številka 25 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, torek 31. julija 1979 Cena 11 dinarjev Leto XXXVI 1167. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. čle-na ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in 72. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenje na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 23. julija 1979 sprejela SMERNICE za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1981. do 1985. leta I S smernicami zn pripravo družbenega plana SR Slovenije Skupščina SR Slovenije ob upoštevanju ana-,z’ možnosti in pogojev za razvoj opredeljuje skupne c.‘t.1e, izhodišča, usmeritve in okvire politike družbe-, eSa razvoja za srednjeročno obdobje od 1981. do 1985. teta. Smernice služijo nosilcem planiranja kot načelna asriieritev in osnova pri oblikovanju in sprejemanju njihovih planskih aktov. V SFR Jugoslaviji bo eden izmed osnovnih ciljev aslednjega srednjeročnega obdobja nadaljnji razvoj ' ^upravnih družbenoekonomskih odnosov, ki bo us-'^‘rjen v krepitev sistema samoupravnega družbenega aniranja: v razvoj raznovrstnih oblik povezovanja Sanizacij združenega dela na podlagi združevanja a in sredstev; na svobodnejše in hitrejše kroženje v °dstev razširjene reprodukcije na enotnem jugoslo-Hskem trgu; na usposabljanje združenega dela za Gvzemanje pravic, obveznosti in odgovornosti na dročju ekonomskih odnosov s tujino; v delitev dudka, ki bo zagotovila krepitov materialne osnove sa-°Upravljanja, ter v poglabljanje delegatskega siste-kot široke množične podlage samoupravne organi-hilf*103^ družbe ter demokratičnega odločanja delov-ljudi in občanov o bistvenih vprašanjih družbene-5a življenja. go. Uresničevanje osnovnih razvojnih nalog v SFR Ju-lot av^t bi omogočilo rast družbenega proizvoda ce-g o/dG?a S°spodarstva po orTenlacijski stopnji približno riT>-ii0yPrečno letno. Zagotovili naj bi jo v razmerah gn rmČne in stabilne rasti gospodarstva ter sprememb - spodarske strukture. rne(j azv°j bo usmerjen k širšemu vključevanju v r,0sinarodn° delitev dela tako, da bodo ekonomski od-vjjel s '■njino v funkciji razvojne politike SFR Jugosth- ganizacije in skupnosti ob pripravljanju novih planskih dokumentov pripravijo učinkovite programe ukrepov za realizacijo sprejetih skupnih nalog in ciljev. Za uresničevanje interesov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, pa tudi širše bo pomembno zdru-" ževanje sredstev delovnih ljudi in občanov in še zlasti prostovoljno delo mladine. , Da bi družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 slonel na dogovoru o svojih temeljih kot rezultatu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v republiki, bo treba pravočasno pristopiti k ob: likovanju, usklajevanju in sklepanju o obveznostih UJ. ngah, ki naj bi iih vseboval~ dogovor (dogovori) o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. TcTsoI ; — kriteriji v zvezi s prestrukturiranjem za potrebe intenzifikacije gospodarskega razvoja in naloge nosilcev na teh področjih, na katerih bo temeljila sodobna gospodarska in industrijska struktura; — politika in obveznosti udeležencev družbenega dogovora glede ustvarjanja in razporejanja dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke; — določene naloge s področja ekonomskih odnosov s tujino, zlasti glede izvoza in uvoza blaga in storitev, zadolževanja v tujini in kreditiranja tujine, kot tudi glede regionalne usmeritve; — določene naloge v zvezi z uresničevanjem Osimskih sporazumov; — nekatere ključne obveznosti in naloge glede združevanja sredstev za izgradnjo energetskih zmogljivosti, vključno raziskave energetskih in drugih surovin doma in v deželah v razvoju; — temeljne naloge in obveznosti v zvezi s proizvodnjo hrane in naložbe v kmetijsko infrastrukturo; — nekatere ključne obveznosti in naloge glede izgradnje in združevanja sredstev za modernizacijo pr°' metne Infrastrukture; — skupne naloge na področju stanovanjsko-komu-nalne dejavnosti, vključno politika prehoda na ekonomske stanarine; — skupne naloge v zvezi z nadaljnjim razvojem drobnega gospodarstva; —■ kriteriji in naloge s področja regionalne poli' tike glede reševanja nekaterih specifičnih vprašanj razvitih območij ter hitrejšega razvoja manj razvitih območij in še zlasti manj razvitih obmejnih območij! — nekatere skupne naloge pri urejanju prostora v zvezi z zaščito nekaterih elementov prostora in sanacijo ključnih ekoloških problemov ter kriteriji na področju razvoja naselij in poselitve; — določene obveznosti s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — obveznosti in naloge razvojnega značaja, ki j**1 SR Slovenija prevzema z dogovarjanjem s posamezni' mi republikami in š posameznima avtonomnima P°' krajinama; — naloge, kriteriji in materialne obveznosti zn razvoj funkcij s področja družbenih dejavnosti, ki so v naslednjem srednjeročnem obdobju skupnega pomena za razvoj SR Slovenije. V dogovor (dogovore) o temeljih družbenega P111' na SR Slovenije bodo vključene tudi obveznosti iz eno- £a ali većih dogovorov o temeljih družbenega plana Jugoslavije. Družbenopolitične skupnosti bodo ukrepale v primerih, ko s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem ne bi bila dosežena uskladitev na področjih, ki so ključnega pomena za razvoj družbenopolitične skupnosti kot celote. V tem okviru je republika odgovorna za celovitost razvojne politike, kar uresničuje z oblikovanjem splošnih pogojev za razvoj vseh Področij družbene reprodukcije, ki jih ureja z dogo-Varjanjem z združenim, delom, občinami ter pri oblikovanju in izvajanju skupne politike in ukrepov v federaciji. V skladu s tem bodo izvršni svet in upravni organi za uresničevanje predvidenih srednjeročnih ciljev ‘n nalog pripravili predloge ukrepov iz svojih pristojnosti tako, da bodo ekonomska politika in drugo poklike, ki so pomembne za razvoj, v skladu z načeli političnega sistema samoupravljanja in potrebami nadaljnjega razvoja. Pri tem se bodo usmerili v ključna Področja prihodnjega razvoja. S, politiko tehnološkega razvoja naj bi zagotovili, dn bodo napori celome aružbe usmerjeni v ustvarjal-'mjskanje novih rešitev v proizvodnji in organizaciji deja^vT združenem' delu in družbi kot celoti- ob ustvar-dopolnjevanju in nadaljnjem razvoju tujih tehnoloških dosežkov, ki jih bomo nujno morali upo-rabiti v prihodnjem obdobju. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela gospodarstva naj dohodek razporejajo tako, da sc bodo intenzivno povečala sredstva za razširitev materi-®kie osnove združenega dela, kar naj omogoči pove-an.ie deleža lastnih in združenih sredstev temeljnih Nosilcev za razširjeno reprodukcijo. To terja tudi pri-okovano relativno zmanjševanje vloge tujih sredstev našem prihodnjem razvoju, zlasti pa jaresničevanje 'užbonih ciljev v zvezi s povečanjem učinkovitosti gospodarjenja in razvojem družbenoekonomskih odno-v> ki morajo zagotoviti odločilno vlogo delavcev v '"Pzbcni reprodukciji. Spodbuditi bo treba združevanje sredstev, da se bo očala mobilnost družbenih sredstev za razširjeno Produkcijo, kar je eden izmed temeljnih pogojev za ri,. .n° uresničevanje razvojne politike in prestruktu-aPjo v skladu s potrebami nadaljnjega intenzivnega a2voja. Za y okviru kreditno-monetame politike se bo treba t ernati, da bosta selektivno kreditiranje, hkrati pa („ 1 opiisijska funkcija, vse bolj v rokah upravljalcev cii v*nil1 bank, to je delavcev v temeljnih organiza-ah' združenega dela. da •Si'rhni dohodki morajo postali temeljna spodbu-liti^ Jjp večanj e ^produktivnosti, ustvarjalnosti in kva-8ltc 0 dela, zaradi česar je treba odpraviti uravnilov-j^-pSPdence in tudi oblikovati praktične rcšitve,~~ki omogočile, da bo'tudi minulo delo postalo dejav-Oolikovanja osebnih dohodkov. _ Slov 11 okonomskih odnosih s tujino je treba v SR bpja ni'*' PPlprpviti dodatne učinkovite ukrepe za spod-l'azurn 6 izvoza’ ki naj na podlagi samoupravnega spo-intCr r'Vania združenega dela v okviru samoupravne drugij^16 topnosti za ekonomske odnose s tujino in dolgo* ukrepov zagotovi, da bo izvoz postal trajna in UifC1,a usmeritev združenega dela. čelov,,1 °Pi regionalne politike naj bodb usmerjeni v reševanje problema manj razvitih območij in ' še posebej manj razvitih obmejnih območij ter v reševanje specifičnih vprašanj razvitih območij. V tem sklopu je treba pripraviti ukrepe, ki bodo zagotovili produktivno zaposlovanje novih delavcev in stopnji naše družbenoekonomske razvitosti primeren življenjski standard. Sistem davkov mora v večji meri podpirati dogp-vorjene razvojne cilje, kar velja zlasti za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in republiški prometni davek medtem, ko riaj bi občinski davki podpirali dogovorjene cilje in naloge družbenih planov občin. Povečala se bo odgovornost republike za cene, kar bo omogočilo njeno aktivnejšo vlogo pri odpravljanju disparitet cen na področju prestrukturiranja gospodarstva. V proizvodnji in storitvah, za katere v samoupravnih interesnih skupnostih poteka združevanje sredstev, pa naj bi sc v naslednjem petletnem obdob-/ ju sporazumeli, da bi s cenami pokrivali stroške enostavno reprodukcije. VII Pripravljanje organizacijskih in strokovnoekonom-•skih osnov planiranja v širših asociacijah združenega dela je eden od temeljnih pogojev za premagovanje ozkega podjetniškega planiranja in hkrati osnova za širšo družbeno aktivnost. Zato je pomembna vloga gospodarskih zbornic in splošnih združenj pri spodbuja-'nju samoupravnega plansko-poslovnega povezovanja združenega dela in hitrejšem uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih organizacijah združenega dela. Skupščina SR Slovenije nalaga vsem nosilcem planiranja, da čimnrei zaključijo izdelavo analiz možno-.sti svojega razvoja za obdobje'od 1981. ~do 1985. leta. Na tej osnovi naj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih oblikujejo smernice za pripravo svojih planov ter elemente za samoupravno sporazumevanj e in dogovarjanje o temeljih planov. Tudi delegatske skupščine občin naj čimprej sprejmejo smernice za pripravo družbenih planov občin. To bo omogočilo, da bo oblikovanje planov za obdobje od 1981. do 1985. leta v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih potekalo v skladu z načeli sistema samoupravnega družbenega planiranja v rokih, ki so predvideni za te aktivnosti, in tako, da bo uveljavljena odločilna vloga delavcev in delovnih ljudi pri oblikovanju njihovih življenjskih in delovnih pogojev v naslednjem srednjeročnem obdobju. Eden izmed temeljev samoupravnega planiranja je učinkovit in racionalen informacijski sistem, ki daje pravočasne, primerljive in popolne podatke, ki delavcem omogočajo odločanje o pogojih in rezultatih njihovega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim skupnostim pa pravočasno ukrepanje. Zato je treba čimprej vzpostaviti celovit družbeni sistem informiranja. St. 30-34/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1168. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev Razglaša se zakon o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejeta Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. julija 1979 in na seji Zbora občin dne 23. julija 1979. St. 0100-50/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 1. člen Zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72, 14-119/73, 45-382/ 73, 29-1448/75, 15-651/76, 31-1394/76, 18-1149/77, 23-1469/77 in 28-1631/78) se v tarifi posebnega republiškega prometnega davka tarifna številka 5 spremeni tako, da se glasi: »Od meničnih kreditov se plačuje posebni republiški prometni davek, in sicer: Od zneska meničnega kredita Znaša davek v dinarjih dinarjev do 5.000 6 nad 5.000 do 7.500 10 nad 5.500 do 10.000 15 nad 10.000 do 15.000 20 nad 15.000 do 25.000 30 nad 25.000 do 50.000 60 nad 50.000 do 100.000 100 nad 100.000 do 150.000 150 in za vsakih začetih 5.000 dinarjev nad 150.000 dinarjev 15 Opomba: 1. Posebni davek od plačil za storitve se plača od meška meničnega kredita v dinarjih. Če se kredit glasi v tuji valuti, se preračuna po tečaju, ki velja ob nastanku davčne obveznosti (nakupu enotne menične golice); 2. če je bil od menice, izdane v tujini in plačljive v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, že pla- čan davek oziroma taksa po tujih predpisih, se plač8 posebni davek od plačil za storitve v znesku 10 dinarjev ne glede na menični znesek, Če od takšne menice še ni bil plačan davek oziroma taksa po tujih predpisih, se plača davek po tej tarifni številki; 3. pri menicah, izdanih v tujini in plačljivih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je davčni zavezanec menični upnik, davek pa se plača ob odkupu menice od domače banke; 4. za menice, izdane v tujini in plačljive v tujini ali Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, s8 plača davek po tej tarifni številki, če se v zvezi z njimi zahteva intervencija jugoslovanskih organov, ne glede na to, ali je bil zanje'že plačan davek ali taksa po tujih predpisih, pa tudi v primerih iz 2. točke t® opombe; 5. za menice, izdane v Socialistični federativni re-publiki Jugoslaviji, se plača posebni davek od plač’* za storitve izključno z nakupom in uporabo enotnih meničnih golic, ih sicer ob izdaji menice; 6. za menični kredit, ki presega znesek 150.000 dinarjev, se posebni davek od plačil za storitve predhodno doplača po tej tarifni številki od zneska nad 150.000 dinarjev pri Službi družbenega knjigovodstva, ki potrdi to doplačilo na menični golici, predpisani za znesek nad 100.000 do 150.000 dinarjev in na njej označi novo menično vrednost, za katero velja menična golica po doplačilu davka; 7. za menicč, ki se izdajo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji na podlagi mednarodnih kreditnih pogodb in kreditnih pogodb, ki jih domač® organizacije združenega dela sklenejo s tujimi oseba' mi, ni obvezna uporaba enotnih meničnih golic. Taksna menica je lahko izpolnjena tudi v tujem jeziku, P°' sebni davek od plačil za storitve pa zaračuna domača banka najpozneje ob vnovčenju menice; 8. za menične kredite, dane v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji družbenim pravnim ose' bam, kot tudi za menične kredite, dane za zidanje stanovanj ali za nakup novih, tpda še ne vseljenih stanovanj od organizacij združenega dela, ki jih proizvajajo za trg, se plača posebni davek od plačil za storitve po tej tarifni številki z uporabo enotne meničn® golice, določene-za vrednost nad 10.000 do 15.000 dinarjev, ne glede na višino meničnega kredita; 9. za menice, ki se izdajo po zakonu o zavarovan) plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni h-SFRJ, št. 60/75), se ne plača posebni davek od pl3^1 za storitve.