lxxdl,
J B liliji
Cena
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din Z do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—, za inozemstvo Din 25.—    //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNfSTVO
LJUBLJANA, KnafljevtJ ulica stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon Št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 M SLOVENJ  GRADEC,  Slomškov trg 5    //    Poštna  hranilnica  v  Ljubljani  št. 10-351.
Zadnji opomin Japoncem:
Angleška
v Tokiju
Včeraj je angleška veleposlanik izročil japonski vladi noto, v kateri Anglija ponovno predlaga mirno poravnavo tiencinskega konflikta — V nasprotnem primera mora Japonska skupno fronto Anglije, Francije in Amerike
Nov incident
London, 21. junija, br. Včeraj je prišlo na Jangceju do novega incidenta med Angleži in Japonci. Angleška topničarka ^t^-aR«  je pci Viisairvg«  fajngcssl VCČje
London, 21. junija, br. Po seji zunanje političnega odbora vlade in po izjavi ministrskega predsednika Chamberlalna v spodnji zbornici je zunanji minister lord Halifax sprejel japonskega veleposlanika in mu obrazložil stališče angleške vlade Slede položaja v Tiencinu. Ponovno je ponudil mirno poravnavo naelašajoe. da smatra angleška vlada dogodek v Tiencinu še vedno incident lokalnega značaja in želi, da se kot tak uredi. Ce bi pa japonska vlada to miroljubno ponudbo Anglije odklonila, bo Anglija prisiljena izdati najodločnejše ukrepe za zaščito svojih pravic
Japonski poslanik je izjavil, da bo to nemudoma sporočil svoji vladi, ni pa sam zavzel nikakega stališča.
Istočasno je angleški veleposlanik sir Robert Craigies v Tokiu izročil japonski vladi noto, v kateri je na enak način obrazložil stališče angleške vlade in uradno ■ sporočil angleško ponudbo za mirno po- j ravnava. Zunanji minister je obljubil, da ! bo japonska vlada angleški predlog skrb- . no proučila in nanj odgovorila. Vlada je j imela včeraj dopoldne dolgotrajno posve- { tova nje, po katerem je predsednik vlade odšel v avdijenco k mikadu. zunanji minister Arita pa je nato sprejel angleškega veleposlanika in mu sporočil odgovor japonske vlade. Angleški poslanik je ta odgovor takoj sporočil v London. Zvečer se je sestal   zunanje  politični   odbor ministrov, da ta odgovor, ki doslej še ni bil objavljen, prouči.
London, 21. junija, br. Izjave, ki jih je podal ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici o položaju v Tiencinu in o stališču angleške vlade, kljub rezer-viranosti, ki jo je pri tem očitoval, v političnih krogih brez pridržka odobravajo. Splošno prevladuje v angleški javnosti prepričanje, da sedanja negotovost in napetost v Tiencinu ne more več dolgo trajati. Nadmoč. ki jo imajo japonski vojaški krogi nad japonsko vlado, postaja vedno očitnejša. Grožnje, ki jih je naslovila japonska vlada na naslov Anglije, niso imele nikakega učinka. V Londonu se zavedajo, da mora Japonska računati s tem, da v primeru odkritega konflikta ne bo imela posla samo z Anglijo, marveč tudi z Ameriko in Francijo,
Protest Amerike
Tokio, 21. junija. AA. (Reuter): Agen- S cija D orne j poroča, da je ameriški odpravnik poslov o priliki včerajšnjega obiska izročil zunanjemu minis-tru Ariti protestno noto Zedinjenih ameriških držav proti bombardiranju posesti ameriških državljanov na Kitajskem in proti blokadi Kulang-suja.
Poostrena blokada Tiencina
Singapur, 21. junija, z. Vesti, ki prihajajo iz Tiencina, kažejo na čedalje bolj kritičen položaj. Japonske oblasti v Tiencinu in Pekingu so organizirale v največjem obsegu agitatorske skupine, ki nuj-skajo Kitajce proti Angležem ter prirejajo po vseh večjih kitajskih mestih, ki so jih Japonci zavzeli, obsežne demonstracije. Mesta so preplavljena s pamfleti in letaki, s katerimi pozivajo Japonci Kitajce, naj prepodijo »angleške barbare«, naj bojkotirajo angleško blago, zahtevajo vrnitev vseh koncesij in podobno.
Blokada angleške in francoske koncesije v Tiencinu je sedaj popolna. Rečna plovba, ki jo opravljajo parniki britanske družbe »Jardin et Matheson«. je popolnoma ukinjena. Vse parnike družbe so japonske oblasti zadržale v Tangkuju in noben angleški parnik ne sme zapustiti pristanišča v Tiencinu.
Japonci hočejo s pomočjo blokade popolnoma onemogočiti angleški, ameriški in francoski trgovski promet ter na ta način prisiliti trgovski svet v Tiencinu, da bi interveniral pri svojih vladah za dosego kompromisa z Japonsko. Japonci skušajo zasejati celo razprtije med Angleži, ki bivajo v Tiencinu. Velika angleška tobačna industrija »Tsoong« je bila prisiljena zapreti svoja pristanišča. Prebivalstvo blokiranih koncesij ima živeža za šest mesecev.
Električni tok v žičnih ovirali
Tokio, 21. junija- AA. (Beuter). V bodečo žico okoli angleške in francoske posesti v Tiencinu so snoči ob 22. napeljali električni tok, da bi preprečili tihotapstvo in prekinili vsako zvezo s protijapon-skimi elementi, M se skrivajo na angleškem področju.
količine živil za tamošnje Angleže. Japonci so hoteli to preprečiti in so pozvali poveljnika, da dopusti japonskim vojakom, da tovor preiščejo. V odgovor so angleški mornarji naperili na japonske vojake strojnice, tako da so bili Japonci prisiljeni oditi praznih rok. Japonski zunanji minister je zaradi tega dogodka izročil angleškemu poslaniku protestno noto, v kateri se japonska vlada sklicuje na neko pogodbo, po kateri imajo japonske oblasti pravico preiskati tovor vsake sumljive ladje. Angleži oporekajo obstoj take pogodbe.
Na vrsto pride tudi Sanghaj
Berlin, 21. junija, z. V tukajšnjih političnih krogih posvečajo veliko pozornost dogodkom v Tiencinu. Verjetno je, pišejo nekateri listi, da bo vprašanje koncesij mnogo bolj pereče, če bi prišlo do vojne. V tem primeru ne bi šlo samo za tule koncesije v Tiencinu, temveč tudi za mednarodne koncesije v Sanghaju. Borba za mednarodne koncesije v Šanghaju bo mnogo bolj ostra kakor za one v Tiencinu. V Vzhodni Aziji, ki jo hoče Japonska
Sporazum v Moskvi prihodnji teden?
