uodeU te \*oU šalh d»r» ud ^TO-YBAB PROSVETA Ctu Usta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE jEDNOTE tcag% BI., sobota, 11, »*)a (May l!)t 1929. •t a pedal raU *f pM»n provIM far Ml * UvmUU Am OftteS «f PttbUoftttMt MIT geetk LewadaU A»* STEV.—NUMBER 111 lur International Paper Co. in ijene delavske smernice! jvojo ogromna tovarno na jugu padi z neorganiziranimi delava Mobile, Ala. — 'Ta kompani- 4 plača na uro od pet in dvaj-ei centov naprej," je rekla ,eka zamorka poročevalcu Fe-leralizi ranega tiska, ki je sede-i g svojim možem pred stavbo ».obedovala z njim. "Ampak* elo ni trajno." International Paper kompa-lija gradi svojo veliko tovarno svojimi .delavci in brez stav-inskega podjetnika. To je ti-ta kompanija, ki ima pod svo- 5 kontrolo 18 listov in ki jo zda j reiskuje zvezna obrtna komi-ija. Zadnja leta je ta kompa-ija zgradila veliko papirnic do- na jugu. Vse te tovarne je gradila na openšaparskem te-ielju. Kasneje je John E. [instanley, član mobilske cen-ralne delavske organizacije, ki bjema vse lokalne delavske trokovne organizacije v tem lestu, rekel, da na stavbi dela tajhno število organiziranih elavcev, ampak ti ne prejema-) mezde, Hi j? v veljavi in določna za te kraje. , . Ljudje, ki so se pripeljalj z ežele v fordkah, stoje pri vrati ogromne žičaste ograje, ki bdaja stavbo, in vprašujejo za elo. Znotraj ograje je pa več »tin delavcev na delu, da do-tlajo tisoč čevljev dolgo stav-9. Tovarna ima biti dokonča u do meseca septembra. Mezda je bila sodnijsko zase-ina tako velikemu številu de-vcev, da se je kompanija od-čila, da odslovi vsakega de- ------' - - - 1 ■ |af| v ca, Katerega ♦oo uiiiuj na- rej mezda zasežena sodnijsko. Kaj naj revež stori, je rekel ?ki delavec. Akd pride sem z ajhnim dolgom in dobi delo, i poplača dolg, mu zaplenijo ezdo, pa kar izgubi delo. Takoj zraven velike tovarne 'adi ta kompanija električno »ta j o, k1, bo služilo ogromni ipirnici. Alabama Power >mpanijs, ki jo lastuje Elec-ic & Share kompanija, je trnovska sestričina International aper kompanije. Dnevnik dobile Press" ki je bil pred atkem ustanovljen, pa stoji i pragu, da pride pod trustov- 0 kontrolo. Senator Morris priporočil, da se lastništvo te- 1 lista tudi preišče od zvezne »rtne komisije. Stavka tovornih vozaikov ša traja Podiralci hiš zmagali po šeet-tedenski stavki. ZAHTEVE LIGE KON8U-MENTOV. Te obeegajo pet točk. Newark, N. J. — Liga konzu-pntov je sprejela pet točk ra °j program sa prihodnje le- • Te so: Minimalna mezda in sanitar-razmerc v tovarnah za izde-^nje slaščic. To zahtevo spol-ujejo samo tvrdke iz New rseyja. $ol«» m otroke ki prihajajo lat iz drugih držav samo za »no. - ; 1'dejstvovanje zakona za Žen-o ponočno delo. Ta zakon se vedno krši. Zattita za delavce pod osem-'jatim letom pri nevarnem de-> kakršno uživajo otroci do Enajstega leta. Odškodninski zakon za stro-vne l»oiezni. ♦v<>unt Holly, N. J., 10. majs. Hdwar4 M. Marshal je bil 1 *voj| prvi vožnji ubit, ko '"Ulo treščilo v neko poslopje. f,»leč od tukaj. Walter Beck-• ki je bil i Marshalom v leta-t J< dobil težke poškodbe. « ^ik prisianllFarjo* v Hevru. i is vre, Francija, 10. maja. — >r»j je ta nastala generalna lv*s priatantibčnih delavcev. * delo v loki počiva. New York, N. Y. — Tovofni vozniki, ki dovažajo stavbinski materija! za stavbe, so podpisali s 45 neodvisnimi kompanijami pogodbo. Vozniki, ki delajo za kompanije in posamezne podjetnike, ki so organizirani v podjetniški organizaciji, so Še na stavki. Teh kompanij in samostojnih podjetnikov je pet in trideset. Okoli osem sto stav-karjev se je vrnilo na delo, ker so bile delavske zahteve priznane, 1,200 jih pa še stavka. Unija zahteva deveturni delavnik, ki naj nadomesti zdajšnjih 10, 11 in 12 ur dnevnega dela, in sodem in osem dolarjev dnevne mezde. Podiralci hiš so zmagali po šest tedenski stavki, dasiravno so bili najeti pobojniki in je bila ustanovljena kompanijska u-nija, da se razbije stavka. Dosegli so povišanje mezde in da se čezurno delo plača s časom in pol. _ PROTI MILITARIZMU V AME-RI&KIH UOlLIfiClH. Protimilitarfstična liga protestira proti vojaškemu vežbanju v ameriških šolah. New Yofk, N. Y. — Protlml-litaristična liga je te dni izdala pamflet, ki vsebuje kritiko in oster protest proti portopa- menta, ki se poslužuje vsakovrstnih metod v ameriških uči-liščih, v katerih je uvedeno prisiljeno vojaško vežbanje za dijake. Vojni department je uvedel v teh šolah razne nagrade za dijake, ki se posebno odlikujejo v militarističnih znanostih. Tem dijakom se dajejo razne prednosti in ugodnosti z namenom, da se jih zainteresira za militarizem, dočim so ostali dijaki zapostavljeni. Mnogo ljudi misli, da je militarizem v šolah neškodljiv in ne razumejo nakan militaristov, ki namenoma ustvarjajo vojno razpoloženje med dijaki in v svojih govorih vedno naglašajo, da se mora Amerika oboroževa-tl in pripravljati za bodočo vojno, pravi Protimilitaristična liga v svojert pamfletu. Protimilitarističns liga apelira na starše dijakov, da vpllvs-jo na svoje sine, naj ne slede apelom militaristov, ki skušajo iz ameriških učilišč ustvariti vojašnice.__ Boj med filmskimi igralci v Av-■ atriji. Inomost, 10. maja. — Četa filmskih igralcev, 87 po številu, oblečenih v stare avstrijske vojaške uniforme in s pušksmi ter nasajenimi bajoneti na ramsh, se je med posnemanjem neke bojne scene tako razvnela z bojnim duhom, da so se igralci stepli med seboj. Suvali so se z bajoneti in mlatili drug po drugem t puškinimi kopiti. Večje število igrsl-cev so odpeljali v bolnišnico. Ameriški 50-aad»tropnl hotel v l/mdonu. London. 10. majs. — I^ondon dobi ameriški nebosežnik v sr- XI Mayfairs. Postavi ga grupe msričanov iz New Yorka. Nov nebosežnik bo hotel, ki bo imel 60 nadstropij, 1000 sob. gledališče, plaval išče, dvor za iogsrske igre In vrt na strehi. Domet Indijcev aretiranih aa Kitajskem. Sangaj, 10. maja. - Angleška oblasti so v tukajšnji inosemaki koloniji aretirale deset Indijcev, ki so obdolieni. da agitirajo za molocijo in neodvisnost Indije Neve otoško zMIs-' sto izziva Ustaije Vse mesto razburjeno valed umora nedolžnega dijaka. Abingdon, Va. — Trije prohi-bičniki, ki so v sredo ustrelili 17-letnega dijaka Jamesa Kendric-ka, ko so streljali na avtomobil na cesti misleč, da imajo pred seboj butlegarje, so bili v Četrtek aretirani, zaslišani pred tukajšnjim sodnikom, potem pa na-glo odpeljani 15 milj proč v sosednje mesto Bristol, da jih obvarujejo nevarnesti — Unčanja. Trojica je bila izpuščena, ko je vsak položil kavcijo po $5000. Prebivalci Abingdcna so silno razburjeni vsled tega umora. Velika množica moških z nič dobrega slutečimi pogledi je oblegala sodnijo, ko se je vršilo zaslišanje in policija je komaj držala red in mir. Ustreljeni dijak je bil si-rota brez staršev In vse ga je rado imelo. Šolal se je iz fonda svoje dedščine, katero je imel dobiti, ko bi bil polnoleten. Kendrick se je z drugima dvema dijakoma vozil v avtu okoli mesta sa zabavo. Med potjo so dijaki opazili, da jim sledi drugi avto. V strahu, da so morda ban-diti, so pognali v dir, tedaj pa so začele frčati krogle in Kendrick je obležal mrtev. Krogla je prodrla njegovo glavo skosinskot in razbila še šipo vetrobrana. V avtu ni bilo niti kapljice kake pijače. Senatorji zmerjajo dri| H oo ve rje vi priataši ogorčeni valed ravolte v zbornici glede farmske od pomoči. C — Med ra* publikanskfml senatorji je zaigrala živahna vojna vsled sprejetja debenturne klavzule v o-snutku zakona za odpom, da se Jim mezda po> strupe. I viša $1^7 na uro Filipinski opazovalci mrka Imeli srečo. Manils, Filipini, 10, majs. ' — Astronomi iz Amerike in Namči-je, ki so bili na delu ce|e maser, in ki so privlekli sem na tono a paratov za borne štiri minute <> pezovanje popolnega soInčneKf mrka, so imeli včeraj najlei* priložnost. Nebo je bilo JaSflo in mrk Je bil viden v vsej svoji veličastnosti. Cela vrsta fotografij Je bila posnetih z gore Iloilo, kjer je bil postsvljen mogočen teleskop, drugi so pa šli 5000 in 10,' 000 čevljev v zrak v dveh letalih in tem nastavili aparate, kjer jih ni motila nsjmsnjša meglica golnčna korona, ki Je obdajal« teman odsev lune kakor nssoh čan obroč, Je bila dobro fotogr« firana, prav teko zvesde tik s^ln ca. Iz fotografij korone fcod<» znanstveniki skušali dognati, !r česa seetojl korona; dalje bodo radovedno iskali na fotografskih ploščah znake skrivljenih žarkov In če Jih najdejo, bo s tem po novno potrjene Einsteinova teo rija relativnosti. Einstein uči, da svetlobe potuje v krogih In ne v ravnik črtah po vsemlrjtt. Angleški astronomi, Id so ops sovsii mrk v Aitmu, niso Imeli te sreče. Ne ho je bilo oblaino in mrka ni bilo videti. stavke tekstilnih delavcsv vklju Čl tudi preiskava o pololai« v oajt, da lagtje oplanl Venesuelo PREDSEDNIŠKA KANDIDATURA VVEHEZIEU Gorje onemu, ki prijavi svojo predsedniško