III. leto. Štev. 27.
1916. Julius 2.
Pobožni, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   3 K.
v Ameriko   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Dobijo ee
Novine, Marijin list l Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Ostáne nam Kristuš.
Edno dogodbo sam čteo pa se ne morem zadržati, ka je ne bi tű popisao. Etak je:
Kda je pred sto leti Napoleon na Šparijsko vdro, je eden plemenití junák tüdi za orožjé príjao proti neprijáteli. V sedenájseti bitkah je bio. Grad njegovih očákov je neprijáteo podro, celo rodovino njegovo spoklao, vrednoščo gibočo odpeláo. V sedemnájsetom boji je on sam teško ranjeni spadno na tla. Smileni bratje so ga pobrali gori ino v svoj samostan odnesli. Jjugo .so, ga_ vráčili, dokeč je k sebi prišeo. Prvo pitanje njegovo je to bilo, jeli smo obládali?
Bratje so mučali na to pitanje. Tak je zvedo zgübo novo. Skuzé so ga pobile, globoko je zdejhno i pravo: „Te je pa vse zgübleno,"
Duge mesece je trpelo, dokeč se je nazáj ozdravo. Ednoga dnéva njemi je smileni brat ne návadno obleko betežnikov, nego njegovo vojaško opravo prineseo ino zdevao doli pri posteli. Mladénec, že zdrav, se je goriopravo pa je šo, je poklekno pred predstojnika smileni bratov ino ga proso, naj ga gorivzeme v svoj samostan med brate.
„Tam vünej sam vsa zgübo —je pravo, — ešče domovino tüdi, tű sam pa vsa nazáj dobo, ár sam najšeo Kristuša. “
Pa keliko je takših zdaj, ki so vsa zgűbili! Eti Prinas Vnogi, brata, očo, možá. Tam bliže k nevihtí pa vse, ka so meli. Šteri poznajo Bogá, tisti se vsi potolážijo rekoč: Vse sam zgübo, ali ednoga mám, šteroga mi ne more vzéti nišče, Bogá mojega pa v njem Znám, ka dosta obilnejše dobim nazáj vsa, štera sam prle meo. On, moj Bog je bogat neskončano, pa mi on dá plačilo za vse zgübe mojega živlenja, takše plačilo, kakšega mi svet nikdár ne more dati.
Ka mí Známo, ka nam valá denéšnje nevola. Kí má živo vero, on nikeliko zarazmi, ka Bog nači vodi lüdi, kak si mí mislimo pa se podá, ki pa vere ne ma, on se pa vtápla v nesreči, dokeč se njemi pamet ne zmeša.
Bio je prej stári človek na smrtnoj posteli, šteri je razdelo svoje siromaštvo med svojov decov pa je te pravo: „To me nájbole Žao, ka svojega nájvékšega zemelskoga kinča ne morem nikomi poročiti pa či bi ga mogeo i šteo, ga nišče ne bi vzeo. Té kinčmi je v za-čétki veliki teher bio, dosta sam művo proti Bogi za volo njega, dokeč sam ne spoznaof ka mi je on nájvekši do-bročiniteo. Zadržao me je od vnogoga greha, napelao me je na vnoga dobra pa me je návčo, kak more vse nevole i vsa trplenja mirovno prenášati. Té moj kinč je moj pükeo na hrbti. Či toga ne bi meo, ne mislim, ka bi zdaj tak mirovno čakao svojo Slednjo vüro. “
Tak spoznava té sam, ka njemi je zemelska nevola na očivesen hasek slűžila. Pa ne more to tak biti z vsov nevolov i ze vsem trplenjom?
Bog zná — mi mo pa na ovom sveti znali, — kak velika miloščo je to za nás, kda vsa zgübimo, štera smo lübili, pa nam drűgo nikaj ne ostáne, samo Kristuš. Kristuš naj bo naš, te nam drűgo niti ne potrebno. V njem i po njem mo meli vsa navseveke.
Bojna.
