»Posamezna številka »m I*
Št. 236.
V Ljubljani, v soboto 18. oktobra 1924.
Poštnina v gorrovnif?
Leto H
NARODNI D
□
a- _
.^Prš' Izhaja vsak dan popoldne.
|	Mesečna	naročnina:	4	{
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. ]
»6««»——6—6—»•»»—»«»>—6— R»»6—»—»0—6—6»|^
0
u
Neodvisen	p
Uredništvo Sc upravništvo: Wolfova ulica St. 1 /I.
Telefon 213.
1 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ! Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Naše rane.
Od prevrata dalje se je v naši javnosti izkristaliziralo dvoje naziranj, ki imata ndvadno globoko ozadje in točno razkrivata dejanski nivo našega javnega življenja. Namreč: naziranje, tičoče se našega mesta v svobodni državi in pa naše stališče do Zapadne Evrope.
Vsa ta leta, odkar smo doživeli svoje osvobojenje, nas vodi nekak tajen instinkt, da iščemo ozadja svoje pomembnosti, svoje vrednosti v »nekul-turnem neciviliziranem balkanstvu.« Ta fraza nam prihaja že počasi v kri. Navadili smo se zreti v pretežnem delu svojih sodržavljanov merilo svoje lastne veličine in kulturne zrelosti; omenjena perspektiva obvladuje naš pogled v sedanjost in bodočnost in neredko zastruplja pojmovanje in zmisel za svobodno lastno državo.
Po drugi strani obračamo oči v tujino, kakor hlapci v gospodarjevo čumnato. Smernice zapadno - evropskega duševnega sveta so nam tuje, ker ne živimo ž njimi in jih ne oblikujemo na lastni zemlji v nov izraz svojih doživetij in skušenj. Vsled tega smo se navadili klanjati se pred absolutnostjo priznane zunanjosti. Z drugimi besedami: vživeli smo se v ulogo galerije, kjer za-visni in neredko na hipne efekte navezani zadoščamo raznovrstnim instinktom svoje dezinteresirane notranjosti In le sem in tam se prigodi, da se pokažemo pred svptom, zmirom v neiskreni in ponižujoči pozi civiliziranih Slovencev.
Oboje teh naziranj je važnih, ker « v njih ne očitujejo le bežni pojavi, Pač. pa neko gotovo stanje, ki postaja od leta do leta krepkejše in vplivnejše. Izvor teh naziranj je notranja beda našega javnega življenja, ki nas preti speljati v neizbežno životarenje površnosti, plitvine in duhovne brezbrižnosti. Kakor v orijentaciji, tikajoči se naših sodržavljanov, tako se tudi v našem po-, Sledu v Evropo zrcali tolika mera notranjega mrtvila, kakoršnega slovenski narod morda še ni živel od časov svojega prebujenja. Na eni strani neopravičen napuh, ki mrtvi energije In vnaprej ubija eventuelne potrebe po novih, širših razgledih, po drugi strani revščina naše inteligence, presenetljiva neizobraženost in absolutno pomanjkanje stre-jmeče Človečnosti. Podobno stanje je nevaren znak zastalega organizma, ki je prenehal graditi iz sebe, ki ga ne utrja nobena hrbtenica spoznanih življenjskih vrednot in ki se ne bori več v smer svojih notranjih zakonov. Tako postajamo podobni sinu, ki gospodari na očetovem posestvu na ta način, da se plebejsko bahari s »svojim« bogastvom ali pa ga prodaja in razmetava, da se lahko vozi h graščaku v vas. O zemlji svoji pa ne ve ničesar in mu je tuja bolj kakor drugim.
Dejstvo te naše površnosti in okrne-losti je začrtalo v teh letih od prevrata dvoje usodnih sledi na najvitalnejših točkah našega razvoja. Slovenski narod je učakal dobo svoje politične svobode notranje nepripravljen in nezrel. Usoda ni vsekala v naš organizem nobenih Političnih tradicij in nas brez njih poslala gradit skupno z bratskimi plemeni lastno državo. Toda namesto iskanja, truda in odkrite lastne kontrole, namesto trdega dela v vse smeri, smo omahnili v brezciljno, nikamor celotno usmerjeno politično življenje, kjer smo postavili sppmenik za spomenikom svoji zmedenosti. Za našo »slovensko« vlado je zrasel prvi' in sledil mu je koroški plebiscit, v času, ko socijalna vprašanja interesirajo cel svet, leže naše stranke tega pravca v razsulu brez pozitivne hrbtenice, dočim meščanske stranke neiskreno in nespretno koketirajo s socijalnimi problemi. Ustvarili nismo obenem nobenih vezi s svojimi brati onstran meja in do danes še nismo bili zmožni vzbuditi v celem narodu realen interes za izgubljeno ozemlje. V naši notranji politični orijentaciji nismo začrtali nobene realne smeri m nismo izrazili nobene volje, pač pa smo mirno prenašali politiko romantičnih avantur, ki je v narodu samem le interes in spoštovanje do lastne, svobodne države. Tei hrezhrbteničnosti se
Mandat za sestave vlade še ni poverjen.
Beograd, 17. okt. Danes je bil v dvoru Pečic, ki je v imenu vlade obvestil kralja o mišljenju vlade o situaciji in mu tudi poročal o konferenci vlade. Za njim je bil sprejet v avdijen-co Ninčič. Davidovič ni šel na dvor in kralj še ni nobenemu poveril mandata za sestavo vlade.
Beograd, 17. oktobra. Ob 11. je bil v dvoru Jovanovič. Pred tem je Jovanovič konzultiral prijatelje o situaciji. Jovanovič ni dobil nobenega mandata od kralja in je vesti, ki so se razširile po njegovi avdijenci, odločno de-mentiral.
Volilna vlada P. P. odklonjena.
Beograd, 17. okt. Včeraj so bili pri kralju v avdijenci sledeči politiki: Pašič, Jovanovič -dvakrat), Korošec, Spaho, Nast. Petrovič, Cemovič in Pri-bičevič. Pribičevič je nato odšel domov na konferenco samostalnih demokratov. Pribičevič je zelo razburjen, ker ve, da ni v nobeni kombinaciji in bi se sedaj rad dobro osigural pri radikalih za slučaj volitev. Korošec, Spaho, Ce-
movič in N. Petrovič so vsi kralju svetovali. da naj Davidoviču ponudi mandat za sestavo širše koalicijske vlade, v kateri bi bili zastopani tudi radičevci, če ne bi hoteli pristati radikali na vladne pogoje. Danes se bo razgovarjal Davidovič z Mišo Trifunovičem o možnosti sodelovanja z radikali. Pribičevič je kralju svetoval volilno vlado P. P., s čemer pa ni uspel.
Radikali v načelu za koncentracije.
Pašič težko obolel.
Beograd, 17. oktobra. Šef radikalne stranke Pašič je precej nevarno obolel. Danes je imel temperaturo 39°. Mesto Pašiča je na današnji seji klubskega odbora Jovanovič kot podpredsednik stranke referiral o situaciji. Jovanovič je dejal, da se dela na koncentraciji. Dalje je Jovanovič poročal o razvoju krize, o razgovorih s kraljem ter je potem zaslišal mnenje kluba. Rezultat vsega je ta, da so radikali
v načelu sprejeli koncentracijo in sedaj le pričakujejo, kateremu bo kralj poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade, Nato pa se bodo pričeli detajlno pogajati z vlado. O tem obstojita dve verziji. Po prvi verziji bodo radikali sprejeli koncentracijo z Davi-dovičem, po drugi pa hočejo radikali preje slišati pogoje. Popoldne se bo vršila plenarna seja radikalnega kluba, ki bo rešila to vprašanje.
KONCENTRACIJSKO VLADO SESTAVI DAVIDOVIČ ALI TRIFKOVIC.
1 Beograd, 17. oktobra. Po rezultatu včerajšnjega dne se more reči, da bo danes Davidovič ali pa Marko Trifkovič (rad.) prejel mandat za sestavo koncentracijske vlade. O uspehu DaVidoviča vse absolutno dvomi, medtem ko je mnogo več izgledov za uspeh Trifkovičevega mandata. Vendar pa še ni gotovo,1’ če bodo parlamentarne skupine ostale pri sedanjem razpoloženju za koncentracijsko vlado. Politični krogi živahno komentirajo, kaj bi sledilo, če ne pride do koncentracijske vlade. Opozicijonalni krogi trdijo, da je v tem slučaju edini izhod apel na narod. Volilni mandat naj bi
dobil Pašič. Krogi bloka pa smatrajo ravno nasprotno, češ, da je v motivaciji ostavke vlade Davidoviča jasno povedano, da je bila ostavka podana radi razširjenja baze dosedanje vladne politike in da bi podelitev volilnega mandata Pašiču značila prekinjenje politike sporazuma in ponovne uvedbe diktature. Več skupin je za nevtralno vlado, ki naj bi delovala samo 2 do 3 mesece radi izglasovanja invalidskega, event. stanovanjskega zakona ter zakona proti korupciji. Nevtralno vlado pa naj bi zamenila volilna vlada Ljube Jovanoviča.
™ m	m	« m m m m m «■ w ^	v	w	t	^	"
PRIBIČEVIČ IZVEN VSAKE KOMBINACIJE.
Beograd, 17. okt. Danes je bila na domu g. Pašiča konferenca, na kateri so bili Jovanovič, Pribičevič in Laza Markovič. Razpravljali so o vlogi nacijonalnega bloka v današnji situaciji
PAŠIC NOČE SPREJETI MANDATA ZA KONCENTRACIJSKO VLADO.
Beograd, 17. okt. Ko je Jovanovič obvestil Pašiča o Tezultatu svoje avdijence, je nato v svojem klubu poročal, da je kroni svetoval, naj poskusi z Davidovičem in Marko Trifkovičem, Pašič, kakor izgleda, ni voljan prejeti mandat za koncentracijsko vlado, ker upa, da bo morda dobil mandat za homogeno radikalno vlado. Tudi je njegova želja, da delegira klub kot kandidata za koncentracijsko vlado Marka Trifkoviča. O priliki .svoje avdijence, ko mu je kralj ponudil mandat, je Pašič rekel, da bo Jovanovič svetoval kroni osebo, ki naj prejme mandat za koncentracijsko vlado. Iz tega se jasno vidi, da Pašič ne želi, da bi dobil ta mandat, ker v resnici kombinacija kon-
ter da se Pribičevič eliminira. Pribičevič je nato odšel v svoj klub in ugotovil, da je položaj zelo napet in da se on ne nahaja v kombinaciji.
Skupščina sklicana za Jutri.
Beograd, 17. oktobra. Danes je predsedništvo narodne skupščine sklicalo deveto redijo sejo narodne skupščine za jutri ob 9.30 z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda. To je ona
seja, ki jo je Jovanovič obetal poslancem. Na seji bo prečitan ukaz o ostavki vlade. Nato se bo zasedanje zaključilo. .Takoj v pondeljek pa se bo ©tvorilo novo zasedanje.
Volitev ne bo.
—	— — —	—	—	—	—	-	-	—	—	—	—	-w	»
centracijske vlade tudi nima mnogo izgleda na uspeh.	I
IZJAVA DR. MAČKA.
Beograd, 17. okt. V predsedni-štvu vlade se je vršila dopoldne seja vladnega bloka, na kateri so diskutirali o položaju. Maček je izjavil vašemu dopisniku, da je situacija završena in da še ni nobenega izhoda iz nje. Bil sem na seji vladnega bloka, na kateri je bil tudi Davidovič. Iskali smo izhod iz situacije, vendar pa nismo prišli do nobenega zaključka, ker se ne ve, kdo bo dobil mandat. Torej se ne more nič pozitivnega pričakovati, ker je bila vlada vržena z oblasti. Mi v smislu ostavke vlade pričakujemo razširjenje baze sporazuma in Širšo koncentracijo. Isto mišljenje so podali tudi ostali člani vlade.
druži stanje doma, kjer smo srečno iz-Podrezali vsemu zdravemu samostojne korenine in jih spravili v absolutno odvisnost od enodnevnih političnih spletk. Naš kulturni problem je postal luksus gotovih posameznikov, agitacijsko sredstvo političnih strank ali brezpomembna zastava majhnih eksistenc. Za vsako sistematično delo je ugasnilo razumevanje, dočim je v večini ostalih strank prineslo neznanje svoj obolus.