Zaradi napetosti na Daljnem vzhodu žeH London pogajanja čim bolj pospešiti in bo ustregel vsem ruskim zahtevam
London, 21. junija, br. »Daily Express* pravi, da je prav zaradi dogodkov na Daljnjem vzhodu angleška vlada podvzela vse, da bi se čimprej končala pogajanja z Rusijo. Zato se bodo pogajanja razširila tudi na jamstva na vzhodni meji Rusije. V Londonu upajo, da bodo pogajanja v Moskvi ta teden že toliko napredovala, da bodo lahko v pričetku prihodnjega tedna objavili doseženi sporazum.
Pariz, 21. junija, z. Po Gdbbelsovem govoru v pariških političnih krogih ne dvomijo več, da se je Berlin odločil za priključitev Gdanska k Nemčiji. OČividno so v Berlinu še vedno mnenja, da zaradi Gdanska ne more priti do evropske vojne. Zaradi tega naglasa j o v Parizu, da je mogoče rešiti mir le tedaj, če bodo totalitarne države prepričane, da ne morejo ničesar več storiti in doseči z vporabo nasilja, ne da bi prišlo do vojne, ki bi bila po prepričanju francoske javnosti katastrofalna za onega, ki bi jo izzval. Zaradi tega smatrajo, da je čimprejšnja sklenitev pakta z Rusijo tembolj potrebna.
Najširša pooblastila Strangu za sklenitev pogodbe
Pariz, 21. junija, e. V Pariza so prejeli obvestilo iz Londona, po katerem je bilo Strangu poslano navodilo po kabel ogra-mu, da naj pospeši pogajanja in da brez odlašanja zaključi obrambno zvezo. Po teh obvestilih, ki jih je snoči dobil dopisnik »Tempsa« v Londonu, v angleški
prestolnici žele, da se pogajanja zaključijo še pred koncem tega tedna. Strangu in angleškemu veleposlaniku v Moskvi so bile zaradi tega dane svobodne roke.
Kaj zahtevafo Rusi
London, 21. junija, s. Predsednik vlade Chamberlain se po zadnjih vesteh še ni odločil sprejeti brezpogojno vse predloge Rusije, ki se tičejo baltskih držav. Rusija zahteva brezpogojno, da Anglija in Francija prepustita Rusiji popolnoma svobodne roke glede baltiških držav, kakor imata Francija in Anglija svobodne roke glede Belgije, Holandske in Švice. Popolna svoboda glede vplivanja na notranjo in zunanjo politiko baltiških držav in glede usode teh držav v bodočnosti je ruski pogoj sine qua non. Enako ne bo Rusija popustila od svoje zahteve in svojega pogoja glede posebne pogodbe med ruskim in francoskim generalnim štabom. Ta pogodba mora po ruskih zahtevah biti podpisana, preden bo podpisana splošna pogodba med Anglijo, Francijo in Rusijo. V komiteju za zunanje zadeve ima lord Halifax težavno stališče, ker so v «jem poleg Chamberlalna tudi John Simon, Samuel Hoare, Kingslev Wood. Lord Halifax Često težko prepriča te državnike, da je nujno pristati na koncesije, posebno, v kolikor se tičejo Rusije. Kljub temu vlada v londonskih političnih krogih optimizem o izidu pogajanj. V četrtek bo Strang dobil odgovor na zadnje ruske predloge in v petek ali v soboto bodo končni razgovori za sklenitev pogodbe med Anglijo, Francijo in Rusijo,
Rumunija — Turčija — Egipt
pomen obiska egiptskega zunanjega ministra v Bukarešti
Bukarešta, 21. junija, e. 25. junija pride v Bukarešto na službeni obisk egiptski zunanji minister Jahija paša. Glede na to v tukajšnjih političnih krogih opozarjajo, da je to prvi obisk egiptskega zunanjega ministra rumunski prestolnici in da je njegov mednarodni pomen izredno velik glede na splošno situacijo po svetu in v zapadnem delu Sredozemskega morja. Prijateljski odnosa ji med Rumunijo in Egiptom bodo v kratkem postali na j pri -srčne j ši, ker gre za prisrčno sodelovanje
na eni strani med Romunijo in Turčijo, na drugi strani med Turčijo in Egiptom. Pomen Egipta, pravijo v tukajšnjih političnih krogih, je v tem delu Sredozemskega morja zelo velik glede na to, da Egipt kontrolira Sueški prekop, Turčija Darda-nele in Rumunija ustje Dunava. Sodelovanje med temi tremi državami je lahko najglobljega pomena za učvrstitev mednarodnega miru v tem delu Evrope. Po obisku v Rumuniji bo egiptski minister obiskal tudi Sofijo.
obnoviti po svojih načelih in potrebah, po mnenju Japoncev ni več prostora za tujce.
Poveljnik ameriškega brodovja v Tiencinu
Tiencin. 21. junija, o Vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu, admiral Yarmel, je prispel iz Pekinga v Tiencin, kjer bo ostal 8 dni. Danes je pregledal ameriško pomorsko vojsko. Admiral ima izredna pooblastila in more postopati v važnih primerih brez posvetovanja z vlado v \Vashingtonu,
Angleško oboroževanje v zraku
Tedensko izda Anglija v ta namen Z milijona funtov
LONDON, 21. junija, br. Snoči je na nekem zborovanju v Londonu govoril letalski minister Kingsley Wood o razvoju britanske letalske produkcije. V svojem govoru je omenil, da izda letalsko ministrstvo tedensko po dva milijona funtov za nova letala, motorje in druge potrebščine. Gotovo po vsem svetu ni nikogar, ki bi ne bil vesel, ko bi se ljudje spametovat 11 in pomirili Dokler se pa to ne bo zgodilo, se Anglija ne bo nehala oboroževati. Doslej so le angleške tovarne izdelovale
Italijanska vojska v Albaniji
London, 21. junija, br. »Daily Telegrapn« poroča iz Runa,   da  vidijo ▼ Uahjanukt
letala znanega tika >Hawker«. ki spadajo med najhitrejša vojna letala na svetu in tudi med najbolj oborožena. Na teh letalih je vdelanih po 8 strojnic. Sedaj je angleška vlada poverila gradnjo teh letal tudi nekaterim belgijskim tovarnam, ker angleške tovarne ne morejo zadostiti vsem naročilom. Letala tipa >Hawkerc dobavljajo angleške tovarne razen angleškemu letalskemu ministrstvu tudi Kanadi, Južni Afriki in Jugoslaviji
javnosti v potovanju maršala Badoglia po Albaniji namen reorganizirati tamkajšnje italijanske vojaške posadke. V bodoče bosta v Albaniji dva italijanska * armadna zbora s 6 divizijami, izmed katerih bo ena motorizirana. Italija bo imela odslej ▼ Al. hanjji stalno SOjOOO vojakov.
Španija ostane nevtralna?