kandidaturo. Waahlngton, D. C. — Diplo-matje latinskih ameriških republik In poznavalci rasmer v latinskih republikah soglašajo v tem, da odpoved generala Vicente Gomesa predsedniškim ksndidatcm ne prihaja is srca. Ta odpoved je selo nevarna, go-voje v krogih posnavalcev razmer onkraj reke Hlo Grande. Sliši ae, da bi Gomea takoj ukazal ustreliti onega venezuelske-ga ljudskega voditelja, ki bi so priglasil kot predsedniški kan-ddlat. Diktator čaka, da voja^ škl častniki In njegova civilna organizacija naalove nanj po-nlšno prošnjo, v kateri ga po« hlevno prosijo, da sprejme predsedniško kandidaturo. Taka faraa as pričakuje vpričo dejstev, da je Gomes po-' klal na tisoče VenezuelČanov in na tiaoče Jih pometal v Ječe, od kar Je Ciprlano Caatro zapustil dešelo ssradl zdravja, da se posvetuje t sdravnlki v Evropi, ker so dvomili, > da ima Gomes pravico vladati dešelo. Na ato-tine dijakov* ki prihajajo od najboljših družin v dešell, zdaj delajo pokoro v ječah, ker kg Imeli pogum nastopiti v interesu svojih prijateljev, ki so bili na povslju Gomesa pometanl v Ječe. Gomeza podpirajo ameriški oljni producentl — Mellon, Ro-ckefeljer, Teagle In drugI — pa neka brltaka oljna sodrga, porablja OcmsM is svojega poH Aan Francleoo, Cel. Bobe rt Linhart, star 7« let In mlsar, se je obesil v sobi nekega csnenes* hotela, kjer je stanoval, liter-ček je bil bres dela, bras<4enar. Ja In aorudnlkov. ki bi ekrb»ll zanj Is tako se Je odločil sa srn**. naravnih bogastev. Gomes v svojem In njih interesu poslu žuje teror J s proti strokovno or ganisiranim delavcem in shodom političnih strank. Kadar bodo oljns družbe želele druge-ks diktatorja, na kateraga se Gomez z njimi sporazumi, tedaj bo Gomes izginil. paradi2 za 01'enaai'ar. 8tvo v minnemoti. I k« tik rs t nI slete, kar ae sveti. Kochcater, Mlnn. — Na May- ovl kliniki In bolniški Industri-JI, kolikor Jo Js zbrane okoli te klinike, cvete openšaparstvo. Organizirano dslavstvo nI bilo čuječe, smpak Js dremalo. Zdaj je delavstvo brez moči, ds uvede ns delu V bolnišnici unljsks razmere. V Rochistru odločajo ravnateljstva, ki ao si v sorodu, ksr pomeni da so ravno Isti ljudje v ravnateljstvih rasnih podjetij, ki imajo teine stike s Mayovo kliniko. Položaj Je otežkočen, ker pri-hajo vedno nove delavske moči s farm in sorodniki bolnikov v mesto, da dobe delo. V mestu Je okoli tri sto Organiziranih delavcev, a ti delajo na stavbah, ki niso pod kontrolo veleatev* blnsklh podjetnikov. Teško letalo padlo; trije ubiti. Berlin, 10. maja. — Pasažir* sko letalo čehoelovaške avljaclj-ske družbe, ki je letelo is Prage v Kotterdam, Je včeraj padlo pri Kasaelu v Nemčiji. Pilot, mehanik in edon pasažir so se ubili. Elektrika ga ubila. Valparatso, Ind., 10. majs,— llaroid Pulver, star 8S let, Je včeraj delal na popravilih ^k-j^j v'|iostelJI. trične svesc In pri tem prišel v j Velesile iatri(irajo v Ukrajine Mala ententa bo morda najete za rovarenje proti ukrajinskim Movjetom. _ lielgrad, 10. maja. — Dne 20. maja se otvori v Belgradu konferenca male entente, ki bo trajala najmanj dva dni. Na programu ao razna politična In milltaristič-ns vprašanja. Med drugimi vprašanji — kakor ae glaai poročilo — Je tudi skema u podpiranje gibanja sa neodvisnost Ukrajine, ki je del Sovjetske unije. Zastopniki velesil so še dalj Časa na delu v deželah ob Sovjetski Rusiji, da pridobe te de. žele za enotno akcijo t»roti sov je-tom. Velesile so mnenja, da najboljše arsdatvo sa oslabitev 'rdeče nevarnosti" je opogumljanje in podpiranje nesadovoljnih elementov v Rusiji v svrho revolt sa neodvianoat in razkosanja sovjetskih republik. Nemčija js deflnitivno odklonil« v»sko pomo^ pri tem delu, toda Poljska ima svoje ambicije v vzhodni Ukrajini, dočim bi Romunija rada videla neodvisno U-k raj i no, v kateri bi mogoče dobila prijatelja in savesnika. Romunija že dolgo čaaa podpira propagando ukrajinskih na-clonaliatičnih emigrejev. Unsko Jesen ao romunski listi rasbob-nali po vsem svetu krvave storijo o "puntu In hrabrem odporu ukrajinskih kmetov/' katerih seveda ni bflo.. Ogrska Je tudi naklonjena proimgandi sa neodvisnost U-krajine, noče pa v ta namen ao-delovatl s malo entento, katero smstra sa svojega največjega sovražnika. MJAJNA ZMAGA SOCIALISTA H* V FRANCIJI. P*ejs| js več glasov kal vsi nje-govl protlkandldatjs. Pariš. — Zmaga franooekega socialiste l*on Bluma, ki Je kandidiral v francoski psrls-msnt, js povsročils vsllko veselja med delavci ne samo v Franciji, temveč tudi med delavci v drugih evropskih državah. Ko se Js saznalo, da Js Blum prejel večje Atevjlo glasov kot vsi njsgovl nasprotniki, so pričelo prihajati čestitke od vseh socialističnih organizacij v Evropi. Znamenite je bila brsojavka, ki Jo Je poslal Blumu Frledrlch Adler, tajnik Delavske In socialistične internaclonale, In to glasi: , "Delavska ln socialistična In-ternaclonsls s velikim veeeljem pozdravlja Vašo Izvolitev v par-Isment. Iskrene čestitke francoski socialistični stranki, posebno pa še sodrugom v provinci Norbonne, ki so ostali svesti svojemu voditelju kljub nasiljem In šiksnsm, ki Jih Je Izvajala vladna maši na pred in pri volitvah." Brzojavne čeatitke k zmagi so poslale tudi socialistične strank« Belgije, Nemčije, Ho-landske in Is drugih držav. Zena aretirana, ker je kupila plJaA«. Chlcago. — George Carbary, državni prsvdnik v sodnijskem okraju Ksnc, ki se Je proelsvll prod par meseci radi umora De Klngove žene v Aurorl radi pol galone vins v njegovem območju, Je v četrtek nsradil novo senzacijo, ko Je velel aretirati Heleno Ambrose v Klglnu rsdl tega, ker Je kupile od butlegarja steklenico igsnja sa svojega moža. Carberyjevl prohlbičnikl so našli žgsnje v postelji pod odejo srn-ven Ambr«ieljeve 12-letne hčere, stik s tokom, ki ga Je na meatu ubil. a radi breopeeetaeeti. Chlcago. — Willlsm liutchin-4H let star deiaver, je bil v četrtek najden mrtev v svojem stanovanju, 4SAA Klston s ve. Zadušil se Je s plinom. Vzrok samomore Je bila bret|MMMrlnoet. HomUAl aa dela. Chlcago.—1'rofeelonalnl gan-gešl so v f*tek zjutraj spet začeli terorizirati s bombnimi napadi. Vrženi eta bili dvs bombi, ena v obcestno gostilno v predmestju Nileau, druga pa v poslopje na 46.HA W. Chlcago ave. — Eksploziji bomb so napravili škode za prt tisoč dolarjev. PROSVE CLAf LOBLOVKNBK« NAROOMg POPFOKIfl /EPHOTl UfHfDfA BLOVBNSKK NARODNE POPTOKU« JBPKOTB . po dogovoru. l{. M vmč»)o. Narofoiaa: Zsdiifr* d rU». (iz v mi Chkasa) |6.00 m lete, *.00 m pol leta; Cbk**o io Clcoro f7^0 m loto, 18.76 m pol loU. in m iBOMO- ».00. Naslov m «M, kar bas itlk « "PROSVETA" MIT4I Ho. Lotnrialo A -THE ENUGHTENMENT Orgaa ot Ubo Klorom National Bmefit M. Owaod br Um MIovom Nalioaal gubacrtption: _________ Unitod 8 ta to« (oscopt Cfci*a*o) and »•ar; Cbkaffo $7^0. anH forolgii countrios |9.00 por yoar. J^ll__Ol THE FEDERATED KREKS 1SI I III ■!■-■-■ ---------MMif * Datum r oklepaju, d. pr. (April 30-1921*) pol«g vaiega Imena na naslovu pomeni, da ra mje • Um dnevom potekla naročnina. Ponovita Je pmvoteano. |a m vam na uetavi list _' —■ hi nr — ■■ ■ » Po končani konvenciji morajo člani in odborniki gledati nato, da se zaključki konvendje Izvedejo. To ae ne da od zgoraj dol ukazati članom, ampak člani morajo biti tako prejeti »ami od sebe s prostovoljno disciplino, da izvedejorzaključke konvencije. Moč organizacije ni v diktaturi, ampak je v prosti in svobodni volji in v ljubezni do dela, ki povečuje ugled in moč njene organizacije. Kot člani S.N.P.J. bodimo prežeti z misHjo: Naie delo ni končano^ko je konvencija pričela. Le če botoo trdno stali za .principi in načeli S.N.PJ. in zaključki, ki so jih delegati sprejeu, bomo napredovali in se razvijali naprej po poti napredka in razvoja. Ako se kaj izkaže nepraktičnim in Škodljivim, imamo pa inicijativo in referendum, da lahko popravimo, da postane praktično in koristno. Za to je nepotrebno napadati delegacijo. V tem smislu kličemo delegatom in gostom: "Pozdravljeni v Chkagu!" glasovi jznaselbin Dobrodošli delegatje IX. ndaeknmciie in drugi gostje! p - Prihodnji pondeljek, dne 13. maja t L, prične zborovati deveta redna konvencija S.N.P.J. v Chicagu. Izvoljenih je čez dve sto delegatov. Z njimi bo prišlo najbrž tudi več članov iz raznih naselbin, da poslušajo razprave na konvenciji in si ogledajo mesto, o katerem slišijo toliko reči, da mnogi mislijo, da mestni stanovalci hodijo s strojnicami oboroženi po ulicah, in v katerem bo svetov na razstava v letu 1933. v Delegate čaka'v mestu vetrov in vrtov velika naloga. Pregledati imajo delo gl. odbora od zadnje konvencije in izdelati program in smernice za leta, ki pridejd do desete redne konvencije. Vsaka konvencija S.N.P.J. je bila zgodovinskega pomena ne le za ameriške Slovence, ampak tudi za ameriške Jugoslovane. Letošnja konvencija se bd vršila dobrih pet in dvajset let kasneje, kot se je vrnila prva ali ustanovna