Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista .Obrtnik* Uprava: Ljubljana, Wolfova 12. (Marn Josip.) Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15'— .
Telefon 38-49. posamezna številka . .	2'50 .
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto IX.	Ljubljana, dne 6. septembra 1940.	Štev. 3.
Jlafstni dan Tlf. Veličanstva JCmlja Hetoa //.
Danes dopolnjuje jugoslovanski kralj Feler II. 17 lel. Čeprav je to kratka življenjska doba, stoji po tragični smrti kralja Aleksandru v Marše ju že 6 let na čelu naše države Jugoslavije. Samo I leto loči mladega kralja Petra od dneva, ko bo prejel kraljevsko oblast v svoje roke in ko bo istočasno prevzel težke dolžnosti in velike odgovornosti vladarja kraljevine Jugoslavije.
Rojstni daft mladega kralja Petra je naš nacionalni praznik. Ta dan je istočasno simbol velikega spomina na kralja Ujedinitelja, katerega mučeniška smrt je v narodni duši še poglobila ljubezen do mladostnega sina — kralja. Zato današnji rojstni dan našega kralja veliko bolj kot prej ves jugoslovanski narod praznuje z radostjo, ker vidi v tej osebnosti svojo srečnejšo bodočnost. Naš kralj Peter II. Karadžordževič se je rodil
6.	septembra 1923 v Beogradu, kot prvorojeni sin pokojnega kralja Aleksandra ter je tako država dobila prestolonaslednika. Mladost je preživel, kot prestolonaslednik skrbno čuvan in vzgajan od svojih roditeljev ter je osnovno šolo dovršil z 10 letom. Za tem je nadaljeval leta 1934. s srednješolskimi študijami v Angliji, iz katerih se je vrnil v domovino po tragični smrti svojega očeta blagopokojnoga kralja Aleksandra, kjer je stopil na prestol kol kralj Peter II. V času njegove mladostnosli vrši kraljevsko oblast namestništvo, odrejeno s posebno voljo kralja Aleksandra.
Skrb kraljevega namestništva je bila prva, da se mladega kralja vsestransko izpopolni in izšola za prevzem kraljevske oblasti na dan njegove polnoletnosti 6. septembra 1941. Poleg srednješolskega študija se z isto vnemo posveča mladi kralj tudi iz-popolnitvi v vojaškem oziru, tako da je že danes gojenec vojne akademije v činu narednika ter se z izredno vnemo ter voljo kakor ljubeznijo posveča vojaškim naukom.
Univerzitetne študije podučujejo kralja mladi profesorji univerze ter so vodilni predmeti pravne in ekonomske stroke, poleg drugih predmetov, ki se jih Nj. Veličanstvo uči.
Rodbinska zveza in prisrčnost med vzvišeno kraljico-malerjo Marijo in kraljem Petrom je najprisrčnejša ter je v ljubezni in razumevanju svojega sina naša kraljica dobila glavno uteho v svoji boli.
Kot dijak, študent in vojak more služiti naš kralj za primer vsem svojim tovarišem v kraljevini. Med prvimi odlikami ima iz-venredno razvit čut dolžnosti, poleg odličnega uspeha v šoli, kar je vse plod zavestnega dela, točnosti in reda, ki ga pripravlja za veliki poziv bodočnosti. Izpričevala ter ocene vzgojiteljev dokazujejo izredno inteligenco kralja ter njegovo Ijube-
H
zen za delo in dolžnost. Posebej se zanima tudi za najnovejše izume in moderne tehnične izume, kakor so motorji, aeroplani, električne naprave, radiotelegrafija, plovba po morju itd. Vse navedeno in nauki, ki jih ob študiju lega dobiva, ga usposabljajo
polagoma za samostojno razmišljanje, ki ga bo ojeklenilo za kasnejše delo, in tudi za samosjojno sodbo.
Prosti čas naš mladi kralj posveča v veliki meri športnim panogam, preko katerih je postal tudi dober tovariš najsi bo, da je to v dvoru, na planinah, na morju ali kjer koli.
Naš narodni kralj bo čez leto dni prevzel kraljevsko oblast v svoje roke za srečo, napredek in boljšo bodočnost našega naroda, kar pa je odvisno od skupnega dela kralja in naroda ter skupne skladnosti in dopolnjevanja. Občutek odgovornosti prevzema zavestno in močno mladega kralja se pripravlja čim bolje za službo svojemu narodu v dolžnosti narodnega kralja. V naši državi ni bil še nikdar noben kralj stavljen v tako mladih letih pred take težke dolžnosti in pred toliko odgovornosti.