Toda to so sledovi naše hoje poslednjih šestih let le na najskrajnejših točkah našega razvoja in so le nekakšen profil našega današnjega obraza. Spoznanje posameznih slabosti naših bi sp&-dalo v področje podrobne kritike. Ugotoviti je treba le toliko, da ie čas. da se
zavemo svojega lastnega mrtvila in svoje komodnosti. Omenjena naziranja naše javnosti ne razkrivajo njenih, kakršnihkoli stremljenj, pač pa njeno nekulturo, neznanje in njeno pasivnost, kar se tiče živega razmerja do okolice in do sebe. Njene potrebe danes večji-del niso iz gotovega razmaha notranje potence izvirajoče potrebe, ki rode delo, pač pa so bolj izraz v zunanjost usmerjene družabnosti, ki je izgubila kontakt z voljo zemlje in srca in postaja sama sebi vse. In vsled tega ni ozdravljenja v programih in frazah, pač pa predvsem v velikem spoznanju svoje preteklosti in sedanjosti da bo ustvarjena možnost notranjega preporoda. aradečega bodočnost	rz.
Beograd, 17. oktobra. Prijatelji Ljube Jovanoviča ugotavljajo, da sedaj ni čas za volitve in tudi ni zato nobenega povoda. Najprej se mora na kon-
MIRNEJŠE PRESOJANJE SITUACIJE.
Zagreb, 17. oktobra. V Zagrebu se je poleglo prvo razburjenje in danes se presoja situacija že mirneje. Splošno se sodi, da je demisioniral Davidovič samo zato, da se da radikalom še en-kret možnost, da sodelujejo v vladi sporazuma. Ce bi radikali tudi sedaj odklonili sodelovanje, potem bi bili radikali sami krivi, če bi izpadli iz vsake kombinacije.
KOMENTAR »PRAVDE«.
Beograd, 17. oktobra. Današnja »Pravda« piše med drugim, da je predsednik skupščine včeraj svetoval kralju, naj poveri mandat Davidoviču. Pašič se je pokazal od včerajšnjega dne zelo popustljivega. »Pravda« ugotavlja, da hočeta Pašič in Pribičevič izrabiti volitve v svoje namene in da bi bile volitve le nacijonalno izzivanje, čeprav
skušajo baje Pašičevci priti v stik z Radičem. Na vest, da pašičevci mislijo, da se mora seja narodne skupščine odložiti, citira »Pravda« ustavo, po kateri je popolnoma izključena ta kombinacija. Skupščina se mora sestati in takoj se morajo vršiti volitve predsedništva skupščine. Kar se tiče predsedništva vlade, pripominja »Pravda«, da vladni blok predsedstva nikoli ne bo prepustil radikalom. Jovanovič more postatt edino tedaj predsednik skupščihe, če se sporazumi za koncentracijsko vlado. Danes bodo na seji vlade razpravljali o kandidatih za koncentracijsko vlado. Kot radikalni kandidati se imenujejo: Miša Trifunovič, Peleš. Perič, Vujičič, Andra Stanič in Velja Vukiče-vič. Končno pripominja list, da je treba pri tem vprašanju največje opreznosti, ker bi s to kombinacijo mogla biti kompromitirana politika sporazuma v vsej svoji celoti.
RADIKALEN KLUB ENOTEN.^
Beograd, 17. okt. Včeraj od 17. do 18. ie imel radikalni klub sejo, na kateri je razpravljal o položaju. Ugotovila se je potreba skupnosti, ker bi najmanjša nesloga mogla imeti težke posledice.
Nato so se v predsedništvu parlamenta sestali Pašič, Jovanovič, Laza Markovič, Velja Vukičevič, Marko Trifkovič in Še nekoliko prijateljev Jovanoviča. Jovanovič tudi ni pripravljen sprejeti ponudenega mandata za koncentracijsko vlado.
SEJA RADIKALNIH VODITELJEV.^
Beograd, 17. okt. Včeraj ob 3. pop. se je vršila na Pašičevem domu konferenca, na kateri so bili Pašič, Jovanovič, Miša Trifunovič, Marko Gjuri-čič, Srskič, dr. Slavko Miletič, Krsta Miletič, Nikola Uzunovič, Boža Maksimovič, Ninčič in Pribičevič. Pribičevič ni bil na tej konferenci radi sporazuma za skupno delo v vladi, marveč samo zato, da bi bil v lojalnih odnošajih z radikali, v slučaju da radikalna stranka sestavi volilno homogeno vlado.
ODLIČEN GOST V LJUBLJANI.
Danes je prispel v Ljubljano glavni urednik odlične angleške politične revije »The Eear East«, gospod Monta-geue Bell. »The Near East« je glavna angleška politična revija za bližnji vzhod in za Balkan in je njeno mnenje za angleško javnost merodajno. Gospod Montageue Bell je prišel v Jugoslavijo, da se podrobno informira o naših razmerah in se odpelje danes v Beograd, kjer ostane daljšo dobo. Gospod Montageue Bell je dobef prijatelj našega naroda in upamo, da bo njegovo bivanje v naši državi samo utrdilo njegovo prijateljstvo do našega naroda.
centracijo, potem šele na volitve. Prijatelji g. Pašiča vseeno vendar upajo, da bo najkasneje do nedelje sestavljena
volilna vlada.
PRED SESTANKOM ITAL. PARLA* MENTA.
Rim, 17. okt. Kakor že javljeno se sestane 21. novembra zbornica. Na dnevnem redu bodo predvsem razprave o poročilih posameznih ministrov. Glede udeležbe posameznih parlamentarnih skupin ni položaj še popolnoma razčiščen. Gotovo je, da se bodo zasedanja udeležili na vsak način liberalci in parlamentarna večina (fašisti). Glede udeležbe komunistov položaj še ve' dno ni jasen.
FAŠISTOV SKE^INTRIGE VuDRUŽE« NJU BOJEVNIKOV.
Rim, 17. okt. Fašisti skušajo na vsak način razdreti edinstvo, ki je do-sedaj vladalo v Udruženju bojevnikov in vojnih invalidov. To pa predvsem radi tega, da bi ostal sklep udruženja, da se udruženje ne udeleži fašlstovske-ga slavlja o priliki obletnico pohoda nad Rim, popolnoma brez vseh posledic na daljni razvoj dogodkov. Zdi se, da imajo te intrige fašistovske stranke gotov uspeh. Kakor znano, so bolonjski bojevniki in invalidi sklenili, da se udeleže siavlja proti sklepu centralnega odbora.
RADIKALNI TISK IN OSTAVKA VLADE.
Beograd, 17, okt. Današnja »Samouprava« piše v članku »Po ostavki g. Davidoviča«, da je moralo priti do te ostavke, ker je bila vlada obtožena veleizdaja. Dalje razvija orne* njeni list teorijo, da so Srbi in Hrvati on narod in da imajo enake pravice ir dolžnosti v državi kakor je vse to lepo povedano v vidovdanski ustavL —
Borzna poročila.
Ljubljanska borza, dne 17. oktobra.
VREDNOTE.
Državni papirji: a) Obveznice: 1% investicijsko posojilo Iz i. 1921 blago 62. Del* niče: u) Denarni zavodi: Celjska pos. d. d, den. 208, Ljubljanska kred. banka den. 225 blago 233, Merkantilna banka den. 124, blago 128, Prva hrv. štedion. den. 919, Slav e liska banka blago 94. b) Podjetja: Strojne tov. In livarne den. 130, blago 148, Trboveljska prem. družba den. 375, blago 380, zaklj.	375,	Združene papirnice	den. 112,
blago	120.	Založnice Itd.:	4H%	z-'St. 1. kr
dež. banke blago 17.
PRODUKTI.
Smrekovi in jelovi hlodi 4 tir dJž.. 25— 60 prem., franko nakl. post. blago 305, hrastovi napol suhi plohi 2 m, 3 m dolž., 80— 100 mm, od 20—50 cin širine, franko meja den. 1225, bukovi krlji, sveži od 2.25 in napr*	od 25 cm premera	napr.	la. franko
Flume	den.	400, deske III.	franko meja den.
520, hrastovi frizi 6, 7, 8 franko moja kol. 2 vag., den. 1500, blago 1520 zaklj. 1500, oglje la. vilano franko meja den. 1)5, pšenica domača franko Lj. den. 38(1, pšenica bačka, par. Lj. blago 430, koruza bačka, par. Lj., blago 330, koruza v storžih, bačka, par. Lj. blago 190, oves bački, par. Lj. blago 320, fižol ribničan, orig,, franko Lj. den, 500, fižol prepellčar, orig. franko- Lj. den. 450, fižol prepeličar čiščen bi n, franko Postojna, trans. den. 550, fižol mandalon, orig., franko Lj. den. 350, fižol rjavi, orig., franko Lj. den. 350, fižol ribničan, čiščen, b/n, franko IPostojna blago 615, laneno seme, par. LL den. 685, pšenična moka »0« Can-tavir, bačka, franko Lj. blago 605. pšenična moka »0« Palanka, bačka, franko, Lj. blage 620, jabolka za prešanje, franko nakl. post den. 60, jabolka sort. Ia„ franko nakl. post den. 225.
Zagreb, 17. oktobra. Devize. Curih 13.57—13.67, Praga 209.10—212.10, Pari* 3.70—3.75, Nev* York 69.90—70.90, London 317-320, Trst 307.50-310.50, Dunaj 0.09885—0.10085. Valute. Dolar 68 sedem osmink do 69 sedem osmlnk, lira 3,08.
Curih, 17. oktobra. Zagreb 7.35, Pariz 27.35, London 23.41. New York 321.75, Milan 22.75, Berlin U4, Praga 15.50.
Trst, 17. oktobra. Beograd 32,25-32.40, London 102.95—103.05, Pariz 120-120.50, New York 22.85—22.925, Curih 439 -441, Dunaj 0.T324—0.03227, Praga 68-6MJKL.
Beneška konferenca.
2e ob priliki otvoritve konference V Benetkah je opozarjal naš list na veliko važnost te konference za našo državo, specijelno za razvoj našega pomorskega prometa. Sedaj, ko so znani dogodki prvih dni na tej konferenci, ko smo videli nastop in pripravljenost italijanske delegacije in pa zlasti pisanje italijanskega tiska, ne obstoja za nikogar več niti najmanjši dvom, kaj hoče doseči Italija na tej konferenci.
2e sama sestava italijanske delegacije kaže vso intenzivnost volje Italijanov, da nam. pripravijo nov političen in gospodarski poraz. V italijanski delegaciji je zastopana cela nepregledna vrsta prvovrstnih strokovnjakov, ki jim niso znane samo zahteve In potrebe italijanskega življa, temveč ki izborno poznajo tudi naše razmere in načrte. Vsa ta armada strokovnjakov ima samo eno stremljenje: pripomoči do popolne nadvlade Italije na Jadranu in onemogočiti tudi najmanjši razmah našemu pomorstvu in naši državi In kar je najbolj značilno za Italijo, njene zahteve in za njen nastop: vse to hoče Italija doseči z našo lastno pomočjo; na beneški konferenci hoče Italija doseči naš politični in gospodarski samomor.
Ista tendenca odseva iz pisanja vsega italijanskega časopisja. Dasiravno se gleda fašistovsko in protifašistovsko opozicijonalno časopisje kakor pes in mačka, vendar je v tej točki edino. Vsi italijanski listi, pa naj si bodo vladni ah strogo opozicijonalni, so edini v tem, da mora pristati naša država na Italijanske zahteve, ki za nas ne pomenijo nič manj kakor samomor. Italija hoče rešiti Reko in Zader pogina, toda ne na ta način, da bi ona sama kot njiju sedanja posestnica, kaj storila za ti dve mesti, temveč tako, da bi morala naša država dovoliti na korist teh dveh mest ugodnosti, radi katerih bi bila konkurenca naših primorskih mest izključena. V glavnem bi morala dovoliti naša država na korist Reke take tari-farne olajšave, kakršnih niti Italija sama ni dovolila.