konvencija S.N.P.J., ki tvori jasen pomnik v zgodovini ameriškega jugoslovanskega ljudstva. Pred pet in dvajset leti je bilo na prvi konvenciji tucat zborovalcev in pet izmed njih je imelo pooblastila, da so zastopali zunanja društva. Letos je izvoljenih nad dve sto delegatov in pričakuje se več gostov, kot je bilo zborovalcev na ustanovni konvenciji. To je velika razlika, ki dokazujte, da se je S.N.P.J. v teku let iz šibkega deteta razvila v močno organizacijo, v krepkega orjaka. Razprave o pravilih S.N.P.J. so bile zelo obširne. Menda niso bile tako obširne še nikdar preje v zgodovini S.N.P.J. Nekateri menijo, da take razprave škodijo. Ampak resnica je, da ima vsaka* stvar svojo dobro in slabo stran. Dobra stran obširne razprave, ki je zelo raz* lična glede priporočil je ta, da orti, ki zidajo in grade organizacijo, lahko vidijo, kakšne senčnate misli so se pojavile v organizaciji in da izvedenje teh senčnatih misli preprečijo, ako njim nasproti postavijo na konvenciji dobre in jasne misli, ki pa morajo biti razumljive za Članstvo, da jih pravilno razume in zapopade. Dozdaj je še vsaka konvencija, redna ali izredna, razumela čas in je temu primerno sprejela zaključke in tako rešila nalogo in dokazala, da je bila vredna zaupanja, ki ga je članstvo stavilo vanjo. Zato je popolnoma opravičeno upanje, da tudi deveta redna konvencija reši nji poverjeno nalogo v interesu S.N.P.J., da tjo v bodočih štirih letih zopet napredovala na jez$ njenih sovražnikov, ki bi jo danes rajše videli razbito, kot jutri. Po vsaki konvenciji so nasprotniki S.N.P.J. padli po delegaciji in ji očitali, zakaj ni sprejela tega ali onega, z namenom, da naščuvajo članstvo proti nji in novo izvoljenim gl. odbornikom. In to se bo zgodilo tudi po sedanji konvenciji, ako jih med tgm Časom ne bo srečala dostojnost. Razumni člani se ne bodo ozirali na take napade, ampak mislili si bodo: "Uvedite taka priporočila pri svoji organizaciji, saj se vedno trudite, da zapostavite in prekosite S.N.P.J. Ko jo bila ustanovljena, ste pisali o nji, da se je rodilo mrtvo dete, to je organizacija, ki nima življenja v sebi. Ko je pokazala življenje, ste rekli, da je brezverska in breznarodna ali "rdeča" jednota. Poslužili ste m hudiča in pekla, da bi ji škodovali. Ko ste spoznali, da S.N.P.J. postaja Ae bolj močna, kolikor bolj jo napadate, .ste se potuhnili in prišli z nasveti, kaj naj S.N.P.J. uvede in sprejme, da bo Ae bolj napredovala, kakor je lisica svetovala v basni krokarju, kako lep in krasan je Aele njegov glas, ko ima tako lepo perje. Krokar se je dal zabijati, zapel je in iz kljuna mu je padel sir in lisica \ra je pobrala, stekla z njim in se muzala krokarju, ki je žalostno zrl za sirom in lisico." Nauk te basni je ta, bodimo zmerni in potrpežljivi pri doseganju svojih ciljev in skušajmo vedno to, kar nam na*a zdrava pamet uci, da bomo dosegli in ne ozirajmo ne na hvalo in nasvete svojih sovražnikov, ki nam v svojem srcu Žele pogin. Z mirnim srcem upamo, da bodo delegatje zaključili najbolje, kar jim veleva njih zdrava pamet in zato jr vsak strah odveč, da se bo delegacija dala voditi od priporoči, ki prihajajo od sovražnikov S.N.P.J. * Opreznost Je potrebna. Hharon, Pa--Ni moj namen, poročati o delavskih razmerah, ker ao take kot večinoma drugod. Dela ae še povoljno, ali zaslužek je bolj pičel, tako, da kdor deli komaj zasluži za najpotrebnejše. Brezposelnih tudi ne manjka; hodijo od tovarne do tovarno in srečen je oni, ki dobi delo, da lahko gara za nikdar sitne izkoriščevalce. Moj namen, da se oglašam v javnosti, je, ker želim opozoriti rojake tukaj po zapadni Penn-Hjrlvaniji, posebno premogarje, da ne firedo kakšnim agentont na limanice, ker je sedaj ravno sezona, da prodajajo stavbišča (lqte), posebno med premogar-ji iščejo svoje žrtve. Kar je meni osebne znano, imajo tukaj v bližini Sharona, Pa., še na stotine stavbišč (lotov)) za prodati, in na stotine je že prodanih, po pretirano visokih cenah. Nekateri so si postavili svoje domove, ne da bi se prej informirali, če jim je obstanek zagotovljen aH ne. Tako pride, da se ne morejo naseliti, v svoj lastni dom, v katerega je ubogi delavec potrošil zadnje prihranke večletnega težkega dela. To pa zato, ker ni dela za vse, brez dela ni zaslužka, brez zaslužka pa ne obatanka. Zatorej rojaki, bodite oprezni. Ako pride agent na va$ dom, da kupite stavbišče v tej naselbini, je najbolje za vas, da mu pokažete vrata, in naj gre odkoder je prišel. Ako se kateri želt naseliti tu v Sharon, Pa., mu pa svetujem, da pride osebno, brez ttgentov, in se preje prepriča, Če mu bo ugajalo, potem si naj poišče primeren kraj za svoj ^odoči dom. Ako že kupite stavbiiče, kupite od privatne OHebe, ne od kakšne "real estatc" kompanije. . To dajem v javnost zato, da prihranim rojakom razočaranje in gmotne- izgube. In to iz svoje lust ne izkušnje. Z bratskim pozdravom! Joiteph Hteklaclc, tajnik št. 31 SNI\J, H. F. D. h Box 140, Sha ron, Pa. ftubljevi koncerti. rodlniiburg, W. Newton, Pa. — Mrtvilo, ki je vladalo v našem kraju, je postalo skoro kronično. Po večletnem boju med Ptttsburgh Coal Co. ki U. M. W. of A. «o prišle k nam razmere, v katerih so zamrznile vse minil za vzlet, vse je zastalo, vse čakalo na izid in vpraševalo pijane reorganizatorje, kako poteka stavka. Poraženi so se vrnili naši ljudje zadnjo jesen nazaj v rove, dobro vedoč, da pod takim vodstvom mora vse hudič vzeti. Dne 14. aprila pa je tudi nam posijalo solnce. Narava se nas je usmilila. Cel teden je bil det. v soboto pa se je zvedrilo in v nedeljo je bil krasen dan, in ta dan nam je pel Subelj, proizvod sile slovenskega ljudstva, proizvod mlade Jugoslavije, že s prvo pesmijo si je osvojil srca vseh in mnogim izvabil solze. V nadalj-nih pes ni ah pa nas je spravi! v smeh in zopet v solze, saj sledili smo mu povsod, tudi najbolj trdovratni. Bil je izhomo razpo-ložen. Na gtasovir ga je spremljala frtč. Albina Ahsčič is Cte-velanda tako predano, tako toč-no. da bi llovek niti tttinke razločka ne našel med njima. Bit je to uan za nas Collinburžane, kakršnega ta aknr. naselbina še ai doživela. Daai v materijal-nem oairu uspeh ai bil poseben. bU pa je tem večji v moralnem. Za časa mogočne gnile Avstrije nas ni obiakal nikdo, ki bi po-vzdignil naš ugled, mala s čvr-*t* Jugoalavija pa nam podaja bisere takoj ko se je dobro rodilar Navdušenje, ki vlada za vse lepo, se odraža najbolje med našimi ljudmi po tem, če pomislimo, iz kakih dalj so posetili ta koncert: Claridge, .Brownavflle, Universal, Indianola, Hermfaie, Yukon, Monesgn, Belle Vernon— od povsod so prišli poslušat pevca solista, rojaka. Naš shanski rojak Lenček ga je prišel poslušat, in sicer peš, celih 12 milj daleč. Rojaki, koder ste naseljeni v večjem številu, povabite Sublja med se, da tudi vam zapoje ter vas poživi, obenem pa povzdigne ugled našega naroda pri drugorodcih. Dne 21. aprila je pel Subelj v Libraryju, Pa., in sem bil presenečen, ko sem naletel tam na ožjega rojaka Dolčiča z ženo, ki sta prilla poslušat in naslajat'se ob Subljevem petju iz Girarda, Ohio. Ni čuda, da Girard slovi kot naaelbina, ki se giblje v vseh smereh. Ljudje tam so delavni in požrtvovalni. Tudi rojak Eržen s soprogo in hčerko je bil tam.. On ima hotel v Pittsburghu, toda mislim, da'ni zamudil niti enega koncerta v okolišu, kjer je nastopil &ubelj.-~4fc Kreč. slovenske aaaefcine: Sharon. |i Bessemer, Claridge, Herminie, Ambridge, Compeli, Pibtaburgh, Moon Run, Lfcrary, Braddock, Export, Burgettstown, Slovan, Mfc*way, Canonaburg, Meadow-lands, Cuddy, Bridgeville in še par drugih manjših. V prihodnje pa imam v načrtu obiskati še ostale slovenske naselbine v Penni, sko mi bodo vremendci bogovi mili. Najprej nameravam posetiti Cambria okraj, nato pa morda Sommeraet okraj. O u-apehu v Johnstownu in okolici bom poročal po obisku, za obilo naročnikov pa se žc sedaj priporočam tamoinjim rojakom. V vsdh omenjenih in nenave-denih naselbinah, ki J»s še obk-čem, me rojaki poznajo že nad 20 let. Vsledtega^upam, da mi bodo šli na roko pri mojem delu. Gotovo ste že preje čitali v Prosveti, da sem potovalni zastopnik P r o« vete. Obenem naj omenim, da pobiram tudi naročnine za povečanje slik a)i fotografij. Dosedanuj naročbe so bile izborno in točno izvršene, za-kar jamčijo naši rojaki, ki jih imajo v posesti. Slike in okvirji so trpežno in lepo izdelati. Torej se priporočam v naročbo na !▼•■ M otok: Prosveto in na slike. Na avide- nje v naj krajšam času. Anton Prosvete... zastopnik J. opazovSnja SOBOTA, 11. MAJA. 