Mi vsi se radujemo ob 17. obletnici rojstva Nj. Vel. Kralja Petra II., kateremu dnevu se še posebej pridružujemo s čestitkami jugoslovanski obrtniki z željo, naj Bog kralja ohrani dolgo vrsto let pri življenju, da bo mogel v težki vlogi prihodnje leto prevzeti oblast in kot tak sodelovati z narodom, za dobro srečo in napredek cele kraljevine in posameznih stanov, kjer bo našel v obrtnikih vedno pozitivne tvorce za pomoč pri svojem velikem delu in naprednih stremljenjih* za bodočnost Jugoslavije na. svetlih primerih preteklosti, ki naj bodo nam vsem primer za zgraditev srečne, močne in velike Jugoslavije.
Živel kralj Peter II.!
Obrtnikom - Obrtniška zbornica
Sredi velikih napovedi našega dnevnega časopisja o uvedbi korporativnega sistema v naši državi, ki ni prav za prav ničesar drugega, kakor ureditev države na temelju stanov oz. njih organizacij, je bila razpuščena zbornica za TOL v Ljubljani. Nekateri so spravljali to v zvezo z nameravanimi reformami v našem javnem življenju, kar pa se je izkazalo brez podlage, kajti reform ni in jih tudi v takem smislu, kot so si nekateri predstavljali najbrž ne bo. Dejstvo razpusta zbornice pa drži, ker je za upravljanje te postavljen komisar v osebi g. Avgusta Tosti-j a, generalnega ravnatelja Kreditnega zavoda v Ljubljani, kateri je prevzel posle in jih vrši.
Razmere v Zbornici za TOI v Ljubljani so se posebno po zadnji plenarni seji, ko je bila izglasovana nezakonita nezaupnica podpredsedniku zbornice in predsedniku avtonomnega obrtnega odseka, še poslabšale, ker je plenarna seja pokazala, da se vtikajo v toliko razvpito avtonomijo obrtnega odseka drugi stanovi. S tem so trgovci, industrijci in gostilničarji pokazali, da ne priznavajo
samostojnosti obrtnemu odseku, kar je razumljivo večino odseka dovedlo do tega, da se niso več udeleževali dela, ker ne gre protizakonito posegati drugim stanovom v zadeve, ki so izključna stvar obrtnega odseka. Radi teh razmer in pa prav gotovo tudi radi vedno močnejše zahteve obrtništva po ustanovitvi samostojne obrtne zbornice ter zato, da pride že enkrat do pravega in smotrnega pozitivnega dela za gospodarske stanove je gotovo vodilo ministra trgovine in industrije, da je razpustil zbornico.
Vprašanje bodoče ureditve zastopstva gospodarskih stanov je zato danes na dnevnem redu, ker je nemogoče, da bi se še dalje vzdrževalo stanje, kakršno je bilo vseskozi doslej od izdaje obrtnega zakona. V skupni zbornici za TOI ni bilo mesta za odločanje obrtnikom, saj so bili obrtniški zastopniki najsi bo zakoniti ali protizakoniti predstavniki vedno odveč in se obrtnikom tudi ni posvečalo zadosti pažnje za njihove potrebe. Nove razmere in novi časi so narekovali 'že pred desetletjem, naj se
zbere obrtništvo pod svojo streho v svoji vrhovni ustanovi Samos loj ni Obrtni zbornici. Ta zahteva, življenjskega pomena za nas obrtnike, izražena po veliki večini obrtništva je bila baš s strani skupne zbornice ovirana in ne bomo nikdar pozabili žrtev, sodnih in drugih uradnih preganjanj in tožba, ki so jih proti nam izvajali drugi stanovi pod plaščem in zaščito skupne zbornice za TOI. Toda zahteva zdrava v svojem jedru, dobro preizkušena v drugih krajih, kjer se vidijo že otipljivi uspehi za obrtniški stan je za nami privedla tudi one obrtnike, ki so svoj čas videli in verovali le v pravilno zastopstvo naših interesov v zbornici za TO J, da prav tako poudarjajo zahtevo po Samostojni obrtni zbornici. Politično sklenjen sporazum diktiran od stranke JRZ in JHS za zastopstvo v obrtnem odselku ZI Oi je 1. 1936. prizadejal svobodnemu obrtništvu novih ran ter so razmere kasneje pokazale, kar smo vedno trdili, da to ne bo držalo in ne bo v prid obrtništvu. Prepad je bil kmalu, ker se v zbornici ni dalo delati ter je tako tudi geslo sporazumašev za delo v skupni zbornici propadlo zaradi znanih manevrov glavnih upravljačev te zbornice. Radi tega se je večina obrtnega odseka po brezuspešni borbi za avtonomijo odločila za borbo in zmago pridobitve Samostojne Obrtne zbornice, la preokret in položaj pa ustvarja tudi pravno pot po zakonu za ustanovitev Samostojne Obrtne zbornice, ker so se izjavile tudi v ogromni večini ponovno obrtniška združenja za samostojnost obrtništva v svoji ustanovi.