« 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS. St. 421-15/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1169. Na podlpgi 3. točke 379. člena ustave Socialisti-^ republike Slovenijo izdaja Predsedstvo Socialisti ‘ republike Slovenije UKAZ 0 razglasitvi zakona o spremembi zakona o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leti 1977 in 1978 Razglaša se zakon o spremembi zakona o odložit-v' obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva do-'°tenih uporabnikov družbenih sredstev za leti 1977 in 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23- julija 1979 in na seji Zbora občin dne 23. julija 1979. St. 0100-51/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON 0 spremembi zakona o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih dfairabnikov družbenih sredstev za leti 1977 in 1978 1. člen V naslovu in v 1. členu zakona o odložitvi obraču-avanja amortizacije za osnovna sredstva določenih ^Porabnikov družbenih sredstev za leti 1977 in 1978 la^Hi list SRS, št. 24- 1519/77) se besedilo »za leti in 1978« nadomesti z besedilom »za leta 1977 do l979«. 2. člen h Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad-listu SRS. St. 428-14/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. i 1170. na Podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. čle-ra Ust3ve Socialistične republike Slovenije, prvega 71, člena in tretjega odstavka 243. člena po-li.sv-nika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socia-g, 1 nc republike Slovenije na sejah Zbora združcnc-dela in zbora občin dne 23. julija 1979 sprejela O Dl. O K °bv llDorafoi sredstev solidarnosti za delno izpolnitev c?:nosti SR Slovenije do območij, ki jih je prizadel potres v SR Črni gori 1. člen sklari'* ^e^no izpolnitev obveznosti SR Slovenije do *a(j0ja Za obnovo in izgradnjo območja, ki ga je pri-!3°*'rcs v SR Crni gori, za leto 1979 po 13. členu S*e^>e\° ZQS'°tavljanju sredstev za odpravljanje po-ktt («,rkatastrofalnega pottesa, ki jc prizadel območje flarno a.e Sore v letu 1979, se uporabijo sredstva soli-s°liga^ *’ oblikovana po zakonu o oblikovanju sredstev n°sti za odpravljanje posledic naravnih nesreč 1 Ust SRS, št. 3/75 in 8/78), in sicer: — 57 % sredstev, obračunanih v letu 1977; — vsa sredstva, obračunana za leto 1978, po potrebi pa tudi del sredstev; — vsa sredstva, ki bodo obračunana za leto 1979. 2. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejme sklepe o vplačilu sredstev solidarnosti, ki se vodijo na računih organizacij združenega dela in občin, na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije v skladu z dospe-vanjem obveznosti SR Slovenije po zakonu iz prejšnjega člena do višine obveznosti SR Slovenije za mesec avgust in oktober 1979. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-24/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. I 1171. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in drugega odstavka 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja Izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občine dne 23. julija 1979 sprejela ODLOK o razdelitvi dela prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije za namene iz 4. točke 7. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije za leto 1979 I Del prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije, ki po finančnem načrtu za leto 1979 znaša 39,209.700 dinarjev se razdeli takole: • din 1. socialno-humanitarnim organizacijam 24,195.400 2. telcsnokulturnim skupnostim 13,094.300 3. za VIII. Mediteranske igre v Splitu 1,920.000 Socialno-humanitarne organizacije so udeležene v prihodkih od loterije, ekspresne loterije in lota. Telesnokulturne skupnosti so udeležene v prihodkih od športne napovedi. Za prispevek k financiranju VIII. Mediteranskih iger v Splitu je namenjeno SVo prihodkov športne napovedi iz sklada dobitkov. II Znesek 24,195.400 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka se razdeli med socialno-humanitarne organizacije takole: 1. Zveza društev slepih in . slabovidnih Slovenije, Ljubljana » — za redno dejavnost — za adaptacijo poslovne stavbe v Ljubljani 2. Zveza slušno prizadetih Slovenije, Ljubljana 3. Društvo mišično in živčno-obolelih Slovenije, Ljubljana 4. Društvo paraplegikov Slovenije, Ljubljana 5. Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, Ljubljana 6. Zveza društev invalidov Slovenije, Ljubljana 7. Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije, Ljubljana S. Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, Ljubljana 9. Društvo multiple skleroze Slovenije, Kočevje 10. Zveza združenj borcev NOV Slovenije, republiški odbor, Ljubljana 11. Rdeči križ Slovenije, republiški odbor, Ljubljana 12. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna služba, Ljubljana 13. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, Ljubljana 14. Zveza društev diabetikov, Ljubljana din 3.245.000 1.100.000 2.935.000 1.756.000 1.680.000 2,620.000 3.283.000 973.000 1.718.000 563.000 9.94.000 2.564.000 573.000 86.400 105.000 III Znesek 13,094.300 dinarjev,'ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 2. tega odloka se razdeli telesnokulturnim skupnostim občin, na območju katerih so bili doseženi prihodki od š"portne napovedi. Dodeljena sredstva po prejšnjem odstavku se uporabljajo za financiranje izgradnje novih in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav telesne kulture. IV Znesek 1,920.000 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 3. tega odloka, se nameni kot udeležba SR Slovenije pri financiranju VIII. Mediteranskih iger leta 1979 v Splitu (Uradni list SFRJ, št 58/76). V Del prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije iz prvega odstavka I. točke pod J. in 3. tega odloka se bo izplačeval mesečno, 'tako kot bodo pritekali prihodki zavoda, sorazmerno z mesiti, ki so določeni za navedene organizacije. Del prihodkov iz prvega odstavka I. točke pod 2. tega odloka se bo izplačeval telesnokulturnim skupnostim občin trimesečno, tako kot bodo pritekali prihodki zavoda. VI Če Loterijski zavod Slovenije ne doseže prihodkov, ki jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1979, še sorazmerno zmanjšajo sredstva organizacijam iz I. točke tega odloka. VII Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več prihodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1979, se bo naknadno razdelil presežek prihodkov ob zaključnem računu zavoda za leto 1979 organizacijam, navedenins v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka. Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več prihodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1979 na športni napovedi, se presežek razdeli organižacijam, navedenim v prvem odstavku L točke pod 2. in 3. tega odloka. St. 47-4/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. Skupščina Socialistične republike Sloveiv Predsednik Milan Kučan 1. r. 1172. Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena, prvega odstavka 395. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega odstavka 334. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 9-člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije in 39. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. julija 1979 sprejela ODLOK o razrešitvi in izvolitvi podpredsednika oziroma podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščin® SR Slovenije ter o razrešitvi in imenovanju predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem I Dolžnosti v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije se razrešijo: Zvone Dragan, dolžnosti podpredsednika lz' vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Stefan Nemec, dolžnosti člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Jože Zakonjšek, dolžnosti člana Izvršnegasve-'ta Skupščine SR Slovenije. II V Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sc izvolil^ Jože Hujs, za podpredsednika Izvršnega sve Skupščine SR Slovenije, g Ljudmila Ozbič, za podpredsednico Izvršneg sveta Skupščine SR Slovenije, Jože Novinšek, za člana Izvršnega svetaSkuf* ščine SR Slovenije, Franc Razdevšek, za člana Izvršnega sve Skupščine SR Slovenije. Razreši se: Jože Zakon j š C k , dolžnosti predsednika publiškega komiteja za družbeno planiranje in in^° macijski sistem. Imenuje se: ^ Jože Novinšek, za predsednika Republik6., komiteja za družbeno planiranje in informacijski stom. St. 0207-1/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. 1173. Na podlagi 27. alinee 335. člena, 2. alinee 350. člena in drugega odstavka 391. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 3. člena zakona o Svetu republike (Uradni list SRS, št. 3/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. julija 1979 sprejela ODLOK 1174. Na podlagi 335. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145. člena, 160. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. julija 1979 sprejela ODLOK o ustanovitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12, 13. 14. 15. 16. 17. 13. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. o izvolitvi članov Sveta republike Za člane Sveta republike se izvolijo: Ahčin dr. Marjan Apih Milan Belopavlovič Niko Beltram Živa Bojc Majda Bole Dušan Borštnar Jože Brajnik Edo Cernej dr. Darko Diacci Alojz Družina Olga Ganziti Rudolf Goršič Milko Gril Danila Hribernik Rudolf-Svarun Jakac Božidar Jakopič Albert-Kajtimir Jančar Marija Janžekovič Ivo Jordan poročena Ančik Marija Jurca dr. Leopold Kardelj Pepca Kočevar Franc-Ciril Košir Fani-Meta Kovač Stane Kovačič Fedor Kozak Vlado Kranjec Miško Krašovec Stane Krese Franc Krese Leopold Krivic Ada Krmelj Maks Lapajne-Oblak inž. Sonja Levstik inž. Jože Lokovšek Ivan-Jan Lubej Franjo ^ahnič-Bratko Angelca St- 111-117/79 39. Markič Janko 40. Modic Heli 41. Modic Lev 42. Mravlja Ciril 43. Novak Ante 44. Ocepek Lojze 45. Pavlič Stane 46. Pavšič Stefan 47. Pavšič Vladimir-Matej Bor 48. Perovšek France 49. Pirkovič inž. Vilmi 50. Potočnik dr. Miha 51. Ravbar Jože 52. Rupena-Oselnik Mara 53. Rus Josip 54. Ružič Mira 55. Sambt Stefan 56. Semič Stane-Daki 57. Stantc Peter 58. Stopar Viktor 59. Stropnik Lojzka 60. Svetina Ivo 61. Segedin dr. Ruža 62. Šilih Niko 63. Smon Franc 64. Sterban Karel 65. Sturm Anton 66. Šušteršič Anton 67. Tomičevič Fant 68. Tominšek dr. Teodor 69. Vavpetič dr. Lado 70. Vilfan Marija 71. Vode Ferdinand 72. Vrščaj-Holy Zimo 73. Zemljak Jože 74. Zlatnar Mirko 75 Zorko Peter 76. Zupančič Marija 77 Zgank Nesti 78. Žumer Srečko Ljubljana, dne 23. julija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. I Ustanovi se Komisija Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja z nalogo, da prouči sklepe Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije z dne 19. 6. 1979, ki se nanašajo na uresničevanje načela o kolektivnem delu, povečanju odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov, ter ugotovi, katere spremembe posameznih določb ustave SR Slovenije narekuje uresničevanje teh sklepov. Komisija pripravi poročilo o svojem delu in na tej podlagi da pobudo, da zbori Skupščine SR Slovenije odločijo v skladu s 437. členom' ustave Skupščine SR Sloyenije o predlogu, da se začne postopek za spremembo določb ustave SR Slovenije v smislu prvega odstavka te točke. Komisijo za ustavna vprašanja sestavljajo delegati v zboru združenega dela, zboru občin in družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije in člani, ki jih delegirajo Predsedstvo SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike na področjih družbenih dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije in delegati republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij ter znanstveni, strokovni in javni delavci. Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, predsednik Republiškega sveta Zveze Sindikatov Slovenije, predsednik Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije in predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije po člani komisije po položaju. III Komisija, za ustavna vprašanja ima predsednika, podpredsednika, sekretarja in 39 članov. Predsednik, podpredsednik in 19 članov se izvolijo izmed delegatov v zborih Skupščine SR Slovenije. Sekretar komisije se Imenuje izmed strokovnih delavcev Sekretariata Skupščine SR Slovenije. IV Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja Sekretariat Skupščine SR Slovenije. St. 0201-1/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. 1175. Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. julija 1979 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani Razreši se: Stojan Bajc, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Ljubljani z 31. avgustom 1979. St. 111-137/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979, Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1176. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 1. točke 17. člena, 19. in 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-908/ 76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. julija 1979 sprejela ODLOK o razrešitvi namestnice javnega pravobranilca SR Slovenije Razreši se: Elizabeto Kancler-Sugman, dolžnosti namestnice javnega pravobranilca SR Slovenije z 31. avgustom 1979. St. 111-68/79 Ljubljana, dne 23. julija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1177. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenija je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o plačevanju prispevkov k stroškom komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v zazidalnem območju mesta Kočevje in v krajih, ki se urejajo po ur-nanističnem redu, po javni obravnavi dne 17. 7. 1979 odločilo: Razveljavi se pravilnik o plačevanju prispevkov k stroškom komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v zazidalnem območju mesta Kočevje in v krajih, ki se urejajo po urbanističnem redu, ki ga je sprejel izvršilni odbor Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na seji dne 5. 5. 1976, izvršilni odbor Skupščine samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje pa na seji dne 20. 1. 1979. obrazložitev: 1. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 19. tl. 1979 sprejelo pobudo občana ter začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega pravilnika, v katerem je določena višina prispevka, ki so ga dolžni plačati investitorji k stroškom za ureditev stavbnega zemljišča. Ta pravilnik je sprejel izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti na se;i dne 5. 