Sploh kažejo vse italijanske zahteve nepopisno arogantnost italijanske politike. Take vrste »dobrih in prijateljskih« odnošajev moramo brezpogojno odkloniti. Italija naj pomaga svojim mestom, kakor pač sama more in hoče
in kakor je njena dolžnost; zahtevati pa pri tem našo pomoč in sodelovanje v našo očitno škodo je pa popolnoma navadna nesramnost, kakršne se do-sedaj niti od razupite italijanske diplomacije nismo nadejali. Če bi naj bilo to predpogoj »dobrih in prijateljskih« odnošajev med našo Kraljevino in Italijo, potem je boljše, da teh odnošajev sploh ni. Vsaj za nas odločno boljše.
Naša javnost brez izjeme odklanja italijanske zahteve in je dolžnost naše vlade in dolžnost naše delegacije, da jih tudi brezpogojno odklonita. Mi rabimo naš Sušak in hočemo, da se bo razvil ter postal za nas to, kar bi po naravnem pravu morala biti za našo državo Reka. Kdor nam hoče to braniti, je naš sovražnik; kdor pa hoče to doječi še celo na tako neverjeten način, kakor hočejo Italijani na beneški konferenci, je nesramnež in z njim je izključeno vsako nadaljnje razpravljanje. Če bodo izgledale zahteve italijanske delegacije na beneški konferenci res tako, kakor izgledajo posamezni referati članov italijanske delegacije in kakor izgleda pisanje celokupnega italijanskega tiska, potem moramo odločno zahtevati, da naša delegacija prekine razgovarjanja in da se vrne domov. Sami si vendar ne bomo rezali mesa z živega telesa in si zadrgovali vratu. In to, pa nič manj, zahtevajo Italijani v svoji neverjetni nesramnosti Zato: Končajmo! Dovolj je italijanske predrznosti, dovolj našega popuščanja! Dolžnost naše vlade je, da naše Primorje podpira, ne pa da ga uničuje. Če hoče Italija rešiti svoja primorska mesta, ki so zapisana smrti radi tega, ker jih je okupirala Italija in jih iztrgala iz njih prirodnega ozadja, naj stori to s svojimi močmi s svojimi sredstvi. Mi tega ne moremo in ne smemo, ker bi sicer izročili neizbežnemu poginu naša pristanišča in ker bi s tem omogočil nadaljnje prodiranje italijanskega življa v naše ozemlje, ker bi se s tem zapisali popolnemu poginu. Tega ne smemo in tega ne sme dopustiti naša vlada, če je res n a š a. Vsaka koncesija v korist Italijanom bo nov poraz za nas, znamenje naše slabosti in življenjske nesposobnosti. Toda mi hočemo živeti, mi hočemo napredovati. Ob tej naši trdni volji se morajo brezpogojno razbiti vse italijanske zahteve.
Karel Kautskv.
SvetovnoznanI socialistični pisatelj <autsky je praznoval 16. oktobra svojo lederadesetletiiico in ob tej priliki se ie evropski svet simpatično spominjal dela velikega socialističnega bojevnika. Kaitl nihče od socialističnih pisateljev ni danes v socialističnem svetu tako priznan kot učitelj, kakor Kautsky. In ni torej slučaj, la je večina proslavljala Kautskega ob priliki njegove sedemdesetletnice kot učitelja, ki je teorije mojstrov znanstvenega 90cl-jalizma, Karla Manca in Friderika Engelsa približal razumevanju širokih mas.
Kautskega politično delo se lahko deli jv dva velika dela. Prvi obsega Tazprave, ■k! se tičejo teorije in njene delazmožnosti, drugi pa prikazovanje gospodarSko-zgodo-•vlnskih, splošno političnih in kultumo-hi-stOTičnih dogodkov oziroma razvoja v luči te teorije. Težko je reči, s katerim delom tega dela si je stekel več zaslug za socialistični svet: z deduktivno Tazlago teorije, ali pa z njenim neposrednim ponazorjen!em na dejstvih zgodovine. Večina se strinja v tem, da kljub dialektični ostrini v svojih teoretičnih razlagah, kljub neprekosljivi Jasnosti jezika in razvijanja misli prevladuje pomen razlage zgodovine.
Kot socijalnl ekonom je ostal Kautsky v bistvu učenec velikih mojstrov. Globoko je polmii njihove nauke, vendar ni nikjer pomembno šel preko njih. Ves dni* je bil kot socljai stičen zgodovinar. Tu leži njegova posebna znanstvena moč, kjer je bil samostojen znanstveni raziskovalec in je pomembne zgodovinske dogodke obvestil s popolnoma novo lučjo. 2e prvo večje historično delo Kautskega, njegov mojstrski spis
o	T. More in njegovih utopijah je samo po sebi učna knjiga zgodoVnskega opazovanja. Pred to je Izšel Kautskega spis o razrednih bojih v francoski revoluciji, katerega predmet je-našemu času veliko bližji, kakor pa življenje in boji Thomasa Mo-rea. Tej je sledila knjiga o gibanju pre-krščencev, ki opisuje vlogo predstraž pro-ietarijata v dobi razvijajočega se kapitalizma in izzveni v silno obrambo kruto umorjenih prekrščencev proti obrekovanju njim nasprotnih zgodovinarjev. Vsa ta dela vsebujejo dragocena poglavja o zgodovini modernega proletariata in njegovih prvih razrednih bojev, ki 90 v pristnem historičnem duhu prosta pretiravanj glede socialnega pomena teh bojev. Povsod presevajoča topla simpatija z bojevniki Kautskega ne ovira, da bi ne razkril nezrelost gibanja.
Hrvati in demisiia vlade.
»Hrvat«, glasilo Hrvatske Zajednice, precizira svoje stališče v uvodniku »Kralj in večina skupščine«. V tem članku se pravi med drugim: Davidovič danes pravzaprav ne ve. zakaj da je odstopil. Vladni program je kralj odobril. Program je vlada Davido-viča točno Izpolnjevala. Zakonski načrt proti korupciji je gotov, istotako tudi invalidski zakon. Veliko delo sporazuma se je ugodno razvijalo. Vse je potekalo torej v redu. Zakaj torej odstop? Besedilo ostavke pravi, da se naj vlada razširi. Ve se, da se s tem misli na vstop radikalov v vlado. Na dlani pa je, da je tako razširjenje vlade nemogoče. Radikali so uspeli, da so preko kralja vrgli vlado Davidoviča. Kaj sedaj? Pad vlade je osebno delo kralja. Nujno je, da se sedanje stanje čim preje neha. To se zgodi, če poveri kralj sestavo vlade parlamentarni večini. Vsaka druga rešitev bi pomenila državni udar. Volitve bi mogle biti rešitev samo tedaj, če jih vodi parlamentarna večina. Predvsem pa morata biti rešena dva zakona in sicer zakon proti korupciji in Invalidski zakon. Ce bi se v nasprotju s temi zahtevami vseeno postavil? koncentracijska vlada, potem sme biti ta vlada samo volilna. Toda Pašič in Pribičevič morata biti iz kombinacije na vsak način izključena. Vsled upliva radikalov ie postala situacija zelo napeta. V Zagrebu je bila sprejeta demisija vlade z besnostjo. Plamen nezadovoljstva, ki je začel že ugašati, je zagorel znova. Nismo učitelji gospodov v Beogradu, toda izjavljamo, da so Hrvati kompaktni In tudi tako silni, da so enako pripravljeni na mir ko tudi na boj !n vse njegove posledice.
Jutarnji list, ki hrta dobre zveze z Radičem, pravi: Ce poda demisijo vlada, ki ima v parlamentu večino, potem se ne more govoriti samo o ostavki vlado, temveč o globljem konfliktu. Vračamo se v dobo, ki je vladala pred tremi meseci, samo da je sedaj kriza težja. Za Izbruh krize ni bilo pravega povoda, ker so bila pogajanja ministra Petroviča v Zagrebu uspešna. Radikali so našli pota in steze, da izzovejo krizo še pred 20. oktobrom. Ce bi prejšnja vlada prebrodila ta datum, potem bi se obdržala. Ta dan sc mora po ustavi sestati skupščina in Izvolili bi se skupščinski odbori In skupščinsko predsedništvo, ki bi pripadlo vladi. To bi bilo največje važnosti, ker skupščinske predsedništvo imenuje predsednike volilnih odborov In s tem odločuje o svobodnih volitvah. Demisija vlade je dejstvo in vsi politični krogi so vsled nje resno vznemirjeni. Blok večine je popolnoma kompakten. Toda tudi v Beogradu ni demisija Davidoviča popularna. Kak utis bo
naredila demisija pri Slovencih in Hrvatih? Na to je najbolje odgovoril nek slovenski politik, ki je dejal, da take metode vodijo k radikaliziranju mas.
»O b z o r«, ki zavzema nekako srednje stališče med hrvatskimi in srbskimi skrajneži, piše: Dnevi vlade Davidoviča so bili šteti, ko je izjavil kralj, da se strinja z demisijo vojnega ministra. Tedaj bi moral Davidovič podati demisijo. Vlada g. Davidoviča je bila samo provizorična. Njena naloga je bila samo ta, da pripravi rešitev hrvaško-srbskega spora. To svojo nalogo je vlada Davidoviča celotno izvršila in dosegla, da je prišla HRSS v skupščino, iz strankarskih interesov pa je šel Davidovič dalje in za časa kraljeve odsotnosti hotel doseči za svojo stranko monopol za politiko sporazuma, pozabljajoč pri tem, kako je prišel do vlade. Tedaj je njegovo delo pričelo izgubljati zaupanje krone. Pogajanja za vstop HRSS v vlado so se pričela brez pristanka krone. Ta politika mimo drugega ustavnega faktorja pa ni uspela. Ze tedaj je mogel Davidovič konstatirati, da kralj ne odobrava njegove akcije za vstop HRSS v vlado. V tem Je kal kraljevega nezaupanja. Nato so prišle še popolnoma nepotrebne Radičeve opombe o vojski, ki so samo okrepile nerazpoloženje pri srbskem narodu. Tudi iz besedila ostavke se vidi, da je preuranjeno govoriti o krizi sporazuma. Radikalna stranka je izjavila, da je za sporazumno politiko. Naravno je, da se po petletnih izkušnjah ne more sprejeti radikalne izjave s popolnim zaupanjem, toda napaka bi bila, če bi se že naprej odrekla radikalom dobra volja. Eno se mora radikalom brezpogojno priznati in to njihov zmisel za realnost. Za časa zadnjih treh mesecev pa so radikali spoznali, da ni samo njihova beseda merodajna in da je tudi to mogoče, da odlete iz vlade. Zato je mogoče, da je metamorfoza radikalov od Bieline pa do sobotne seje Iskrena. Nastop proti radikalom more samo koristiti PP režimu, kar gotovo m namera HRSS. Dolžnost HRSS je, da ne propusti niti ene mogočnosti za sklenitev sporazuma in to tem bolj, ker je sama nagiašaia, da se more skleniti sporazum samo z večino srbskega naroda. Sedanjo krizo je treba presojati realno in potem je mogoče, da bo rešena pravilno in da bo začetek druge in končne etape sporazuma.
Listi, ki pišejo v zmislu intencij nacljo-nalnega bloka odobravajo seveda celotno sedanji položaj in ker se njihova pisava popolnoma krije z »Jutrom«, zato njihova mnenja ne navajamo posebej.
K angleškim volitvam.