Merodajnim ne preostaja drugega sedaj, kakor , da čimpreje ustvarijo ustanovo Obrtne zbornice. Tudi, če bi hoteli ponovno svobodnim potom pravih obrtniških predstavnikov v ZTOI, bo s tem le poslabšan položaj, saj bo ogromna večina obrtniških zastopnikov tako le dokazala pravo sliko, ki je seda j ni bilo. Čas in vedno nova težka vprašanja ter bremena tišče obrtnika, ki si želi dela, zaslužka in veljave. To naj ■'vedo merodajni, pa tudi politiki vseh strank, in se zavedajo enkrat svojega pogubnega dela za obrtništvo z razdvajanjem tega. Obrtništvu dajte, kar mu pripada, kar je njegovega, da se raz-prosti ter pokaže svojo ustvarjalno silo tudi na polju samostojnega upravljanja stanu v Samostojni Obrtni zbornici.
Brez nas in mimo nas ne sme več iti, kajti obrtniške organizacije in zahteve so jasne, odkrite, ker obrtnik ni vajen uganjati za svoje zadeve strankarske politike. Naša obrtniška politika zahteva strokovnega dela, odkritega, ker le tako moremo potom organizacij tudi uspešno služiti skupnosti. Na potu k ustvaritvi Obrtniške zbornice tudi želimo, naj se spregledajo tisti, ki so zastavo samostojnosti prvi nosili, naj se otresejo škodljivih spon in pristopijo v krog pravih delavcev, ker zajedalcev Obrtniška zbornica ne bo trpela v svojem okrilju.
Današnji čas, poslednji čas zahteva „Obrtnikom — Obrtniško zbornico”, da se obrtniški stan razmahne za boljšo obrtniško bodočnost Slovenskega obrtništva, naroda in države.
11.	Skupno združenje obrtnikov v Črnomlju.
12.	Skupno združenje obrtnikov v Met-
13.	Skupno združenje obrtnikov v Krškem.
14.	Skupno združenje obrtnikov v Celju.
15.	Skupno združenje obrtnikov v Laškem.
16.	Skupno združenje obrtnikov v Konjicah.
17.	Skupno združenje obrtnikov v Bre-žican.
18.	Skupno združenje .obrtnikov v Šmarju pri Jelšah.
19.	Skupno združenje obrtnikov v Slo-venjgradou.
20.	Skupno združenje obrtnikov v Šoštanju.
21.	Skupno združenje obrtnikov v Rečici ob Savinji.
22.	Skupno združenje obrtnikov v Mariboru.
23.	Skupno združenje obrtnikov v Prevaljah.
24.	Skupno združen je obrtnikov v Ptuju,
25.	Skupno združenje obrtnikov v Ormožu.
26.	Skupno združenje obrtnikov v Ljutomeru,
27.	Skupno združenje obrtnikov v Gornji Radgoni.
28.	Skupno združenje obrtnikov	v
Murski Soboti.
29.	Skupno združenje obrtnikov v Dol. Lendavi.
50.	Skupno združenje obrtnikov v Domžalah in
51.	skupno združenje obrtnikov v Zagorju (katerega sedež pa se prenese v Litijo).
Strokovna združenja so naslednja:
Reorganizacija obrtniških združenj
Zadeva organizacije obrtniških združenj zavzema končne oblike ter bo reorganizacija po smislu zadn je okrožnice zbornice za TOI in komasacija v bližnjih dneh izvršena v kolikor ni dokončno določen položaj posameznih združenj, ki pa jih je le nekaj. Stvar je zavzela širok obseg ter je o tem tudi obširno pisalo poleg strokovnega časopisja tudi dnevno, ki se je bavilo s tem vprašanjem, kateremu se je po nepotrebnem podtikalo tudi deloma oseben vpliv in pristranost.