5. 1976, potrdila ga je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti na seji dne 27. 5. 1976. Po odloku Skupščine občine Kočevje o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski dolenjski list, št. 25/76) je od 1. 1. 1977 dalje za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč pooblaščena samoupravna interesna skupnost ža komunalno in cestno dejavnost. Izvršilni odbor te samoupravne interesne skupnosti je na seji dne 20. 1. 1979 sklenil, da začasno sprejme oziroma prevzame pravilnik, ki ga je sprejel izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti. 2. Prispevek investitorjev k stroškom za ureditev stavbnega zemljišča ureja zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. uii in 8/78). Po določbi 26. člena tega zakona je investitor dolžan povrniti upravljalen stavbnega zemljišča stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča 11 omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. Sorazmerni del stroškov se po določbi 27. člena navedenega zakona določi na podlagi povprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in vrsto rabe na določenem območju. Povprečni stroški sc ugotovijo tako. da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na m: skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Od tako določenega povprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi občina oziroma komunalna skupnost ali stavbna zemljiška skupnost s soglasjem občinske skupščine. 3. Ustavno sodišče predvsem ugotavlja, da samoupravna stanovanjska skupnost sploh ni pristojna za določitev višine prispevka za ureditev stavbnega zemljišča (27. člen navedenega zakona). Sprejem pravilnika kot splošnega akta po izvršilnem odboru samoupravne stanovanjske skupnosti, nato pa začasen prevzem pravilnika po izvršilnem odboru samoupravne interesne skupnosti za komunalno m cestno dejavnost, že sam zase ni v skladu z določbo 4. odstavka 136. člena ustave SRS. Po tej ustavni določbi namreč sk,upščina samoupravne interesne skup' \ nosti lahko poveri svojim izvršflnim organom le določene izvršilne funkcije, ne pa tudi sprejem splošnega akta, s katerim se urejajo pravice in dolžnosti občanov. Ne glede na povedano, pa z obravnavanim pravilnikom določene obveznosti investitorjev za plačilo prispevkov k stroškom za ureditev stavbnega zemljišča niso določene v skladu z določbami navedenega zakona. S pravilnikom določena višina prispevka je pavšalna in ne temelji na stroških za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmernemu delu stroškov za opremo stavbnega zemljišča (26. in 27. člen navedenega zakona). Poleg tega pravilnik določa višino prispevka, ki jo je dolžan plačati investitor, če nadzida ali dozida stanovanjsko hišo, medtem, ko po določbi 29. člena navedenega zakona investitor, ki preureja, nadzida ali prizida obstoječi objekt, plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečavo. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SRS in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda S trobi in Olga Vrabič. St. U 114/79-16 Ljubljana, dne 17. julija 1979. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1178. ' Na podlagi 3. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 7. točke zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije in v zvezi z odlokom o odločanju maksimalnih cen pšenične moke (Uradni list SFRJ, št. 35/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o popisu za'og pšenične moke in evidentiranju razlike v ceni 1. člen Organizacije združenega dela ir\ samostojni obrtniki proizvajalci kruha, so dolžni popisati vse količine Zalog pšenične moke, ki so pri njih na dan 24. julija 1979. kakor tudi vse količine moke, ki so jim jih do 'lega dne fakturirali dobavitelji (blago na poti). Samostojni obrtniki opravijo popis moke skupaj s komisijami, ki jih sestavijo pristojni organi občinskih skupščin. Prejšnji odstavek se ne nanaša na proizvajalce Pšenice. 2. člen Organizacije združenega dela in sam- ' v I >•• > hlki morajo za vse količine pšenične moke .(zaloge in blago na poti) izračunati skupen znesek razlike med cenami, ki so veljale do 24. julija 1979, in cenami, M veljajo po tem dnevu. Ugotovljene razlike med cenami po prejšnjem odstavku izkažejo organizacije združenega dela in samostojni obrtniki na posebnem analitičnem kontu razlik v ceni za blago. O 'namenu uporabe teh sredstev in o načinu njihovega vplačila bo odločal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v roku 60 dni od uveljavitve tega odloka. 3. člen Z denarno kaznijo 10.000 do 100.000 dinarjev,-sej kaznuje za prekršek organizacija, če ne ravna po l.*in 2. členu tega odloka ali če v popisu zalog ne prikaže pravilnih podatkov o zalogah pšenične moke. Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, če ne ravna po 1. in 2. členu tega odloka. . Skupaj s kazni j p za prekršek iz prvega do tretjega odstavka tega člena se izreče tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 426-1/78 Ljubljana, dne 24. julija 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša L r. 1179. Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 39/74) in v zvezi z 21. členom zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o kompenzaciji proizvajalcem kruha 1. člen Organizacijam združenega dela in samostojnim obrtnikom, ki pečejo kruh (v nadaljnjem besedilu: proizvajalci kruha), z območja Socialistične republike Slovenije se od 25. julija do 31. decembra 1979 izplačuje kompenzacija za vsak prodan kilogram osnovnih vrst kruha pod pogojem, da ta kruh prodajajo po cenah, določenih v skladu z elementi cen, ki jih ugotovi Zavod SR Slovenije za cene. Kompenzacija iz prejšnjega odstavka znaša: din — pri belem kruhu iz moke tipa 500 0,85 — pri polbelem kruhu iz moke tipa 800 0,87 — pri črnem kruhu iz. moke tipa 1100 0,75 — pri mešanem pšeničnem kruhu z dodatkom 30 °/o ržene moke 0,50 2. člen Sredstva za kompenza ijo po tem odloku se izplačujejo iz proračuna SR Slovenije. 3. člen Proizvajalci kruha uveljavljajo kompenzacijo tako, da vložijo zahtevo za izplačilo kompenzacije pri Službi družbenega knjigovodstva. Organizacije združenega dela iz prvega odstavka 1. člena tega odloka priložijo zahtevi za izplačilo kompenzacije: 1. fakturo o prodaji osnovne vrste kruha subjektom, ki opravljajo prodajo kruha na drobno, oziroma velikim potrošnikom, ki kupujejo kruh za lastno porabo, ali dokument o dobavi osnovne vrste kruha svoji prodajalni; 2. obračun kompenzacije na predpisanem obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem odlokom in je njegov sestavni del. Samostojni obrtniki iz 1. člena tega odloka priložijo zahtevi za izplačalo kompenzacije: 1. fakturo o nakupu pšenične moke;. 2. pregled prodanih količin osnovnih vrst kruha sestavljen na osnovi dnevne evidence o količinah prodanega kruha in nabavljene moke, Id jo mora v ta namen voditi; 3. potrdilo davčnega organa skupščine občine, na območju katere ima samostojni obrtnik svoj sedež, da predloženi podatki iz prejšnje točke ustrezajo dejanskemu stanju; 4. obračun kompenzacije iz 2. točke prejšnjega odstavka. 4. člen Če so zahtevi za kompenzacijo priložene listine v prepisu, morajo imeti prepisi žig organizacije združenega dela, ki uveljavlja kompenzacijo, in podpis pooblaščene osebe, izvirno listine pa je treba predložiti na vpogled. Služba družbenega knjigovodstva mora navesti na vsaki izvirni listini iz prejšnjega odstavka, ki je predložena na vpogled, da je bila uporabljena za uveljavljanje kompenzacije. 5. člen Ko Služba družbenega knjigovodstva ugotovi upravičenost zahteve za kompenzacijo kot tudi, da je v tej zahtevi kompenzacija pravilno obračunana in da je priložena dokumentacija v redu, pošlje zahtevo Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki odredi izplačilo v breme računa: Izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana, št. 50100-630-10014. Če služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da zahteva za kompenzacijo ni upravičena, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. člena tega odloka, da kompenzacija ni pravilno obračunana ali da priložena dokumentacija ni v redu, zavrne zahtevo za kompenzacijo. Iz enakih razlogov lahko zavrne zahtevo za kompenzacijo Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Za količine kruha, za katere je bila zahteva za kompenzacijo zavrnjena, ker kompenzacija ni bila pravilno obračunana ali ker priložena dokumentacija ni bila v redu, lahko upravičenec s popravljeno oziroma dopolnjeno zahtevo ponovno uveljavlja kompenzacijo iz tega odloka. 6. člen Upravičenec lahko vloži zahtevo za izplačilo kompenzacije za najmanj enomesečno obdobje. 7. člen Upravičenec lahko uveljavlja kompenzacijo potem odloku najpozneje do 31. januarja 1980. 8. člen Republiški komite za tržišče in cene po potrebi izda navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije po tem odloku. 9. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki neupravičeno uveljavlja kompenzacijo. Odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev. Če je organizacija združenega dela neupravičeno uveljavila kompenzacijo, se poleg kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena izreče tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom. 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 426-1/78 Ljubljana, dne 24. julija 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 1180. Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in v zvezi s tretjim odstavkom II. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/ 73, 23/74, 14/76 ihi 12/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi najvišjih ravni cen za dnevne informativne liste 1. člen Prodajna cona dnevnih informativnih listov »Delo«, »Dnevnik« in »Večer« znaša od 1. avgusta 1979 dalje največ 5 din za izvod in največ 110 din za mesečno naročnino lista. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-10/78 Ljubljana, dne 26. julija 1979. 1181. Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74), na podlagi 3. in 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), na podlagi 21. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) in na podlagi ugotovitve, da Živinorejska poslovna skupnost Slovenije zagotavlja za namen tega odloka 10 mio din, izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 1. člen Začetek prvega odstavka 4. člena odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 (Uradni list SRS, št. 5/79) se spremeni tako, da se glasi: »Poleg premije iz 2. člena tega odloka pripada organizacijam združenega dela še premija 0,40 dinarjev za liter mleka s 3,2 "/o mlečne maščobe, če izpolnjuje mleko še naslednje pogoje:« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-5/78 Ljubljana, dne 30. julija 1979. • Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša I. r. 1182. Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74), na podlagi 3. in 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na Podlagi 21. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembah odloka o namenskem prispevku za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah Združenega dela za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 1. člen V prvem odstavku 1. člena odloka o namenskem Prispevku za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 (Uradni list SRS, št. 5/79) se pika ha koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo: »v času od 1. julija do 31. decembra 1979 pa še 0,50 dinarjev za liter prodanega mleka.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-7/79 Ljubljana, dne 30. julija 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik tir. Anton Vratuša 1. r. 1183. Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti zp odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) in 2. člena odloka o uporabi sredstev solidarnosti za delno izpolnitev obveznosti SR Slovenije do območij, ki jih je prizadel potres v SR Crni gori (Uradni list SRS, št. 25/79) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 26. julija 1979 sprejel SKLEP o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije I Organizacije združenega dela in občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki so po zakonu oblikovana iz prispevkov in drugih virov sredstev solidarnosti in se vodijo na posebnih računih občin in organizacij združenega dela pri Službi družbenega knjigovodstva po 20. členu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/ 78): — organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju občine Gornja Radgona, Lendava, Lenart, Murska Sobota, Ormož in Ptuj ter navedene občine — 20 »/o sredstev, obračunanih po zaključnem računu za leto 1978; — organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju drugih občin in te občine — 57 % sredstev, obračunanih po zaključnem računu za leto 1977 in 20*/e sredstev, obračunanih po zaključnem računu za leto 1978. Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela in občine na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije do 15. avgusta 1979. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-15/78 Ljubljana, dne 26, julija 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša I. r. 1184. Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov SPORAZUM o spremembi zadržanih cen za opečne izdelka 1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 6. junija 1979 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo svoje sedanje proizvajalčeve cene linearno za l^°/o in sicer po ceniku posamičnih cen za vsak posamezen proizvod, ki je sestavni del tega sporazuma in je v Splošnem združenju gradbeništva in IGM Slovenije, Titova cesta 40/IX. 2. Cene veljajo fco naloženo na prevozno sredstvo v skladišču proizvajalca. 3. Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oz. kupovali proizvode iz 1. točke tega sporazuma po cenah in pogojih, kot to določa ta sporazum. 4. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 021-02/77-Za. 5. Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Predstavniki proizvajalcev: ~ GP Tehnika — TOZD Ljubljanske opekarne,iOpe-karna Črnuče, SGP Slovenija ceste — TOZD opekama Mengeš, IUV — TOZD opekarna Vrhnika,1 REK Zasavje — TOZD Gramat, KOGP Kranj — TOZD Kranjske opekarne, Opekama Zalog, Salonit Anhovo — TOZD opekama Brežice, Opekarna Ljubečna — Celje, Comet Zreče — Opekama Loče, Opekama Košaki, Opekama Ptuj, Opekarna Radvanje, SGP Konstruktor — TOZD opekarna Lendava in "pekarna Puconci, GP Stavbar — TOZD IGM Hoče, IGP Ograd — opekarna Ormož, Opekamiško podjetje Gornja Radgona, Križevske opekarne, Goriške opekarne, REK Velenje — TOZD PGM Šoštanj, Predstavniki potrošnikov: SGP Grosuplje, GP Radlje ob Dravi, GIP Gradis Ljubljana, GIP Beton — Zasavje, TOZD operativa Trbovlje, SGP Primorje Ajdovščina, Merkur Kranj, GP Stavbar Maribor, GOP Ajdovščina, SGP Konstruktor Maribor, GKZ Kranj, SGP Tržič, Emona-Ui-rija Ilirska Bistrica, ABC Pomurka DdVnžale, Opekarna Črnuče, IKKOI Ljubečna Celje, Preskrba — TOZD Grosist Sežana, Novotehna Novo mesto, Center Koper, KZ Postojna, Astra Ljubljana, KK Gornja Radgona, Trgoumag Umag, Kvarner Punat, DIP Ogulin, Opekamiško podjetje Gornja Radgona, Istracommerce Pazin, SGP Slovenija ceste — TOZD Visoke gradnje, SGP Gorica, Nova Gorica, Dom-Smreka Maribor, Slovenijales, Ljubljana, Kurivoprodaja Ljubljana, SOZD Dobrina Celje, ERA Celje, Opekarna Košaki Maribor, Lesnina — TOZD Gramcx Ljubljana, SGP Stavbenik Koper, Istra Pula, Metalka Ljubljana, IUV — TOZD opekama Vrhnika, Lesnina — TOZD notranja trgovina Ljubljana, »Jedinstvo* — Usluga commerce Novigrad, GIP Ingrad Celje, ABC Pomurka-Potrošnik Murska’ Sobota, Labincomerc Labin, KZ Idrija, SOZD Mercator (za vse TOZD), GIP Vegrad, Velenje, Kovinotehna Celje, Savinja Mozirje, Zvijezda Ogulin, Gradis — TOZD Gradnje Ptuj, opekarna Ptuj, Šuma Karlovac, PZK Čakovec, ERA Velenje, Trgocentar Karlovac,- Izbira Ptuj, Vam? Ivanec, KZ Cerknica, REK Šoštanj — maloprodaja, Križevske opekarne, SZ Kranj, SGP Kraški zidar Sežana, SGP Kograd Dravograd, Primor j e-Go-rica Šempeter pri Gorici, TOZD: Kurivo Gorica, Hubelj, Gramex, Alpkomerc, ONPZ Obrtnik Nova Gorica, Opekarna Zalog '— Novo mesto, Opekarna Radvanje, KOGP Kranj — TOZD Opekarna, SGP Gradbinec Kranj, GP Tehnika Ljubljana, Comet Zreče — opekarna Loče, Goriške opekarne, KZ Ptuj, GP Tehnika — TOZD Ljubljanske opekarne, SGP Gradnje Postojna, KZ Lenart. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 1185. Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Informacije št. 7 z dne 12. aprila 1978) so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, Grosuplje, Hrastnik, Idrija. Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje in Zagorje na sejah obeh zborov sprejele S K L E 1» o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz prvega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se uskladijo z gibanjem stroškdv zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov povečajo za 20 °/o in zaokroženo znašajo: din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s po- sameznim primerom zdravljenja 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je op- ravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca 72 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu 24 — za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) * g — za vsako zalivko 24 — za polno kovinsko prevleko 180 — za vse druge prevleke 216 — za inlay nazidek 120 — za vsako krono 261 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 120 — za vsako nadomestilo fasete. cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, od-delitev vmesnega člena ali gredi 42 " za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku , 54 — za gred, opornico ali jahač IH — za vsako totalno protezo 384 — za vsak obturator .*4 — za vsako parcialno protezo 481 — za vsako začasno protezo 360 — za vsako bazo kovinske proteze S0U za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 42O — za vsak liksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 600 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 60 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specia- listu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 60 5. za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 6 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, Pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 3*3 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 72 8. za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oral- na ali lokalna), ki so registrirana kot zdravila, Pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept 13 9. za dietetični preparat za dojenčke ob prevzemu v lekarni na recept 18 10. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 120 11. za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave 180 12. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, in navleke za krn po ampu- taciji 180 13. za ortopedsko obutev 360 14. za kilni pas 180 15. za bergle 36 16. za inhalator, aparat za acroso, 48 17. za očala 48 18. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 103 19. za očesno protezo 120 20. za lasulje zaradi trajno izražene plešavo- sti traumatskoga izvora, posledice jemanja določnih zdravil in umetne dojke 108 21. za ojačcvalni slušni aparat 130 22. za aparat za omogočanje glasnega govora 240 23. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni Otcdicipsko indicirana » 300 2 Ta sklep nadomesti sklep o uskladitvi prispevkov ^Porabnikov k stroškom zdravstvenega varstva občin-skih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, ttrosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, '°gatec, Ribnica, Trbovlje in Zagorje, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14-718/79. 3 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo skupšči-n° skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, upo-^blja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 19Q-4/7S Ljubljana Vič-Rudnik, dne 25. junija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik skupščine Anton Dolničar 1. r. St. 190-4/78 Grosuplje, dne 26. junija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Grosuplje Predsednik skupščine Melita Novljan 1. r. St. 190-4/78 Hrastnik, dne 27. junija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Hrastnik Predsednik skupščine Adi Zaletel 1. r. St. 190-4/78 Idrija, dne 29. junija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Idrija Predsednik skupščine dr. Ana Koc I. r. St. 190-4/78 Kamnik, dne 18. julija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Kamnik Predsednik skupščine Ivan Motnikar 1. r. St. 190-4/78 Kočevje, dne 15. junija 1979. - Občinska zdravstvena skupnost Kočevje Predsednik skupščine inž. Marjan Kozinc J. r. St. 190-4/78 Litija, dne 12. julija 1979. Občinska zaiavaivena sivupnosi Litija Predsednik skupščine Ivan Boh 1. r. St. 190-4/78 Logatec, dne 28. junija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Logatec Predsednik skupščine inž. Jože Omerzu 1. r. St. 190-4/78 Ribnica, dne 26. junija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Ribnica Predsednik skupščine Milena Borovac 1. r. St. 190-4/78 \ Trbovlje, dne 12. julija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Trbovlje Predsednik skupščine Pavla Jeršin 1. r. St. 190-4/78 Zagorje, dne 5. julija 1979. Občinska zdravstvena skupnost Zagorje Predsednik skupščine Ivan Zore 1. r. / I 1186. Da bi na območju ljubljanske zdravstvene regije zagotovili vsem delovnim ljudem in občanom programirano raven zdravstvenega varstva v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 in dopolnili k tem sporazumom za leti 1979 in 1980 ter samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, sklenejo občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o solidarnostnem združevanju sredstev za zdravstveno varstvo ter o delitvi teh sredstev v 1979. letu 1 S tem samoupravnim sporazumom občinske zdravstvene skupnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana urejajo združevanje in delitev sredstev za solidarnostno zagotavljanje programiranega zdravstvenega varstva v občinskih zdravstvenih skupnostih po načelih enotnosti sistema, vzajemnosti in solidarnosti. 2 Podpisnice tega sporazuma ugotavljajo, da so s svojimi srednjeročnimi planskimi dokumenti in dopolnili za leto 1979 dogovorile in opredelile način združevanja solidarnostnih sredstev ter višino in prejemnike teh sredstev. , 3 Sredstva za solidarnost za leto 1979 združuje občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center v znesku 135,694.000 din. Ta znesek je sestavni del njenega letnega finančnega načrta. t, 4 Sredstva iz solidarnosti prejmejo naslednje občin- . Sike zdravstvene skupnosti v znesku: 1. Cerknica 2. Domžale 3. Grosuplje 4. Hrastnik 5. Idrija 6. Kamnik 7. Kočevje 8. Litija 9. Logatec 10. Ribnica 11. Trbovlje 12. Vrhnika 13. Zagorje in jih upoštevajo med prihodke v tih za leto 1979. 5 Do solidarnostnih sredstev iz 4. točke tega sporazuma so upravičene le tiste občinske zdravstvene skupnosti, v katerih znaša skupna stopnja prispevkov za zdravstveno varstvo 8,22 % od osnove za prispevke. 6 Občinska zdravstvena skupnost, ki'združuje sredstva za solidarnost, bo obračunavala ta sredstva kot akontacije mesečno v višini 1/12 letnega zneska iz 3. točke tega sporazuma. Občinske zdravstvene skupnosti, ki iz združenih sredstev za solidarnost prejemajo sredstva, jih prav tako obračunavajo kot akontacije za svoj prihodek mesečno v višini 1/12 letnega zneska iz 4. točke tega sporazum? 7 Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine vseh občinskih zdravstvenih skupnosti na območju ljubljanske zdravstvene regije in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 022-2/78 Ljubljana, dne 27. februarja 1979. Podpisniki 1187. Na podlagi člena 124. ustave SFRJ in člena 147. ustave SRS, določil zakona o združenem delu in na osnovi resolucije družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije do leta 1985 in neposrednih nalog v letih 1975 do 1980 ter iz nujnega predpogoja nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravnega družbenoekonomskega sistema, da jc potrebno zagotoviti vsem samoupravnim strukturam na področju menjave dela v zdravstvenem varstvu relevantne informacije o dejstvih ki so odločujoča za spremljanje, analiziranje, načrtovanj e in usmerjanje zdravstvenih dejavnosti, posebno pa z namenom, da bi s skupnim planiranjem in usklajevanjem delovnega procesa omogočili čimbolj smotrno izkoriščanje tehnične opreme za obdelavo podatkov ter hkrati uskladili -medsebojna razmerja in posebne interese s skupnimi interesi v organiziranju in povezovanju računalniško zasnovanega zdravstvenega informacijskega sistema in s tem potrebe in naloge družbcnoihformacijsknga sistema, sprejmejo občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Poljc, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevan ju denarnih sredstev za nabavo računalniške opreme 1. člen Občinske zdravstvene skupnosti in Regionalne zdravstvena skupnost Ljubljana, podpisnice tega sporazuma, ugotavljajo: — da je prisotna potreba po enotnem usmerjanju aktivnosti na področju organiziranja celovite zdravstvene informatike v občinskih zdravstvenih skupnostih ljubljanske zdravstvene regije in i s tem podan poseben družbeni interes za ustvarjanje pogojev za delovanje in razvoj vseh oblik dejavnosti zdravstvenega varstva, — da je potrebna nenehna skrb zaradi ustreznega nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravnega družbenoekonomskega sistema, zagotoviti vsem samoupravnim subjektom na področju zdravstvenega varstva dinamičen vendar usklajen razvoj pri zbiranju if> obdelavi zdravstvenih informacij, leto 1979 din 8.241.000 9.767.000 11,101.000 10.583.000 10.842.000 11.365.000 14.639.000 14.488.000 3.977.000 8.557.000 11.571.000 4.060.000 16.453.000 finančnih načr- — da je podan poseben družbeni interes za oblikovanje delov i tega zdravstveno informacijskega sistema, ki mu je potrebno podrediti razvoj računalništva na območju ljubljanske regije, — da imajo vse podpisnice tega sporazuma obveznost uresničiti nerealiziran del skupnega programa iz preteklega planskega obdobja, to je nabavo računalniške opreme, skladno s sklepi skupščin Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana iz leta 1973 in 1974 in sklepi skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana iz leta 1976 in 1978. 2. člen Ob upoštevanju temeljnih razvojnih usmeritev po organiziranem sodelovanju bodo podpisnice tega sporazuma v oblikovanju in izgradnji zdravstveno informacijskega sistema zasledovale naslednje cilje: 1. oblikovati in zagotavljati kvalitetne in ažurne informacije, uporabnikom in izvajalcem zdravstvenega varstva, organiziranih v zdravstvenih skupnostih, enotah zdravstvenih skupnosti, temeljnih organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti in za potrebe družbenopolitičnih skupnosti, 2. vključevati zdravstvene informacije v celoto ali v njihovih posameznih delih v enovjt zdravstveno informativni sistem v SR Sloveniji, 3. posodobiti poslovanje služb podpisnic tega sporazuma na operativnem in razvojnem področju s pomočjo računalniške tehnologije, 4. pospeševati in vsklajcvati razvoj avtomatske obdelave podatkov v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti, 5. razvijati enotno metodologijo in standarde na področju zdravstvene informatike, 6. povezati se z drugimi nosilci razvoja družbeno informacijskega sistema v SR Sloveniji z namenom sodelovati pri njegovem oblikovanju in uveljavljanju, 7. uresničiti skupno nabavo in uporabo računalniške opreme z enotnim usmerjanjem in izgrajevanjem kadrovske baze. 3. člen Da bi dosegle postavljene cilje iz 2. člena tega sporazuma upoštevajoč pri tem dosedanji doseženi nivo avtomatske obdelave podatkov v zdravstvenih skupnostih, se podpisnice sporazumejo, da bodo združevale denarna sredstva za nabavo računalniške opreme, ki Predstavlja tehnično bazo za vzpostavitev in organiziranje zdravstveno informacijskega sistema. Iz ugotovitev svojih finančnih obveznosti izhajajo Podpisnice pri določanju zneskov udeležbe, da je uporabnik zdravstvenega varstva subjekt v zdravstveno informacijskem sistemu, ki opredeljuje vsebino in količino podatkov in informacij, potrebnih za kreiranje, načrtovanje in analiziranje zdravstvene politike, s tem pa tudi potrebne zmogljivosti računalniške opreme. 4. člen ' , Občinske zdravstvene skupnosti bodo v skladu s Programom razvoja zdravstveno informacijskega sistema ljubljanske zdravstvene regije in strokovno opredeljenimi potrebami po računalniških kapacitetah združile v obdobju od 1979 do 1984 sredstva v višini 91,809.800 din, od tega 44,537.520 din v letih 1979 do 1980 in 47,272.280 din v srednjeročnem obdobju od 1981—1985 s tem, da bodo ustrezne zneske opredelile v Programih zdravstvenega varstva za naslednje sred-nj er očno obdobje. 