London, 21. junija, o. Politični krogi v Londonu pripisujejo precejšnjo važnost izjavi španskega generala Arande, branitelja Ovi eda, ki jo je dal zastopniku *Daily Expressa«. Aranda je izjavil, da bo Francova Španija ostala v svetovnem spopadu nevtralna. Čim bi izbruhnila vojna, bo Španija samo zavarovala svoje meje in kolonije. Španija bo svoj dolg Italiji in Nemčiji za pomoč v državljanski vojni povrnila s trgovinskimi pogodbami in kulturnimi zvezami. General ie tudi dejal, da je Nemčija ponudila Španski ureditev cest in mostov in da je tudi neki finančni sindikat v Nizozemski baje ponudil posojilo 20 milijonov funtov za gospodarsko obnovo.
Nova zarota »Železne garde«
Bukarešta, 21. junija, e. širijo se vesti, da je bilo v zadnjih dneh spet aretiranih več članov bivše Železne garde. Po vesteh, ki krožijo v prestolnici, so oblasti odkrile zaroto, ki ni bila naperjena samo proti ministrskemu predsedniku Calinescu. Službeno teb glasov še ne potrjujejo.
Angleški manevri
Kairo, 21. junija, e. V pristanišču Ale-ksandrije se je zbralo 71 edinic angleške vojne mornarice, med njimi več velikih križark. Na ladjah je vsega skupaj 12.000 mož. Brodovje bo imelo te dni velike manevre ob egiptski obali, v glavnem pa ob ustju Sueškega prekopa.
Francija bo zgradila novo podmornico „Feniks"
Pariz, 21. junija. AA. Predsednik vlade Daladier je izjavil v senatu, da je vlada sklenila, da se takoj začne graditi nova podmornica istega tipa, kakor je bila podmornica »Feniks«. Nova podmornica bo imela tudi isto ime.
Izredna vročina v polarnih krajih
Stockholm, 21. junija, e. V krajih polarnega kroga in severno od njega vlada že več dni neobičajno velika vročina. Temperatura znaša okrog 30 stopinj Celzija in je torej višja nego v Rimu. V mnogih krajih so bile tudi velike nevihte, V severni Švedski je strela ubila dve osebi, a v bližini Gottenberga je treščilo v šotor, pod katerim je vedrilo pet mla-deničev. Vseh pet so morali prepeljati v bolnico.
„Katolička riječ" o Slovaihi
»Katolička riječ«, ki izhaja v Splitu, objavlja članek »V senci tujega gospostva«, V tem članku izvaja med drugim: »So morda pri nas ljudje, ki mislijo, da so Slovaki zares navdušeni za ono »svobodo«, ki jo nekateri njihovi listi tako sitno hvalijo, in da so sami hoteli imeti svojo lastno državo. Danes je morda še peščica ljudi, ki se navdušuje za ono, kar sedaj imajo Slovaki. Ali velika večina Slovakov brez razlike političnega prepričanja danes s tozno ironijo priznava: »Osvobodili smo se svobode ...«- Tam na desnem bregu Dunava se visoko vije rdeča zastava s črnim kljukastim križem, te zastave vise tudi po drugih slovaških mestih, po ulicah Bratislave pa vsako nedeljo korakajo uniformirane Čete nemške mladine. Po uličnih vogalih se od časa do časa pojavljajo zjutraj ogromni lepaki, ki pozivajo na pripojitev... Po podstrešnih sobicah pa sanjajo razočaram študentje, g pogledom polnim hrepenenja* o novi svobodni domovini. To je upanje, ki jih edino ie bodri v teh težkih dneh, to je zarja, morda ie oddaljena, komaj vidljiva, ki pa se vendar že prikazuje skozi meglo in oblake v Bratislavi, v Pragi in Hrom vseh slovaških in čeških vasi...« — Talto piše »Katolička riječ«, ki pač nima vzroka, da bi pristransko gledala na razvoj dogodkov na Slovaškem.
Nj. Vet kralj Peter na Cetinju
Ce&nje, 21. junija. Povsem nenadoma se je včeraj pripeljal iz Milorera na Ce-tinje Nj. VeL kralj Peter II. Od tod je krenil preko Njeguša. Trojice in Budve nazaj v Miločer. Čeprav na Cetinju otitek kralja ni bil napovedan, se Je takoj pm njegovem prihodu vse mesto zgrnilo na ulice in sprejelo vladarja z nadvse prisrčnimi in navdušenimi ovaeijamL Kralj je sam vodil svoj avto, v katerem sta sedela poleg njega dva njegova gimnazijska tovariša. V drugem avtomobilu mu je sledilo njegovo spremstvo z adjutantom generalom Ba r jak tarov i čem. Kralj je bil vidno presenečen spričo tako spontanih in prisrčnih izrazov uda nos t i in radosti Četi njcev.
Beograd, 21. junija, r. Včeraj popoldne je v Ohridu, kjer se je mudil na politični turneji, nenadno preminil, zadet od kapi eden najuglednejših srbskih politikov ui bivših diplomatov J oca Jovanovic Vest o njegovi nenadni smrti ie izzvala v vsej javnosti globok vtis. Truplo pokojnika bo prepeljano v Beograd, kjer bo položeno na mrtvaški oder. Pokojni Joca Jovanovic je bil predsednik bivše srbske zemljo-radniške stranke in eden izmed glavnih predstavnikov beograjske združene opozicije. Po končanih študijah je vstopil v službo zunanjega ministrstva in je bil dolga leta diplomatski predstavnik Srbije v raznih tujih državah. Po prevratu je bil nekaj časa zunanji minister, nato pa več let poslanik na Dunaju. Londonu in \Vashingtonu, Po osnovanju zemljoradn. stranke je bil leta 1920 izvoljen za poslanca in je od tedaj vedno stal v ospredju političnega življenja. Tudi pri svojih nasprotnikih je zaradi svojega širokega obzorja in svoje konciliantnosti užival velik ugled. Dobro je poznal tudi naše slovenske razmere in je aktivno sodeloval pri koroškem plebiscitu. Čast nje^vern« spominu?
Beograd, 21. junija, e. Pogreb umriega predsednika Zemljoradniške stranke Joče Jovanovica bo v četrtek 21 L m. ob 16 iz Saborne cerkve.
Namesto Joče Jovanovica, ki je bil poslanec za oplenački srez, pride v narodno skupščino njegov namestnik Miladin Ja-kovljević. kmet iz Trnove.