Po razpisu Kralj, banske uprave, je za večino združenj stvar zaključena in so bile od prvotne odredbe za TOI v tem pogledu izvršene le majhne izpre-membe glede na pritožbe, ki so bile v glavnem zavrnjene. Med drugimi še ni razčiščeno vprašanje združenj mesarjev in klobasičarjev, ki jih je več, ter glede združenj pekov ter glede združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani. O skupnih združenjih na Bledu in j esenicah pa je prepuščeno zbornici kot
1.	instanci, da izda ta odločbo, kje naj bo sedež skupnega združenja v enem ali drugem kraju izmed sedanjih sedežev, obeh združenj.
Kralj. ban. uprava je odredila, da naj izvoli zbornica za TOI odrediti, naj se pravomočne odločbe brez odlaganja izvrše ter naj se zahteva v primeru potrebe pravna pomoč prvostopnih upravnih oblasti glede prenosa posla likvidiranih združenj na nove organizacije. Po pravomočnosti so ukinjena iz razlogov, ker ni bilo proti razpustu pritožbe, da ni bila pritožba pravočasno vložena, ali da je bila pritožba zavrnjena, združenja v skupnem številu 92, izmed katerih je veliko dosedanjih strokovnih ali pa skupnih.
Važno je, koliko združenj bo poleg še nerešenih v bodoče. — Združenj bo skupnih 32 ter strokovnih 14, kar pa se bo eventuelno povečalo še za par združenj po rešitvi vprašanj za združenja, kot smo zgoraj navedli. Skupna združenja bodo naslednja:
1.	Skupno združenje obrtnikov v Ljubljani.
2.	Skupno združenje obrtnikov v Kranju.
3.	Skupno združenje obrtnikov v Tržiču.
4.	Skupno združenje obrtnikov v Škofji Loki.
5.	Skupno združenje obrtnikov na Bledu in
6.	skupno združenje obrtnikov na Je-
senicah, katerih spojitev je še v teku.	'
7.	Skupno združenje obrtnikov v Kočevju.
8.	Skupno združenje obrtnikov v Logatcu.
9.	Skupno združenje obrtnikov v Cerknici.
10.	Skupno združenje obrtnikov v Novem mestu.
1.	Združenje vrtnarjev dravske banovine v Ljubljani.
2.	Združenje kamnoseških mojstrov za dravsko banovino v Ljubljani.
3.	Združenje graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani.
4.	Združenje zidarskih mojstrov za dravsko banovino v Ljubljani.
5.	Združenje tesarskih mojstrov za dravsko banovino v Ljubljani.
6.	Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v Ljubljani.
Elektroinstalacije in popravila Vam izvrši
Mihelčič Ivan
elektrotehnično podjetje
Ljubljana, Borštnikov trg 1
Telefon 27-04
Izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del, hišnih instalacij, signalnih in telefonskih naprav itd. Zaloga vsega v stroko spadajočega materijala, svetil in žarnic, motorjev itd. Zahtevajte proračune in reference.
Za Vas je pripravljenih
še nekaj kuponov čisto volnenega blaga za moške obleke. Ne zamudite te izredne prilike, kajti cene so sedaj izredno nizke!
RES POCENI! — RES DOBRO BLAGO!
BRATA VLAJ, WOLFOVA ULICA 5
7.	Združenje dimnikarskih mojstrov za dravsko banovino v Ljubljani.
8.	Združenje grafičnih olbrtov za dravsko banovino v Ljubljani.
9.	Združenje pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani.
10.	Združenje krojačev v Ljubljani.
11.	Združenje čevljarjev v Ljubljani. IG. Združenje krojačev in krojačic v
Ljubljani.
13.	Združenje krojačev in krojačic v Mariboru in
14.	Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru.
Po prednjem bo število združenj v bodoče na področju zbornice za TOI v Ljubljani skupno cca. 50 do največ 55, ker bo dokončno število določeno šele z rešitvijo ostvaritve združenj mesarjev, pekov in brivcev v Ljubljani.
