina, žarkega, italijanskega vina. Mladec je pil, p lam tel a kača beneška Je preža-la. O vila mu je roko okrog vratu: — Tri dni je že, odkar sem ti poslala rožo, sakaj nisi priiel takoj. Ti ljubil drugo! — Ah, prosim te — zajeclja pijani mladeo — delo mi ni pustilo. Imamo sestanek v naši hiH kraj Dvorec. — Kak sestanek f — zamiži Benečanka in ga stlsns tesneje k sebi. . — Plemstvo in mi ne maramo Siimana, hočemo Tvrtka. Evo to je, a ne ljubavne stvari. Prišli so ljndje iz Dalmacije. — A kje so t — vpraia urno Lukrecija. — Ne vem, dušica — objame Prodanič Lukreeijo. Pojutrajinjem se sestanemo v naši orožarni, ki je biku moje sobo.' — Cfti, — ae hlini Lukrecija žalostno in nasloni glavo na prsi pijanega mladca. — Potem te zo^ pet ne vidim cele dneve, a moje arce plamti za teboj! — Skočim k tebi — reče ognjeno Prodanič. — Eh, tu ae ne ameva več sestajati. K vraču prihajajo ljudje. Najbolje ja, da se aest&neva pri tebi v tvoji eobiei. Ali imai ključ od malih vrat, ki vodijo v vašo hišoT — Imam — reče od radosti Žareči mladec. — Evo ga. Jutri napravim za ae drugega. Lukrecija ehrani ključ, oči ji zasijejo. Pijani mladec pa apuati pijano glavo v krilo kače. e, • e » Skof Ivan je bolehen človek. Vsak hip je ras-dralen, izgubi zaveat in jame drhteti in besneti. Zdravi ga Grga PrUlin in Draga Gončinka. Ubogi ikof je povsem v njunih rokah. Gončinka mu napravlja taka zdravila, kl mu za trenutek pomore jo, a nato postaja le besne jši in slabeji. Grga PrišKn ustreza lakomnosti bolnega škofa in gleda, da mu pridobi kolikor največ denarja. Njun načrt je gotov. Gončinka usmrti ikofa, ko izve, kje ima denar. Denar Ikofov postane plen Oončmks ki Priilina. Prišlin izmišlja nove dohodke škofu in preliva kri, da se maščuje nad kanoniki in Gričani. Nekega dne pride Grga k škofu Ivanu in prinese neko ponarejeno pismo s kraljevskim pečatom. — Skof, goepod! Ti si predober. Kanoniki pobirajo vae, a ti ničeaar. Ali glej, tu je pisano, da pripada ikofu šestnajsti del od vsega griškega vina In žita. A sedaj je žetev. Bolehen škof prebledi in oči se mu zsiakrijo. —Hvala ti Grga. Ti si edini Človek, v katero-ga zaupam Ne iščem tujega, a svojega ne pustim. Oprostim jim ss vaa prejšna leta, ali sa letos po-bsri. S tetami konjenikov in tovornimi vozovi navali besen Prišlin na Grič. Vrata so bils odprte, nikdo se ni nadejal kaj hudega. Meščani so ss o-pirali, ali sUa ne pozna Boga. Grga je lel od hiše do hite in vapodbujeval svojo teto, naj ropa In pleni — Ako se kdo upira, — naj se mu da pokositi orotje. Sam Grga s močno teto pride k 2 hran u. — Bj. živan — vzklikne ikodoieljno. — Evo ms v goste! Pripravi obed, daj vina mojim ljn- 0 Vojni spomini nemškega vojaka. 0 U Prosto prevel Jože Ambrožič. Z ^irsni-irai-irnr==nrar=innr2/ (Nadaljevanje) Ker Je nam pri vkdtaeiji ista manjkals ki Je bi to le slab dokaz "ljubezen do bližnjega," sva morala iti za kazen dvakrat zaporedoma na atražo. Nal poročnik "Span" je dejal da je tako usmiljenje norost Ako ima žena osem otrok, to Je njena stvar. Nato Je ie povdaril, da vojni Je vsak sebi najbližnji, sko tudi vae okrog njega lakote umi H. Neki drugi vojak Je dobil itiri najet dni strogega zapora, ker je nesel neki od glada umirajoči dru žmi lest hlebov vojaškega kruha, ki ga Je naprosi med vojaki. Ravno isti poročnfc Span ga Je srečal v spremstvu par podčastni kov. Na vprašanje, kam nem kruh, Je pionir odgovoril, da neki družini, ki glada umira. Poročnik mn je nkazal, da naj nese takoj kruh nazaj in ga je opsipal a psovkami: "AH ste znoreli T" — "Vi veiblod!" — "zaru