'Mala licah, prosim! — Hv». kza Prosim, kaj ' večerjo? Kaj! |obro je v ječi! i ječar, prijazen P<*tavi m g|w, biti prijazen in tudi ni)? pra vi: Mistcr Siadair je vzoren jetnik ... Ce W bili v«i taki bi Unpeh dveh iger. Willard, Wis. — Kot je bilo po-ročano pred par tedni, smo tu kaj imeli priliko, videti dne 28. aprila dve igri. Udeležba je bila več kot povoljTitf," dvorana Narodnega donla je bila natlačena. Igri sta bili dobro izvedeni, ker so se igralcf tako dobro "Vanji uživali. Zn njih Iskren trud jim bodi hvala. Med igrama smo videli na o-dru našega tojaka Pakeža, njegovo soprogo ter njina dva sinčka. Mali Gilbert je daklamiral s spremljevanjem klavirja, nakar je cela družina iato zapela. Bilo je nekaj' krasnega in po pravici je omenjena družina žela za svoj uspešni nastop lepo priznanje in obilo aplavza. Priznanje družini od atrani občinstva je pač lepa moralna vzpodbuja k nadaljnemu delu. Naatopili sta Miaa Artacheva in Mlss Chermelj, glasovir in gol sli. Njiju nastop je navzočim tako prijal, da sta morali ponoviti akt. Hvala mladenkama za njiju trud. — Gilbert in Frank Pakež sta nastopila v duetu. Tudi ona dva sta morala ponavljati svoj proizvod, de enkrat je nastopila cela družina Pakeže-va in zapela "Visoka gora." Na glaaovir jih je spremljala Miss Artacheva. V imenu občinstva se iskreno zahvaljujem Pakeže v i družini za njih trud in požrtvovalnost, ter želim, da bi jih že skofo zopet videli in slišali na odru njihovim lepim petjem. Ta večer nam bo trajno ostal v spominu. — Claaka dram. kluba. 8 potovanja« | Farrell, Pa. — V proAlih treh mesecih sem na poti za naročnino na Prosveto obiakal preosj slovenskih naselbin v državi Pennajrlvaniji in s veseljem re-čem,da sem imel lep uspeh. Vsepovsod so mi ili rojaki na roko še bolj kot sem pričakoval. Orne-niti moram tutfi. da se mi še posebno veliko pripomogli pri tam poslu naši društveni tajniki; po-magali ao ml, da ae vsaj za silo preživim z mojo družino. Zato jim od srea isrekam priartno sa-hvalo vsem. Irf so nri na kakršenkoli način pomagali s jen potovanju. Seveda ne nri zahvali pozabiti naših dobrih gospodinj, ki so mi poetftegts s dobro slovensko hrane in mi nn-dil* prenočišč«. Ttosedaj sem obiskal Meji spomini. (Nadaljevanj«.) Krayn, Pa. — Dpevi so potekali* vožnje bo konec. Ustavimo se še v Mariboru, Celju, potem pa proti Terbpvljam. Tudi tam je bilo težko za delo; se ga ni dobilo, kjer bi mi radi, in sicer pri rovu, in tako ml je postajalo že težavno. Sicer je bilo še par kron v žepu, nikdar se pa ne odločim proti domu. Ako dela ne dobim, rajše v Savo. Tak je bil moj sklep. Mogoče bi se bil premislil, ker je bil zimski čas, Sava mrzla. Na famomor nisem še nikoli mislil; to so bile le tja-vendan zgovorjene besede. Sedaj smo doma, imamo delo, med svojim narodom se nahajamo. In ker se ni dalo dobiti delo v rovih, se nam je posrečilo dobiti delo v cementarni. Delo v cementarnah je jako nezdravo, in pa tudi naporno, posebno v tistih Iz veletefca novic. vaših Mister Sinclair, oljni knez, la, 1 ni junak, ko je z oljčni uma- Pride sal angeljsko republikansko boste d; stranko in dajal baki&ii gospo- posebnega dom v kupitolu — velik junak ; Resničn pa je danes, ko so ga zaprli za In kaj tri mesece v distriktno ječo v gospod (ki Washingtonu. * Škandal v resnici! ^Škandal ~ ne za Siaclairja, temveč za HHM Ameriko, ki zapre multimilijo- lahko pustil ključ v ključavnici! narja! Ah je za take gospode in odpotoval na Kubo za nekaj ječa, navadna ječa, a common dni ... ■ jail? . Resnično: milo se stori človJ Well, navadna ječa ni več na- ku, ko čnje, da so končno prišli vadna, odkar je oljni magnat v ječo vzorni ljudje. Kje ao bi'i| nj*o gD«t ječa je čez noč po- prej ? Kaka je to svoboda in de stala rešpekflran kraj, morda mokracija? hotel ali vsaj prijazno zavetišče Taka jo ta reč. za utrujene ljudi, da se. malo Zakaj bi bila drugačna? tamkaj odpočfjejo . . . Zunanji Toda stoj! Ali ni tu dokaz, avet je (Uipes ječa! da pravica še žfvi v Ameriki' Rešpektnl listi so vsi iz sebe. Ako je oljni magnat in multU Zebog*, milijonar v ječi, kako milijonar v navadni ječi, je to se počuti revež in mučenik? Aokaz, da je aakon za vse enak. Hvala lepa, he's right, Tako je! Kdo naj še reče, da male tatove Mož je ali right v navadni je- obešajo* velike pa---? • • • - L« poČaai, prosim. Sinclair Kako spi? Zelo dobro ... ni zaprt zaradi petrolejskih sle. Ima tek? Kakor volk . . r Kaj pari j, tatvine ali ropa. Do t« dela? V lokami baše kapsule in pravice smo še daleč. Sinclair meša linimente; ima pomočni- je v kalabuzi zato, ker je poka-co, brhko strežnico, ki je bru- zal osla viaokemu senatu — in netka s plavimi očmi . . . Fine! to je malo preveč tudi za multi-Dragi stari dečko! Vsaj enkrat milijonarja. Senat pošlje v za-v življenju bo malo zabave — por tudi prezidenta republike, stara ne bo vedno za petami in " sitne muhe businessa ne bodo vedno brenčale okoli nosa . . . Ah, business! Pride ječarski sel in prinese pismo: Mister Sinclair, tu je najnovejše poročilo z borze o če bi mu tako zagodel. Sicer je še veliko vpraianj«, če fe Sinclair res v ječi. Kateri stari bogatin ai ne bi želel, da ga kam "zapro" za nekaj te-dnov z mlado brunetko plavih Oči?.,. mm. ^ * v-.no m * o.»ji«o uturaUzacijako tx»to- Ja$%PggJSSb panje za one inozemce, ki so slu- 7" 1 "j? ljale mišice, zato je marsikateri mlad korenjak zgubil svoje mo* či prehitro. Se ena bolezen je bila, kar se človeku mora studiti, da je že tako težko delo človeka uničilo, posebno pri pečeh, pa so si eden drugemu naprav-ljali še težje delo s tem, da so si eden drugemu zapekali peči, ali tam so rekli "tašmekali." Tako sem revež prišel med te orjake. 8eveda sem bil Še precej navdušen za delo. Kladiva sem se privadil sukati precej izborno, pa sem imel precej veljave pri njih. Delalo se je 12 ur in v soboto na nedelo 18 ur. Štiri krone dnevno; krvavo so b{le zaslužene tiste krone. Pod težo tega dela sem omagal. Sem ss namenil, da to delo pustim, in dobil sem de)o pri rovih, ne za kopača premoga, ampak s konji, ki so vlekli vozičke, mi pa rinili včasih tako, da se nam oči buli-le. Plača K. 2.20. Izobrazbe ta krat, smelo rečem, ni bi)o nobene; jako malo med starejšimi premqgarji, toliko manj med mladino. Več rojakov Trbovelj čaaov bo čitalo te vrstice. Vsak mi lahko prizna, da v tistih Ča sih so bile resnično barbarske Terbovlj*, ker človek ni bil življenja sv sat, posebno ob plačilnih dnevih. Rajalo in razgrajalo se je tako dolgo, dokler je bil kak vinar v žepu. "Auf bika, pa lauf," je bilo slišati. PgaUdfce, marsikatera žrtev je oMsšila v krvi. Drugi dan ao orožniki lovili krive*/ in jih povezali skupaj kot prekupčevalec govedo, in jih tirali v Laško ali v Mark Tnber in Celje. Na sreio nisem bil med "bojevniki" nikdar, pa ne, da bi me kateri na žival strmr hopetca, ker vedno sem bil v veseli družbi, posebno ko se je prepevalo. Enkrat so prišli eroi-niki pe me In me tirali pred sodnika. Bil sem po krivem ob-dolžen, da asm nekoga s nožem obresal, kar pa se mi nI asogio dokasati. ker sem imel pride, da sem bil omenjeni večer doma in sem bil izpuščen. Tako ao potekla leta od 1«.—21., ko sem šal prvič domov k nabora. Potrdili so me v vojake. Nissvn se vojaškega stanu nikdar vssslil, mršil sem pasjo pokorščino. Henrik Pečaviš. Problemi priseljenca Naturalizacij^ olajšave sa Ino- ti. Poskittte torej za takojšnji zemske veterane. odHod v Kanado oziroma sploh Vprašanje: Služil sem v ame- v inozemstvo in — ako zares ne riškl armadi tekom avetovne morete — zaprosite za nadaljno vojne. Nisem postal ameriški dr- podaljšanja svojega začasnega žavljan in kmalu po vojni sem bivanja, se vrnil v. staro domovino. Pri- Ista stvar velja za inozemske šel sem n*zaj 1. 1927. Koliko dol- žene ameriških državljanov, ki go mi je trefca čakati, predno po- so bile začasno pripuščene in so stanem ameriški državljan? — se tukaj poročile. T. R., Inpvin, Pa. Odgovor: Po zakonu, ki ga je kongrea sprejel in predsednik Sitnosti s inozemsko vojaščino za amerttke državljane. Vprašanje: Dva moja pri jate- žili v ameriški vojaki ali mornarici te/kom svetovne vojne in ki ae nahajajo v Združenih državah. Ako imate častno odpust- nico od vojske (honorabie dia- ^L^^iF^^i je tukaj rojen sin priseljenca, nameravata iti za izlet v Evropo, pa se bojita, da bi imela kake sitnosti radi vojaščine v de- HHAli se ne sme je mogoče, da bf mogli smeriike-ga državljana prisiliti v inozemsko vojsko? — J. M., Detroit, Mich. Odgovor: Na zaslišanju, ki se j[e vršilo pred odsekom poslanske Zbornice za inozemske zadeve, se je obelodanilo, da skoraj 4000 Bil sem začasno ameriških državljanov je vsako Združene države, leto prisiljenih služiti v inozemskih vojskah, zlasti v Italiji in *a Grškem. Morda je to število pretirano, ali na vsak način treba posvariti ameriške državljane, ki ae podajo v deželo biviega pripadništva, da — vsaj kar s* tiče nekaterih dežel — utesmejo imeti sitnosti s vojaščino vilic svojemu ameriškemu državljanstvu. V pismu, ki ga je tedanji charge), lahko zaprosite takoj za naturalizacijo, ne da bi vam bilo treba imeti "prvi papir" niti dokazati petletno bivanje, kakor drugi prosilci. Deportiran inozemec 7 