Zbornica s komasacijo združenj daje tudi navodila, ikako naj se reorganizacija izvede ter podrobno navaja postopek, pri čemer se predvideva volitev novih uprav na skupščini, ki jo skliče predsednik skupnega združenja in na katero povabi pismeno vse člane komasiranega združenja. Voli se na skupščini predsednik in njegov namestnik posebej, ter posebej člani uprave, člani nadzorstvenega odbora in njih namestniki. Nadaljnja navodila predvidevajo postopek o premoženju ukinjenih združenj, kakor tudi o ustanovitvi poverjeništev za združenja, ki imajo večji krajevni okoliš, kar je gotovo važno posebno za močna združenja z velikim okolišem in kar se je tudi že uspešno pokazalo pri nekaterih dosedanjih banovinskih združenjih. Za pomočniške izpite se določa, da je treba izvoliti na skupščini člane tako, da bodo vsaj vse glavne včlanjene stroke imele po 2 člana in 1 namestnika in da se more vršiti zato izpit za vsako stroko pred komisijo, katere dva člana pripadata dotični stroki. Pomočniška izpitna komisija pa bo le ena, to je do-tičnega skupnega združenja obrtnikov, ter prenehajo delovati komisije ukinjenih združenj v kolikor se to še ni zgodilo.
V kolikor pa bi katera združenja rabila točnejša pojasnila in jim poslana navodila ne bi bila jasna, naj se obrnejo na obrtni referat zbornice za točnejša pojasnila in navodila.
Za strokovne odseke, kot nove ustanove, doslej še malo znane pri nas pri skupnem združenju obrtnikov, je izdala zbornica za TOI pravilnik o njihovem delokrogu, poslovanju in pravicah. Odseke se praviloma ustanovi na občnem zboru ter da tozadevno prav ilnik v odobritev zbornici za TOL Ti odseki bodo v bodoče nadomeščali dosedanja strokovna združenja z omejenim obsegom.
Reorganizacija združenj z izvedbo komasaci je se približuje h kraju ter bo novo stanje v najkrajšem času izvedeno, zaradi česar je potrebno, da se Člani
TISKARNA ^
i SLOVENIJA
družba a e. a.
LJUBLJANA, VEGOVA UL. 6
Izdeluje vse poslovne tiskovine Pisma - račune - kuverte - prospekte kartoteke in razne druge 'obrazce
Tiska knjige - brošure - časopise in revije
Takojšnja solidna in cenena izvršitev
razpuščenih združenj in dosedanjih skupnih združenj, ki niso bila razpuščena, pripravijo za delo v novih večjih prisilnih organizacijah, v katere naj za vodstvo pošlje članstvo najboljše že doslej priznane in uspešne delavce, da bo uspeh novih velikih združenj zajamčen in da bo delo v strokovnih odsekih popolno ter še plodonosne j še, kakor je bilo doslej.
Jesenski beograjski sejem
v času od ?. do 16. septembra t. 1.
Na četrtem 'jesenskem beograjskem sejmu, ki rse otvori 7. septembra t. 1. že devetič, bo vsak obiskovalec mogel ugotoviti, da je to mednarodna razstava po organizaciji in značaju prireditve.
Doslej so bile na beograjskem sejmu 3 jesenske in 3 poletne razstave ter 2 razstave avtomobilov. Čeprav se prireja ta 9. razstava v času neurejenih razmer v Evropi, bo pokazala tako po številu razstavljalcev in svoji kakovosti velik uspeh ter je že dognano dejstvo, da ima ta gospodarska ustanova svoj poseben pomen, kot veliko tržišče jugovzhoda.
Posamezne stroke so razdeljene po paviljonih, ki so last družbe za prirejanje sejma, kakor v inozemskih paviljonih ter privatnih, kateri so vsi to pot že zasedeni. Samo malo prostora bodo mogli dobiti še razstavljale! za manjše predmete. Vse strelke in panoge, ki so že doslej sodelovale na beograjskem sejmu, se tudi to pot udeležujejo razstave ter so razdeljene po paviljonih. V paviljunu 1. je tekstilna stroka, preproge, narodni ročni izdelki in sorodni proizvodi. V paviljonu 2. ,so zavzeli prostor godbeni instrumenti, pohištvo, radio aparati, kemija, pisarniške potrebščine in knjige.
V	paviljonu 5. bodo pokazali svoje izdelke domača in inozemska metalurgijska industrija, razstavljeni bodo stroji, aparati, motorji, elektrotehnika, kemijska industrija, lažje kovine, pisalni stroji in računski stroji. V paviljonu 4. bo alkoholna in brezalkoholna pijača, predmeti prehrane in propaganda. V paviljonu 5. bo razstava Albanije, Grčije in Slovaške, poleg galanterije, keramike, bižuterije, urarstva in usnja. V paviljonu 7. bodo nameščeni bifeji, mlekarne ter razstavljeni klobasičarski proizvodi. V paviljonu zapuščine Nikole Spasiča bo razstava pasivne zaščite pred napadi iz zraka.