kani kdknm," — "Ksfer!" — Idiot! Ko se vojak le ni hotel udati in je hotel naprej svojo pot, nm je poročnik te enkrat zagrmel ukaz v I (Dalje prihodnjič.) Tedaj se Je vojsk obrnil, gospodu poročniku Spanu vrgel kruh pod noge in mu z mirnim glasom rekel: "Kafri in šdiotje morajo svojo kri prelivati, da vale junkarske družine obvarujejo pred siromaštvom, ki jo revno ljudstvo zadela" Da Je pionir radi nespodobnega obnaianja proti svojemu pigdpo-stavljenemu v težkih okollčmah dobH samo Štirinajst dni, smo se vsi čudili. Po vojni postavi mora svojo kazen takole prestati. Ako se stotni-ja po bitki ali pohodu poda zvečer k počitku, mora se pri straži naznaniti štirinajst dni vsaki dan. Ko stotni ja počiva, ali se prosto giblje, mora iti v stražnico in Jo sme sapustiti le po potrebi, s dovoljenjem podčastnika in v spremstvu straže. Ne sne ne kaditi, ne bridki ne govoriti, in mora tekati do odhoda stotnije v stražnici. K temu pride ie, da je vsaki dan dve uri privezan k drevesu z vnni ali kaj drugim, četudi je prehodil mogoče 50 kilometrov ali te Je prav izpostavil svoje Življenje v bitki za otetnjavo, Id ga sedaj z vrvmi vete. * Nezadovoljnost je naraičala radi mnogih kazni in je priUo že tako daleč, da ao ee vojaki vprli privezovati svoje tovarite. Tudi jaz aem se branil h ker na ponovni ukaz nisem izvršil povelja, sem bil kot "zakrknjen grešnik" radi neizvrirtve danega ukaza obsojen tudi na štirinajst dni. Mož proti možu. Sudny amo zapustili drugo Jutro in že uro pozneje smo prekoračili belgijoko-franoosko mejo. Tudi tukaj smo morali zakričati trikrat "hura." Meja se je tu nahajala v gozdu ki onkraj goads smo postavili možnarje v strelne postojanke. Nate čete so bile pri vssi "Vi-vierau - Court" v boju s sovražnikovo zadnjo stražo. Nss so poslali tja, kot pomoč in po pet urnem boju ae Je umakBtil nasprotnik nazaj proti Msal . Vas Vivier-au - Court skoro ni bila nič poikodovana, ko amo jo proti poldnevu zasedli. Nate stot-nija se Je v nji vstavila in je čakala na topništvo. Med tem amo ili po vasi, da dobimo kaj jesti Ko smo vprašali že v več hiiah po jedi, smo priili tudi k družini učitelja. Oče in sin sta bia vojaka; dve hčeri stare kakih 20 do 22 let sta bili rami s materjo. Mati ae je jako bala ki vss tri so jokale, ko smo prestopili stanovanje. Starajte h ter Je nas sprejela s veliko prijaznostjo in v nate začudenje v gladki nemščini. Trudili smo se pomiriti ženske ki smo jih prosili, naj ne jokajo, ker jim gotovo ne storimo kaj žalega. Začeli smo jim pripovedovati vaško vrstne stvari, da jih pomirimo. Neki vojak Je pripovedoval o Jutranjem boju, v katerem Je zgubila njegova stotni ja sedem mol in Js Imela veliko ranjenih, ženske so ss tega Jako vttrašile, seveda sakaj. Končno Js pojasnila dekle, ki se je prva umirila, zakaj so se tako vstrašile Dekle je bia dve leti v nekem zavodu v Charlotteuborgu ki njen brst je bil v Berlinu kot tehnik. Ko je njen čss v zavodu potekel, je vzel brat trimesečen dopust in jo spremil domov. Izbruh vojne Je zaprl pot brata nazaj v Borim. Moral je vstopiti v francosko voj ako, in služi pri stotniji, v kateri je njegov oče nadomestni častnik." Obmolknila je ki zopet nadaljevala: ' „ "Oče ki brat ste bila danes v Jutro tu; bojeval* ste se proti vsm. Mogoče so njihove krogle ubi lo vaše vojake. Kako Je to atraš-no! Sodaj ste proč oba, ki sta samo dobro govorila o van Nemcih, in ostaneta, dokler ostanete vi v deželi. Kdo ima vendar to grozno vojno na veotif" Solze ao ji zadušile besede ki tudi nate oči ao bile vlažne. Tek do jedi je nam preiel, tiho