Slovaška delegacija v Beograda
Beograd, 21. junija, p. Od snoči se mudi v Beogradu delegacija slovaške vlade pod vodstvom poslanca in tajnika trgovske zbornice v Bratislavi Jana Liske, Slovaki so prišli v Beograd, da bi se pogodili z zastopniki naše vlade za začasni provizorij, na podlagi katerega naj bi se raa-vijali trgovinski odnosaji med obema državama,
španger pomilošcen
Trst, 21. junija, br. Pred devetimi leti je bil od Mističnega tribunala obsojen na 30 let robije zaradi požiga šole v Prošeku Alojzij Španger. Sedaj, ko Je odsedel ie devet let, je bil pumUošcen in izpuščen iz zapora. Pomilostitev ima politično ozadje in Je zbudila med primorskimi Slovenci veliko pozornost.
med Rimom in Berlinom
Berlin. 21. junija, e. Včeraj so se pričeli v Friedrichshafnu razgovori med vrhovnim šefom nemške mornarice velikim admiralom Roederjem in italijanskim admiralom Cavaniarijem. Zatrjujejo, da predstavljajo ti razgovori del nemško-italijanskih generalštabu ib razgovorov, katerih cilj je sodelovanje nemških in italijanskih sil na kopnem, v zraku m na morju. Kakor znano, so se razgovori glede delovanja vojske na kopnem in glede delovanja letalskih sil vršili že paprene
Pomen itatt janriah
Dunaj, 21. junija, br. »Wiener Moo-tag* poroča o italijanskih pomorskih manevrih okoli Tangerja m pravi med dro-gim: Mussolini je že nekoč izjavil, da noče biti suženj Sredozemskega morja. Sedaj bo italijansko vojno brodovje prvič prešlo skozi Gibraltarsko ožino na Atlantski ocean. S tem hoče Italija pokazati, da je potrebna revizija tangerskega statuta in da bo v tej zadevi podpirala nacionalno Španija
Borzna poročila.
Čarih, 21. junija. Beograd 10.— Pariz 11.755, London 20.7725, New Vork 44&625, Bruselj 75.45, Milan nejasno, Amsterdam 235.62, Berlin 177.95, Praga 15.02, Varšava 83.62, Bukarešta. 3.25,
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, »reda, 21. Junija 1999.
S»ev. 139
Cestne razmere ob naši severni meji
Nujna potreba temeljitega zboljšanja prometnih razmer
Sv. Ana v Slov. gor., 20. junija.
Najvažnejši in najpomembnejši gospodarski in kulturni problem naše severne meje so naše ceste, ki se jim vsa povojna leta posveča žal vse premalo pozornosti.
Stanje naših cest ob meji je v sedanjem času naravnost obupno Se neznos-nejše ie to, da so v veliki meri tako zanemarjene važnejše glavne proge, ki so prometno najbolj obtežene in ki bi morale najbolj ustrezati sodobnim potrebam velikega prometa. V nevzdržnem staniu se nahaja glavna slovenjegoriška cest.. Maribor — Sv. Lenart — Sv Trojica — Gornja Radgona odn Ljutomer. Na tej cesti je največji promet vozil vseh vrst, zlasti tovornih avtomobilov, med katerimi imajo mnogi še priklopne vozove Ta težka vozila cesto močno izdolbejo. da se pojavljajo številne kotanje in da navoženi gramoz frči v obcestne jarke in travnike Gotovo je precej vzrok prenagla vožnja avtomobilov, kar dokazuje tudi statistika prometnih nesreč na tej cesti, ki so na dnevnem redu. Zato bi bilo treba energično onemogočiti kršitve cestno policijskih predpisov. V nič slabšem položaju niso ostale obmejne proge, ki se jim posveča prav tako malo pozornosti. Sredstva, ki so na razpolago za vzdrževanje teh cest. so povsem nezadostna. Zelo zanemarjena ie vsa zadnja leta cesta Sčavnica - Apače, ki je za našo mejo ogromnega pomena. Zato trpi zlasti tujski promet, ki je v naše krasne obmejne kraje onemogočen. Niti predstavljati si ne moremo kakšne kori-
sti bi bile za našo mejo boljše cestne zveze. Sedanje ceste nam ne delajo pred svetom časti, ker dokazujejo le našo gospodarsko in kulturno slabost Se večjo pozornost bi bilo treba posvetiti zgraditvi novih cestnih zvez, cesta Zg. Cmurek — Sladki vrh — St IIj. Sčavnica — Loka-vec — Podgorje itd. V večjem obsegu naj bi se pospešilo tudi delo na cesti Žice — Sv. Ana v Slov. goricah, da bo cesta čim prej dograjena, ker je potreba zelo velika. V neznosnem stanju so ob naši meji tudi občinske ceste, ki jim občinske uprave posvečajo vse premalo pozornosti. Cas kuluka je tu. a po naših občinskih cestah ie še skora: vse mirno. Ponekod se kuluk povsem zanemarja, ker posamezni posestniki dodeljena dela ne izvrše zaradi pomanjkljivega občinskega nadzorstva. Zato ni čudno, če so občinske ceste preozke in razdrapane. brez potrebnih jarkov, da n? j večkrat v jeseni ali spomladi zaradi blata in brozge ni mogoče po njih voziti niti s praznim kmečkim vozom. Lahko si mislimo, koliko trpi živina ob pospravljanju poljskih pridelkov.
Nujno je potrebno, da se posveti tej zadevi več pažnje, da država in banovina omogočita s potrebnimi sredstvi zboljšanje že obstoječih cest in izpopolnitev cestnega omrežja z zgraditvijo novih cest. Posebno pozornost zaslužijo zlasti narodnostno ogroženi kraji. Ni več časa za samo obljubljanje, treba je dati, kar je za gospodarski, socialni, kulturni in narodnostni napredek neobhodno potrebno.
Omejitev plovbe na Dravi
pozorilo ribičem, splava?jem in drugim zaradi
pontonirskih vaj
Maribor, 20. junija Na Dravi, predvsem v območju Ptuja, 00 sc pričele velike pontonirske vaje. Da se ne bi pripetila kakšna nesreča, se opozarjajo dravski splavarji, ribiči, mlinarji ter udeleženci pri rečnih regulacijah na naslednje:
Pontonske vaje bodo vsak dan razen v nedeljah od 6. do 11.30 in od 15. do 18.30 ter 20. do 24. V tem času ni mogoča plovba v območju Ptuja vzdolž reke Drave in sicer 1 km nad mostom pa do 1.5 km pod železniškim mostom. Vsi splavarji, mlinarji in ribiči se morajo ustaviti najmanj 2 km pred cestnim mostom v višini Simoni-čeve kavarne. Vsak dan bodo postavljene posebne rečne straže, ki bodo imele nalogo, da opozorijo prizadete, da je v omenjenem času plovba prepovedana. Nočne straže bodo na levem dravskem nabrežju. Njihovo mesto bo označeno z veliko rdečo signalno ploščo, ki bo postavljena v bližini nabrežja in ki bo dobro vidna daleč na-
okoli. Ponoči bo na mestu rdeče plošče rdeča signalna svetilka.
Vsi prizadeti naj se točno držijo gornjih opozoril, čim opazijo signalno ploščo, naj takoj obstanejo. Na opomin straž naj pristanejo na mestu, ki jim bo odkazano. Prizadeti bodo nosili vso moralno in gmotno odgovornost, če bi se pripetila nesreča ali pa škoda, če bi na primer splav ali ladja trčila v pontonski most, polomila material ali podobno.