V	glavni zgradbi bo izložba beograjskega tu-
rističnega društva, ki bo razstavilo naj razu o-vrstnejši propagandni material, o kopališčih, letoviščih in turističnh krajh. Poleg tega bo v tej stavbi razstavljala tud Mestna hranilnica. Uprava monopolov in mlekarne.
Posebna važnost beograjskega sejma bodo skupne razstave inozemskih držav. Devet inozemskih držav to ipot sodeluje na svojih skupnih razstavah. V svojih paviljonih pa prirede skupne razstave Nemčija, Madžarska, Tručija, Če-ško-moravski protektorat in Romunija. Italijanska skupna razstava bo sedaj nameščena v paviljonu št. 3, Albaniji, Grčiji in Slovaški pa je dodeljen prostor v paviljonu št. 5. Kolektivne razstave omenjenih držav bodo vsekakor važen moment beograjskega sejma tako po svoji kvaliteti iu številu prvovrstnih proizvodov teh držav.	,
Posebnost na pridobitvi ustanove beograjskega sejma bo nova zgradba reprezentativnega paviljona št. 6., katere temeljni kamen je bil kis večen v četrtek, dne 22. avgusta t. 1. Razvoj loograjskega sejma je namreč dokazal, da potreba iza prostorom neprestano raste, zaradi česar je uprava sejma odločila že lansko leto zgraditi reprezentativni paviljon Beograda.
Za ta paviljon je znatno prispevala beograjska občina ter je postavljen na razširjenem delu sejmišča v ozadju prostora med nemškim in bodočim italijanskim paviljonom. Ta stavba bo predstavljala veliko zgradbo, večjo od nemškega paviljona, kateri je bil doslej največji. Tudi v arhitektonskem oziru bo stavba posebnost in gradbena zanimivost, saj bo izdelana ob vhodih ini obložena z marmorjem, s čemer bodo tudi obloženi vsi reljefi na fasadah. Dvorana tega paviljona ima površino 3.100m2. Ker ne bo nobenega stabra v dvorani, bo to istočasno največja dvorana v Beogradu pripravljena tudi za umetniške prireditve, ki se bodo v njej prirejale tudi izven sejmskih dni. Vsekakor bo to važna pridobitev beograjskega sejma in Beograda sploh, za razvoj sejma pa še posebej.
Radio aparati bodo zelo močno zastopani na jesenskem beograjskem sejmu, ker je to že danes življenjska potreba. Industrija proizvod-
Ivanšek Fran
sploSno mizarstvo
Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 19
<Rlmska c. 19>
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Telefon štev. 20-30
Centrala Beograd Glavna podružnica ZAGREB Podružnica Sarajevo
Delniška glavnica din 75,000.000*— Udeležba države din 30,000.000*— Rezervni fondi nad din 5,000.000*—
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
Sprejema od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju.
Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
Izdaja garancijska pisma za licitacije.
Izvršuje najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki! V Vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda.
Cenjene naročnike naprošamo za poravnavo zaostale, kakor tekoče naročnine po položnici št. 12.986. Zaostala naročnina ter neplačana je v veliki meri vzrok nerednega izhajanja našega časopisa, kateri je navezan izključno le na naročnino in inserate. Prepričani smo, da boste storili svojp dolžnost ter plačali zaostalo ter tekočo naročnino.
.
Za spomladanske nedelje in praznike priporočamo obisk edinega obrtniškega Doma na Govejku pri Medvodah. Informacije in prospekti doma so
na razpolago v pisarni zadruge DJO, Ljubljana, Wolfova ul. 12 (dvorišče), tel. 38.49. Dom je trajno oskrbovan z jedačo in pijačo ter toplimi sobami!
AV AfA aV,	AV. Ate
nje radio aparatov pa je že tudi spopolnila te proizvode do skrajnosti.
Informacijske pisarne na velesejmu v posameznih paviljonih bodo pojačale pregled in čim hitrejšo možnost trgovskih zaključkov ter tudi omogočale primerjavo z izvrstnimi produkti, kar se namerava kot posebna novost na velesejmih, izvesti v Beogradu.
~ Inozemske tiržave bodo razstavljale najnovejše pridobitve tehnike na področju industrije in obrti za splošno uporabo, kot specialitete, tako, da bo ogled sejma važen za prav vsakogar, posebno pa še za obrtništvo.
Beograjski sejem traja v času od 7. do 16. septembra t. 1. ter uživajo posetniki sejma 50% popust na železnicah in brodili. S to ugodnostjo se morejo posetniki koristiti za prihod t ja, v času od 2. do 16. septembra, za povratek pa od 7. do 21. septembra t. 1.