5. člen Ob upoštevanju števila uporabnikov v občinskih zdravstvenih skupnostih, ki so osnova za združevanje sredstev iz drugega odstavka 3. člena tega sporazuma, bodo občinske zdravstvene skupnosti združile naslcd- nja sredstva: Obveznosti Preostali del obveznosti 1979—1980 do 1984 Cerknica 1,080.720 1,147.080 Domžale 2,398.560 2,545.840 Grosuplje 1,345.200 1,427.800 . Hrastnik 866.400 919.600 Idrija 1,222.080 1,297.120 Kamnik 1,869,600 1,984.400 Kočevje 1,440.960 1,529.440 Litija 1,067.040 1,132.560 Ljubljana Bežigrad 5,508.480 5,846.720 Ljubljana Center 9,699.120 10,294.680 Ljubljana Moste-Polje 4,464.240 4,738.360 Ljubljana Šiška 5,581.440 5,924.160 Ljubljana Vič-Rudnik 3,857.760 4,094.640 Logatec 597.360 634.040 Ribnica 798.000 847.000 Trbovlje 1,801.200 1,911.800 Vrhnika 939.360 997.040 Skupaj: 44,537.520 47,272.280 Dcnarna sredstva za obveznosti 1979—1980 iz prejšnjega odstavka bodo občinske zdravstvene skupnosti zagotovile iz svojih prihodkov v letih 1979—1980, prenesejo pa se na poseben skupen račun za financiranje skupnega programa občinskih zdravstvenih skupnosti pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana. 6. člen O programu nabave računalniške opreme in sklenitvi ustreznih pogodb z dobaviteljem opreme po 3. členu tega sporazuma odločijo delegati občinskih zdravstvenih skupnosti v skupščini Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. 7. člen Plačila oziroma prenosi sredstev iz tega sporazuma kot so v njem opredeljeni, se opravijo mesečno v dvanajstinah, skupna sredstva iz 5. člena tega sporazuma pa morajo biti zbrana najkasneje do 30. 4. t^ro. / 8. člen Zaradi zagotavljanja družbenega nadzora v organiziranem vzpostavljanju zdravstveno informacij sitega sistema in njegove tehnične baze, se podpisnice sporazumejo, da bodo ustanovile Komisijo za spremljanje razvoja zdravstveno informacijskega sistema, komisijo sestavljajo po en delegat iz vsake občinske zdravstvene skupnosti in en delegat, ki ga imenuje delavski svet delovne skupnosti strokovne službe. Delovno področje, naloge in pristojnosti komisije sprejmejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na predlog komisije. 9. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo vse podpisnice, kar ugotovi s sklepom skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 41/1-78 Ljubljana, dne 18. julija 1979. Podpisnice ; Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana je na 5. seji obeh zborov dne 8. maja 1979 ugotovila da so občinske zdravstvene skupnosti, navedene v uvodnem delu samoupravnega sporazuma sprejele sa- moupravni sporazum o združevanju denarnih sredstev za nabavo računalniške opreme v enotnem besedilu. Ljubljana, dne 8. maja 1979. Predsednik skupščine Ferdo Majdič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1188. Na podlagi 7., 14. in 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 76. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 26. julija 1979 in na 17. seji zbora občin dne 26. julija 1979 sprejela SKLEP o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske službe, ki jili opravlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane 1. člen Za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljublja- ne se določijo naslednje prodajne urne cene: din — za sodelovanje v strokovnih komisijah 200 — za geodetska dela pri prenosu stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba 175 — za ostala geodetska dela 150 — za dela NK figuranta 60 — za dela NK figuranta 6U 2. člen Posebej se zaračunajo pripadajoči dejanski materialni in prevozni stroški. 3. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 3/78. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/79 Ljubljana, dne 27. julija 1979. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1189. Na podlagi III. In V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojno-5-sti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 60. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljub- ljane na 17. seji zbora združenega dela dne 26. julija 1979 in na 17. seji zbora občin dne 26. julija 1979 sprejela SKLEP o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane I Na območju mesta Ljubljane veljajo naslednje cene za avtotaksi storitve: din — startnina 15 — s potnikom prevoženi (polni) km v času od 5-00 do 22.00 ure 11 — s potnikom prevoženi (polni) km v nočnem času od 22.00 do 5.00 ure ter na dan nedeij in praznikov 13 — čakalna (obratovalna) ura 90 — 1 kos osebne prtljage (potovalna torba, kovček, Ipd.) 2 — prevoz večjih predmetov (TV sprejemnik, večji paket, ipd.) 20 II Cene za avtotaksi storitve iz prve točke tega sklepa veljajo za taksi vožnje v mestu Ljubljana in do razdalje 30 km izven nje. Za vožnje iz Ljubljane v kraje nad 30 km razdalje se cena lahko poviša do 50 “/o, v primerih ko vozilo vozi polno v eno smer. III Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati sklepi o soglasju k nujvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16/77, 20/78, 30/78, 24/79). IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-6/79 Ljubljana, dne 27. julija 1979. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1190. Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 53. členu statutu mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 23/73) in 2. člena odloka o določitvi pri' stojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 37/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 70. redni seji dne 24. julija 1979 sprejel I ODREDBO o najvišji drobnoprodajni ceni kruha 1. člen S to odredbo se določa naj višja drobnoprodajna cena za 1 kg kruha iz moke tipa 1100 na 6,90 din. 2. člen Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o najvišji drobnoprodajni ceni kruha (Uradni list SRS, št. 6/79). 3. člen Ta odredba začne veljati 25. julija 1979 in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 956/1-79 Ljubljana, dn 24. julija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. CELJE 1191. občine Celje na predlog upravnega odbora sklada. Sredstva za delo likvidacijske komisije se zagotovijo v skladu. Po končani likvidaciji pošlje likvidacijska komisija skupščinam občin poročilo o opravljeni likvida- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-15/77 Celje, dne 26. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1192. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 2. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73, 26—737/ 74, 31-917/74 in 16-752/75) na seji dne 26. julija 1979 sprejel ODREDBO o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha Skupščina občine Celje je na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v druž-bnopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS,*št. 39/74) in sklepov Skupščin občin Brežice, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. juniju 1979 sprejela ODLOK o prenehanju medobčinskega sklada za pospeševanje kmetijstva 1. čl on Medobčinski sklad za pospeševanje kmetijstva (v hadaljnjem besedilu: sklad), ustanovljen z odlokom o •hed občinskem skladu za pospeševanje kmetijstva (Uradni vestnik Celje,'št. 11-155/66) preneha. 1 Določijo se naj višje drobnoprodajne cene za naslednje osnovne vrste kruha cena 2a a) iz pšenične moke i kg v tip 1100 (črni) 6,90 tip 800 (polbeli) 7,70 tip 500 (beli) 8,90 b) za mešani pšenični kruh z dodatkom najmanj 30% ržene moke 11,50 Če se kruh prodaja v polkilogramskih kosih, se navedene cene lahko povečajo za 0,10 dinarjev za komad. 2 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvjšjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 6-300/79). 3 2. člen Sredstva sklada po stanju 30. G. 1979, se razdelijo 0bčinam v naslednjem razmerju: Občina Brežice Celje Laško Mozirje Sevnica Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Šmarje pri Jelšah Velenje Žalec l/t 5.2 2,5 1.4 3.3 6,2 6,8 1,7 3,0 5.5 64,4 O tem, katerim organizacijam na območju občine bodo dodeljena sredstva sklada, določijo občinske skupščine oziroma organi, ki jih le-te pooblastijo. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se prične z datumom uveljavitve novih cen pšenične moke. St, 38-16/1979-5 Celje, dne 26. julija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. IDRIJA 1193. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 12/67, 27/72 in 8/78) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1979 sprejela 3. člen Postopek za prenehanje sklada opravi ilkvidactj-'ka komisija, ki jo imenuje IzAršni svet Skupščine ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje partizanske bolnišnice Franja 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje partizanske bolnišnice Franja, ki ga je izdelal RFC — TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod številko projekta 025/79. 2. člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje programski in tehnični del v skladu z 8. členom zakona o urbanističnem planiranju in razvršča območje, ki ga ta načrt zajema, v tri cone, in sicer: — A cona kot območje najstrožjega varstvenega režima — B cona kot cona, predvidena za dejavnost partizanske bolnice Franja s krajinskim varstvom — C cona kot cona urbanističnega varstva Natančnejše določbe glede tehničnih in ostalih pogojev, ki se morajo izpolnjevati ob posegih v območje posameznih con iz prejšnjega odstavka, vsebuje pravilnik o tehničnih pogojih na območju partizanske bolnišnice Franja, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacijam združenega dela, skupnostim ter občanom na Oddelku za urbanizem Skupščine občine Idrija. 4. člen Izvajanje zazidalnega načrta, sprejetega s tem odlokom nadzoruje za urbanistične zadeve pristojen občinski upravni organ in organ urbanistične inšpekcije pri Medobčinskem inšpektoratu Idrija 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/79 Idrija, dne 16. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1194. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu ' (Uradni list SRS, št. 21/77) in 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1979 sprejela ODLOK o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Idrija 1. člen Organizacije združenega dela in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane na območju občine Idrija, brez ustreznih kooperacijskih pogodi) s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu. Prispevek znaša: — za teleta 20®/e — za goveda in prašiče 15e/o — ?a vse ostale kmetijske pridelke 20 %> 3. člen Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno poročilo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Idrija. V poročilu mora biti navedena vrsta, količina, teža in vrednost odkupljenih pridelkov. 4. člen Kupec je dolžan plačati prispevek v 30 dneh po nakupu kmetijskih pridelkov Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Idrija. Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so nametiska in se smejo uporabljati le za pospeševanje kmetijstva. 5. člen Kupci smejo kupovati kmetijske pridelke samo v svojih poslovnih prostorih (odkupnih postajah, prev-• zemnih mestih, dogonih ipd.). Kupci so dolžni v roku 15 dni od veljavnosti tega odloka prijaviti oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Idrija poslovne prostore iz prvega odstavka tega člena. 4 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi. 7. člen Z denarno kaznijo od 20 do 1.500 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik in od 100 do 10.000 dinarjev pravna oseba ter od 20 do 2.000 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz 1. odstavka 3. ali 5. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 20 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik in od 100 do 2.000 dinarjev pravna oseba ter od 20 do 1.000 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz 1. odstavka 4. člena tega odloka. 8. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-16/79 Idrija, dne 16. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1195. . Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni Ust SRS, št. 26/73) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1979 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu •> dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetUskU* gospodarstev — kmetij 1. člen V 2. členu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 22/75) se pri točki VII. Idrijske Krnice kot zaščitena kmetija vpiše Tušar Franc in Alojzija, Idrijske Krnice 41. — iz pšenične moke tipa 800 7,70 — iz pšenične moke tipa 500 8,90 b) iz pšenične moke z dodatkom 30 %> ržene moke 11,50 V maloprodajni ceni krtiha so'vsebovani tudi stroški za dostavo kruha prodajalnam in delež za pokrivanje stroškov prodaje ter embaliranje kruha. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-6/79 Idrija; dne' 16. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.' 1196. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1979 sprejela SKLEP 2. člen Ta odredba začne veljati 26. julija 1979 in se objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o naj višjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 8/79). St. 28-21/79 Laško, dne 25. julija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lašlto Srečko Brilej 1. r. KOČEVJE 1198. o potrditvi statuta Samoupravne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Idrija 1 Potrdi se statut Samoupravne skupnosti za pospe,-Ševanje kmetijstva občine Idrija. 2 Na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je Skupščina 'občine Kočevje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. maja 1979 sprejela Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-7/79 Idrija, dne 16. julijp 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. LAŠKO 1197. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na 'podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-278/72), 2. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) in-na osnovi 1. člena odloka o določitvi pristojn . ti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško za opravljanje zadev, ki so določene z republiškirni in občinskimi predpisi kot prisojnost ohčir'cke skupščine (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-72/74) sprejel na seji dne 25. julija 1979 ODREDBO 0 najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha l.člen Najvišje maloprodajne cene Za osnovne vrste kru-La znašajo za 1 kg:' ' a) iz pšenične moko kakovostne skupine »B« din — iz pšenične moke tipa 1100 6,90 ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn In njihove družinske člane Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Skupščinski dolenjski list, št. 9/78) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. -člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem zt. severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 tpr njihovim družinskim članom s.e lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če imajo stalno bivališče na območju občine Kočevje in če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina . 3. enkratna priznavalnina 4. pomoč za zdravljenje 5. zdravstveno varstvo 6. sosedska pomoč. 3. člen Pravico do priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v NOB pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo 'ter udeleženci NOV, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943, 2. žene udeleženke NOV, ki so vstopile v NOB do 1. 7. 1944 in ki jim je po 'predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, 3. udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, 4. udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB po 9. 9. 1943 oz. po 13. 10. 1943 do 31. 12. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki .imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, 6. borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Pravico do stalne priznavalnine po odloku imajo udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Udeleženci NOV in borci iz 4., 5. in 6. točke odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih e pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska. Za dohodek, ki se upoštevajo pri odločanju o pra-oici do priznavalnine po terh odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki sc po posebnih predpisih ne štejejo za dohodke. Za dohodke iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 "/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Cc je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 5. člen Za upravičence iz 1., 2. in J. točke 3. člena odloka je naj višja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena pa 80% mejnega zneska. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 4. člena tega odloka, s katerim živi v družinski skupnosti, zdravstveno stanje upravičenca in njegove dru- žine, čas udeležbe v NOV ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. Konkretna merila za določanje višine stalne priznavalnine sprejme in vsklajuje s finančnimi možnostmi in porastom življenjskih stroškov občinska komisija za borce in invalide NOV na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje za vsako koledarsko leto. 6. člen Pravico do stalne1 priznavalnine iz 4. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. •7. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tern odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 8. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 4. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ah ukine, iz 10. člena tega odloka pa zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ za zadeve borcev NOV Skupščine občine Kočevje preko Občinskega odbora ZZB NOV o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. V prirtieru, da bi se zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu do stalne priznavalnine ta občutno znižala ali ukinila, izjemoma zad:?! priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi P a po presoji komisije za borce in invalide NOV, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi. 9. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina zriaša največ 120% vsakokratnega mejnega zneska, naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu hi odvisno od pogojev iz 4. čiena tega odloka. 10. člen Udeleženci NOV, ki po dosedaj veljavnem odloku Prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč z novim odlokom p a niso zajeti, jp obdržijo, dokler ne Presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz. 80°/o tega zneska glede na čas udeležbe v NOV. 11. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem NOV s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. do 13- 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Pomoč po prvem odstavku tega člena znaša lahko največ do višine hotelskega dela stroškov zdravljenja. Konkretna merila za določitev višine te pomočj določa komisija za zadeve borcev in invalidov NOV s Posebno lestvico, ki jo predlaga Občinski odbor ZZB NOV Kočevje za vsako koledarsko leto. 12. člen Udeležencu NOV, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravljenje ali okrevanje. Denarna pomoč po prejšnjem odstavku tega člena Se lahko odobri na predlog Občinskega odbora ZZB NOV. Konkretna merila za določanje višine te pomoči določi Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV P° posebni lestvici, ki jo predlaga Občinski odbor ZZB NOV Kočevje za vsako koledarsko leto. 13. člen Krajevnim skupnostim se v izjemnih primerih lah-ko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske polnoči za bolne in osamele borce NOV do 30 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prednikov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo, če konkretnega primera ni možno drugače ustrezno rešiti. Način podelitve te pomoči se Ureia po predhodnem dogovoru s krajevno in občin-sko organizacijo ZZB NOV. 14. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV kupgčine občine Kočevje odloča po določilih tega od-^ka in po predlogih krajevnih in občinske organiza-ZB NOV Kočevje, družbenopolitičnih organizacij, ■rajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupno-11 in posameznikov z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo, v. Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini ob-ine Kočevje. 15. člen Administrativne posle komisije v zvezi z izvaja-I , ^ vseh oblik družbene pomoči borcem po tem od-*u, opravlja upravni organ Skupščine občine Kočcv-G' Pristojen za zadeve borcev NOV 16. člen Za Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije 0r^adeve borcev in invalidov NOV, ki jo izda upravni i-nn Skupščine občine Kočevje, pristojen za varstvo rccv NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v SR Sloveniji. 17. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnine po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 10. člena se zagotavljajo v proračunu občine Kočevje vsako leto v okviru dogovorjene porabe za te namene. Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 10. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. in 6. točke 2. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Kočevje v svojem proračunu izven osnov in kriterijev družbenega dogovora. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok in pravilnik o izdajanju odloka o družbeni skrbi jta udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918—1919 in dobrovoljce iz vojn 1912—1918 Skupščine občine Kočevje (Skupščinski dolenjski list, št. 11/75) z vsemi poznejšimi spremembami. Priznavalnine in druge oblike družbene pceooSrpe dosedaj veljavnem odloku in pravilniku o izvajanju odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918—1919-in dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka z dnem 1. 1. 1978. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 191/a-l/78-5/2 Kočevje, dne 11. maja 1979. Predsednik Skupščine občine . Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. LENART 1199. Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni Bet SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78), 4. in 29. Heim zakona o varstvu prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7-319/77), 1. in 2. členu zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2-15/74 in 5-82/78), 4. ter 9. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. maja 1979 in na seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart dne 29. junija 1979 sprejela ODLOK o. obveznem radlofotografiranjn prebivalce'' občine Lenart 1. člen Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečeveeija, zatiranja, ugotavljanja nalezljivih bolezni ter odstranitve njihovih posledic se izvede obvezno radiofotogra-firanje prebivalcev občine Lenart, starih nad 29 let, po obveznem programu A in po dodatnem programu B za prebivalce stare nad 40 let. 2. člen Radiolotograliranje je za vse občane iz 1. člena brezplačno. Sredstva za izvedbo radiofotogralske akcije A in B programa zagotavlja občinska zdravstvena skupnost Lenart. 3. člen Radiofotogralska akcija na območju občine Lenart bo izvedena v času od 5. septembra 1979 do 12. septembra 1979. Radiolotograliranje izvede inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, epidemiološki oddelek. , 4. člen Radiofotografsko akcijo vodi odbor za izvedbo ra-diofotografske akcije, ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine občine Lenart. 5. člen Oddelek z^ občo upravo in družbene službe Skupščine občine Lenart daje navodila, spremlja in nadžira potek akcije in je odgovoren za izvajanje tega odloka. 6. člen Po izvršenem radiofotograliranju sc morajo na individualni poziv, za zdravstvo pristojnega organa ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda, pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled. 7. člen Kdor se radiofotograliranja ali kontrolnega pregleda ne udeleži ali kdor ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov, se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo: 1. za posameznika od 20 do 5000 dinarjev; 2. za pravno osebo in za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti od 100 do 30.000 dinarjev; 3. za odgovorno osebo pravne osebe od 20 do 3000 dinarjev. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 510-1/64-69 Lenart, dne 29. junija 1979. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart Drago Spasovski. inž. 1. r. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1200. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS. št. 7-320/77), je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. julija 1979 sprejela O D I. O K o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart 1. člen V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega ^mljišča v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 24-1598/ 77, 10- 703/78, in 1-8(5/79), se spremeni 6. člen in glasi: »Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od m- zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in mesečno znaša: od zazidanega stavbnega zemljišča: 1. za stanovanjske prostore (sobe, predsobe, hodnike v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in druge zaprte prostore v stanovanju), garaže, objekte družbenega standarda in prostore, ki jih uporabljajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, državni organi, družbenopolitične organizacije ter druge organizacije in društva za svojo redno dejavnost, od tlorisne površine 1,30 din; 2. za zemljišča, ki jih delovne organizacije in obrtniki uporabljajo za proizvodnjo in poslovno dejavnost (funkcionalno dvorišče, odprta skladišča ter delovni prostori na prostem in podobno) 0,40 din; od nezazidanega stavbnega zemljišča: 3. za nezazidano stavbno zemljišče, za katero je sprejet zazidalni načrt, ni pa še izdano lokacijsko dovoljenje 0,15 din; 4. Za nezazidano stavbno zemljišče, za katero ,ie sprejet zazidalni načrt, ni pa še izdano lokacijsko dovoljenje 0,02 din«. 2. člen V 15. členu odloka sc besede »1. september 1979* nadomestijo tako, da glasijo »1. januar 1980«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 464-2/77-10 Lenart, dne 20. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1201. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Voljc za leto 1979 člen ■ Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 10/79) in se glasi: Skupni predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1979 bodo znašali 116,291.000 din. Od tega: — za razporeditev v posebnem delu 1 proračuna 115,191.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1,100.000 Itebalansirana dogovorjena poraba v letu 1979 v občini Ljubljana Moste-Polje 107,032.000 din 3. člen Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in Posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. Pregled spremembe prihodkov in razporeda prihodkov 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 010-9/76-01 Ljubljana, dne 20. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 Vrsta prih. Prihodki Skupaj St. gi. namena Odhodki Skupaj 1 Davek na dohodek in davek iz OD 49,578.000 2 Prometni davek, davek na premož. in na doh. od premoženja 57,086.00(1 3 Takse 4,510.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 2,317.000 6 Dohodki upravnih organov in drugi prihodki 2,800.000 drugi prihodki 2,800.000 Skupaj prihodki 116,291.000 01 Dejavnost DPS 46,207.690 02 Ljudska obramba 5,247.510 03 Dejavnost DPO in društ. 7,310.000 04 Negospodarske investicije 25,615.800 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 455.000 08 Socialno skrbstvo 4,353.000 09 Zdravstveno varstvo 174.000 10 Komunalna dejavnost 6,790.000 11 Krajevne skupnosti 7,590.000 13 Odstopljeni prihodki V 9,259.000 16 Intervencije v gospodarstvu 1,109.000 17 Proračunska rezerva 1,100.000 18 Krediti, vezana in izloč. sredstva 1,080.000 Skupaj odhodki 116,291.000 1202. Na podlagi 41. f. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Urati-Pj list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana "loste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1979 Prejela O D I. O K 0 meriVh za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni '•rez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. 1978 1. člen S tem odlokom se določajo merila po katerih pri-' °lni‘upravni organ razvrsti objekte, ki so bili zgra-i P' na obmbčju občine Ljubljana Moste-Polje brez lo-?at%ke 1978 kega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. (v nadaljnjem besedilu: objekti). 2. člen Objekti iz 1 člena tega odloka se razvrščajo v nn-P^ajo kategorije: o a) na objekte, za katere sc lahko izda lokacijsko ^'oljenje ^ba objekte, za katere se ne more izdati lokacij-dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa sc ‘ranitev lahko odloži zn čas. dokler ne bo nastopila K r< 7-a izvajanje urbanističnega dokumenta na kon-Ptn°m zemljišču c) na objekte, ki se morajo takoj odstraniti. 3. člep Merila, določena s tem odlokom veljajo za vse vrste objektov, za katere morajo investitorji po določilih zakona o urbanističnem planiranju pred gradnjo pridobiti lokacijsko dovoljenje. 4. člen Objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje po določilu točke a) 2. člena tega odloka so: 1. objekti, ki so v skladu s sprejetimi zazidalnimi načrti, oziroma se lahko uskladijo z njimi, pa z dru-. gim predpisom to območje ni bilo razglašeno za zavarovano zemljišče. 