Splavarji, ribići itd. naj izkoristijo za plovbo čas od 11.30 do 15., oziroma zjutraj pred 6. Ni izključeno, da bo prehod ponekod zaprt tudi preko poldneva, to je tedaj, ko bo most urejen preko vse reke Drave ali pa, ko bo predvidena odstranitev mostu šele popoldne ali pa morebiti celo naslednji dan. V takih primerih naj se ribiči in isplavarji informirajo pri rečnih stražah, ki bodo vedno točno obveščene o tem, kako dolgo bo most stal oziroma, kdaj po prehod prost.
Ceste, železnica, pošta, gostinstvo
Za motorizacijo poštnega prevoza v Mariboru ter ustanovitev hotelske sole
Maribor, 20. junija
Vprašanju naših cest je zlasti Tujsko (prometna zveza v Mariboru posvečala mnogo pozornosti. Neprestano je opozarjala merodajne činitelje na ogromno škodo, ki jo trpi nas tujski promet zaradi slabega stanja naših cest, ter se toplo zavzemala za modernizacijo našega cestnega omrežja .predvsem onih cest, ki prihajajo v poštev za naš tujski promet, pa tudi za mednarodni tranzitni promet. Putnikova podružnica v St. H ju je zbrala v teku zadnjih let dragocene statistične podatke o mototuri stičnem prometu na tem gotovo najvažnejšem obmejnem prehodu v našo državo. Ti podatki kažejo v mislu navedb pravkar izišle publikacije Tujsko-prometne zveze v Mariboru stalno in občutno nazadovanje števila inozemskih mo_ tornih vozil, ki obiskujejo našo državo. Na drugi strani pa govorijo ta opažanja o znatnem naraščanju števila domačih mo-toturistov, ki bežijo z naših slabih cest ter iščejo boljšega počutka ter zadovoljstva na urejenih, negovanih inozemskih cestah ter avtostradah.
Da bi se za važno vprašanje naših cest zainteresirali najširši sloji prebivalstva ter pritegnili k sodelovanju pri reševanju cestnega problema, je bila ustanovljena v Mariboru sekcija ljubljanskega društva za ceste, ki si je postavila nalogo, da v sodelovanju z vso javnostjo in predvsem s prizadetimi gospodarskimi krogi sistematsko dela za to, da se čim prej reši cestno vprašanje ob naši severni meji. Omeniti je gradnjo avtomobilske ce te na Pohorju in ceste Sv. Peter—Ložane. Največjo pozornost pa je posvečala Tujsko-prometna zveza vprašanju prometne discipline in krajevne označbe na naših ce-stali ter cestno policijskim predpisom.
Glede zboljšanja našega železniškega prometa pa je našla vsestransko razume, vanje in naklonjenost pri direkciji državnih železnic v I^jubljani. Z raznimi spremembami voznega reda in z uvedbo novih vlakov na področju bivše mariborske oblasti je železniška direkcija v veliki meri ustregla šte\dlnim željam in potrebam turističnih krajev, predvsem na obmejnem področju. Posebno ugodne so nove železniške zveze s Prekmurjem, nadalje na progi Celje—Dravograd in tudi na progi Maribor—Celje, žal pa ni mogla železniška uprava ugoditi ponovnemu prizadevanju za uvedbo motornih vlakov na važnih turističnih progah Maribor—Preval je, Maribor—Ptuj—Slatina Radenci in Murska Sobota—Celje—Dravograd. Novi tarifni predpisi glede železniških olajšav v tujskem prometu pomenijo sicer znatno ugodnost za inozemske turiste, ne ustrezajo pa povsem željam ter potrebam notranjega tujskega prometa v Sloveniji.
Pri stremljenju za zboljšanje poštnega In telefonskega prometa, ki je prav tako velikega pomena pri pospeševanju ter razvoju tujskega prometa, je Tujskopromet. no zvezo podpirala v polni meri direkcija pošte, brzojava in telefona v Ljubljani. 2e lani so se pričela dela za pokabljanje mestnega telefonskega omrežja v Maribora. Znano je, da imamo v Mariboru okoli 300 prosilcev za telefon, ki jim pa ni bilo mogoče doslej ustreči radi nedostatka telefonskih linij. V Mariboru imamo že več telefonskih kablov iz Časa med svetovno vojno, sedaj pa polagajo nove kable a 100, 160, 300 in 450 žilami, tako da prideta na vsakega telefonskega naročnika po dve žili v kablu. Z uvedbo novih telefonskih linij iz posebnega 100 milijon, sfcrea posojila bo lahko odstranjena seda-
nja pomanjkljivost, zlasti v medkrajevnem telefonskem prometu. Tujskopromet-na zveza pa se je zavzela nadalje za primerno ureditev sezonske poštne službe v Rogaški Slatin; in drugih večjih turisti, čnih krajih, potem za motoriziranje poštnega prevoza v Mariboru, za ureditev dostave pošte na planinske turistične postojanke, zlasti na Pohorju.
Seveda je šla pozornost tudi vprašanju našega gostinstva. Naša gostišča, ki predstavljajo glavni predpogoj za pravilen razvoj tujskega prometa, se nahajajo v splošnem v zelo slabem finančnem položaju ter so hudo obremenjena s fiskalnimi dajatvami, tako da se ne morejo prilagoditi naglo naraščajočim potrebam razvijajočega se tujskega prometa. Zaradi tega je dane? sanacija gostinstva pereč problem. Z ugodno konverzijo dolgov, z znižanjem fiskalnih bremen in z odobritvijo cenenih investicijskih kreditov bi morali omogočiti našemu gostinstvu, da se prilagodi vedno večjim zahtevam tu. rističnega občin tva. Posamezni lastniki so modernizirali in povečali gostinske obrate, kar pa je nekatere zaradi omenjenega težkega položaja izdatno obremenilo. Omeniti je modernizacijo restavracije »Novi svet« v Mariboru, novi hotel >Ju-goslovenski kralj« v Rogaški Slatini, po. tem gradnjo novega hotela »Sestre Logar« v Logarski dolini, ureditev »Dobjega dvora« pri Prevaljah itd. Sporedno s finančnim vprašanjem našega gostinstva pa bi se moralo ugodno rešiti tudi važno vprašanje pravilne ter zadostne izobrazbe strokovnega osebja v gostinskih obratih, žal je še vedno odprto vprašanje ustanovitve hotelske šole v Mariboru, kjer so za to dani vsi potrebni pogoji.