Dnes obhajamo „Srpne Marje* god. Damo tomi Marijinomi svétki zato „srpni“ pridavek, ka se zdaj začinja v našem kraji žétva, se brüsi srp i kosa, pod šterima ostročov káplejo snopi, za njima se pa razlega mila Slovenska pesmica. Nikda je tak bilo. Zdaj je vse žalostno. Kosa i srp nam žalost büdíta, ker nas v dühi na bo-
jiščé vodita kje sta v rokah nemile smrti, štera v snope, križe, cele grmade spravlja naše junake. Ali moč mejmo. Denešnji den je moči den, düševne moči den, štera je dozdaj še vsikdar. Zmagala in bo na vekomaj. Na Marijino prošnjo je v utrobi Bliža bele mali Ivan posvečen, v, düši okrepčan natenko, da je v šestom meseci skočo od radosti i postao eden tih najbatrivnej-ših svetih možov, štere je kda mati Zemlja nosila. Njegova dühovna, posvetiti moč je od Jezuša, a sprosila jo je Marija. Glejte, dragi Slovenci, verni vojaki, kje morete prositi moč zmáge. V toj osmini k Mariji pribe-žimo i prosimo dühovno moč za naše vse vojake.	
Poročila z bojišč so sledeča:
Rusko bojišče. Po zgübi Černovic, glavnoga mesta Bukovine veselo moremo naznanjati, da se naše čete nazaj bližajo sem i so že zevzéle mesto Kuty. Rusko poročilo pravi, da so oni zavzeli v Bukovini Badauc mesto. Ruske napade povsod odbijamo i v Voli-niji smo že mnogo zgüblenih poštojánk si osvojili i na jezere zgrabili Ruse, kda je on samo na stotine naše vlovio.
Francozko bojišče. Nemci so pred Verdunum zavzeli Thiaumont oklepno utrdbo i občino Fleuri. Vlovljeno je 2673 Francozov.
Na drügih bojiščah ne bilo posebne spremembe.
Dom i svet.
Nove dače. Da Vlada more na leto 360 milijon koron samo intereša plačati od četvéroga dozdajšnjega vojnoga posojila, zato navrže vekšo dačo na alkohol (vino, žganica itd.) duhanj, štemplne, dohodke, posebno pa na gotovčino. Fundacije do mogle zato vekšo dačo davati odsehmal tüdi. — Zavolo te dače se določijo cene alkohola.
2
NOVINE
1916. julius 2.
Vladne odredbe. Vlada je odrédila, da odsehmal je samo edno tjedensko sejmnje dovoljeno prve dni tjedna. — Cena Sena je 8 —10 kor. poleg vladne določbe.
Amerika-Meksika. Med četami Zdrü-ženih držav i ljüdovlade meksikanske se je zaőelo bitje. Oster odgovor predsednika meksikanskoga Caranze je po-gajanje pretrgao. Čaka se ultimat bojne napovedi, na mir je malo vüpanja. Nemci Zdrüženih držav so prostovoljno naredili en polk, naj pokažejo, da so Pripravni braniti pravice države, v šteroj živejo.
Grčko. Grčka Vlada je sprejela ultimat, to je zadnji Opomin, zadnjo zahtevo od strani entente, to je naših .-sovražnikov. Če v to ne bi privolila, tbi jo z orožjom napadnoli. Zahteve, v štere je grčka vláda privolila, so sledeče: 1. razorožiti se mora cela grčka vojska; 2. vláda nove volitve razpiše; redarski slüžabniki, ki so jnroti ententi delali, se spremenijo. Grčka Vlada je zahteve sprejela; prisiljena je na to bila; naši sovražniki so njoj z ladjami pot zaprti do živeža, gladi pa se more podali. Novi ministerski predsednik je Zaimis.
Pismo na bojišče.