Zgodilo se je skoraj neverjetno in Mac Donald je moral podati ostavko. V vseh krogih so pričakovali, da bo v zadnjem momentu pravilno ocenil situacijo in sprejel dalekosežni kompromisni predlog liberalnega voditelja Asquitha. Toda v zadnjih 36 urah se je sicer mirni In objektivno misleči Mac Donald prelevil v prej nepoznano, nervozno osebnost In danes si ubijajo politiki in žurnalteti glave, kal je povzročilo to spremembo.	'
Morda Je res, da telesne neprijetnosti včasih marsikaj zakrive. Ministrski predsednik je trpel na zobobolu In moral sl je pustiti izruvati zob, kar se v Angliji napravi s popolnim omotenjem bolnika, kar vpliva na pacijenta še drugi dan. Takrat je Mac Donald pisal svoj čudni govor, ki ga je govoril na strankinem zborovanju in mislil le na navidezno potrebo novih volitev in napadel je svoje nasprotnike kakor kakšen volilni govornik malega okraja. Najboljši angleški iist, ki je zmirom zagovarjal Mac Donalda, je ob tej priliki pripomnil, če bi kakšen urednik napisal podobne opazke, kakor jih Je takrat izrekel Mac Donald, bi bil takoj poklican na sodišče in težko kaznovan. Mac Donald Je zabranil zbornici, da izvaja svojo ustavno pravico in znano glasovanje in poraz vlade Je bil rezultat te trmoglavosti.
Spodnja zbornica je odrekla Mac Do-naldu zaupanje in zdaj naj odločijo državljani, če ga zasluži ali ne. In državljani imajo ravnotako malo veselja do te cam-pagne, kakor poslanci. Niti enega poklica ni v deželi, ki bi pozdravljal nove volitve in zdi se obenem, da uspeh volitev ne bo . rodil takih bistvenih sprememb, ki bi Izzvale temeline spremembe. Konservativna ostane najbrže še nadalje najmočnejša stranka. In logično določena za vlado. Toda trenutna konstelacija v Angliji kaže. da nobena od vseh treh strank ni tako malo pripravna za vlado, kakor baš konservativna. Dočim je namreč delavska vlada pri
zares velikih in važnih vprašanjih lahko računala na pomoč liberalcev, bi bila konservativna vlada v vseh principijelnih vprašanjih poražena od obeh strank. Konservativna stranka bi torej sestavila vlado le v tem slučaju, če bi imela v spodnji zbornici večino svojih lastnih somišljenikov.
Da bi liberalci in konservativci tvorili koalicijo, je po povojnih izkušnjah Izključeno. Tak eksperiment bl pri prihodnjih valitvah zbrisal liberalno stranko s površja.
Preostaja druga možnost:	vlada libe-
ralcev. ki bi jih v vseh vprašanjih napredka (ne pa pri budžetu) podpirali delavci. Ce se pa liberalna stranka, kakor pričakujejo, oslabljena vrne v zbornico, in bo imela manj kakor 156 mandatov, bi bila premalo reprezentativna in bi liberalna vlada sploh ne mogla zasledovati trdno začrtane politike.
Na koncu vseh računov in na čelu vseh izgledov stoji torej možnost, da se vrne Mac Donaldova vlada. Ta ni niti strankarsko politično, niti konstitucijonelno logična, dasi se vrne delavska stranka kljub nezaupnici le približno enako močna. Toda konstelacija sistema treh strank dopušča to rešitev kot trenutno najverjetnejšo.
OBLEKE
narejene najvetla
Izbira
samo v trgovini O. BERNATOVIC
MESTNI TRG 5
Georg Purceile:
V vlaku.
Pero Je vstopil s svojo ženo v vlak In naglo preletel z očmi vse potnike v kupeju. Nenadoma se je zdrznil in neopaženo zadrhtel. Lahka Tdečica se je pojavila na njegovem obrazu. Spoznal je žensko, ki Je sedela njemu vis-a-vis.
Kljub temu, da pet dolgih let ni videl gospodične Irene, ki je bila njegova strojepiska v ministrstvu, vendar Jo Je na prvi pogled poznal. Imela je podolgovat, nežen obraz, ki Je zardel ob najmanjšem vznemirjenju, mala, rožnata usta, a izpod malega klobučka so ji gledali plavi lasje.
Tudi ona ga Je spoznala. Opazil Je takoj, da se je vznemirila, da »o ji povešene trepalnice zadrhtele in da so se ji na od* prti knjigi skrčili prsti, oni prsti, ki jih je on nekoč gledal, kako so brzeli po tipkah pisalnega stroja.
Da bi prikril zadrego, Je vzel Pero iz potnega, kovčeka vozni red in ga odpri, pa je zapazil poleg Irene štiri- do nega dečka, ki je mirno sedel pre-nih rok. živahne oči tega dečka so bile »rte v Perovo ženo. r Perova žena ni imela otrok, vendar jih Je oboževala. Vselej, kadar je videla kakega otroka, se ni mogla premagovati, da ga ne bl ljubimkala in se trudila, da ga pridobi Redkokdaj se je zgodilo, da ji ne bi uspelo. Mali otroci zelo dobro čutijo simpatijo, katero vzbujajo in se po nagonu jrlbilžuieio onim. ki jih ljubijo; Deček st
le že smehljal Perovi ženi, dasi si je Irena očivldno prizadevala, da prepreči vsakršno zvezo med njima.
»Pero, bodi miren!« ie dejala s tihim, mehkim glasom, ki ga je oni drugi Pero dobro poznal,,
»Nisem jaz nemiren, mamica, ampak ona gospa,« je odvrnil otrok.
Na te otročje besede sta se zasmejali obe ženi in to ju je zbližalo.
»Pustite ga,« je dejala s prosečim glasom Perova žena. »Tako prlkupljlv In prisrčen deček je.«
Gospodična Irena je odgovorila:
»Nasprotno, zek) nezanesljiv je in celo divji. NI njegova navada, da bi se komu nasmehnil. Bržkone ste mu bili vi tako! všeč.«
Pero ni dvignil oči od voznega roda In je sanjal... Sanjal Je o tej Ireni, ki je nekega dne stopila v njegovo življenje kot vihar in ki Je prav tako zopet odila, preden jo je popolnoma spoznal. Prvi hip se mu ie zdela plemenita, Inteligentna, naobra-žena, s tenkim umetniškim čustvovanjem in precejšnjo količino ironije. V začetku sta v ministrstvu prijetno kramljala in odkrila mnogo skupnih nagnjenj, pojmov o življenju in mišljenja o ljudeh...
Nežna simpatija ju je vedno bolj združevala in nekega dne...
Ognjeni, a tajni roman je trajal kakih 6 mesecev in njuni telesi sta se veliko tesneje združili, kot sta se spojili duši. Nekega večera je odšla ona na poziv svoje tete »roč. Obiiubila mu ie. ds mu bo pisala.
ali pozneje ni nikdar slišal nič o njej. Dolgo časa je žaloval za njo. Dolgo mu je lebdel pred očmi njen lepi, nežni obraz in čutil je na sebi pogled njenih oči, ki 90 po svoji svežosti In milini 1 ahko tekmovale z očmi najdovršenejših lepotic.
In glej! Danes se je nepričakovano srečal z njo v vlaku.
Dvignil je oči, da bi vide.l katero knjigo čita ona. Bil je poslednji roman nekega pisatelja, ki sta ga občudovala oba. Obvzela ga je želja, da se ji zahvali za zvestobo.
Na njegov ukazovalni pogled sta se dvignili dve dolgi trepalnici In pokazala sta se dva kristalna vira. Trepalnice so zadrhtele in bisera sta Izginila pod tenkimi, tajinstveniml prameni.
V	času te nagle in velike drame, ki se je odigravala v njegovi duli, sta se Perova žena in deček že prav dobro sprijateljila in se živahno pogovarjala.
»Poglej ga, kako lep deček Je to!« je dejala žena možu.
Zagledal se je v otroka. Dlven obrazek. Toda kje Je videl to kodrasto glavico? In ta pogled? Ta smeh? Zakaj je klicalo dete Ireno za mamo? Pa ne ko bl...
»Gotovo potuješ k ateku?«, je vprašala dečka Perova žena.
»Nimam ateka!«, je odgovoril deček. Takoj se je vmešala v razgovor »mama«.
»Mali Pero ne pomni očeta. Oče mu Je umrl, preden se je Pero rodil.«
Te besede so padle težko, kot lopate prsti na mrliško krsto.
Sočutni pogledi Perove žene so zadeli mlado vdovioo.
Vlak ie vozil v postajo. Mlada žena s» je dvignila.
»Izstopite najprej vi, gospa; moj mož vam bo podal dečka!«
Irena se je v znamenju hvaležnosti nasmehnila.
Ko je Irena izstopila, je veliki Pero vzel malega Pera (ona Je torej želela, da dobi otrok njegovo Ime) in ga tako močno pritisnil k sebi, da se Je začudeni otrok okrenil Iu ga pogledal.
»Na svidenje, gospa!«, je zaklical Pero skozi okno.
»Z bogom,« je šepnila ona skozi zobe.
Nekoliko časa Jo je Pero spremljal s pogledi, a slednjič se Je izgubila v gruči ljudi, ki se jim je mudilo. Vrnil se je v svoj kot in vlak je odsopihal dalje. V kupeju sta ostala sama z ženo. Mračilo se je. Bil je tisti nejasni čas, ko se nemirne duše vračajo v preteklost in se čutijo tako majhne v tujem življenjskem viharju. Ne morejo se ubraniti mučnih utisov mraka, kakor tuge,. plahosti, gnjeva in grižnje vesti...
Po daljšem molku je spregovorila Perova žena nežno:
»Čudno, kako me je ta otrok osvojil. Zdi se mi, da sem ga nekje že videla. Morda v kakem albumu...«
Pero, ki je sedaj vedel, kdo le bil ta otrok, je dvignil knjigo tako visoko, da ie imel popolnoma zakrit obraz...
Politične vesti.
= Vladna kriza na Švedskem. Ko se je kralj posvetoval s predsednikom parlamenta in načelniki posameznih strank, je poveril znanemu socialističnemu vodji Brantin-gu sestavo vlade. Branttng je mandat sprejel In bo sestavil popolnoma socialistično vlado.
= Vahabiti v Meki. Glasom poročil so vdrli Vahabiti v Meko in zasedli mesto, kjer vlada doslej mir. Vahabiti so obljubili, da prevzemajo garancije za varnost tujcev v Meki in da ne bodo napadli Djidde.
= Premirje v Šangaju končano. V kantonih so izbruhnili živahni boji. V San-gaju je potekel rok premirja, ki je nastopilo po porazu Tsekiangovih čet. Hupehove čete so se združile z razbitimi Tsekiangovimi oddelki. Polk Hupebovih čet, ki so se borile pri kolodvoru, je naenkrat zapustil svoje linije, se z železnico pripeljal v mesto in zasedel arzenale. Vodstvo je prevzel general Hsu Chut Seng, ki je bil tam skrit. Pod njegovim poveljstvom so se zbrale Hupehove in Tsekiangove čete in te dni pričakujejo novih bojev. General Hsu trdi, da dobi zadostno sredstev in municije iz okolice.
—	Amerikanskl krediti nemški industrUL Zaradi podelitev zlatih kreditov Evropi se je stvorila amerikanska korporacija, ki najprej dovoli 100 milijonov zlatih mark kredita nemški industriji. Za poznejši čas namerava ta korporacija še druga posojila Evropi. Vsi nemški krediti bodo dani posredništvom zaupnikov in so krediti posameznim firmam izključeni.
Prosveta.
Koncert tenorista Josipa Rijavca v Mariboru se je vršil v pondeljek 13. okt. pri dobri zasedbi v Nar. gledališču. Simpatičnega pevca je publika navdušeno pozdravljala, posebno pa še po vseh točkah, ki Jih je zapel nadvse lepo. Lajovčeve skladbe je podal s toplino in s pravim razumevanjem vsebine. Največji uspeh je pa dosegel z arijami Iz opere Manon, Gianni Schicchi, Car-men in Rigoletto. Prijetni lirični glas je vstvarjen za opero, za čustva, ki se dramatično izražajo v vsebini in glasbi. Posebno pažnjo polaga na čisto Izgovarjanje in na akcentiranje, kar upliva na poslušalca zelo ugodno in ga potegne popolnoma za seboj, da živi z vsem duhom s pevajočimi občutki. Po Izčrpanem sporedu so poslušalci ostali na svojih sedežih in živahno klicali Z aplavzom. Ponovil je zadnjo točko Leoncavallo-vo: Mattinato in dodal arijo iz Tosce »Lu cean le stele...« Dolgi apiavz je prekinila težka zavesa in z zadovoljnostjo se bo poslovil pevec iz prijetnega Maribora. —sek.