Nadalje je bila posvečena pozornost zboljšanju krajevnih tujsko prome in in razmer in tujskoprometnih ustanov, med drugim otvoritvi vinskega muzeja v Ptuju, gradnji novega planinskega doma na Gol-teh, preskrbi planinskih turističnb postojank z vodo, vprašanju racionalne sečnje gozdov, elektrifikaciji in kanalizaciji v turističnih krajih, gradnji vodovodov, ureditvi higienskih razmer olepša nju zunanjega lica turističnih krajev, gradnji kopališč, ureditvi parkov in izletnih točk ter markacijam ,raznim tujskoprometnim prireditvam ter akcijam.
Iz Gornje Radgone
— Maistrovi borci iz Gornje Radgone in bližnje okolice, ki doslej iz kateregakoli vzroka še niso pristopili k zvezi, se pozi. vajo, naj prijavijo svoj pristop ter predložijo evoje izkaznice o službi v vrstah Maistrovih borcev ob prevratnih dneh leta 1918-19. Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26. Ob zadostnem številu prijavljenih članov bo namreč ustanovljen v Gornji Radgoni krajevni pododbor ZMB. Pojasnila daje tov. Sta-novšek Franjo, priv. uradnik v Gornji Rad goni.
— Gradbena sezona. Doslej zaradi gospodarske in denarne krize zamrla gradbena podjetnost v našem obmejnem trgu se pričenja letos zopet oživljati, kar je znak zboljšanja denarnih razmer, saj je lani sadna let na v tukajšnjem okolišu izredno dobro obrodila ter vrgla lepe dohodke. Razen postajnega poslopja, kjer se končava jo zidarska, mizarska, tearska in
! pleskarska dela, je pričel graditi večji j enonadstropni prizidek svoji gostilni na I Gornjem grisu g. Martin Ritonja, v pri-
tličju bodo povečani In moderno opremljeni
gostilniški lokali, v nadstropju pa razen privatnih stanovanjskih prostorov tudi več sob za tujce. Od občine je kupila v Sodar. s ki ulici stavbeno parcelo (bivši šolski vrt) šivilja gdč. Matilda Kolarič, ki je te pričela graditi visokoparterno stanovanjsko hišo. Kleparski mojster g. Josip Mu-nič bo dogradil svojo enonadstropno stanovanjsko hišo in delavnico v bližini ™< zarske delavnice Karla Rojsa. Gostilničar Janez Mencinger je dogradil prizidek svoje gostilne ter preureja prostore za bodočo trgovino. Sokolsko društvo navaža gradivo za svoj dom ter bo pričelo adaptirati kupljeno stavbo na Zorzinijevem takoj po odobritvi načrtov po gradbeni komisiji ob koncu meseca ali v začetku julija. Na ba-n o vinskem gradu so končali svoja dela monterji centralne kurjave, v kratkem pa bodo oddana še zadnja adaptacijska dela. Vse te stavbe bodo dograjene še to jesen ter izročene svojemu namenu. Odbor za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem je pričel s prekopavanjem zemljišča pred župno cerkvijo ter rušenjem stare mežnarije in šole. Tu_ di ta prostor bo preurejen še letos s čimer bo zlasti pročelje cerkve znatno olepšano s prostorom, kjer bo .-tal monumentalni spomenik. Pri vseh teh delih je zaposleno precej delavstva, kar je prava do_ brota za one. ki ni^o šli v tujino s trebuhom za kruhom.
— Dragocena pipa. pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni je bila v soboto 10. junija dopoldne na javni sodni dra±bi prodana dragocena pipa. za katero je bil dosežen izkupiček 600 din. Pipa je bila prava redkost iz morske stive na 50 cm dolgi španski cevi s srebrnim pokrovom in srebrnimi okovi ter je bila na njej vrezana letnica 1801. To pipo je imel do zadnjega časa neki Štefan H. iz Radeneev, ki jo je dobil v predvojni dobi od nekega svojega znanca na Dunaju za bagatelno ceno.
Iz Ptuja
Iz Slovenskih goric
— Prve občutne posledice poplav so se
pojavile v Pesniški dolini z uničenjem letošnjega pridelka sena, ker je travo voda tako oblatila, da je neuporabna za sušenje vsled nevarnosti živinskih bolezni. Zato so kmetje primorani živino od prodaja ti, ker bo primanjkovalo potrebne krme. žal se opaža, da to izkoriščajo razni me-šetarji, ki zbijajo cene živini tako nizko, da bo po poplavah hudo prizadeto prebivalstvo še bolj odškodovano.
— Zastoj pri cestnih delih. Kakor pri kmečkem delu, zlasti sušenju sena, ovira neprestano deževje tudi znatno dela pri gradnji cest Sv. Lenarta—Benedikt in žice—Sv. Ana. Mnogi okoliški delavci so hudo prizadeti, ker so dela zaradi neprestane mokrote onemogočena.
— Mala matura na tukajšnji gimnazij je končana  47 dijakov jo je prestalo, 11 Jih ima ponavljal m izpit v jeseni, 6 dijakov je padlo.
— Drzna tatvina. Te dna se je predrzen tat splazil v stanovanje ge. Zavadlal ter prebrskal cek) stanovanje. V sobi je spal domači 161etni sin, kljub temu pa je odnesel denarnico z večjim zneskom denarja. Istega dne je obiskal tudi gostilno Še gule na Rogoaniški cesti ter uliiiSSl več živil. Domnevajo, da je isti tak ukradel tudi moško kolo g. inž. Celottija.
— Izsleden tat koles, v Spuhlji pri Ptuju se je pojavil neki I. T. iz Kresnic, ki je prodajal moško kolo za smešno nizko ceno. Orožniki so moža prijeli in jim je priznal, da je kolo ukradel v Mariboru. Izročen je bil sodišču.
Iz Llatsmera
— Odpovedan telovadni nastop. Iz tehničnih ovir je nastop štrigovskega Sokola preložen na jesen.
— Napredovanje učiteljev. V ljutomerskem srezu so napredovali učitelji: v 9. skupino Ivan Stropnik iz Kapele, Janko Jordan iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Emanuel Golar iz Krtževcev, Emanuel Golob iz Male Nedelje, Stanislav Hinterlehner iz Sto-govcev; v 8. skupino Viktor Kreuh iz Sto-govcev, Ivan Belec iz Štrigove: v 7. skupino Matilda Martinčič od Sv Duha na Stari gori. Drago Korošak od Sv. Jurija ob ščavnici. Ljuboslava Berce iz Križevcev, Cirila Korošak iz Vučje vasi; v 6. skupino Alfonz Cajlhofer iz Cvena, Ida Grossman od Sv. Jurija ob Ščavnici, Vlado Porekar iz Ljutomera. Slavko Stopar iz Ljutomera. Ivan Richtcr iz Štrigove, Franc Kozar iz Veržeja.
— Licitacija lovišča. Sresko načelstvo v Ljutomeru je razpisalo licitacijo lovišča občine Razkrižje, ker je prva dražba razveljavljena. Kakor čujemo, bo družba, ki je to lovišče prvotno izlicitirala. vložila pri tožbo zaradi razveljave dražbe na upravno sodišče v Celju.