nikoli vrniti. Vprašan(je: pripuščen v najprej za šest mesecev in sem ,si potem priskitoefl podaljšanje za nadaljnih šest mesecev. Moje dovoljenje poteče sredi tekočega maja. Lani takoj po svojem prihodu—že v mesecu maju—aem se tukaj poročil z ameriško državljanko. Nameravam podati se na izlet v Kanado, tako da se lahko povrnem v Združene drža- ve kot reden priseljenec za ataU državni tajnik KeNsgg naslovil I načelniku odseka, je isti potrdil, da državni depsrtment skorsj vsak dan je zaprošen za intervencijo v raznih slučajih, ko so celo sinove tujerodcev prisilili v vojško delele, h kateri je oče pripadal. Večji del teh slučajev — kakor je trdil ditavni tajnik — se tiče ljudi ItaHjsnskih staršev, ali imsrno tudi precej sW-nffc shičajev glede sinov Polkov, Cdhoslovskov, Grkov, Portugalcev, Francozov, Turkov W Jugoslovanov." Zadnji konj** je v skupni resoluciji P»vtl predsednika, naj akleps re z vsemi državami, s katerimi nimamo tafctti dofovorov, na podlagi katerih osebe, rojenf* Združenih drtsvah od tujerodnih staršev in natnrsHzirsma-msrtfki državljani, ne bodo podvrženi vojaški slidbi sli ksten drugi podsnMd dolžnosti tekom svojega bivanja v levimi vtnt, ako to bivanje ns pr—f* debe dveh let Od Udej )f sklenjen dogevor s Ceho*k»» kijo, ki dbvaruje amerUkr no bivanje. Ali je vsrno, da bi ta izlet odloiils za nekoliko mesecev? — J. K., Ohicago, M. _ Odgovor: Res je, ds soprog a-meriške državljanke, ki ae je poročil pred dnem 1. junija 1928, Ima na prošnjo svoje žene pravi-co do prihoda izven kvote. Ako torej vaAa žena violi tsflroj prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v predpisani flftrtd, vam ameriški konzul v onem kanadskem mestu, ki ga označite, izda izvenkvotno vi-zo za stalno pripustitev v Združene države. Ne svetujemo pa vam, da bi ostali niti en dan Čez dovoljeno dobo v Združenih državah. Kajti tedaj postanete podvržen deportaciji in po de-portacijskem zakonu, ki je bil sprsjet dne 4. marca tega letaj so vsi inosenaci, ki so bili kdaj deportirani iz snaga ali drugega rssloga. sa vedno izključeni is Združenih držav. Povit tega še, ako bi poskusili priti nazaj protizakonito. utegne io biti kaznovani z zaporom dO kvečjemu dveh let sli z globo do $10M, aH pa v oboje. Lahko rečete, da se vam ne utegne slediti ničesar. Morda. Vendarle je neapametno rkkira- dr-' žavljsne pred prisilno voj Za ameriške državljan*, menijo, da utegnejo ii"*' (DaUs m a rte ki sit- J SOBOTA. U. MAJA. i Vesti iz Jugoslavije zog aI mo. i kako je t v UUBU (Iivimo. ' Šef mestnega fizikata dr. Ma vricij Rus Je novinarjem porodi o zdravstvenem stanju me-jU Ljubljane v zadnjih desetih letiin posebej de za leto 1928. Ker se v teh podatkih kaie sta nje na&e beta prestolnice, priob i-ujemo odlomke in nekaj podat kom iz tegs^ poročila. Prebivalstva iteje mesto Ljubljana prihližao 57.000. Kojstva: 0*n>k se je v letu 1928. rodilo od teh 59 mr tvorojen&ov, nezakonskih 271 Od tega fctevila otrok j« 718 o-trok ljubljanskih stariev, tako da pride povprečno na vsakih 1000 prebivalcev Ljubljane 12 rojstev. Umrljivost: Izmed stalno Ljubljani bivajočih je 1. 1928 umrlo 571 oseb. Umrljivost Ljubljančanov je bila torej 10 na 1000 prebivalcev. Največja umrljivost je bila v mesecih februar in marec, najmanjša pa v mesecu juniju. Razen domačinov je umrlo lani v Ljubljani tudi 624 nedoma-iinov, skupno torej 1195 oseb. Veliko število smrti nedomači-nov se mora razlagati z dej stvom, da so v Ljubljani veliki zdravstveni zavodi, kjer jih mnogo ljudi leči jo in kjer tudi umirajo. Razmerje med umrljivostjo in rojstvi v letih po vojni k*že, da umrljivost po vojni semkaj po doseženih viških (leta 1919 in 1921) stalno pada. Istotako pada umrljivost po višku, ki ga je doseglo v letu 1922, kar odgovarja velikemu številu porok po vojni do Usta 1923, ki od tega leta prav tako spet pada. Umrljivost dojenčkov: I ločim je bila največja umrljivost dojenčkov (do prvega leta starosti) v letu 1918, ko je znašala 19.6% na sto živih rojstev, je umrljivost v naslednjih letih stalno padala, dosegla v 1. 1925 svoj minimum in znaša leta 1928 le še 9.7 %. Padla je torej n polovico in na^topnjo, ki je tako nizka, ki je as morejo beležiti n. pr. niti v Avstriji, Nemčiji. Še bolj očividen je padec umrljivosti dece od 2—15. leta, ki je dosegla v 1. 1919 s številko 32.7 na sto rojstev svoj višek, ter je v prošlem letu padla silno nizko. Od vseh smrtnih primerov je odpadlo 1921. leta 29% na otroke do 15. leta, v prošlem letu. Število porok od svetovne vojne do letos kaže prav zanimive spremembe. In sicer je beležiti takoj po vojni nagel porast in potem spet hudo nazadovanje, —L • -,y ( _____ Največ jih je bilo leta 1921, najmanj še v povojnem letu 1918. Po silnem porastu pa je f>" 1. 1923 silno padlo število vstopov v zakonski jarem". Umrljivost za rakom je v ljubijani »talno visoka ter je loftegla v prošlem letu od vseh smrtnih slučajev 8.9%. Pričakovati je celo, da se bo število smr-i za rakom še dvignilo, kakor m 51 domačinov, od tega 34 *"Nk in 17 moških. Malarija je precej razširjen« »o južnih delih naše države, endar v našem mestu ni opa-*l> kakega večjega vpliva te-* Niti najstarejši zdravniki mestu ne poznajo primera, da " v mestu urnem nastala mala-ijs. Iz zapiskov in zdravstve-"h letnih poročil mestnega fi-ik*ta iz pred 80 do 100 let pa ^ razvidi.o, ds je nekoč rszss-malarija precej po Ljublja-bolj p« v barjanski okoli-1 rT<*ta. . Pozneje javljajo za-le se posamezne slučaje, lo,»u-joče podrobnosti e "mačji rl-hI". "Fellchthys feliks". ki živi v obrežnih eonah Južnega Atlsn-tlks in v mehiškem zalivu. NaJ-Ir redne j še karakteristike te ribe je, da vzame samec jajca, k« jih aenlice izlete, v svojs usta Jsjec ni mnogo sli so preeei velika. v ustih ribjags očeta so jsjes na varnem pred številnimi sovražniki. JnJea hitro rastejo In metnmorfosa je Isvršrne v kratkem čssu. Čeljusti se ne _jjn vn* zapreti, ali male ribice i stotim v morje «sie kadar se čutijo dovolj močne In gibčne, se fahk" izognejo nevarno-i. Ha mas se ves <+ vslje-njs posti, kadar ps Ima usta zopet prosu, ee pož*ne po vodi is pnitte ofctton plen, da se na-Odgovornost sa resničnost IJe seveda propadamo (fRi{ortki pripfvddkc 2ena oženila moža. Vukič Popov is Kučev je bil najslovitejši junak svoje dobe v Črni gori. Oženil se j« v znameniti hiši Piletičev in s to ženo živel 15 let, ali dece nista imela. Njegovi boljši polovici je bilo šal, da Vukič ne dobi naroda. Ljubila ga je tako, da se ni mogla ločiti od njega. Nazadnje ji pride na um, da sama zasnubi zanj devojko. Potujoč iz Podgorice domov dohiti mladenko iz Rratonožičev; bila je lepa in zdrava, |>a jo vprašala, Čigava je. Dekle ji pove. "BI se ti možila, dekle?" "Seveda bi se. Je mar katero dekle, ki »c ne bi?" "A bj ti vzela Vuklča Popova?" "Jaz bi ga, Če bi maral mene. Ampak on je ošenjen. A katera je to, ki nc bi šla znamenitemu Vukiču za moža?" "Jaz vem, da je oženjen, saj sem mu žena. No, če ga hoče* vzeti, ti bom jaz ko mati, njemu pa ko sestra. Ker Vukič z menoj nima otrok." Naposled mladenka pristane in skupaj gresta na Vukičevinu. "Dober dan, Vukič Popov!" pozdravi njega soproga. Presenečen spričo takega pri-četka vpraša Vukič ženo: "Kaj pa ti je, ubožica?M "Naj ti bo srečna žena t" pokaže s prstom na devojko, ki jo je dovedla, pa poleti k njemu in ga poljubi, rekoč: Odslej m? bodi po Bogu brat. a U dekle naj ti bo žena 1" . "Kakšna šena, ali *i pri ave-sti, kšj govoriš?" "Znam, kaj govorim. Pripeljala sem ti to devojko, da ti bo od sedaj žena, jaz pa kakor sestra In ds do smrti ostanem v tej hiši, ker mi je hudo, da nimaš naraščaja. Zapustiti pa te ne morem." Tako je bilo. Vukič je vzel mladenko, Imel z njo potom stvo, a s prvo ženo je živel do groba. In še dandanašnji so žtvi njuni vnuki. ,< (Zanimivo je dej stvo, .da.se je ta Vukič Popov Petrovič rodil istega dno kakor Karadžordže in da mu jo bil nenavadno sličen. Poginil je Isti dan kot Kara džordže. Ubit je bil s sekiro od svojega kuma). • • • Tudi zemlja Je telo. Neki tujci, ki so ob svojem času raziskavall geologijo Crtu1 gore, sofprišli v spremstvu vojvode Milana Vukoviča na vrh Vasojeviškega Koma, kjer na samem temenu planine Isvlra živa voda. Po tolmaču vpraša j j vojvodo: l.aj on misli, od kod |e na samem vrhu planine živa voda. "Ko bi Jaz vzel ostro Iglo, ps jo komu »d gospodov udenjuk-A zabodel v teme na glavi, bi morila Čisto za trdno brizgniti kri iz temena. Tako Je tudi ta Izvor našel duška na tej višini, ker je 1 zemlja i planina tudi teto," • • a Vladiks Kade In / N PaAa Htočevlč. Visoka Porta Je odredila, naj AH Paša in Vhfdlka Rade ura v-usta obmejne npopade. Za sestanek sta si določila "Pile" pri Dubrovniku. Vladlka Je odpotoval s trem! prijatelji, V Koto ru ni vso noč zatlsnll očess, boječ se, da gs Turčln ne nadnio-drl In preveri. Vznemirjen plane ob zori med svoje spremni-ke in glssno reče: Kateri od vas ubije Ali Pašo Atočevfča, kadar dokončani" pogajanja'/" "Kitu* določiš, gospodar?" -Vlsdlks premeri vse tri In Izbere JsgoAs. "Bom, gospodar." Dospevši na "Pile" sta pooblaščenca »topila v neko aobo, apremstvo ps se Je razmeatilo po aosednjih. Po dolgem preg" varjenju med Ali Pašo In Vladi, ko odpre Novlsa Cerovlč Iz rs dovod nosti mslo vrata njun" sob« In v tem trenutku vidi: Vladlka Je z obema rokama pri* žel nase Ali Pašo ter ga poljublja po licu in po glavi, kamor prej xad#ne. Prasenefen ob tem prizoru Novica priskoči, da bi zaprl duri. a v nespretnosti za-ropoče, na kar se Vladlka okrese; pri tem mu pride na um, kai j« odredil Vos razigran pribiti Slovenski Narodna l'itanov(J#ni ftj^fili IS04 _—l: 1 Podporni Jodiota Imkor*. H. junij. 