smo Jim podali $oke m se izgubili skozi vrata. Do večera amo ostali v vasi. kjer smo se lahko prosto gibati. Popoldan je bilo devet mož moje stotnije aretiranih, ker so se na neki ženski izpozabili Pobrali so jim orožje in jih zaprli v okrajno ječo; z njimi vred nekaj pešcev. Sedem mož se je vrnilo nazaj k moji stotniji, za druga dva nisem nikoli izvedel, kam sta izginila. Ob tem času je vladalo med nami veliko pomanjkanje tobaka; plačevali smo cigareto po marki ali te več. V Vivier-au - Court je bil samo eden od države nastavljen prodajalec. Videl sem, kako so ga podčastnici prisilili z revol verji, da jim je izročil eelo zalogo duhana proti ničvredni pobotnici. Gospodje so potom prodajali zavitek po pol marke. Proti večera smo odšli, da pre stavimo težke topove v nove po stojanke, ili vedno za petami, dasiravno se je umaiknil, ko je napočila noč. Premajhno število mostov mu ni dovoljevalo, da potegne čete tako hitro čez reko, kot je zahteval njegov interes. Tako je prišlo v gorečem Doncheryja do izrednega clanja. Mož proti možu! Ta boj je bil najhujši, kar sem jih doživel v vojni. Nihče ni mogel povedati, koliko mož je ubil. Pograbili smo nasprotnika, ki je bil včasi močnejši, včasi slabe jši od nas. Pri svitu gorečih hiš amo videli, da je belo v njegovem otesu rudeČe in da mu stoji na ustnicah debela pena. Brez pokrivala t odpeto uni-!ormo, raztrgan, euje, seka, praska, grize, in rjove kakor divja žival. Gre se sa življenje in smrt in tu ae bojujemo za življenje, usmi-jenja ne poena nihče. Sliši se samo hropenje, — misli' ae samo na svoje življenje — na smrt, pa bliskovo hitro na dom — Pri tem amo pa vedno bolj divji — utrujenost nas hoče premagati, to ae ne ame zgoditi — samo aedaj ne. Zopet novega v boj; zopet ae euje, grize, praska. Brez puške — brez orožja. Ti ali jaz — jaz! jaz! Ne — tli Vedno bolj nadčloveško se upiral, en sunek, globok ugrizljej in ti si anagovalec . Zmagovalec za sekundo, že pride drugI, ki je ravnokar ubil tvojega tovarite.-- Tu ti pride na misel, da imtš te bajonet pri sebi. Hitro poseže! po njem, ena, dve, tri in globoko se ispiči v prša nasprotnika. Dalje, naprej, tu pridejo zopet sovražniki. Sedaj v resnici pride na misel: "To ao tvoji sovražniki, ker hočejo tvoje življenje, on gri-ze, udari, suje z bodalom, samo, da te umori. — In aopet rabil svoj bajonet. Hvala bogu! Leži na tleh. Reien aem . . . Toda stoj — bajonet moram aopet imeti — ki potegne! mu ga iz prsi. Ctarek gor ks krvi ti udari k režeče rane v obras. Človeška kri — gorka Člo-vefea kri! Stresne! ss samo za tre-notek — dragi Je le tukaj — nova ss začne. Zopet in sopst se po- nor*,. ▼•dno, 4m ^ Ameriške vesfi, dblav^vT^ j Two Hrbars, Hstad Je padel Neuti Minn. T ^ de iz železobetona. -1 so prepeljali v kmalu umrl. Greenburg, Ind. _ 181 ■ Wenning je ztreljal po^ ««ni se je petelin ujel 7r puška se je sprožila K je oprasnila po gUvi j, _ mu je naprava dvana>t i, je žalil zevejočo rano t* Ui ^ ***** glavi, ba obležal mrtev. 8HACKLKT0N JE POSTlLi STEN ČLAK. Wsw York, N. Y. _ muzejSka in naravno družba je imenovala r rajo podjetniki opremiti lir-umivališči. GIBANJE MED KOTLU* j Chicago, DI. — K<*Urji Stearna-Rogers Mfg. Co. Colo., so kvojevali itin cen« I boljika na uro. Kotlarji, ki delajo v skih čistilnicah v Kani* Mo., in v Chesterju, Pa.*1 kali, da izvojajejo bolj* in PIJ. POtAB JB Aebarg Park, H U so milico ns pomoč, <* ga proti silnemu polj pravil had $1.000,000 »«* V eni ari je bH ns Or^ "blok" v ognjn. P*«? s rsnrtreljavsnjem • mogel ogenj razširiti z <1 ni(ro. TROSVETA'