Mariborsko občinstvo opozarjamo na koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane, ki se vrši v pondeljek, dne 20. t. m. zvečer v GOtzovi dvorani. Na vzporedu so umetne pesmi skladateljev Adamiča, Lajovica, Ravnika in Binlčkega ter jugoslovenske narodne pesmi v harmonizacijah Dobroniča, Žganca, Deva, Adamiča in Mokranjca. Agilno društvo, ki se potrudi na našo severno mejo, zasluži n» pondeljkovem koncertu obilen poset
Šport.
NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME.
Ljubljanski derby — Ilirija : Primorje.
V	nedeljo doseže letošnja prvenstven* sezona svoj višek. Po več kot enoletnem razdobju si stopita zopet nasproti v boju za točke stara, več kot samo športna rivala Ilirija In Primorje. Še vsako srečanje med obema srditima nasprotnikoma je pomenilo za našo javnost pravcat nogometen derby. Da je to res, je pač najbolje dokazalo veliko zanimanje in obisk, ki je bil za nai« razmere vedno naravnost sijajen ter v zadnjem času prekašal vse internacionalne prireditve. Leto je že zdavnaj preteklo, kar sta si stala Primorje in Ilirija zadnjič v prvenstveni tekmi nasproti. Po lzvanredno napeti In žilavi borbi je izvojevalo Primorja naravnost senzacionalno zmago ter s tem zadalo Iliriji prvi poraz na lastnih tleh od domačega moštva. Od takrat pa do danes se Je situacija precej spremenila. Ilirija kal* v splošnem še vedno eno in isto lice. Kljub njeni nestalni formi stoji danes skoraj na isti stopnji moči. Precej drugačna je situacija na nasprotni strani. Primorje Je mei tem gostovalo eno leto v IL razredu, v katerem sl je zopet priborilo prvenstvo tej nato zopet napredovalo v I. razred. Ta odmor v II. razredu mu je bil zelo koristen Moštvo se Je spopolnilo ln osvežilo z čisto, mladimi, toda zelo talentiranimi Igralci tako, da kaže danes na zunaj čisto drugo lice. Uspehi niso izostali. To mlado moštvo se bori danes s takim elanom in ambicijo, da do danes še ni poraženo ter zavzema v tabeli zelo ugodno pozicijo. Te lastnosti so, ki najbolj odlikujejo pomlajeno Primorje. V nedeljo si bosta torei stala nasproti rutinirano, tehnično visoko stoječe moštvo Ilirije in pa mlada, toda Izrazito borbena enajsterica Primorja. Dani so torej vsi pogoji za lepo, visokostoječo in napeto igro, v kateri ima Ilirija vsekakor večje šance na zmago, za katero bo pa Primorje zelo trd oren.
Druga prvenstvena tekma teg« dne se vrši v Mariboru. Ljubljanski Hermes igra proti S. V. Ra pl d. Zelo težko stališče bc imel tu Hermes. Nahaja se v silno nestalni formi, ko pokaže naenkrat vse svoje velike zmožnosti, a takoj nato povsem izpre-že. V Ljubljani je sicer porazil S. K. Maribor, toda srečanje z Rapidom ni tako enostavno. Rapld je na lastnem prostoru silno težko premagljiv In posebno sedaj, ko bo zastavil vse svoje sile, da se po dosedanjih porazih že enkrat dobro odreže napraiB Ljubljančanom.
Ilirija old boys : Sokol L Ker se je &
t. ra. prva nogometna prireditev v korist sokolskega doma na Taboru vsled deževnega vremena Izjalovila, se tekma med nogometnim moštvom Sokola I. in old boys-moštvom SK Ilirije ponovi v nedeljo, 19 t. m. ob 11. uri dopoldne zopet na športnem prostoru	P,ri	drž. kolodvoru. Prva
tekma je vkljub deževnemu vremenu pokazala, da ji ne gre zgolj dobrodelen namen, temveč da ima tudi precej športne vrednote. Obe moštvi sta se medtem izpopolnili ie % nekaterimi novimi močmi, v glavnem pa nastopijo na strani Ilirije tudi tokrat sami športniki, ki so še nedavno stali v ospredju slov. nogometa (tako Pelan, Betetto, Kavšek. Deržaj, Slave. Soklič, Kušar, Valai*k, dr. Majcen itd.), na strani Sokola L pa znani telovadni prvaki ljubljanski (Derganc, Turk, Zupan, Lovšin Itd.). Pol' ure pred tekmo se vrši na športnem prostoru promenadni koncert vojaške godbe. Predprodaja vstopnic v trgovini J. norec.
Dnevne vesti.
ft Or. Franjo Rosina.
Slovenijo, zlasti pa slovenski Štajer je Zadel težak udarec: dr. Franjo Rosina je hmrl
Vse svoje življenje je posvetil dr. Fra-fllo Rosina delu za narod in njegovo delo bistveno pripomoglo, da je vzdržalo slovenstvo ob severni meji tudi v najtežjih Sasih v neravnem boju z nemštvom. Ni Wo pomembnejšega društva na Štajerskem ta ni bilo narodnega pokreta, v katerem ne bi aktivno sodeloval dr. Rosina in pripomogel k njegovemu uspehu. Zato bo v zgodovini slovenskega Stajerja zavzemal fta. Rosina vedno častno mesto.
U Odločen in neustrašen Je bil pokojni (%• Rosina in primer moža, ki 3lovi po svo-iera značaju. Zato je užival dr. Rosina spoštovanje nasprotnikov ravno tako ko svo-flt najožjih pristašev. V tem oziru je bil dt. Rosina vreden sodobnik pok. dr. Tavčarja In v marsičem bi se moglo reči, da 1* bil na Štajerskem dr. Rosina to, kar Je $0 na Kranjskem dr. Tavčar.
Pokojni Rosina je bil rojen 1. 1863 v Leskovcu pri Litiji. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani, pravne pa na Dunaju. Po dovršenih študijah je vstopil kot kcnci-pijent v pisarno dr. Slanca v Novem me-štu. Skoraj pa se je preselil v Celje in Vstopil v pisarno dr. Semeca. Leta 1895. le položil odvetniški izpit in se nato naselil kot odvetnik v Ljutomeru. Tu je ostal db leta 1904, ko se je preselil v Maribor.
2e kot dijak se je pokojnik Živo cani-.taal za politično življenje in bil tudi pred-»ednik akad. društva »Slovenija.. Zlasti Uspešno pa le posegel dr. Rosina v politično življenje štajerskih Slovencev in bil 'to za časa svojega bivanja v Ljutomeru izvoljen za deželnega poslanca. Pokojnik ;ta bil izvrsten govornik, kar ga je zlasti Usposobljajo za politično življenje. Sijajno 10 koristili narodni stvari tudi njegovi dopisi v »Domovini«, kjer je z ostro 'ronijo bičal štajersko nemškutaTijo.
Posebne zasluge si je pridobil pokojni dr. Rosina kot Sokol. Kamor je prišel dr. Rosina, tam je bilo sokolsko društvo skoraj ustanovljeno. Tako je ustanovil Sokola v Novem mestu in Mariboru. Sokolskemu delu je posvetil dr. Rosina vse svoje delo. Bil je celo vrsto let starosta mariborskega Sokola in tudi leta 1914, ko je razvil mariborski Sokol v Rušah svojo zastavo in ko !• nastopila avstrijska vlada z vso brezobzirnostjo proti vsem prirediteljem te na-*®dne slovesnosti. Kakor mnogi drugi ro-doljubl, tako le bil tedaj tudi dr. Rosina '°dP6lJan v graške zapore, kjer sl jc naspal težko bolezen, ki je povzročila njegovo prerano smrt.
Odlično vlogo je igral dr. Rosina ob prevratu, ko je bil zvest sodelavec generala Majstra pri osvoboditvi slovenskega Maribora. Tu sl je stekel posebnih zaslug.
Hvaležno se bo spominjala dr. Rosine tudi slovenska mladina. »Dijaški Dom« v Mariboru je' ustanova dr. Rosine in do svoje smrti je b3 dr. Rosina najboljši podpornik ta prepotrebne ustanove.
Po vojni le pričel dr. Rosina hirati. Oraški zapori »o zlomili njegovo krepko upravo. Iskal Je zdravja v Rogaški Slatini, v Ljubljani in končno na Dunaju, toda vsa travniška pomoč Je bila zaman, ker preveč ec je zarrizla v njegovo telo vlaga *vatrijske Ječe.
Vse svoje življenje le posvetH dr. Rosina delu za narod hi zato se bo slovenski narod z globoko hvaležnostjo spominjal
Rosine.
Večna slava spominu dr. Rosine!
— Iz sodne službe. Za višjega državnega pravdnika v Ljubljani je Imenovan dosedanji prvi državni pravdnik v Novem tnestu dr. Anton Kremžar. Upokojen je višji državni pravdnik v Ljubljani Andrej Jeglič.
V	— Pogozdovanje v Južni Srbjl. Minister šum in rud Je odobril kredit v znesku 100.000 Din za pogozdovanje neposredne okolice Skopila ln 50.000 Din za pogozdo* ataaje vaTdarske klfsure pri Velesu.
'	— Ukinitev stanovanjskih uradov? Po
(Poročilih iz Beograda namerava ministrstvo ** socljalno politiko ukiniti vse stanovanjce urade ta njihove funkcije prenesti na “upravne oblasti I. vrste.
— Zaplenjena CilUer-Zeltung. Zadnja .številka ClUier-Zeitung je bila zaplenjena *adi priobčenega članka »Deutschtum in Ju-.goetovlen«. Chmek je bil ponatisnjen Iz »MOnchener Neueste Nachrlchten« in obrav-S?.vj} .vprašanje obmejnih Nemcev ter za-
da pripade Maribor z okolico in vs* Dravska dolina nemški državi, češ, da Barodne meje ie niso definitivno določene.
— Velik požar v Subotici. Te dni je v Subotici Izbruhnil požar v hiši veleposestnika Ivana Seidela. Požar je trajal od 10. ure dopoldne do poznega popoldneva. V tel hiši Je bila novovrbaška tiskarna »TIpo-,grafija«, ki je bila popolnoma moderno urejena in je tiskala nemške knjige. Škoda *naia več milijonov dinarjev.
— Most se Je podrl. Iz Sarajeva poro-Sajo: Te dni Je sarajevska policija zvedela, da je nekdo našel v Miljacki blizu klavni-ikega moeta človeški embrio, dolg približno 15 cm. Ko je odšla na lice mesta policijska komisija, se je nabralo na mostu precej ljudi Nenadoma pa se je most s strahovitim pokanjem in hreščanjem podrl. Blizu 20 oseb, ki so bile na mostu, je padlo 3 do 4 metre globoko v vodo. 15 ljudi je lahko, a
4	težko ranjene. Policijski zdravnik, ki je bž s komisijo, je nudil ranjencem prvo pomoč. Preiskava Je ugotovila, da je bil most popolnoma trhel.
— Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 18. uri v Prostorih društvenega doma »vinsko trsr*-
Ljubljana, dne 17. okt.
tev«. Svira godbeni odsek tukajšnjega Glasbenega društva. Člani in prijatelji Sokola so vljudno vabljeni, da se prireditve številno udeleže.
— Vesela vdovica iz Ivankovega. Lepa, mlada in vedno vesela je bila in ni je manjkalo na nobeni veselici ali prireditvi. Vsako priliko je porabila, da se je pokazala v svojih dragocenih oblekah. Vabila je goste v svoje stanovanje, kjer jim je razkazovala lepo in drago pohištvo. Pri njej so bile cele zaloge najboljših vin in likerjev. Sosedje so se čudom povpraševali, odkod Hra-mostovl vdovi vse to; saj je bilo vendar znano, da je bil njen pokojni mož siromak in da ji ni zapustil ničesar. Še bolj pa so se čudili, ko so prišli nekega lepega dne v vdovičino stanovanje orožniki, zvezali njene bele, nežne ročice in jo odvedli v Vinkovce. Ugotovilo se je namreč, da le lepa vdova sporazumno z nekim kurjačem kradla v nekem mlinu moko kar na debelo. V njenem stanovanju so našli nič mani kot 19 velikih vreč najfinejše moke.