1S07 V«irU*| (lliMfa GLAVNI STAN, 2SS7-SB SO. LAWNDALK AVL, CHICAGO, ILLINOIS livrševalni odbori ^^ - UPRAVNI ODflKKt PretoMIk Calakar) poripr«d»«*»ik AUrtm Vidri*, ILfJ). f, Bas 1U, Ja*a*o«m, Pa,j (L tajnik BU« Novak s tajnik bolniikcga «4Ulka Uvraa« (JratflŠsfcj gL blasajnik Joka Vogrtafcj vraSalk (lanila Joia Kateri, oik; apravtUlj plašila riUp OWla«; vrtova! itfravaik l*. p. J. gora, SUI 8L Clalr Ava, Clevalaad. Okio. GOSPODARSKI ODSEK t Praak Ssairak, prsMnJk. »M E. 74tk Bt. ClevelaM. OMaj Prask Almk. 1114 B. Cravford A vas Chleaga. ||L{ Jaaab Zapaali«, MIT 8. RMaa-way Ava„ Cfcioafa. 1U. * POROTNI ODSEK i JoiM GarAak. aroMalk. 414 W. H«y H t., BpHsffflold. VIL t Inka TrfrlJ. Ras tt. Btrabasa, Pa.| Tasy Bkratal, R.P.D. Na. I, Joka«toa CHj, IH.I Frank Podboj, Bat «1, Park Mili. Pa.| Antos ftslar, Hoi »7. Ar««, Kass. . ROI.NIAKI ODSEK: OSREDNJE OKROiiEi Uvrrac UradUok, RBT4I Ho. Lavadila Ara, •«a, III. _________________________________ / VZHODNO OKROŽJE t Jooapb Zor ko. E.P.D. t Bos IN, Waat Nawtaa, Pa.j Anton Abrasi. USS E. 74lk H!.. Clavolasd, Obla. . - SAPA DNO OKROiiEi iac* llalob. H R. I, Bos W, PllUbarg, Kana« ss favaaasadl Prask Klas. Bo« NS, ( kUkolsi. Mina., m aav ass.1 Hba Galab, Ba« 144. Ročk Spria«a. Wfa. Nadzorni odbor: Prask UR pradoadaik. IUI W. NU Si. Cbleapo, Ilt| l.advlk Hadve-tok. 4409 Bt. Clalr Ava^ Clevalaad. Obioj Albart Uraat, »N Ho. Plaraa Rt, Mllvaakaa, Wls. Združitveni odbori Prank Vidmar, pradoadslk. 1141 S. ftllb CL. CUara, III.j Joka ORp, UM Ra. aUlas Park Ava^ rtileaio, lil.j INHer Geabel, 4N N. Walaat, t ola. rada Sprlapa, Cala. , POZOR 1 Karaapasdasaa a plavnlml odbarslIU. ki dalaja v flavta« trs« ds, aa vrAl takolai VBA PISMA, M sa saaslsja aa paala th pradaadalka, ss >nbwi Prod-Mdalitvo S.N.PJm NST4I Sa. Uvadala Ava., Cklraso, III. VBB ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SR NASLOVRi Ralsllke tajal. Itva S.N IM., NAT-BV Ss. Uarsdala Ava., (kk.fo, III. DENARNE POllUATVB IN STVARI, h| aa U4e|a tL lavrševateapa odbora Is |adssU vaMa ss saalovti TajsUkva SJK.PJ., Nft7-M Sa. Uva-dala Ava., Cblasps, III. VBB ZADRVB ? ZVEZI I BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa pallljafa as ssalov j Rlagajnlltvo BJO.PJ^ 1457 5» Sa. Uarsdsla Avo„ Cblcapa, IU. Vas prtteftba plads paalavaaja v pl. iivrltvalsais odbora aa saj palB|a)s Praak Za|as, pradaadalka sadaoraepa odbora,, flpar saakv jo SperaJ. . Vsi prilivi aa gU paratsl adaak sa aa| paBlJajo as asslsvt laka OariaRi 414 W. Hay RL, SprlaprUM, IU. Val doplal la dragi «plal, ssissslls, ogl««l, aaro^ala« ls aplsb vsa, bar |a v ivail ■ glssllMS Jodnota, s«J sa peHlja as asalavi NPROBVKTA,M RIT4I Ba. Lsvadsls Ava^ Cblaaga, III. v pmisobje, kjer opazi Jago^n pripravljenega in nemirnetfu, pograbi ga za roko in reče: "Jagod, JugoA, s tem ns bo nič. Brbaki misli in srbaki čuti. Večji Srb Je nego Jas ali ti," ava Uljev potni llat. Vojvoda Ilija Djuksnovič je Ael preko Dvrsnika. Breča ga na potu avstrijski orožnik in zakll* če: "ŠHitfl, Črnogorec, kje ima* phsoa?" 11 i J sa obstane |ta ae odreže: "Ju/ sem Ilija Djukanovlč, a moj piiaod je pat sto t'ucev. Več pa niksr Izpradi^vatl." tunder umolkne, Ulja pu gre naprej. a * a Havo pri paAI, a knjaz pri sullsnu. Ko so Ml neki Črnogorci po mlto in po darove k Osmanu paAI v Skadru, Je bil mt»d njimi tudi Kavo Jovlčevlč, takrst Ae mlad. Kadar Je Bavo poatal aer-dar in prvak ns črnogorskem dvoru, gu Je knez Nlkola često /.« Aolo grajal zbog njegovega odhod« k i»aki. Vo vojni I. i*Vr Jttkne« Kfkoia, preden Je inlpo-toval v Carigrad, zbrsl okoli sa-lie glsvsije ter ugledne Črnogorce in Jim govoril o svojem potovanju. Kerdar Hsvo pa nu oglasi: "Ooatikrat ai kam kre-nit, (itispodar, in nam od povsod kaj d<»lirega prinesel: a nobeno tvoje |>otovsnJe mi nI IJubAe od — »'Zakaj ps, EsvoT' -"Zato, (ioapolsr* jsz k |»S*I, ti lis k sultanu. Tako se mi na bol več rogsl poslej," a a a Črnogorec In Nemke. Iaksl Je Črnogorec Izgubljeno kozo. Hrečs ga mlada Svabl-t u, ga zaustavi In se pričBS * nJim razgovarjstl. Crnogore«' j« bil mlad ko kaplja in jsko lep, s Avabici so posebno prijele nje-gove oči. Vrtele in vrtela ter ugibala, ksko bi mu izrazila svojo naklonjenost, nszadnje ps Jo |M>godi: "Čudni ste vi Črnogorci I Malo ti pogledam v oči, pa aa mi sdi, da vidiftb vos svet v njih I" "K? ves svet t Ah, daj no, mor« da vidi* kje mojo koso, ki jo le toliko čaaa ličem," rečs Črno. goreč rsvraiduSno. a a a I .aban In kaez Nlkola. Nekoč \ praAa knez Nlkola IKidkomsndirJs Djols Ubana It Vaaojevlčev; "CuJad, Dol je, sil je na svetu kaj grAega od tvoje glave?" Djala malo |M>miall pa reče, "(ioaiealsr, turAki Mpuft ns uredi svili/dne Črne gor<- Je gr|l od moja glave." RAZNO Med nebom In semlje. V Bouthallu pri I^ondonu 4 Jc gostovala pretekle dni potujoča cirkuika drutba, Med ostalim se je proti uciral SOleten plesalec na vrvi, Pri neki predstavi mu Je sredi vrvi, 14 m nad zemljo, spodrsnilo in je obvisel v nevarnem poioftaju s glavo in rokami navsdol. Občinstvo je zs-ploakslo. ker je bilo mnenja, tla se je moft nalaAč tako poatavll. Njegovi tovariii pa so opazili, tla nekaj nI v redu in so mu prihiteli ns pomoč. Nekdo Je po nerodnoatl odpel vrv in neareč-než je padel z glavo navzdol nit tla. Dvignili so ga mrtvega, z 'llomljeso hrbtenico. Nedavno prej se ju bila na sličen način ubila njegova hči. Koliko bacilov nosimo v srajci? Modema higljena se peča tudi m takimi podrobnostmi, kakor je ugotovitev, koliko bacilov Je v (»erllu, Dr. Winegar je prelskal bul n i Ak o srajco na kliniki nebraske univerze In ae prepričal, tla se bscilovf zarodi neverjetno hitro mriofte, ako se nosi srajca dalje Časa. V srajci, ki Je bila noAena 24 ur, Je naAtel 400,000 zarodov, okoli 10 milijonov pa jih Je, ako Je srajca 0 dni v nept»srednem stiku s člo-veAko kožo, Kadar je oprana. Je rar\ največ 1000, prav dobro tipiana In na solncu |to-suAeiiii Je skoro brez bacilov. KAZI'KAVA O 1'KAVIMII HNIM, levili«, looa. r»t«l i»m dobra pri-IHiro^ilo v raipravab o |»ravlllh HNI*J, In va* ifku liflMli, da In, troba »pat malo vo/ plaSpvad aioaoanlh prUpev-kov. Ko wm lota 1S07 pHataplI b HSI'J, ni I mala Moola avojega po» •lopja let na tlakarna. MeMmm». \ labrao eaadrav dalagaaljlt Jukm bMaioab. llmm Ai. 1SS. za reumatizem trtmmU M Iwk«», WWIm v MU la kri«, rabit« lUra, »rrickaiMo irW*tT« benedictus Mala ataklaatc« m ■kalni« ll.M, vaHka. IS.M. Drntr m pailj« i »arotbo Zastopništvo za U. S. BENEDICTUS C0„ 788 15TH ST., MILWAUKEE, WI8. Glavni uradi Banadlctiis Rcamatle Remady Co. Montrea), Ca nad«. " PISMOOKZNIOE / i Svetla, bolna rumena luč velikih oken kliče duše. Izgubljeni glasovi, rategnjeni, pretrgani, divji, gtrastni udarjajo v u-lico. Človek jih lačuje, poapeii korak. Ali p« se ustavi in prisluhne. • Globoko v kleti, med nizkimi belimi stenami čepimo in večerjamo. Mračno je. Ura je komaj oeem. Na prazni mizi brli luč. Zadnji koščki aira, slanine in kruha izginjajo. Na tla lete pljunki in masten papir. Slamnice trdo pošumevajo. Teano je. Drug drugega se ti ičimo. Deset ljudi. 