— Aretirani vlomilec. Nedavno smo poročali o vlomu v Cvrčkovo trgovino. 2e takrat smo omenili, da je sled za vlomilci točno označena, ker je bila oblasti prijavljena evidenčna številka kolesa, ki je bilo prislonjene ob zid sosedne hiše. Na podlagi te številke so prijeli lastnika kolesa nekega Sereca Jožefa tz Apač, ki je doma iz Razkrižja, to je iz ljutomerske bližnje okolice. Pri aretaciji je imel Serec pri sebi aktovko tn 2.500 din. Serec pravi, da mu je dal aktovko njegov tovariš ter da ni vedel, da je v njej denar. Tega tovariša je tudi izdal, ki ga pa orožniki še nimajo, ker se dobro skriva. Serec je bil izročen ljutomerskemu sodišču.
Mariborski državni most
je vedno razrit in razkopan
Maribor, 20. junija »Diificil^ est, satvram non seribere«. Brumnim Mariboicem se čudno zdi, ker je naš državni most, ki veže desni in levi breg obdravske metropole, objekt stalnih ter najrazličnejših renovacij. Mostu se drži posebna smola. 2e pred 26 leti, ko so izročili most prometu, so merodajni »pozabili« na vodovod. Zlato so ga razkopali in vložili rezervne cevi. Potem je za vihrala burja svetovne vihre.
V povojni dobi pa je bil naš most, ki bi moral biti tam, kjer je žarišče mariborskega slovenstva, to je ob Narodnem domu, izpostavljen prečudnim »operacijam«. Komaj so polili hodnike na levi in desni strani z asfaltom, že so pričeli na novo grebsti.  Mariborski humor je menil, da
iščejo pipo nekega člana kolavdacijske komisije, ki jo je pri pregledu izgubil.
Ponovno so most tlakovali. Potem je šlo kar po vrsti: komaj se je asfalt napol posušil, so se modrijani spomnili, da ni na mostu lijakov za vodo. Potem, ko je strela dvakrat zasekala v kandelaber na mostu, so most zopet razkopali zaradi nekega »nedostatka«. Pokrili so ga znova z asfaltom, dokler niso drugi odkrili, da manjka vod za kabel.
Pikra resnica pri vsem tem pa je, da v 26 letih še ni bilo prepleskano ogrodje državnega mostu, pač pa so te dni zopet razkopali hodnike na njem. Upati je, da ga bodo v teku letošnjega leta najmanj še enkrat razkopali. — Jurij Pika
Nova pravda za Kozjak ali generalna sprava
Nad 10 let trajajoča pravda
Maribor, 20. junija V četrtek 22. t. m. se bo pred tukajšnjim sodiščem nadaljeval in — upajmo — tudi zaključil tisti del te nad 10 let trajajoče pravde za komaj 3 km Kozjaka, ki se tiče zgolj vprašanja stroškov, ki so po zatrdilu tožeče stranke (Perko) nastali iz prvotnega postopka te zadeve po upravnem potu, ko je šlo za razlastitev Perkove grabe oziroma ceste v korist občine Sv. Križ.
Jedro pravde pa je bilo in bo tudi po tej pravdi za stroškovnik v vprašanju razlastitve sporne grabe oziroma Perkove ceste. To vprašanje je bilo namreč po upravnem potu le rešeno v prilog občine. Toda dokončna rešitev je še obvisela na nekih obličnostih, katerih rešitev pa je zopet odvisna od prevažne ga vprašanja stvarne vrednosti spornega zemljišča. V zvezi s tem se nehote poraja vprašanje, ali ni bila ta vrednost prav za prav že plačana s plačili za dovoljenje uporabe te ceste od strani prizadetih interesentov. Dobro je znan primer, ko je neki posestnik na račun te ceste odtrgal 50.000 din od kupnine posestva, iz katerega je moral večjo množino lesa spravljati preko te grabe.
Ker gre v tem primeru za stranki, ki sta obe narodno zavedni, bi utegnilo vendarle stvari le koristiti, če bi se vsaj naknadno ponudila s te ali druge strani prilika za pošteno splošno spravo, s katero naj se za vselej pokoplje ta stara ter nova pravda za teh par kilometrov našega obmejnega Kozjaka.
V tajni razpravi je obsodil mali kazenski senat 301etnega Vinka Lašiča iz Vin. skega vrha na 2 leti strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. 281etnega posestnika in mlinarja Antona Kolariča iz Sv. Miklavža pri Ormožu pa na 6 mesecev strogega zapora, ker sta lani ukradla v Brebrovni-ku, Kajžerju in Zasavcih več posestnikom kokoši in purane. Razen tega je bil Lašič obtožen, ker se je pregrešil proti zakonu o zaščiti države in sicer z žalitvijo in propagando. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prisednika sta bila s. o. s. dr. Čemer in Lečnik, obtožbo je zastopal višji državni tožilec dr. Zorjan.
i
Mar'barske in okoliške novice
— Sokolom! V nedeljo bo v Zagrebu zlet zagrebške sokolske župe. ki se ga bo udeležila tudi večja skupina Sokolov in Sokolić iz mariborske sokolske župe. Naša dolžnost je, da se oddolžimo zagrebškim Sokolom za njihovo udeležbo na našem žup-nem zletu 1.1937. Iz Maribora odpotujemo 25. junija ob 2.48 zjutraj ter se vračamo ob 17.50 iz Zagreba. Voznina tja ter nazaj 40 din. zletna značka ter legitimacija za znižano voznino 10 din. Prijave sprejema župna pisarna. Znižana voznina velja od 23. do 27. junija.
— Zlet v Sofijo. Sokol Maribor-matica poziva svoje članstvo, ki se hoče udeležiti zleta v Sofiji, naj se najkasneje do 21. junija t. L do 20. prijavijo v društveni pisarni — v Sokolskem domu na Aleksandrovi cesti. Vsak naj prinese s seboj svojo ^okolsko legitimacijo in znesek za zletne značke ln to: ne telovadci 76, telovadci 60. naraščaj pa 28 din. Vložiti je tudi denar za zamenjavo — največ 3.000 din. Zdravo! Uprava Sokola Matica.
— Mala matura na realni gimnaziji. Malo maturo je napravilo z uspehom 51 dijakov in sicer 2 z odličnim uspehom, 23 s prav dobrim, 26 pa z dobrim uspehom. Popravni izpit ima 14 dijakov. Za eno leto nI bil nikdo odklonjen. Tudi 3 privatlsti so napravili malo maturo z dobrim uspehom.
I — Športne novice. V soboto 24. junija J bo gostovala ekipa mariborskega plavalnega kluba v Murski Soboti, kjer bo v okviru Prekmurskega tedna propagandna plavalna tekma na kateri bodo sodelovali tudi domači plavalci in plavalke.