Dom jugoslovanskih obrtnikov
Zadruga Dom jugoslovanskih obrtnikov je imela meseca maja svoj občni zbor ter sprejela pravila po novem zadružnem zakonu. Iz poročil funkcionarjev je razvidno uspešno delo te zadruge. Ki ga vrši, kot socialna ustanova s svojim znanim obrtniškim počitniškim turističnim domom na Govejku pri Medvodah. Upravni odbor zadruge je ostal neizpremenjen na čelu s predsednikom tov. Pičmanom in podpredsednikom tov. Percinličem. Dom na Govejku kaže iz leta v leto več zanimanja naše širše in obrtniške javnosti, ki se ga rada poslužuje. Za svoje uspešno zadružno in socialno delo je prejela zadruga tudi oprostitev finančnega ministrstva glede plačila družbenega davka, 'kar bo imelo ugodne posledice za nadaljnji razvoj doma. Letos je zadruga že tudi dala eno brezplačno mesto onemoglemu bivšemu obrtniku z 8 dnevno popolno oskrbo, kar je gotovo hvalevredno ter bo to mogoče v bodoče storiti še v večji meri, kolikor bo zadruga podprta s strani javnih ustanov, obrtniških organizacij in posameznikov.
URADNI ODLOKI IN SPOROČILA
Odredba o zvišanju števila vajencev v stroki elektroinstalaterjev. Z odredbo kralj, banske uprave dravske banovine VIII./št 4067/3 z dne 20. avgusta t. I. se odobrava stroki elektroinstalaterjev (§ 50 tč. 2. obrtnega zakona) zvišanje števila vajencev, določenih v prvem odstavka § 1 te uredbe za po enega nadaljnega vajenca na podstavi § 1 odstavka 4. ministrske uredbe o ureditvi razmerja vajencev proti številu pomočnikov v trgovinskih in rokodelskih obratih in delavnicah, v katerih se opravljajo rokodelske obrti, z dne 30. aprila 1956 Sl. 1. št. 321/47 ter po predlogu zbornice za TOI v Ljubljani.
Vjesnik za stručnu nastavu. Ban banovine Hrvatske je odločil, da se s pričetkom šolskega leta 1940-41 prične izdajati „Vjesnik za stručnu nastavu" kot uradno glasilo oddelka za obrt, industrijo in trgovino — odseka ,za strokovno šolstvo. Po vsebini bo po napovedi ta vestnik zelo bogat ter bodo prisilno nanj naročene vse strokovne šole ter bo izhajal 4 krat letno v založili Šolskih knjig v Zagrebu. — Posnemanja vreden primer za naše razmere.
Prepovedana je izdelava gumene obutve. Zahtevam usnjarjev in izdelovalcev obutve je zaenkrat ugodeno z odredbo min. trgovine in industrije, da se ne sme izdelovati obutve iz gume. Ta odredba pa je prav za prav le začasna ter je zahteva obrtništva, da mora prepoved veljati tudi tedaj, ko bo omogočen uvoz surove gume.
Uredba o pobijanju šušmarstva. V interesu pobijanja šušmarstva je min. trgovine in industrije izdelalo načrt uredbe o dopolnitvi kazenskih sankcij o. z. Po osnutku tega načrta se predvidevajo izdatne mere, kakor začasna zaplenitev blaga in orodja, izključitev strojev iz pogona, kakor naprav, iistavitev nadaljnjega dela podjetja ter zatvoritev lokalov ter delavnic uradnim potom.
Razno
Zastopstvo osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, pri odkritju spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. Kot delegati zastopstva ODJO in podružnice DJO Ljubljana mesto so določeni predsednik tov. Pičman Lovro ter odbornika Perčinlič Franjo in Praznik Ivan. Zastopstvo ODJO položi na spomenik tudi venec.



n
i
G
fei
i|
V vseh paviljonih Beograjskega sejma
se vrši
BEOGRAJSKI JESENSKI
VZORČNI SEJEM
od 7. do 16. septembra 1940.
Na sejmu bodo zastopane sledeče stroke: Tekstil, usnje, papir, pohištvo, glasbeni instrumenti, kovina, stroji, motorji, aparati, elektrotehnika, optika, radio, poljedelski stroji, gradba, kemija, steklo, porcelan, galanterija, prehrana, alkoholne pijače, knjige, propaganda in reklama.