0 /—» Zrak je naaičen s potom. Diši. Sopara je neznosna. Martin je iel. Skozi edino zamreženo okno sije luč, Z nasprotne strani str me k nam velika okna. Hrup. petje, tvenket stekla se izliva v rumeni pramen. J ] Pavle Je s kletvijo zaloputnil vrata. Na hodniku kriči neka ženska, da je noč. • • Vsi so odšli. V prazni sobi pojema luč. V »teklo se zaganja velik komar in brenči. • Iz zadnjega kota, iz teme, se čuje slaboten glas. Mlad zidar Jrtl'1 _____ S povito gUvo naslonjen na steno, bije z Mami po odeji. Pred tednom dni je padel z o-dra. Njegov glas jt vse bolj Šibak: "Vode! . . . Tone! . . . Pavle! .. . Vooodee!. . II Zdi se nam, ko da smo reieni. Natakarica se smeje. Zadovoljni smo, ker je njen smeh narejen. Tu je domač ... Žarnice jemljejo vid. Vsevprek omamljajo. Obrazi so čisto drugačni. Vdrta, ostro črtana lica se odbijajo iz zrcal. Oči gore. 4 * Navdaja nas občutek širokega morja. Vaak trenutek je večnost. Okoli nas se širi čuden vonj« Osvajajoč, nerazumljiv, dražeč in težek: ko da bi vonjali vso praznoto. Za točilnico sedi gospodar. Človek, lu boči pred nami prsi in trebuh. Sovražimo ga. Debel je in nadušljiv. Med debelimi, rdečimi prsti drži dvodi-narski novčič in se x njim igra. Neprestano ga suče in bije ob pločevino. Caših je za sovraštvo že takale malenkost prevelika. . Okoli mir se vrti vse polno žensk. Njih smeh je sunkovit, podoben pretrganim vzkrikom. Oči so majhne, polt prozorna, o-palnobolna. Zabavajo gospodarjeve goste, to Je: Nas. Ena Mizmed njih" je zbolela. (io»f>odur jo je pognal na cesto. s satanskim nasmehom nam je sam povedal in pomežiknil. Vse so tfjegove. Dolžne so mu, kakor mi. Po nekaj let mu služijo, potem jih nažene. Časih a policija. Navadno je ne vidimo nikoli več. Bog ve kaj je ne po-j/ r o samo. Nam niti niso potrebne. Gospodar pa nad tako izgubo vselej žaluje. Divja r "Plačaj J" Napada vse po vrati. Nikogar ne pozabi. "Sto!" "Ti, deset!" Votlo zapojeta novčič in pločevina. , ^ 0 Marsikaj prenesemo. Gospodarjeva akopost pa nas bije, kot bi nas kdo po ustih čofal. Okna beznice so zakrita samo na pol. Skozi ves zgornji del sije noč. Zvezdna ali oblačna, to je vse eno. Jezi nas! Kakor ubežniki prihajamo iz nje in nas skozi njegova okna izziva in plaši. Kadar pogleda ta ali oni skozi okno, se zamisli, napravi potem obraz kot bi hotel koga ubiti, ali ko da bi bil sam tik pred smrtjo. Martin je še mlad. Ne more ae krotiti. Gospodar zažvenketa z novči čem. On vstane. Plača — ali pa votlo reče: "Kredo." in odide. Doma no strpi. Naslednjo noč pride zopet. tCam naj bi šel? . .. Moj Bog! Saj gospodar mu da življenja tudi na up. • \ Caaih zasvirajo dekleta, ko da bi jim skozi prste uhajala duša. > mizi. , jjlji r. M. Dsotefavslriji ZLOČIN IN KAZEN Roman v Mitih d«Uh s epilogom. PMlevtnll VbSmtr L—tlh._ Vzkriknila je, daai člfto slabo, in se naenkrat sesedla na tla ter se prijela z rokami za glavo. V eni roki jo še vedno držala "za-stavek". Zdaj je udaril še enkrat in tretjič, istotako s debelim koncem in istotako po temenu. Kri se Je ullla kakor il prevrnjenega kozarca in telo se je zavalilo znak. On se je odmaknil, počakal, da je padla, in se sklonil takoj nato k njenemu obrazu; bila Je že mrtva. Oči so bile Izbuljene, kakor bi hotele skočiti iz glave, toda čelo in ves obraz sta bila spačena in krčevito raztegnjena. Polotil Je sekiro na tla poleg mrtve in Jj takoj segel v žep, pazeč, da se ne bi opackal s tekočo krvjo, — v ravnotlsti desni žep, iz katerega Je zadnjič potegnila ključe. Razkolnl-kov je bil pri popolni zavesti; zatemneloatl uma In omotice ni bilo več, toda roke so mu še vedno drhtele. Spominjal se je potem, da je bil Jako pazljiv in previden in Je skrbno gledal, da se ne oneenaži. Ključe je našel takoj; vsi so bili v enem zvežnju, kakor zadnjikrat, vsPna tistem Jeklenem obročku. Vzel jih je in odhitel z njimi v spalnico. Soba Je bila Jako majhna, z velikim domačim oltarjem. Ob drugi steni je stala Jako čista postelj s svileno. Is koščkov sešito, podloženo odejo. Ob tretji steni je stala omara ■ predali. Cudrio, kakor hitro Je začel primerjati ključe ln je zaslišal njihov? rožljanje, ga je Izpreletel nekakšen krč. Obšla ga Je nenadoma želja, da bi pustil vse in odšel. A to Je trajalo le trenutek; za beg je bilo zdaj prepozno. Celo nasmehnil se je sam sebi; kar mu Šine v glavo druga vznemirljiva misel. Zazdelo se mu je hipoma, da utegne biti starka Še živa In se lahko osvesti. Pustil je ključe in komodno hitel k starki nazaj, zgrabil sekiro in jo zavihtel še enkrat, toda udaril ni več. Bila je nedvomno mrtva. Ko se je sklonil, ogledujoč si jo Še enkrat, je videl, da je črepinja zdrobljena In da celo nekoliko zija. Hotel jo je po-tipati a prstom, toda umaknil je roko; aaj se je videlo tudi brez tega. Krvi ne je medtem natekla že cela luža. Naenkrat je zapazil na njenem vratu vrvico; potegnil je zanjo, a bila je krepka In se ni hotela utrgati; vrhutega je bi-la mokra od krvi. Poizkusil Jo je potegniti kar tako izpod pazduhe, a nekaj ga Je oviralo. Že je dvignil nekiro, da bi preaekal motvoz na telesu; toda nI ae upal in t težavo, omočlvš! roke in aekiro s krvjo, je po dveminutnem delu prerezal vrvico, ne da bi m> dotaknil trupla s Hekiro. Ni se motil: mošnjiček! Na vrvici sta visela dva križca, eden iz clprenovega lesa, drugi Iz bakra, emajlna »vrt in j« in majhen, ma-aten usnjat mošnjiček z jeklenim obročkom. Mošnjiček je bil jako trdo nadevan; Kazkolni-kov ga je vtaknil v žep, ne da bi ya pogledal, položil križca »tarki na prua, vzel sekiro in odšel v »palnico nazaj. Hitel je z največjo naglico, zgrabil ključe in jih zopet začel poizkušati; toda brez uspeha. Ne da bi ae mu bile roke tako treale, le motil se Je venomer; in daslrevno Je na primer videl, da ključ ni pravi, gt Je vendar porival v ključavnico. Kar »e je domislil, da tiati veliki ključ z zobčasto brado, ki. je vitel z drugimi majhnimi ključi vred na obročku, menda ni od komode, ampak od kake »krinje. v kateri je akrito vae. Puatil je konv*io in ztatel takoj pod (KMtelJo, kajti vedel je, da »krivajo ntarke svoje akrinje pod poateljami. In ree; našla ae Je velika akrinja. daljša kot vatel, z izbočenim pokrovom, obita z rdečim aafijanovim uanjem in okrašena s jeklenimi žebljički. Zobčasti ključ je zdrknil v ključavnico in odprl. Zgoraj, pod belim pregrinjalom je ležal zajčji kožuh, obšit z rdečo garnituro; pod njim je bila svilnata obleka, potem šal In čisto spodaj je ležalo na videz le nekaj cunj. Najprej si je začel briaatl roke v rdečo garnituro kožuha. {'Rdeča je in na rdečem se kri ne bo toliko poznala," se mu je zazdelo, a zdajci mu je prišlo na um: "Moj Bog! Ali se mi meša v glavi?" je pomislil in st prestrašil. * t A jedva je posegel v tiste cunje, so se vsule izpod kožuha zlate ure. Začel je broditi po skrinjires, hitfd tanjami je bila skrita zlatnina, — bržkone zapadli in nezapadli za-stavki, — zapestnice, verižice, uhani, naprsne igle itd. Nekaj jih je bilo v tokih, ostalo pa zavito v časnlški papir, toda skrbno in natančno* v dvojne liste ln povezano s trakovi/ Nemudoma si je začel polniti z njimi žepe hlač in površnika, brez izbiranja in ne da bi odvijal zavitke; toda nI utegni! si mnogo nabrati . . . Nenadoma so s? zaslišali v tisti sobi, kjer je ležala starka, koraki. Prenehal je in se potuhnil, kakor bi bil umrl: a vse Je bilo tiho, — bržkone se mu je le zdelo tako. Kar se je razločno začul slaboten vzkrik, ali kakor bi nekdo s slabim in pretrganim glasom zaječal in u-molknll. Nato je sopet sledila mrtvaška tišina, ki je trajala par minut. Jedva soptč je čepel ob skrinji in čakal; mahoma pa je skočil kvišku, zgrabil sekiro in planil iz spalnice. Sredi sobe je stala Elizabeta z veliko culo v rokah in zrla na ubito sestro kakor okame-nela. Bila je bleda kakor zid in tako prestrašena, da niti ni mogla zakričati. Ob pogledu na Razkolnikova, ki je pritekel nadnjo, je stre-petala kakor list na vodi, krčevito se ji je skrtmiil ves obraz, dvignila je roko in odprla usta, a vseeno ni zaklicala; in počasi se je začela odmlkatl od nJega proti kotu, fejedajoč mu srepo v lice, a brez glasu, kakor bi jI manjkalo zraka, da bi zavpila. Vrgel se je nanjo s se-Mpoi.tako žalostno so se ji skrivile ustnice, kakor majhnim otrokom, Če se nečesa prestrašijo in se pripravljajo, da zakrlče, ko gledajo predmet svojega atrahu. In teko zelo je bila nesrečna L i rabe ta onesveščena in preplašena, da niti ni dvignila roke v obrambo obraza, da-siravno bi bilo to v tistem trenutku naj narav-nejša kretnja, ker Je bila sekira dvignjena nad njenim licem. Jedva vidno je dvignila roko in Jo iztegnila proti Razkolnikovu, kakor bi se ga hotela ubraniti. Udarec jo je zadel s ostrino na sredo črepinje In preklal v enem mahu ves gornji del čela akoro do temena. Zgrudila se je na mestu. Razkolnlkov je bil ves Is uma; pograbil je njeno culo, izpustil jo zopet in hitel v predsobo. • Strah se ga je loteval Vedno bolj, zlasti po tem drugem, povsem nepričakovanem umoru. Prejkoprej Je hotel zbežati odtod, tn ko bi bil mogel v tem trenutku pravilneje gledati In razsojati, ko bi bil mogel premisliti vse tež-koče svojega položaja, vso obupnoet, podlost in nizkoat njegovo in misliti na to. koliko zaprek in morebiti zločinov mu Še preostaja, preden pojde odtod in dospe domov, bi bil bržkone popuatil vse in šel takoj sam naznanit — in to ne morda is strahu, temuč is groze In studa nad tem, kar je bil napravil. Zlasti stud je rastel v njegovi duši od trenutka do trenutka In za nobeno ceno bi se zdaj ne bil vrnil k skrinji. aH tudi le v sobo. Polagoma se ga je lotila nekaka raztresena zamižljenoet; včaaih se je izpoaabil — ali bolje, pozabil na glavno stvar — in skrbel le za malenkoati. Ko Je pogledal v kuhinjo in zapazil na klopi vedro, ki je bilo do polovice pulno vode. ae je spomnil, da si mora umiti roke In sekiro. Njegove toke so bile lepke od krti. (Dalj« prihodajtt) Obrazi, ae nam čudno podal j ša-o. Oči zudobe moten sijaj. Počutimo se kakor izdajalci. In ko vidijo dekleta, da molčimo, da nihče ne kolne in da ta ali oni pljuje v zadregi--št zapojo. Spomini, tesnoba, vse pride nad nas. , 'g JmSm^,-Tedaj Udari sredi tišine kdo . Prevrne kozarec, zakol-une, napije, in bezniški napev zahrešči. Beznica poje. Vrisk in smeh se topita v luči. Izza točilnice preži dvojica majhnih, zariplih oči. Tresoča se roka z novčičem se komaj vidno dvigne: "Žvenk! — Žvenk, žvenk! — — Zvenkl" . Telegrama nihče ne presllši. Vina! — Vina, vina!