— Samo en predsednik ie v Cehoslo-vaški. Praška »Tribuna« poroča, da je notranje ministrstvo izdelalo zakonski načrt, po katerem bo odpravljen iz javnega in privatnega službovanja naslov »predsednik« in ostane ta naslov le predsedniku republike.
— Slovenski Pravnik. Izšel je ravnokar dvojen snopič našega pravniškega glasila, ki obsega št. 7 do 11. Široko zasnovana razprava univ. prof. dr. Kreka »Organizacija sodišča po najnovejšem zakonskem načrtu« je v tem snopiču završena. Kot dodatek ji je pridejan zakonski načrt. Naslednji članek univ. prof. dr. Ujčiča »Umetni splav in cerkveno pravo* je aktualen baš sedaj in prinaša nekaj luči v to vprašanje, ki se po novlnah običajno obravnava samo enostransko. Članek B. Romiha
0 zastopniških stroških zasebnega udeleženca pa je prispevek k vsakdanji kazensko-pravdni praksi. Poleg književnih in raznih vesti Je pride.ianih snopiču lepo število kazenskih odločb.
— Pogreb in oporoka Anatem Franca. Svečani pogreb Anatola Franca bo jutri, v soboto. Pogrebnim svečanostim bo prisostvoval predsednik Doumerque z vsemi ministri. Oporoka velikega pisatelja obsega samo 5 vrstic. Vse svoje imetje je zapustil ženi in bližnjim sorodnikom.
— Nesrečna ljubezen. Včecaj proti večeru se je hotela usmrtiti v Zagrebu neka 17 letna deklica na ta način, da se je v Vlaški ulici vlegla na tramvajske tračnice in mirno čakala, da jo tramvaj povozi. Slučajno jo je zapazil neki detektiv, ki je prihajajočemu tramvaju dal znamenje, naj ustavi. Nato je detektiv povabil mlado samomorilko s seboj na policijo, kjer je Izpovedala, da se je prejšnji dan skregala s svolim zaročencem, k} je stanoval kot podnajemnik pri njeni materi, a se je po prepiru z njo takoj preselil drugam. Neverjetno je, s kakšno hladnokrvnostjo in ravnodušnostjo delajo mladi ljudje samomore, ki se z vsakim dnem množe. Beda in nesrečna ljubezen pa sta generalna motiva, iz katerih gredo nesrečneži v prostovoljno smrt Pač znamenje slabih časov v vsakem oziru.
— Strašne letalska nesreča. V Rovlgno je padel te dni aeroplan na teraso neke hiše in ranil tri mlade deklice. Pilot si je razbil glavo, a mehanik Je zgorel. Vsled eksplozije motorja je nastal velik, požar, ki/ je upepelil hišo in ogrozil tudi sosednja poslopja.
Sokol I. Prosvetni odsek priredi v soboto, dne 18. oktobra ob 20. uri predavanje v društvenih prostorih na Taboru. Predava g. Josip Zupančič. Predmet predavanja je: »O španski inkviziciji.« Bratje in sestre, udeležite se predavanja, ki je zelo zanimivo in poučno, vsi! Zdravo.
— Epohalna iznajdba za rast las. Po vsestranskem, dolgoletnem raziskovanju je slednjič iznajdeno sredstvo, ki sigurno deluje na rast las in jih ščiti pred izpadanjem ter pred prhljajem. Ljudje, ki so dosedaj vsa mogoča sredstva uporabljali v ta namen, toda brez uspeha, so dosegli s tem patentiranim sredstvom tak uepeh, da so popolnoma plešasti v roku 5 do 6 tednov z eno kuro dobili lase, kar spričujejo mnogobroj-ne priznanice in zahvalna pisma, ki so vsakomur na razpolago v vpogled v »Leda« laboratoriju. Za eno popolno kuro zadostuje ena škatljica, kateri Je priloženo navodilo za uporabo in se razpošilja po poštnem povzetju za 100 Din in 10 Din za poštnino. Naroča se pri Kozmetičnem laboratoriju »Leda«, Zagreb, poštni predal 35.
Zakaj ne sporočite Vašega cenj. naslova upravi »Preroda« in »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10, da dobite dva lista brezplačno na ogled?
Ljubljana.
1— Českoslov. Obec v Ljubljani. V so-botu 18. t m. u restauracl u Mraka večfrek
na rozloučenou z odchazejicfmi členy pi. Osvaldovou a p. Chvojkou. Prosfme o hoj-nou dčast.
1— Dodatno k razpisu adaptacijskih del v mestni plinarni se razglaša, da se bodo oddajala vsa obrtniška dela posameznim obrtnikom v izvršitev.
1— Prostori gostilne »Činkole« v Kopitarjevi ulici so jako okusno in udobno nanovo preurejeni, na kaT opozarjamo cenj. stalne goste in p. t. občinstvo.
t— »Ljubljanski Sokol« naznanja tužno vest, da je preminul njega dolgoletni Član, brat Ubald Trnkoczy pl. Zaszkal ter poživlja svoje članstvo, da se udeleži pogreba. Ki se vrši v soboto 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz evangeljske cerkve, v čim večjem številu. Kroj civilni z znakom.
*— Knjigovodski tečaj za svoje članstvo Priredi Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, če se oglasi dovolj interesentov. i(vlLave spreiema do najkasneje 20. oktobra
1 " vsak dan od 6. do 7. ure zvečer (ob sobotah od 12. do 1. ure opoldne) društvena pisarna Gradišče 17-1. nadstropje.
I— Umrli so v Ljubljani. Josip Kržin, sedlar, 46 let. — Rado Medič, trgovec, 38 ta*-*— Antonija Nardin, zasebnica. 82 let.
— Ivan Gerkman, pleskarjev sin, 2 dni. — Helena Žnidaršič nadučiteljeva vdova, 59 let. — Josip Gerževič, delavčev sin, 2 dni.
— Frančiška Breindl inženerjeva vdova, 74 let. — Slavica Andlovič, mizarjeva hči, 3 mesece. — Marija Klančnik, hči uradnega sluge, 4 mesece. — Adolf Reich, tovarnar in posestnik, 67 let. — Marija Hafner, mizarjeva žena, 58 let. — Fran Križaj, posestnikov sin, 28 let. — Albert Hladnik, sin železn. delavca, 3 mesece. — Fran Še-tina, vrtnar, 82 tat — Martin Babnik, po-
sestnikov sin, 6 tednov. — Marija Brajer, hči zasebnice, 16 mesecev. —. Ana Brovet, strojnikova vdova, 84 let. — Antonija Gregorič, zasebnica, 48 let. — Slavka Sa-mogyI. sodnikova žena, 28 let. — Jera Dolinšek, gostačeva žena. 70 let. — Fran Stare, delavčev sin, pol leta.
i— Tatvina pohištva. Ga. Marija Remic. trgovčeva soproga je stanovala približno eno leto pri g. Glzell Plaskan na Starem trgu kot podnajemnica. Del pohištva je shranila v podstrehi. Ko je šla meseca aprila svoje stvari zopet enkrat pogledat, je opazila, da jih je nekaj zmanjkalo, med drugim postelja iz trdega lesa, žimnica na vzmete, nočna omarica z mramornato ploščo itd., v skupni vrednosti 2500 Din. Policijske poizvedbe so dognale, da je pohištvo ukradla najbrže g. Plaskan, ker je prodala tudi nekaj lastnega pohištva. Aretirali so torej njo in starinarico Marijo Pre-kuhovo, ki je bila osumljena, da je ukradene stvari kupila. Pri hišni preiskavi niso našli ničesar, vendar se je nabralo toliko obremenilnega materijala, da so izročili obe sodišču. Prva obravnava je bila preložena na 22. t. m. Policija med tem ni mirovala, opazovala je obdolženkl in v ugodnem trenutku je izvršila zopet hišno preiskavo v stanovanju Prekuhove v Veliki Čolnarski ulici ter — našla vse ukradene stvari.
1— Žepar. Karol Špindler, roj. 1. 1885 v Ljubljani je 64 krat predkaznovan lndividuj. Dne 15. t. m. je prenočeval možakar v Florjanski ulici pri »Amerikancu« na senu. Slučajno je spal tam tudi čevljarski pomočnik Jos. Kračman. Ko se je Kračman zjutraj prebudil, je opazil, da je njegov sonočeva-lec izginil ne da bi se bil poslovil. To se mu je zdelo sumljivo, zato je pogledal, če ni izginilo s Špindlerjem še kaj druzega, in ugotovil je, da mu je zmanjkal stodinarski bankovec, slonokoščen čibuk In glavnik, ta-lko, da ima nad 200 Din škode. Prijavil je zadevo policiji, ki je Špindlerja danes zjutraj cb treh po naključju dobila v roke. Špindler je šel namreč brez gospodarjevega dovoljenja na dvorišče neke gostilne spat. Zato je bil aretiran in pri tej priliki se je ugotovilo, da ga »iščejo«. — Pri zaslišanju je dejal, da je »trgovski potnik In zastopnik raznih tvrdk, ki jih noče Imenovati«.
1— Policijsko prijave. Goljufija 1, kaljenje nočnega miru 2, pijanost 1, prestopki cestnega policijskega veda 11, prekoračenje policijske ure, nezgode 2, prestopki zglaše-valnlh predpisovl, prepir l .
1— Aretacije. Radi tatvine in postopanja 1, radi pijanosti 1, radi beračenja 1.
1— Kavarna »Jadran«. Vsak večer damski koncert. Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se priporoča Zima, kavarnar.
—	Gasilski koledar za leto 1925 je izšel v priročni žepni obliki in s prav bogato vsebino. Med drugim se koledarček v toplih besedah spominia 60 letnice gasilskega staroste g. Frana Barleta, dalje razpravlja o potrebah enotne gasilske organizacije in prinaša tudi dve gasilski Igrači kateri je spisal g. nadučitelj Zdravko Mikuž. Cena koledarčku je 15 Din in bo prav uspešno služil vsakemu gasilcu, kakor tudi prijatelju gasilstva. Naroča se pTi g. Hermanu Zupanu, Ljubljana, Gajeva ulica štev. 2.
Marifecsr«
Anketa c akciji »Dom ubogih« se je vršila v torek zvečer v mestni posvetovalnici. Vodi! jo je župan g. Grčar, v debato pa so posegli gg. Džamonja, Roglič, Pete-jan, Pirc, Ošlak, Aljančič itd. Izvolil se je tročlanski odbor Ribarič, Ošlak in Stanjko, ki ima nalogo proučiti način izvedbe akcije. Anketa se bo po končanem delu odbora nadaljevala.
Dr. O. Pirkmajer še ni upokojen. Vesti, da je bivši veliki župan dr. O. Pirkmajer upokojen vsaj zaenkrat še niso resnične.
Zanimiva Izfava. Svoječasno so vsi listi poročali o trgovcih Jašu in Lesjaku v Šolski ulici, ki sta v javnosti veljala kot Slovenca, sta pa hotela ob začetku letošnjega šolskega leta vpisati svoje otroke v nemško šolo in iskala v to svrho pomoči pri predsedniku Nemške stranke, Naskotu. »Straža« je potem vzela oba gospoda v zaščito, češ, da sta bila vedno Slovenca In da je bil g. Lesjak že 1. 1900 član Slovenskega trgovskega društva. Sedaj izjavlja to društvo v »Taboru«, da je bil g. Jaš i. 1904, ne 1900, ker takrat društvo še ni obstojalo, res član’ toda samo 3 mesece, nakar je Izstopil in postal nemški turner. Tudi pozneje se je vedno udejstvoval na nemškem polju. Ta izjava resnega društva bo pač držala.
Preko 20 šoferjev je te dni policija ovadila sodišču radi raznih cestnopolicijskih prestopkov, osobito radi prenagle vožnje
Elektrlflelranje Maribora napreduje ugodno. Razsvetljenih je sedaj že več ulic, ki so bile doslej ponoči popolnoma temne, ali pa razsvetljene le z brlečimi plinovtoni lučkami. V ulicah, kjer se je napeljala električna luč,.so se stari plinovi kandelabri odstranili.