2. objekti, ki so na območjih, za katere je predvidena izdelava zazidalnih načrtov, pa se pričakuje, da jih bodo naknadno izdelani in sprejeti zazidalni načrtu ohranili glede na: — namembnost objekta — lego na zemljišču — odnos do obstoječih in predvidenih objektov (legalnih) ter obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov, — to, da lokacija objekta ne nasprotuje drugim predpisanim pogojem (vodnogospodarskim, naravovarstvenim. kulturno zgodovinskim, sanitarnim, prometnim, požarno varnostnim in d nagim javnim interesom) : 3. objekti, ki so v skladu z elementi sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta ali urbanističnega reda. 5. člen Objekti iz točke b) 2. člena tega odloka so: 1. objekti, ki niso zgrajeni v skladu z elementi sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta ali urbanističnega reda in sprejetega zazidalnega načrta, vendar pa neposredno ne ovirajo izvajanje naštetih urbanističnih dokumentov. 2. objekti, zgrajeni na kmetijskih zemljiščih, v bližini naselij, ki so po 2. alinei 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih opredeljena kot druga kmetijska zemljišča, če bistveno ne poslabšujejo sanitarnih, požarno varnostnih, prometnih, naravovarstvenih in kulturno zgodovinskih razmer. 6. člen Objekti, ki jih je treba takoj odstraniti po določilu točke d) 2. člena tega odloka so: 1. Objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta; 2. objekti, ki so zgrajeni na kmetijskih zemljiščih zunaj naselij in ki so zgrajeni* na melioriranih zemljiščih, pa jih ni mogoče uvrstiti med objekte navedene v 2. točki 5. člena tega odloka; 3. objekti, ki so zgrajeni v nasprotju z načrtom za obrambo pred poplavami in hudournimi vodami oziroma, ki bistveno poslabšujejo produktivnost tal, poplavo in odtočne razmere in druge pogoje, ki vplivajo na ravnotežje vodnega režima; 4. objekti, ki so zgrajeni na zemljiščih, ki so po veljavnih predpisih razglašena za zavarovana zemljišča ali naravne znamenitosti. 7. člen Lastniki objektov, navedenih v 4. členu tega odloka so dolžni v enem letu po prejemu obvestila o razvrstitvi nedovoljeno zgrajenega objekta vložiti vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristoljnem občinskem upravnem organu. ' Vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora biti priložena vsa dokumentacija, kot to določa zakon o urbanističnem planiranju. Za objekte, ki so arhitektonsko-gradbeno problematični se z lokacijsko odločbo predpiše sanacija. 8. člen Odstranitev objektov, navedenih v 5. členu tega odloka se lahko odloži za določen čas, če lastnik v enem letu po prejemu obvestil^ o razvrstitvi nedovoljeno zgrajenega objekta vloži pri pristojnem občinskem upravnem organu vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja z vso potrebno dokumentacijo. Dovoljenje po 1. odstavku tega člena mora vsebovati določilo, da bo moral investitor obravnavani objekt odstraniti na lastne stroške, ko bo to narekovala potreba za uresničitev veljavnega urbanističnega dokumenta. Ta obveznost se vpiše po pravnomočnosti od ločbe uradoma v zemljiško knjigo. 9. člen Ce lastniki objektov, navedenih v 4. in 5, členu tega odloka ne izpolnijo obveznosti iz 7. in 8. člena tega odloka izda pristojni občinski upravni organ odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja. Za objekte iz točke c) 2. člena tega odloka po razvrstitvi in ugotovljenem dejanskem stanju izda pristojni upravni organ odločbo o odstranitvi po uradni dolžnosti. 10. člen Urbanistična inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane je v 3 mesecih po uveljavitvi tega odloka dolžna predložiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu seznam vseh objektov, ki so zajeti v 1. členu tega odloka. Seznam mora vsebovati: — priimek in ime ter bivališče lastnika objekta — označbo objekta z navedbo kje se nahaja — zemljiškoknjižne podatke — obseg izvršenih del na objektu. 11. člen Pristojni občinski upravni organ mora v fj mesecih po prejemu seznama urbanistične inšpekcije razvrstiti vse objekte navedene V seznamu po merilih tega odloka. Pri razvrščanju objektov po merilih tega odloka z občinskim upravnim organom sodeluje tudi predstavnik krajevne ,skupnosti, na območju katere je objekt zgrajen. Pristojni občinski upravni organ mora o razvrstitvi objektov obvestiti lastnike objektov ter navesti njihove pravice, obveznosti in posledice, ki bi zanje nastale po določilu 9. člena tega odloka, če svojih obveznosti ne bi izponili v določenem roku. f 12. člen Lastniki objektov, navedenih v 4. in 5. členu tega odloka, ki si pridobijo lokacijsko dovoljenje, so dolžni izpolniti vse pogoje iz lokacijskega dovoljenja ter pla-čati vse predpisane prispevke — poravnati stroške komunalne ureditve stavbnega zemljišča, veljavne ob času izdaje odločbe ter povrniti stroške postopka. 13. člen Če se po 2. odstavku 8. člena tega odloka pokaže potreba po odstranitvi objekta, ima lastnik objekta pravicb do povračila stroškov, ki jih je plačal za komunalno ureditev stavbnega zemljišča, kolikor ti stroški niso zajeti v odškodnino v razlastitvenem ali drugem postopku in če investitor, ki predlaga zaradi uresničitve veljavnega urbanističnega dokumenta odstranitev objekta, takšno komunalno opremljenost zemlji' šča potrebuje. Povračilo stroškov iz 1. odstavka tega člena bremeni investitorja, ki odstranitev objekta predlaga 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ura 1' nem listu SRS. St. 010-8/79-01 Ljubljana, dne 20. julija 1979. # Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1203. Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetij' skih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni Hst SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega delt1 in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1979 spre' jela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost zemljišča brez takega akta, zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča po tem odloku (v nadaljnjem besedilu: odškodnina). 2. člen Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta ali izkoriščanja rudnin in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovpljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. 3. člen g Odškodnina sc ne plača: — če gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA ali za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora in — kadar se na zemliišču gradijo objekti in naprave v zvezi z vodnim gospodarstvom. Ne šteje se za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, če se gradijo objekti za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometni^: in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov. 4. člen Odškodnino v enkratnem znesku na račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje odmeri z odločbo izdano v upravnem postopku občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje odvaja 5 din po m'- zem-Ijišč Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Broz potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, dovoljenja za izkoriščanje rudnin in tudi ne začeti gradnje na podlagi priglasitve del. 5. člen Odškodnina se določi za m,J zemljišča odvisno od katastrskega razreda in sicer v znesku: — za kmetijska zemljišča ali gozd 40 din I. in II. katastrskega razreda; ■— po 20 din za kmetijska zemljišča ali gozd III. ’n IV. katastrskega razreda in — po 10 din za kmetijska zemljišča ali gozd V.— ^lll. katastr kega razreda. Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in °Pekarsko glino plača poleg odškodnine zaradi sprememb namembnosti zemljišča še posebno odškodnino v višini 5 "/o prodajne cene za m;l izkopanih rudnin. 6. člen Če se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih gradi-Jo objekti, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka °°čanov plača investitor odškodnino zaradi spremem- be namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča 10 din po m- ne glede na katastrski razred. 7. člen Posebni primeri za plačilo odškodnine so pri gradnji in postavitvi elektrovodov in sicer: — preko kmetijskega zemljišča za vsako stojno točko najmanj 25 m2 pri »A« drogovih najmanj 10 m2 in pri ostalih drogovih najmanj 5 m2. , 8. člen Z dnem,.ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 9/74). 9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna kmetijska inšpekcija. 10. člen Pooblašča se IS Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, da izda navodilo za izvajanje tega odloka. 11. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/79-01 Ljubljana, dne 20. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ' Marjan Moškrič 1. r. 1204. Na podlagi 12. in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1979 sprejela ODLOK - o novelaciji zazidalnega načrta za MS-11 Zalog In MS-105 Stari Zalog 1. člen Sprejme se novelacija zazidalnega načrta za MS-11 Zalog in MS-105 Stari Zalog. Urbanistično dokumentacijo iz 1. odstavka tega člena je junija 1978 pod šifro projekta 2394/77 izdelal Zavod za družbeni razvoj mesta Ljubljana TOZD Urbanizem. 2. člen Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela, organom in ostalim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za urbanizem, pri strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljana pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem in Geodetski upravi SML. ■ 3. člen Nadzorstvo nad Izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/79-01 Ljubljana, dne 20. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 1205. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) 2. člena zakona o financirahu splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji seji zbora združenega dela dne 17. julija 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29/75 in 5/76) se 3. člen spremeni in glasi: »Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje: . 1. če proda družbena organizacija, občan ali zasebno pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijstvom; 2. če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občara, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo v kateri ima stalno prebivališče. Ce bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih točkah tega člena. 3. Ce gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar jd bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-421-04/79 Ljubljana, dne 17. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1206. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 21. seji zbora združenega dela dne 17. julija 1979 in 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1979 sprejela ODLOK o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Šiška 1. člen ' Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu kupci), ki odkupujtijo kmetijske pridelke na območju občine Ljubljana Šiška brez ustreznih kooperacijskih pogodb s proizvajalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu. Prispevek znaša: — za teleta 30 “/o — za goveda in prašiče 15 °/o — za ostale kmetijske pridelke za katere kmetijska zadruga sklepa kooperacijske pogodbe 20°/o. 3. člen Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno prijavo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Ljubljana Šiška. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupna vrednost odkupljenih pridelkov in naslov proizvajalca oziroma prodajalca. Prijavo iz prvega odstavka tega člena je dolžan v istem roku predložiti skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Šiška tudi proizvajalec oziroma prodajalec. 4. člen Kupec je dolžan nakazati prispevek Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Ljubljana Šiška v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov. Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so namenska in se smejo rabiti izključno za pospeševanje kmetijstva. 5. člen Poslovne prostore, odkupne postaje ali prevzemna mesta so dolžni kupci prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka upravnemu organu občine Ljubljana Šiška, pristojnemu za kmetijstvo. Kupci so dolžni prijaviti organu iz 1. odstavka tega člena tudi vsako spremembo sedeža poslovnega prostora, odkupne postaje ali prevzemnega mesta najpozneje 15 dni pred nastankom te spremembe. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi. 7. člen- Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo določbe 64. do 68. člena zakona o blagovnem prometu. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-420-013/79 Ljubljana, dne 17. julija 1979. Predsednik ■i Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Uejak 1. r. 1207. Na podlagi 5. odstavka 14. 'člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 21. seji zbora združenega dela dne 17. julija 1979 in na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1979 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 1. člen S tem odlokom se predpisuje odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda. 2. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda, tako da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. 3. člen Gradnja objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovskih predelov, ^ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 4. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine funkcionalnega zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer sc šteje, da je z redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu Pripada objektu. Za objekt v smislu prvega odstavka tega člena se Šteje tudi kamnolom, peskokop in podobno. 5. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se Plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra, in sicer: — po 40 din od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda, — po 20 din od navedenih zemljišč III. in IV. katastrskega razreda in — po 10 din od navedenih zemljišč V. do VIII. katastrskega razreda in od vseh ostalih kmetijskih zemljišč in gozdov, — po 10 din od zemljišč, namenjenih za gradnjo objektov, če se gradijo iz sredstev samoprispevkov občanov. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije valorizira vsaki dve leti te zneske v skladu s splošnim gibanjem cen. Glede kulture ih katastrskega razreda zemljišča se upoštevajo podatki zemljiškega katastra, dokler se na podlagi dokazil, ki jih predloži investitor, ne ugotovi drugačno dejansko stanje. 6. člen Zavezanec plačila odškodnine je lastnik ali imetnik pravice uporabe kmetijskega zemljišča ali gozda, ki spremeni namembnost tega zemljišča 7. člen Odškodnino odmeri na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, ki izda v upravnem postopku odločbo o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Praviloma je ta odločba sestavni del odločbe o lokacijskem dovoljenju 8. člen Brez potrdila o plaćani odškodnini se ne sme izdati gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje za izkoriščanje. rudnin in se r e smejo pričeti dela na podlagi priglasitve. 