--Vina! . . . Ljudje se opotekajo. Zunaj je noč. V nas pa ni ne noči ne dneva. Moj Bog! Zakaj ne zakolnem? Gost v beznici te pozdravlja. Cleveland, Ohio, 10. maja. — The Richman Brothers Co.; tovarna in izdelovalci moških oblek, so naznanili povišanje zunanjega kapital* iz 200,000 na 800,000 delnic. Petdeset ti*-soč delnic je določenih za razdelitev med uslužbenci po okrog $4,000,000 nižji kot tržni skupni ceni, da tako 100 odstotno vseh naših uslužbencev postane solastnik v našem podjetju. Naznanilo vsebuje tudi 60 odstotno povišanje v dividendah in autorizirano povišanje na "Common" i delnicah iz $260,000, na 1,000,000. — Z delitvijo delnic 8 na 1, je bilo rečeno od direktorjev družbe, da bo-vredili letne dividende na nove delnice po $3. Dividende na stare delnice so bile po $6. Ta razdelitev delnic med delavci in uslužbenci bo dosegla 3,000 delavcev v tovarnah v Lorainu, Ohio, in 800 uslužbencev v naših 38 prodajalnah oblek, ki jih lastuje Richman družba v 87 raznih mestih. To ne pomeni samo 60 letnico od ustanovitve te družbe tukaj, temveč se nadaljnje s solastništvom vsakega posameznega uslužbenca, kar je povzročilo splošno zanimanje v zadnji dobi. Tovarne družbe ne potrebujejo navijqpja ur ali bosov, upravništvo st brezskrbi zanaša lahko na samosvoje poslužnost delavstva, ker so solastniki in s tem pripravljeni sodelovati v svojo korist. Od kar smo razprodali oziroma razdelili prve štiri prodaje delnic ' leta 1921 našim delavcem, je narasla tržna cena iz $2,700,000 na $60,000,000. V tednu pred napovedjo razdelitve delnic, so bile Richma-nove delnice na trgu ponujane po $388. Nove delntce se bodo postavile na trg najhitreje po ali nad $180. Prodajale se bodo na lahke obroke in sicer takoj uplačati 6 odstotkov na vsako upisano delnico do 1. novembra 1981 za polno uplačanje iz njih zaslužka. Vsak delavec naše družbe je opravičen do tih delnic. Število delnic odločenih za naše delavce je odmerjeno na atalno usluž-bene za leto 1926, 1927 in 1928 in da delavčev povprečni zaslužek. Delavci in uslužbenci te družbe že sedaj laatujajo za $7,600,-000 delnic. Ta zadnja razdelitev se je napravila zato, da delavci ki nastopijo svojo službo pri naa od kar se je proglasila ta razdelitev prodaje delnic lahko postanejo solastniki in starejši uslužbenci in delavci pa povečajo svoje intereef v naprti podjetju. Veliko naših uslužbencev si je tem potom ustvarilo stalno premično in nepremično vrednost v premoženju potom te u-godne prilike. Na primer, oni. ki »o se opisali In kufriH delnice v letu 1921 so plačali po $16.67 za delnico. Skoro takoj zatem se je pro-glaailo $16. dilvdendo v gotovini in redna $1.60 razdelitev je bila proglašena, tako da so del nke resnično stale le po 17 centov. Od tega čaaa pa so razglasile že trikratne dividende in izplačale rednim delničar m-m in delnice bi bile aedaj resnično predne po $1,116. Družba odklanja vsako moti-vo altruizma in izjavljanja, da so delavci igrali ter pomagali vzdigniti vrednost delnic. V svoji izjavi na delavce je predsednik N. G. Richman izjavil, da družba ne potrebuje denarja od delavcem prodanih delnic, temveč potrebuje to vsled kooperacije med in od delavcev. In nije fcoljše poti loot je U, je rekel, da se jih sprejme, da postanejo solastniki podjetja. Ta trgovina oziroma podjetje se je pričelo po Henry Richma-nu v letu 1866 v Portsmouth, Ohio. V letu 1879 so se preselili v Cleveland, Ohio. Njegovi trije sinovi, Nathan G., Charles L., in Henry C., ki so rasli gori v podjetju. Charles L. je sedaj predsednik družbe in Henry C. je tajnik in blagajnik. V družbi z njimi so F. C. Lewman in R. H. Kohn, podpredsednika. To je lc nekaj glavnih podatkov, katere je želela družba obelodaniti v njih delovanju. Ta družba ni še nobenkrat imela nobenih sitnosti ali neredov delavci. Redko kedaj je kateri delavec zahteval še več plače kot je bila določena. Od leta 1921 ta tovarna ni bi la še nobenkrat zaprta ali delo ustavljeno niti za eno uro časa, izvzemši en teden v poletju in dva tedna ob božičih, ko vsak naš delavec dobi počitnice s polno plačo. (Adv.) Obvladana nagnjenja. Angleški profesor Marcault, pristaš Freudovih teorij, je odkril, da je .sila nevarna stvar, če matere zatajujejo kakršnakoli svoja nagnjenja, ker se pojavljajo ta potem v toliko večji meri v njihovih hčerah. Prisiljeno čed-nostno življenje vodi potemtakem do sprijenega življenja potomcev. Ta teorija je imela dvojen učinek. Ženski svet, ki mu daje tako rekoč znanstveno dovoljenje za nevezan način življenja, jo hvali — in se začenja po njej ravnati; tem bolj pa so padli po njej cerkveni krogi, ki so mdrali s presenečenjem zvedeti, da sc ne maščujejo samo grehi očetov na 'otrocih, kakor pravi svetopisemska beseda, temveč še bolj gotovo njih čednosti. Kakor poročajo, bodo priredili razni Škofje anglikanske cerkve protestno manifestacijo proti profesorju Marcaultu in njegovi znanosti, ki nima re-špekta niti pred najsvetejšimi verskimi nauki. ilogov Ave., ( Albany SLUŽBO SE 8PREJMlT DEKLE hišna dela. Plača po Obrnite se navalov -Ferjan, 4465 Haddon Telepii«*: ______(Adv.) 8LOVENskW NAHODNAPOfc PORIVA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in ^ posebno list Prasveta za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev In članstva in za prop*. gando tvojih idej. Nikakor p« ne za propagando drugih pod parnih organizacij. Vsaka or-ganizacija ima običajno svoje glasilo. Torej agitotorični dopisi in nt. gonila dragih podpornih orgt. nizacij in njih drafttev naj se ne pošiljajo lista Proaveta. naročite si knjigo "ameriški 8lovencl" Ali gte že naročili Prosve-to ali Mladinski list svojemu prijatelja ali sorodniku v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, Id ga za mal denar lahko pošljete svojcem ▼ domovino. potom našega potniškega oddelka jt zalo priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo vprašanja iz vseh krajev Amerike, od ljudi ki nameravajo tja iti. Storita tudi vi tako, ako nameravate obiskati domovino, tedaj si obrnite na naa za vsa pojasnila. Mi zastopamo vse parobrodne črte, ln vas lahko odpravimo, kamorkoli si štlitt. ' Delamo prošnje za povratno dovoljenje "Permit," pomagamo dobiti potne liste, vizume ln vse ostalo kar je v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki bodo skrbeli za vaa in vašo prtljago tekom vsega potovanja. Mi od časa do časa oglašamo v listih imena vseh naših potnikov, ki prihajajo ali odhajajo. KASPAR AMERICAN STATE BAIK 1900 BLUB ISLAND AVE.' CHICAGO, ILL DENAB V JUGOSLAVIJO POfilLJAMO PO NAJNIŽJIH cenah Ta znižana cena knjig Književne Matice SNPJ. VELJA DO 1. JULIJA 1929 Stdoj Jt priHko, brat Jt In aettre, da ti vsakdo lahko naroči tnaali več knjig po zelt nhdd eenL Knjige et dtbrt, poučne bk morali bi Jih fantll v vtold hUL AMERIŠKI gLOVBNCl—ta knjiga obsega 682 strani ln mnogo krasnih igodovintklh tUk, jt prijazna za čitanjt in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških 8k>vencev in naša 8. N. P. Jednote. Knjiga , vredna $5.00—-sedaj -----------------------------__________4 uo SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga za učenje angleščine in rasnimi drugimi pojasnili, vredna $2.00—aedaj...-------...JOt ZAKON BIOGBNEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakone, vtsbujt veliko poučnega za vsakega človeka, vredna $1.60— ■ J9e PATER MALAVBNTURA V KABARETU—povest is fthrljtnja ameriških frančiškanov in došivljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1J0— aedaj _____________ . ........................................................ ZAJEDALO—povest In tttkn skritega življenja slovenskih delavcev v Ameriki, vredna $1.76 sedaj.y— . .................................................»...M«., kOe JIMMIB HIGGIN8—oantmiva in krasna povest, spisal dobrosnani pisatelj Upton Sinclair, poalovenfl L Molek, vredna $1.00—tedaj______ Odtrgajte to listek, prttoftttt potrebno sVoto v pismo In poOjitt na PtOSTOTA, 1997 8. Lanmdalt Ave., Chicago, m. PrfloAeoo vam pošiljam svoto $u----------kot naročilo za slodačt knjiga: ............. Knjiga ptfljtte na ~ Naslov_____ Mesto. Driava. N P poUjsrn tudi naročnino za bat Prosveta svoto $-— plačajo za calo leto $4 80, za pol leta $2.40 iz ne člani 99.00 za naročnino (To velja lm—M Chicago,