Otvoritveno predavanje v Ljudski univerzi se je vršilo v torek zvečer. Predaval je predsednik Inž. Kukovec o temi »Kaj hoče in kako naj deluje Ljudska univerza« Obisk je bi! srednji.
Repertolr mariborskega gledališča: Sobota, 18. »Narodni poslanec« A; nedelia' 19. »Mani zelle NItoche«, C.
»Narodni poslanec« v mariborskem gledališču. Nušič je praznoval svojo visoko obletnico in v počastitev tega dogodka so vprizorila naša gledališča njegova dramatična dela. Maribor sl je izbral »Narodnega Poslanca«, da nas oživi s slovanskim humorjem. Igra je dosegla svoj uspeh. Režija ?• Koviča je bila dobra, samo žal, da niso bile popolpe vse figure. Kdor pa pozna nase mariborske razmere, ali drugače povedano, njegovo usodo, mora pritrditi, da ie gledališko delo v tem pogledu težavno In da ie kljub temu dejstvu naša drama prav dobra. Vsled bolezni gospe Bukšekove je morala prevzeti ulogo ga. Gabrijelčičeva, ki je dobra mladostna igralka, a ji ne pristajajo starejše uloge. Tako Je šel preko odra večen vrisk namesto prepira. Dober Je bil g- Kovič in Bratina ter kot glavna oseba ne na vrhuncu. Repriza je bila boljša.
—s ek.
Za začetek gledaliških predstav ob 19, pesto Ob 20. uri, se Izjavlja nekdo v »Taboru«. Mnenja smo, da bi bile predstave ob 19. uri prezgodnje. Mnogo ljudi dela do 18. ure in mora potem seveda šele k večerji. To je treba upoštevati, ker bi sicer ti ljudje ne mogli v gledališče. Le take predstave, ki trajajo čez običajni čas, naj bi se pričele ob pol 20. uri, nikakor pa ne ob 19.
Pameten sklep. Celjska Sokolska župa ie sprejela na svoji zadnji seji sklep, v katerem nastopa odločno proti vsakršnemu druženju In sklepanju zvez med slovenskimi strankami In Nemci. Vežejo naj se le Slovenci ne glede na stranke. Posdravltamol
Gospodarstvo.
ItalgJansfco-nemšGce pogodbene želje.
Z nenavadno napetostjo pričakujejo v Italiji pogajanja za trgovinsko pogodbo z Nemčijo posebno interesirani gospodarski krogi Saj pomeni to osvojiti si za Italijo zopet trg, ki je bil do predvojne najboljši za oddajo poljedelskih produktov in čigar zmanjšano odjemalno sposobnost Je čutila posebno vinoreja, ker je dežela sama porabila le del ogromnih vinskih zalog, dočlm je odvajal izvoz v najboljših letih le desetino preostanka. Po drugi strani pa je oddaja nemškega blaga v Italijo vsled sedanjih anormalnih razmer v nemškem gospodarstvu, vsled visokih cen, pomanjkanja kapitala in prej običajnih dolgotrajnih kreditov italijanskim uvoznikom skoro nemogoča In je občutno nazadovala vsled vpostavitve zlate marke In pomanjkanja specijr.lnih ta-rifov relativno visokih transportnih postavk. Trgovska bilanca je izpadla vsled tega v nasprotju s predvojnim časom Italiji v prilog.
Do 10. januarja veljajo ca obe državi trgovski odnošaji, kakor jih določa versalll-ska pogodba. Potem stopi v veljavo do 31. maja od italijanskega poslanika 1. septembra 1. 1921 sklenjena in nedavno podaljšana trgovinska pogodba, ki je pa prikrojena popolnoma z ozirom na anormalne povojne razmere, ki skuša le omiliti režim neštetih Izvoznih in uvoznih prepovedi potom številnih izjem. Ker pa je poslednja leta število teh prepovedi mnogo manjše, se kaže potreba po novi pogodbi, posebno z ozirom na najnovejšo nemško pogodbo s Španijo, ki določa celo vrsto carinskih olajšav z ozirom na južne produkte, in ki z 10. januarjem ugasnejo za Italijo.
V	Italiji sn si na jasnem, da bo Nemčija
dovolila zaželjena olajšanja italijanskemu poljedelskemu uvozu le proti odgovarjajočim koncesijam. AgTarni interesi so v za<L njem času postali zelo glasni Zveza agrarnih sindikatov, ki Je nedavno zborovala v Bologni, je imela značilen dnevni red, kjet se je povdarjal velikanski pomen trgovinske pogodbe z Nemčijo za italijansko na* rodno gospodarstvo. Ker pa baje zopet obstoja možnost, da industrljalci v tej pogodbi poskusijo žrtvovati agrarne Interese var* stvu nekaterih Industrij, pričakujejo agraret da bodo pri pogajanjih z Nemčijo primerno zastopani. Tudi trgovinski minister Nava je pri otvoritvi neapeljskega velesejma ofl-cijelno zagotovil, da stremi trgovinska politika vlade posebno za ureditvijo Izvoza poljedelskih produktov in sicer v prvi vr sti živiL Nasprotno pa je industrija, kf Je bila dosedaj ekstremno protežlrana, potisnjena v defenzivo. Italijanska Industrijska zveza jc skupno z zvezo akcijskih družb razpravljala v Milanu dva dni o položaju, vendar še prikriva rezultate zborovanja Ip objavlja le toliko, da želi ori pričetih pogajanjih ustvaritev enotne fronte med agrarnimi in obrtnimi Interesi Italije. Kdor pozna voditelje italijanske industrije, bo vedel, da se bodo upirali odstranitvi pro-tekcijske carine, kolikor bode le dovoljeval IzpremenjenI položaj. Vlada hoče vsled tega ponuditi nemškim posrednikom kompenza.-cije drugod, namreč, da resignlra na zaplembo nemškega povojnega lmetka, kar so Anglija, Belgija in drugi zavezniki v interesu varnosti mednarodne trgovine že dovolili, in pa eventuelno resignacijo nr dvig 26% reparacijske oddaje.
Gospodarski program čeiioslovaSke vlade.
V	sredo je bila pri ministrskemu predsedniku Švehli deputacija kovinarjev, obstoječa iz zastopnikov socijalnodemokratske stranke in zastopnikov češkoslovaških so-cijalistov. Deputacija je Izročila ministrskemu predsedniku memorandum, obsegajoč 14 točk, na katerega je Švehla obširno odgovoril. Izjavil je, da namerava vlada z vsemi sredstvi delati na to, da se ohrani življenjski standard delavstva in če mogoče, celo poviša. Zahtevo po prepovedi izvoza rži in hmelja je označil za neutemeljeno in ob tej priliki izjavil, da je proti podražitvi piva. Ravno tako neosnovana Je podražitev gradbenega materijala, ker so padle cene premoga. Znižanje obrestne mere je predmet vladnih stremljenj in upati je. da se to znižanje uresniči. Proti oderuštvu in borznim spekulacijam bo vlada nastopila z vsemi zakonitimi sredstvi. Kar se tiče znižanja
X Zagrebški trg. Zadnji tedenski sejem je bil slabo obiskan. Za izvoz ni bilo kupcev. Cene so ostale v glavnem nelzpreme-njene. Voli II. vrste so bili po 12.50—14, III. vrste po 10—11, krave I. vrste po 12 do 13, II. po 11—11-50 in III. vrste po 7.50—8 dinarjev za kilogram žive teže. Bosanske živine je bilo zelo mnogo In Je bilo med njimi dosti zelo lepih živali. Cena jim je zato nekoliko narastla. Voli so bili najboljši (izjemna cena) po 14.15, ostali pa po 13—8 Din. Telet je bilo dosti in so bila plačana teleta prve vrste po 20.50—21.50, II. vrste po 18—19 (prejšnji teden po 18 do 20) dinarjev za kg žive teže. Svinj je bilo na trgu mnogo. Pitana živina se je plačevala po 18—21, do eno leto staBa po 17 do 22. sremske pitane po 25—28.75 (prejšnji teden 25—25.50) in zaklana po 26.50—28.50 za kilogram. Sena je bilo zelo mnogo. Opaža se, da se kupuje seno samo v manjših količinah. Seno" I. vrste je bilo po 100 do 137 (prejšnji teden 100—125), otava po 75 do 125, detelja po 125—150 (prejšnji teden po 125—138), slama po 110—130 in slama za krmo po 125—150 dinarjev za sto kilogramov.
X Vinska letina v okolici Maribora In po Slovenskih goricah bo letos kvantitativno slabša kakor lanska, zato bo pa kvalitativno dobra. Sedanje lepo in toplo vreme zelo ugodno upliva na zorenje grozdja.
X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. oktobra t. 1. pri upravi Stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave živeža in drugih potrebščin (pogoji itd. na vpogled pri upravi te bolnice.)
—	Dne 11. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave tekstilnega materijala. — Dne 13. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega železa. —• Dne 14. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave delov za vzdrževanje signalov ter glede dobave predmetov za signalne in varnostne naprave. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom-na vpogled.
Poslane.
Brez izjeme vsi krojaški pomočniki Slovenije opozarjamo vse tovariše, da ne potujejo v Ljubljano na delo. Iz drugih krajev države itak že nihče ne pride v Ljubljano, ker Itak vsak dobro ve, da so v Ljubljani tako tlačansko nizke plače, da je vsak nenaobražen delavec plačan bolje. Nizkih plač pa so krivi samo mojstri naši gospodje, ki ne poznajo In nimajo nobenega socialnega čuta do svojih pomočnikov. Oospodje mojstri zahtevajo seveda od svojih konsumen-tov horendna plačila, kar smo občinstvu pripravljeni dokazati.
Ljubljanski krojaški pomočniki
• Za vsebino uredništvo ne odgovarja.
PREMOG
Trboveliskl Llbojskl Ormožkl
tal visoko kalorični
Trobnodolskl
(upre. so centralne kurjave)
dobavlja po najnlijlh cenah
iDOM. ČEBIN
L" trgovina a pr,
Ljubljana,
trgovina a premogom Wolfova u. ■s «L1./tl.
osebnega davka In glede davčnih olajšav st uvedejo pogajanja s fin. ministrstvom. Ministrski predsednik je nadalje obljubil obnovitev zakona za pospeševanje graditve z gotovi mi spremembami. Najbrže se odpravi davek na koks. Zadeva glede zakonite ure* dltve plačanih delavskih dopustov se ugodno razvija in bo menda že v kratkem rešena. Tudi glede reforme obrtnega reda s« je ministrski predsednik ugodno izrazil Nadalje je pozdravil inicljatlvo, da se dobave ministrstvu za narodno obrambo in železni*' škemu ministrstvu razdele na celo leto, ta pritrdil je deputaciji tudi glede zvišane potrebe železniških vozov. Končno se Je zahvalil deputaciji za dane mu informacije In izjavil, da bo vlada vse podvzela, da okrepi zaupanje delavstva v državo in njeno upravo
Sodišče.
S	104 S. K. Z.
Neprevidno in večkrat nehote padajo naši ljudje po § 104. s. k. z. v kazen. Tako je prišel pred senat dež. sodišča ljubljanskega mesarski pomočnik France Florjančič.
Obtožili so ga domači orožniki kate rim je pri nekem sporekanju baje rekel, da je bil šest let vojak ln, da pozna zakone bolje kot vsi orožniki.