9. člen Odškodnina se ne plača, kadar se spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA, za potrebe uresničevanja programa za urejanje vodnih razmer in zaradi vzdrževanja vodotokov, vodnogospodarskih obje etov in naprav v splošni rabi 10. člen Posebni primeri za določanje površine zemljišča, od katerega se plača odškodnina so: pri gradnji in napeljavi elektrovoda a) skozi gozd — vs; površina koridorja, na kateri se izvede sečnja na golo in b) preko kmetijskeg i zemljišča — za vsako stojno točko pri gradnji elektrovoda visoke napetosti naj man po 25 m2, — pri »A« drogovih za vsak drog najmanj po 10 m2 in — pri ostalih drogo\ ih najmanj po 5 m2. Za gradnjo v funkcionalnem zemljišču obstoječega objekta ali za g rac njo nadomestnega objekta se odškodnina ne plača, to velja tako za primer, da se objekt podre, kot tudi za primer, da se stari stanovanjski objekt v bodoče uporablja kot kmetijsko-gospodarsko poslopje. 11. člen Odškodnina po 5. členu, tega odloka se plača na posebne račune kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška, ki odvaja del odškodnine, določen z republiškim predpisom, Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Navedeni Kmetijsk zemljiški skupnosti se .vroči vsaka odločba, s katero se odmeri odškodnina 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih gozdnih zemljišč (Uradni Ust SRS, št- 17/75). 13. člen Ta odlok začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-320-07/79 Ljubljana, dne 17. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1208. tia podlagi 3. odstavka 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 21. seji zbora združenega dela dne 17. julija 1979 in na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1979 sprejela ODLOK o določitvi načina, pogojev in postopna oddaje stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš na območju občine Ljubljana Šiška 1. člen Na stavbnih zemljiščih, ki so po veljavnih urbanističnih dokumentih predvidena za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš in drugih objektov oddaja komunalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: upravlja-, lec) delavcem, delovnim ljudem in občanom pravico uporabe za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov. 2. člen Oddaja stavbnega zemljišča iz 1. člena tega odloka se opravi v skladu s 34—36. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) z javnim natečajem. Izvedbo javnega natečaja opravi 5-članska komi- , sija, ki jo izmcnuje izvršni odbor upravljalca. 3. člen Upravijalec objavi razpis javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča v sredstvih javnega obveščanja, na oglasni deski na sedežu Skupščine občine Ljubljana Šiška in na oglasnih deskah krajevne skupnosti, kjer ležijo parcele, ki so predmet razpisa. 4. člen Javni natečaj se opravi z vlaganjem pismenih ponudb upravljalen stavbnega zemljišča. 5. člen Razpis javnega natečaja obsega: 1. zazidalne in zemljiškoknjižne podatke z navedbo površine zemljišča, 2. rok za začetek in dokončanje gradnje, 3. višino odškodnine za stavbno zemljišče (izklicno ceno) in stroške za komunalno ureditev zemljišča, 4. rok plačila odškodnine in stroškov, 5. višino varščine, 6. rok za vložitev pismenih ponudb, 7. pogoje za oddajo stavbnega zemljišča iz 35. člena zakona, ki morajo upoštevati, tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov (zlasti stanovanjska stiska, premoženjsko stanje in višina povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana, oddaljenost stalnega prebivališča od delovnega mesta ponudnika, prednost borcem in invalidom, zdravstveno in družinsko stanje), 8. čas in kraj, kjer je razpisna dokumentacija na vpogled ponudnikom, 9. čas in kraj odpiranja ponudb, 10. navedbo roka, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru ponudnikov. 6. člen Stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan -javni natečaj, se odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa. Ce posamezni ponudnik izpolnjuje pogoje iz 7. točke 5. člena tega odloka, ki jih podrobneje ureja posebni pravilnik, se ponuđena odškodnina poveča za stanovanjske razmere do SO0/«, za socialne razmere do 20 %> in za delovne razmere do 10 % in se tako povečana odškodnina upošteva pri ugotavljanju najugodnejšega ponudnika. Pravilnik sprejme pristojni organ upravljalca. 7. člen Ponudnik lahko pridobi pravico za gradnjo stanovanjske hiše le na eni stavbni parceli. 8. člen Vplačana varščina se šteje ponudniku, ki je uspel v natečaju, v odškodpino za zemljišče, ostalim ponudnikom, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa se varščina brez obresti vrne najkasneje v 15 dneh po opravljenem natečaju. Če ponudnik, ki je uspel v natečaju, po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od ponudbe ali pogodbe o oddaji zemljišča, mu varščina zapade v korist upravljalca stavbnega zemljišča. Utemeljenost odstopa ugotavlja izvršni odbor upravljalca. Ce ponudnik uspe kot najuspešnejši na večjem številu parcel, ima pravico izbire, vendar mu na (neizbranih) parcelah zapade polovica varščine. 9. člen Upravijalec mortr o izboru obvestiti vse ponudnike. ■* Zoper odločitev o oddaji stavbnega zemljišča lahko vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega natečaja, vložil v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na izvršni odbor upravljalca, ta pa mora odločiti o ugovoru v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejel. Odločitev izvršnega organa upravljalca lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem temeljnem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru oziroma, ko je poteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor. 10. člen Po pravnomočnosti odločitve o .oddaji zemljišča, skleneta upravijalec in uspeli ponudnik — pridobitelj pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, s katero se določijo obojestranske obveznosti, ki izvirajo iz pogojev •javnega natečaja. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-464-06/79 Ljubljana, dne 17. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. VRHNIKA 1209. Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 3. odstavka 12. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76) in v zvezi s 152. čleriom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/ 77 in 24/77), je Skupščina občine Vrhnika na 14. seji zbora združenega dela, dne 18. julija 1979, na 13. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1979 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora, dne 16. julija 1979 sprejela ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Vrhnika 1. člen Na območju občine Vrhnika se opravljajo pogrebne svečanosti v obsegu in na način, ki ga ureja ta odlok. » 2. člen Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo polastiti spomin pokojnika, je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci te svečanosti. Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležujejo pogreba kot zastopniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, državnih organov, organizacij združenega dela, SIS, društev in verskih skupnosti. 3. člen S tem odlokom se organizirajo pogrebne svečanosti in dopolnjujejo krajevni običaji na območju občine Vrhnika. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj. S tem odlokom se določa vrstni red pogrebnih svečanosti in zagotavlja slehernemu občanu dostojen pogreb. 4 * 6 4. člen Od vsakega umrlega občana se krajevna ali dru-6a družbenopolitična skupnost poslovi pri pogrebnih svečanostih. , 5. člen Na željo pokojnika ali naj bližjih svojcev se opra-td pogreb v družinskem krogu, toda v skladu s tem °dlokom. 6. člen Vse krajevne skupnosti morajo imenovati odbore ih vodje pogrebnih svečanosti, ki bodo skrbeli za organizacijo pogrebnih svečanosti. Ta odbor določi osebe, ki opravljajo pogrebne svečanosti in govornike iz-^ad predstavnikov krajevne skupnosti ter skrbi za Ustrezno povezavo z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in drugimi * organizacijami in društvi, katerih član je bil pokojnik, zaradi njihovega sodelovanja pri pogrebnih svečanostih. Za pokop pokojnika na vrhniško pokopališče organizira pogrebne svečanosti in določi vodjo pogreba Komunalno podjetje Vrhnika, ki je upravijalec tega pokopališča. Ce pokojnik ni imel stalnega bivališča na območju občine Vrhnika, skrbi za organizacijo pogrebnih svečanosti krajevna skupnost, v kateri bo pokojnik pokopan, oziroma upravljalec pokopališča. 7. člen Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na določen kraj, od koder se prične pogrebni sprevod. V primeru, da svojci, OZD, DPO ali društva naročijo godbo ali. pevce, pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo ža-lostinko. Po uvodni žalostinki lahko sledi nagovor predstavnika sosedov ali družbenopolitične skupnosti. Za tem lahko sledijo poslovilni govori predstavnikov organizacij, društev in drugih ter verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti 8. člen Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču. Ce je na željo pokojnika ali njegovih naj ožjih svojcev pri pogrebu navzoč predstavnik vejske skupnosti, se javna pogrebna svečanost lahko prekine za čas verskega obreda v sakalnem objektu. Če pokojnik leži v mrliški vežici na pokopališču, se celotna pogrebna svečanost opravi od mrliške vežice do groba. 9. člen Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogrebne svečanosti, se razvrsti: Na čelu je slovenska zastava z žalnim trakom oziroma zastava narodnosti, kateri je pokojnik pripadal. Če je .bil pokojnik tuj državljan, je na čelu črna zastava. Nato se razvrstijo še druge zastave in prapori, godba, pevci, organizirane skupine družbenih organizacij — uniformirani gasilci, lovci, taborniki, nosilci vencev, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, krsta ali žara pokojnika, najožji svojci in govorniki ter drugi udeleženci pogreba. Če se pogrebne svečanosti udeležijo predstavniki ali enote oboroženih sil ali milice, se razporedijo na čelo pogrebnega sprevoda, takoj za zastavo, oziroma na način, kot to predpisujejo pravila oboroženih sil oz. milice. Če je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, gre le-ta v sprevodu pred krsto pokojnika. Verska obeležja in simboli se nesejo neposredno pred predstavnikom verske skupnosti. 10. člen Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ah žara s pokojnikom položi v grob. Grob nato obstopijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in nosilci vencev. Za njimi se razporedijo drugi udeleženci pogrebne svečanosti. Pri odprtem grobu sledi še poslovilni govor predstavnika družbenopolitične skupnosti, če ni bilo poslovitve na začetku pogrebne svečanosti in govori drugih udeležencev. Ce je prisotna, po govorih zašgca godba ali zapojejo pevci, nato je pozdrav z zastavami in prapori. Nato nastopi predstavnik verske skupnosti, če sodeluje pri pogrebu. Po tem organiziranem delu pa se poslovijo od pokojnika ostali udeleženci pogreba z mimohodom. 11. člen Ce pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, sc častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika. Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren poveljnik — vodja enote. 12. člen Najkasneje pol ure po končanem pogrebu je upravljalec pokopališča dolžan grob zasuti in začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov. 13. člen V primeru upepelitve pokojnika se lahko opravijo pogrebne svečanosti pred, oziroma po upepelitvi pokojnika. Na željo pokojnika oziroma njegovih ožjih svojcev se lahko organizira tudi za pokop žare svečan sprevod v skladu z določili tega odloka. 14. člen Ožji sorodniki, fizična ali pravna oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop pokojnika, morajo najmanj 24 ur pred pogrebom obvestiti vodjo pogrebnega odbora v krajevni skupnosti oziroma za pokop na vrhniškem pokopališču Komunalno podjetje Vrhnika. Pogrebni odbor v krajevni skupnosti oz. 'Komunalno podjetje Vrhnika, ki opravlja pogrebno službo, je dolžno o času in kraju pogreba pravočasno obvestiti javnost. Udeležbo predstavnika verske skupnosti pri pogrebu na željo pokojnika ali najožjih svojcev zagotovijo svojci sami. 15. člen Krajevna skupnost oziroma upravljalec pokopališča lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva ali ustanovi sklad iz svojih dohodkov, prispevkov, organizacij združenega dela, drugih organizacij in posameznikov. 16. člen Za pokopavanje članov ZZB NOV Jugoslavije se uporablja razen določil tega odloka tudi pravilnik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Vrhnika o pogrebnih svečanostih za člane ZZB NOV Ju-goslavij e. Enako se upoštevajo tudi pravilniki družbenopolitičnih in drugih organizacij, ki kot kolektivni člani SZDL s svojimi posebnimi pravilniki urejajo poslednjo poslovitev od svojih pokojnih članov. Vsi ti pravilniki morajo biti v skladu s tem odlokom. ( 17. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 14. člena tega odloka. Za dejanja iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev. 18. člen Občane (fizične osebe) se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev za prekršek, če krši določila 5., 9. in 13. Člena tega odloka. 19. člen Izvajanje določil tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve pristojni upravni organ Skupščine občine Vrhnika in komunalni redar. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 6/1-352-02/72-79 , Vrhnika, dne 18. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1210. H Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1979 sprejela ODLOK o potrditvi dopolnitve zazidalnega načrta med Idrijsko cesto, Tienico in pod Trojico 1. člen Potrdi se dopolnitev zazidalnega načrta za območje mod Idrijsko cesto, Tičnico in pod Trojico, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije. j ' 2. člen Dopolnjen zazidalni načrt vsebuje: 1. tehnično poročilo 2. pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta s pripombami IS SO Vrhnjka 3. grafični del: •— nereambulirana geodetska osnoVa — shema urbanistične organizacije zazidave območja — urbanistična zazidalna situacija 4. idejni projekt komunalne ureditve: — kanalizacija — vodovod — javna razsvetljava — cestno omrežje — ptt omrežje 3. člen Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt. 4. člen Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt. ^ 5. člen Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dain po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-350-05/75 Vrhnika,