50% popusta na železnici in parobrodih-
Pri odhodu je treba kupiti celo karto z rumeno tiskovino za znižana vožnjo, katera daje, potrjena na sejmu, pravico do brezplačnega povratka z isto karto, katero je skrbno shraniti. Popust velja za prihod od 2.-16. in odhod od 7.-21. septembra.
Informacije daje Uprava Beograjskega sejma, Beograd, Sejmišče. Poštni predal 538. Telefon 28-526 in 28-802.
11
I
I

■




Vpis v obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani.
Šolski odbor strokovno nadaljevalnih šol se je prepričal, da se še veliko vajencev v obrtno nadaljevalne šole ni vpisalo. Z ozirom na to poziva šolski odbor vse delodajalce, da svoje vajence takoj vpišejo pri lupravitoljstvih posameznih šol, iker bodo sicer prijavljeni oblastvu.
Mojstrski izpiti za elektroinstalaterje. Pomladanski termin zu polaganje mojstrskih izpitov za elektromonterje je določen za čas od 27. septembra do 1. oktobra t. 1. Event. prijave je podati naknadno z vsemi potrebnimi dokumenti prhko Združenja elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v Ljubljani, katerega pisarna se nahaja v Gledališki ulici št. 7/11.
Elektrotehnični žepni koledar za 1. 1941. z elektrotehničnim priročnikom bo izdalo in založilo Združenje elektrotehničnih obrti dravske bainovine v začetku meseca decembra t. 1. Koledar in priročnik bosta napram prejšnjim izdajam popolnoma na novo urejena in vsestransko izpopolnjena. Koledar in priročnik bosta tiskana na prvovrstnem trpežnem papirju in vezana v usnjene odnosno platnene platnice, ki bodo opremljene s kaseto za vizitke in s tulcem za svinčnik. Subskripcijska cena koledarja znaša din 30'— v usnjeni vezavi, din 24'— pa v platneni vezavi. Naroča se po naročilnicah, ki jih bo Združenje vkratkem razposlalo vsem interesentom. Bo 20. oktobru, ko bo redakcija .koledarja zaključena, bo cena koledarja znatno višja, v kolikor bodo koledarji radi omejene naklade sploh še na razpolago. Zato priporočamo, da si naši cenjeni čitatelji to edino in nujno potrebno elektrotehnično .strokovno publikacijo čimpreje naroče, posebno še radi tega, ker ne bo služila kot vsakdanji priročnik samo za elektrotehnično osebje, marveč tudi za ostale obrtnike.
„Obrtnški Zbornik". Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI izda še to jesen „Obrtniški zbornik" z opisom razvoja obrti v Sloveniji po svetovni vojni in z drugimi podatki o obrtništvu, kakor tudi o vsem obrtniškem delovanju, organizacijah, zadrugah, o uspehih ter z nekaterimi statističnimi podatki o šolstvu, številu obrtništva in zgodovinskimi prispevki, ki bodo posebno mlajšo obrtniško generacijo mogli seznaniti o delu slovenskega obrtništva doslej. Posebej bo Zbornik vseboval tudi obrtniško časopisje in publicistiko ter tega razvoj in razmah. Obrtniški Zbornik bodo krasile mnoge slike in pomembne fotografije, vsled česar je dolž-inoist naprednih obrtnikov, posebno pa funkcionarjev obrtniških organizacij, da si v kolikor še tegu niso storili, naroče „Obrtniški Zbornik" pri Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani za ceno din 80'— komadu. Ker je število tozadevne bogate izdaje omejeno, priporočamo čimprejšnjo naročitev.
Narodna banka v privatni ali državni lastnini. Vprašanje podržavljene Narodne banke je zavzelo širok obseg ter so o tem veliko pisali dnevni časopisi, češ da je nujna potreba podržaviti Narodno banko, ker je to življenjskega interesa za vse sloje državljanov.
Elektro inštalacije in vsa popravila izvršuje in se priporoča
Havliček Fran
se je preselil v Wolfovo ul. 12
iz Sv. Petra c. 5, Ljubljana Telefon isti 34-21
Cenjenim obrtnikom sporočam, da Vam nudi ^e|eznjna
Sekavčnik Filip
Ljubljana, Cesta 29. oktobra šte/. 19
(preje Rimska cesta)
vsakovrstno orodje za vse stroke obrtništva, kakor tudi instalacijski material, kuhinjska posoda itd. Cene zmerne, kar se izvolite prepričati! Začasni tel.27-04
Tiskali J. Blasmika nasl.. Univerzitetna tiskarna ta litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.