Obdolženec pravi: »Res sem to rekeL Bil sem si v svesti, da zakone poznam. Bil sem vojak. Vršil sem različno službo in sen se v tem času marsikaj naučil. Res je, ds sem govoril, kakor se mi očita, nisem pa imel namena izzivati, marveč sem hotel javnega uslužbenca le poučiti da naj z ljudmi dostojno ravna, ker me je orožnik pograbil brez opomina za ramo in me porinil v vrata.«
Senat je upoštevaš obdolženčev zago, vor, podprt od šestih prič ter obsodil Rot* jančlča samo na 100 Din denarne globe,
»MAIN SON!«
Gospod Gregor Grilc, upokojeni želei ničar, znani gojitelj »Dobermanskih« psov, od dvora odlikovan, ker je podaril kralju dvojico doma vzgojenih psov — Je potreboval par podkvic za pete. Napotil se Je mož — Iskal je podkvioe in le končno zašel v trgovino Grabner v Florjanski ulici Zvedel je tam, da dobi podkvice, kakršne potrebuje za svoje čevlje. Radosten Je poslal svojo ženo po par podkvic. Jn res mu je prinesla žena podkvice za pete. Plačala jih je po 14 kron par. Mož Je bil s podkvicami povsem zadovoljen; nejevoljen pa Je postal, ko mu je žena povedala, da Je plačala podkvice po 14 kron par. In šel Je mož, ki ve In zna, da se v Ljubljani verižl ne samo z moko in živili, vprašat v večjo ljubljansko trgovino z železnino, po čim so »podkvice«! In rekli so mu: NaJvečle ln najboljše prodajamo mi z Žeblji vred po 12 kron par. In šel je mož in ovadil le trgovca dragih podkvic radi navijanja cen »za predmete, ki so potrebni za življenje«, In prišlo Je do obravnave.
K obravnavi Je prišel mož, star ljubljanski trgovec, ki se še ni uglobil v po-prevratno jugoslovensko življenje — bil Je gluh ln poslušal In odgovarjal je zanj »sata Son« v čifutsk! nemščini, ki je ugotavljal, da so prodali v domači trgovini že več parov podkvic ta niso pri tem pazili, p« čim so podkvice, ker imajo staro zalogo. NI pa obdolženec zanikal, da je mogoče prodal podkvice po 14 kron par.
Zato le bil mož obsojen radi prekoračenja 25% dobička pri prodaji blaga po členu 8. zak. o pobijanju draginje na 300 Din globe in 3 dni zapora. V slučalu, da ne plača denarne globe, pa bo sedel š« 10 dni. — Predsednik senata Je pri utemeljevanju 9odbe omenil, da gre sicer za »malo reč«, vendar le kazen primerna, ker je bil obdolženec Tadi navijanja cen iv štirikrat kaznovan.
8 104 S. K Z. aU NAJ me PIŠEJO..
Brivec Iz ljubljanske okolice le dobil vabilo, da naj pride na naš ljubljanski magistrat. Odgovora je dostavijalcu, »naj me pišejo vsi tam, kjer se ne moreta sam«. »Vsi skupaj pa me lahko čakajo.«
Naznanili so ga radi teh besed tn prt vlekli pred kazenski senat, kjer je dobil mož 300 Din globe, v slučaju nelzurlflvosti pa 6 dni zapora.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni ln odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvona tiskarna« v LiublianL
Edgar Biss Burroughs.
TUDVE
ŽIVALI
Brez oklevanja je skočil v sredo vejevja tik zraven leoparda. Zraven je prigovarjajoče predel z ustnicami Mačka je okrenila glavo in ga vprašujoče gledala. Njene dolge šape so bile široko razprte in sicer, kakor se mu je zdelo, bolj v pričakovanju kakor na napad pripravljene.
Tarzan je potisnil svojo desno ramo pod drevo in pritisnil golo nogo tesno k svileni mač-kini koži.
Počasi so se napele njegove orjaške mišice in Irevo se je skupno z vejevjem dvigalo zmirom višje. Kakor hitro je leoprad začutil zmanjšani pritisk bremena, se je naglo splazil izpod drevesa. Tarzan je spustil drevo na tla in obe divji živali sta si stali oči v oči nasproti.
Srditi smehljaj je igral okrog ust opičjega človeka, ker je vedel, da je sedaj popolnoma izročil svoje življenje v roke te strašne živali iz džungle. Prav nič se ne bi čudil, če bi mačka v istem trenutku, ko je začutila svojo svobodo planila nanj.
Toda ona ni storila tega; stala je malce vstran in menda čakala, dokler se opičji človek izmota iz vejevja.
Zdaj je bil Tarzan zunaj, le tri korake od leoparda. Naj spleza v vršiče drevesa za seboj, ker mu Sheeta ne bi mogel tja slediti?
Nekakšen domislek — lahko bi ga nazvall blazno predrznost — ga je pripravil do tega, da se je prijateljsko bližal živali. Hotel je videti, koliko hvaležnosti tiči v njej. Potem bi pač lahko shajala drug z drugim.
Stopil je bliže: Velika mačka se je umaknila in opičji človek ji je sledil le pol čevlja za njo. Ko je potem odšel skozi gozd, je leopard prišel za njim, kakor pes za svojim gospodarjem.
Tarzan si dolgo ni bil na jasriem, ali mu žival sledi iz nekakšne naklonjenosti, ali pa ga misli napasti, kakor hitro se oglasi glad.
Končno se je uveril o pravilnosti svojega prvotnega mnenja.
Popoldne se je Tarzan zavihtel gori med veje Ireves. Opazil je jelena in že je zažvižgala nje-rova zanjka okrog tilnika živali. Potem je poklical Sheeto z istim glasom, s katerim je danes oomiril njegovo nezaupanje. Predel je le malo glasneje, kakor je pač čul leoparde, kadar so si delili skupen plen.
Neposredno nato je zahreščalo po grmovju in vitko, gibčno telo njegovega nenavadnega tovariša se je priplazilo skozi goščavo.
Ko je ugledal Baro in zavohal svežo kri, je zabrlizgal skozi nosnice in hip nato sta planila oba k divji gostiji s svežim mesom.
Par dni sta se oba nenavadna lovska tovariša
klatila skupaj po džungli. Drug z drugim ta delila plen in sta na ta način večkrat obil. > »obedovala«.
Nekega dne sta baŠ trgala mrjasca. ga Je pobil leopard, kar se je približal straš Numa, lev, skozi goščavo.
Rjoveč je- planil proti njima. Zdelo je, da ga predvsem miče sočni plen. svojih ps.edov. Sheeta je zbežal v bližnjo goščavo, j ‘čim je Tarzan z enim skokom izginil v spod: h vejah drevesa.
Tu je vzel svojo vrv iz trave z ra le in se pripravil, da jo vrže. Numa je stal ponosen in izzivajoč na mrjaščevih ostankih. Toda že se je ovila trdna vrv okrog njegovega vratu in grive. Tarzan je krepko zategnil zanjko in potegnil leva, dasi se je še tako obupno poskušal braniti z vso silo k sebi, da se je le z zadnjimi šapami še dotikal tal.
Naglo je ovil vrv okrog močne veje — in že je bil spodaj Sheeta, ki ga je medtem priklical. Tarzan je skočil na tla in takoj na besnega Numo, da ga pošlje s svojim dolgim kamnitim bodalom na oni svet. Sheeta je pomagal z druge strani Zasekal je svoje kremplje globoko v levova ledja.
In še predno je kralj živali utegnil raztrgati s svojimi orjaškimi kremplji vezi, je že visel mrtev v zanjki.
Kakor iz eneg£ grla je zadonelo zmagoslavno rjovenje opičjega človeka in leoparda skozi džunglo.
In ko je izzvenel v zategel, strašno tožeč krik, je prisluhnila zdolaj na obrežju četa pisano poslikanih vojščakov: Ravnokar so potegnili dolg čoln na suho in se hoteli podati v džunglo. —
Mugambi, poveljnik Vagambijev.
Kadarkoli je Tarzan doslej križaril po obali otoka in potem na gotovih krajih prodrl v notranjost, se je zmirom uveril, da tu ne biva nobeno človeško bitje.
Zdelo se mu je izključeno, da bi se motil, ker ni nikdar odkril niti najmanjšega sledu, ki bi dopuščal mnenje, da so bivali na otoku ljudje vsaj mimogrede. Vedel pa je tudi da bujna tropična vegetacija prehitro pokoplje vse, kar ne obeta kot trdno utemeljeno in visoko stvarstvo človeške roke daljšega življenja.
Ljubljana
Gosposvetska t št 2
priporoča svojo bogato zalogo
pisalni strojev
JttBT in JMIUO",
šivalnih strojev
za rodbine In obrt tar
voznih holes
Styrla — DOrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
Genihi zastonj in Mo.
NajboljSI uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku!
Naznanjamo
da se nahaja
naša podružnica v Mariboru
v Gosposki ul. št. 36 kjer se sprejemajo naročnine, oglasi in eventualne reklamacije.
Uprava „Narodnega Dnevnika".
▼▼▼
AAA
MALI OGLASI
▼▼▼
0*0
Trboveljski
premog drva, koks
angleški premog šlezljske brikete
dobavlja Ilirija
tu. Uniji Piln trg fl. I
Tal. 220. — Plačilo tudi na obroke.
Najcenejše nove in rabliene
pisalne stroje
v ipedjalnl mehanični delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnofevalnlh In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana*
Šelenburgova ulica 6.II.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse drag potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
da se stvari, 2e obdelani jedilni stoli, klubske garniture, fotelji, avtomobili itd., ki so preoblečeni z usnjem, lahko nanovo prebarvajo in pridejo do prvotne barve, Ima tvrdka
DRAGOTIN PUC
tapetnik v Ljubljani
Kolodvorska ulica 18
Ha MEia
za gospode in dame K EL C, Maribor, Sodna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
Jakob Vodopivec, ki ima svoj sedež v Zagoriu ob Savi sprejema vsa dela svoje stroke po celi Jugoslaviji. Zastopstvo v Ljubljani vodi dolgoletni stavbeni polir Anton Merlak, Krakovska ul. 27.
močan in zdrav z 2 letno prakso, radi opustitve trgovine, želi nadaljevati učno mesto. Naslov pove uprava lista.
Elegantna spalni«,
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
odstranim brez bolečin. Garancija 6 do 7 mesecev. Odstranim tudi reumatične bolečine. — Športna, živčna, schvedska masaža. Zalokarjeva ulica 13 priti., M. P.
Miom sobo
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta ličeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod „Mirni“ na upravo lista.
znamke »Imperial« z mizico in stotom se radi opustitve pisarne pod ceno proda. Ugodna prilika za denarne zavode, odvetniške pisarne, uredništva l.t.d. Informacije daje davčni nadupravitelj Hruška, Vodnikov trg št. 5.
in samostojen korespondent v slovenščini, stbohivaščini, nemščini, češčini, italjanščini ter francoščini, išče primerne službe za takoj. Ima večletno prakso, ter je vešč organizator. Ponudbe na upr. lista pod ..Perfekten '.
(izprašana v Franciji) poučuje temel|ito francoščino. Naslov v upravi lista.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe na upr, lista pod „Čfmpre|e“.
Jesenski povili
moški In žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava Usta.
Oilibateua trgovina
na novo ustanovljena se cenj. občinstvu priporoča. Cene nizke, postrežba solidna.
FRAN KOS, t Zidovska uUoa.
srednjo, iščeta dva boljše go*, spoda. Če le mogoče v mesth.. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
IMosii
neopremljeno če le mc„
z souporabo kuhinje v ali predmestju išče mirna drU« žina. Ponudbe pod „ZadovOij», nost11 na upravo lista. - Z
Kot eieoia
v trgovino z mešanim želi oddati trgovec Cenj ponudbe na upravo pod »Pošten«.	,.a
Kopi se
dobro ohranjena konjska opCT ma. Ponudbe na uprnvo ližM pod »Oprema«.___________________W
mala hiša na periferiji ali Ji okolici Ljubljane Ponudbe •; navedbo cene na upravo U»* pod »Dom«.
Pridna deklica .
bi rada pospravljala mese&* soba ali piŠarniike prostor* Naslov prosi na upravo Uit* pod »Mesečno 100«.
tu 11 peiesil
skoraj nov, ter par lahkih matov, nekoliko rabljenih pr<2» Ivan Molek, sedlar, Vrhnika tli<
Mestna občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski in mestni svetovalec sosp.
dr. ROZINA FRAN
odvetnik, predsednik posojilnice v Mariboru Itd«, itd.
dne 15. oktobra 1924 na Dunaju preminul.
Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 20. oktobra 1.1. ob 16. uri izpred Narodnega doma v Mariboru na mestno pokopališče v Pobrežju.
Časten mu spomin!
Maribor, 16. oktobra 1924.