— Iz učiteljske službe. Upokojeni so šolski nadzornik Karol Alt, učitelj Karol Gol-majer iz Vuzenice in učiteljica Marija Pav-šek iz RaČ.
— Mariborske društvene novice. Jutri ob 16. bo pri Orlu redni občni zbor Tujsko-prometne zveze v Mariboru. — V nedeljo bo zborovanje mariborskih ter okoliških pekovskih pomočnikov, ki bodo sklepali o novi kolektivni pogodbi ter o nočnem delu.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri Sv. Are. hu na Glavnem trgu in Savostova mag. dalenska lekarna na Kralja Petra trgu.
— Pobegli učenec. lOletni Ludvik Hleb-njak iz Pregljeve ulice je sel v solo to se ni več vrnil. Starši so v skrbeh za dečkovo usodo. Policija poizveduje za dečkom,
— Mariborska gledališka uprava je angažirala za novo gledališko sezono kot subreto gospo Brumen-Lubejevo.
— Rezervno pnevmatiko Je zgubil na cesti od Sv. Lenarta do Maribora Karol Maroni iz Reke. Pnevmatika je znamke i »Fiat« ln je vredna 600 din, \
Sem srednji v vrsti, to je zame sreča. Tovariš jutri raven bo ko sveča.
— Vsak dan nezgode. 651etni viničar Josip Tertinek iz Sv. Jurija ob Pesnici je padel po stopnicah in je obležal s poskod. bani na prsnem košu. Kos železa je padel na nogo 301etnemu pomožnemu delavcu drž. žel. Francu Repolusku ter mu jo razmesaril. — Na mesen klin se je napičila 181etna Marija Bračko s Pobrežja ter si hudo poškodovala levo nogo. V-i trije ponesrečenci se zdravijo v bolnici.
— Počitniški angleški tečaj. V juliju bo v Mariboru potniški tečaj za angleščino, ki ga bo priredilo društvo prijateljev angleškega jezika ter kulture v Mariboru. Udeležilo is ga bo 20 do 30 angleških dijakov, naši dijaki ter drugi in. teresenti iz države. Vsi, ki morejo proti primerni odškodnini obdati enopostt1 )m ali dvoposteljne sobe. po možnosti blizu parka, »Vesne« in Dijaškega doma, naj se Čim prej prijavijo v popoldanskih urah pri mestnem turist.čnem uradu na Slomškovem trgu 11.
— Pevsko turnejo pripravljajo gdč. Jelka Igličeva, A. Anžlovar ter A. Manošev-ski člani mariborske opere. Izbrane speve ter arije bodo peli v Dravogradu, pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Šoštanju, Celju. Slov. Konjicah, Slov. Bi trici. Središču. Ormožu, Dolnji Lendavi, Mursk: Soboti, Ptuju. Ljutomeru, Radencih ter drugih večjih obmejnih krajih. Peh bodo izbrane pesmi, pa tudi arije iz znanih, priljubljenih oper. Tako bosta pela gdč. Jelka IgliČeva ter A. Manoševski pomembni duet iz »Prodane neveste«, Anžlovar pa izbrane arije iz »Trubadurjav in »Traviate«.
— Tihotapske zadeve. Orožniki so v Črni zajeli 27 letnega Ignacija ž., pri katerem so našli večjo množino saharina, vi nikov in druge tihotapske predmete, ki so mu jih zaplenili.
— Ciganska nadloga. Na Prevaljah se je pojavila neka 491etna ciganka Marija Miiller, ki je raznim posestnikom kradla perilo, jestvine n druge predmete. Orožniki so jo aretirali. Našli so pri njej na. trpano vrečo, v kateri co bili sami ukra deni predmeti. Izročili so jo v sodne zapore.
— Iz tukajšnjega državnega tožilstva.
Za vodjo pisarne tukajšnjega državnega tožilstva je imenovan g. Anton šorec, doslej pri sreskem sodišču v Ljutomeru.
Zagonetna smrt mladega gospodarja
Ljutomer 7H junija V Safarčaku, občina Stripova, |c v petek na svojem posestvu kosi! tra\o Pinta-rič Franc, star 28 let ter neoženjen. Pri hiši ni bilo nikogar, vsi njegovi so bili v vinogradu na delu in na travniku. Okoli 4. popoldne pa je prišel k njemu neznan mladenič, doma iz Prekmurja, in ga poklical k hiši, da bi se nekaj pogovoril z njim ter da bi mu prodal majhen samokres. Ko sta odšla oba v hišo. je nenadoma počil strel, ki so ga čuli tudi sosedje. Po strela je mladenič zbežal z orožjem vred. Pintarič, ki je zadet v desno stran trebuha, jc poklical domače iz vinograda ter legel v posteljo. Poklicani zdravnik je odredil prevoz v bolnico v Murski Soboti. Preden so ga odpeljali v bolnico, je Pintarič izjavil orožnikom, da mladeniča ni poznal ter da se mu je samokres sprožil, nakar je zbežal. V glavnih potezah ga je tudi popisal. Splošna domneva je, da je bil neznani mladenič kak tihotapec
Po prevozu v bolnico je Pintarič ob 4. zjutraj umrl. Državno tožilstvo je odredilo za ponedeljek obdukcijo trupla, ki so ga nato prepeljali v štrigovo in v torek pokopali. Orožništvo povprašuje po mladeniču, ki je zakrivil Pintaričcvo smrt.
Z Murskega polja
— Sokolsko društvo v Krizevcih si bo v okviru sokolske Petrove petletke zgradilo svojo lastno telovadnico. Da bo pridobilo v ta namen neki j sredstev, bo priredilo 30. julija veliko javno tombolo, na katero že sedaj opozarjamo,
— Učiteljska akademija v Ljutomeru bo v soboto 24. junija ob 20. v Sokolskem domu. Spored akademije obsega deset pestrih točk, recitacije, solo točke v petju in glasbi (violina, klavir) ter trio (violina, čelo in klavir). Cisti dobiček akademije bo za revne šolarje ljutomerskega sreza. Že zaradi tega je potrebno, da se akademije udeležimo v čim večjem številu. Z vlakom so zelo ugodne zveze.
»Koliko pa je star tvoj mali bratec« je vprašala mlada gospa deklico. Vprašanka je odgovorila:
»Ne vem natančno. Imamo ga šele od včeraj...«
fied etto
Nikar po mariborskih cestah in trgih. V zadnjem času te lahko vsak najmanjši korak spravi na — oni svet. Maribor ni le mesto tombol, ampak tudi karambolov. Nekdo predlaga v »Totem listu« gradnjo podzemskih zaklonišč.
Dodajam: Ko bi ne bito takšnih, ki se vozijo z avtomobili, bi takšna zaklonišča že davno imeli. Tisti, ki jim spodnje okončine niso luksuz, pa lahko riskira jo hojo po mestu. _ _
POMAGAJMO GRADITI PJVKOV SOKOLSKI DOM