Ne istina, dragi vojaki, ka če vam maticérkev ne bi predpišüvala, naj molite v nečistih sküšnjavah, bi si sami to za dužnost vzeli potom, kaj ste od toga greha spoznali. Da če je nečistost , prostovoljna tak Strahovita grehota, ka ne dapüsti niti máloga greha, nego je vsikdar smrten greh, greh takši, šteri düšo na večni ogenj vrže, če se v njem tela loči, ne istina, dragi vojaki, za toga zroka volo brez vsega drügoga opominanja te se je Ogibali i molili, naj vas ne obláda. Nečistost je strašen ogenj, šteroga v sebi nosimo i šteri se vužge, zaneti, kda niti ne z mislimo. Ravno zato ga pa trebe pogasiti. Doma kre parme što bi ogenj naložo? Pa če, ga je, de ga samo na pol gasio, koga je gospodárstvo ? De zadovolen, če samo eno ročko vode na njega vlejé, zatém pa odide misleč si, naj se zgodi, kaj se hoče? Jeli, da ne. No, pa je krma, slama, márhe vredna teliko kak düša? Düša je neskončno več vredna. More se zato neskončano vekša skrb nositi na to, naj se nečisti ogenj ne vužge v njej, nego popolnoma vgasi. Molitev mora zato tak dugo trpeti, dokeč se té ogenj ne pogasi popolnoma. Kaj pravi sv. pismo od človeka, koga so napad-nole nečiste skűšnjáve? To: „Da sem pa zvedo, ka ne morem nači zdržljiv biti,
kak če Bog1 da, sem pred Gospoda stopo i in ga proso* (Modr. S. 21.). To pravi Bog i tebi, dragi vojak, prosi, moli tak dugo, dokeč v sebi jropolnoma ne zatereš nečiste poželivost!.
Gospodarstvo
Zgojitev piščencov.
Za- gospodarje je velikoga pomena zgojitev piščenec. Z teh nam zrastejo-dobri ali* pa slabi kűri. Gospodari«*-more skrbeti, ka do se piščenci krepko raztrgali, ka do zdravi, pa ka dobijo močne kosti. Kak se to dosegne? Ple-menski rod, kokot ga kokoši morejo biti zdrave.-Plemenska kokoš more biti zevsema raavita, zato more biti starejša kak edno Ieto. Rabijo se kokoši v pa-noj moči, nej oslablene zavolo dugoga^ nesenjá. Mláde kokoši naj se párajo » starejšim kohotom, starejše pa z nikšim. Paziti moremo tüdi na to, ka se večkrat premeni krv. Valiti moremo dati Srednje velike belice^ ednake obliks. Belice, štere majo nenavadne oblike, ne devlimo valit. Da se nam zvaljjo močni piščenoi, zato denimo pod kvočko, či- je samo mogoče, črstve belice, nej starejše kak M dni pa od kokoši, štere dobro nesejo. — Pri zgojitvi piščenec je velikoga pomena edoakomerna top-leta, jako občütlivi so piščenci proti mokroči, meti morejo zadosta čistoga zraka, pa je trbe pravilno krstiti.
Piščeti, gda se zvali, ne trebe 48 vör hrane; zadosta njemi je belá-kovina, štero prinese s sebov a jajca. V prvom tjédni daj piščeti süho krmo. napriliko kašo, pšeno pa večkrat Čisto vodo, štera pa ne sme biti premrzla. Tüdi je dobro zrezano trdo kühano jajce zmešano z drobtinjom. Vzememo tri četrtine Sühih krühovih drobtin pa edno četrtmo kühanoga jajca. V drügom tjédni primešajmo k pšeni nekelko zdroblenoga pšenišnoga zrnja pa kühano krmo. V tretjem tjédni damo zdroblene kosti pa zelenjavo. Zdroblene kosti je Zatoga volo dobro polagati, ka se po tom okrepijo piščencom kosti, pa do tak lepše rasli. Zelesjave so navadno ete: odpatki šaláte, repe, krumplov, tüdi detelica je dobra, štero pa moremo malo namočiti. '
V štrtom tjédni prebavi pišče razno zrnje, štero more biti zdrebleno; jako dobro je davati tüdi zdrobleno leseno vogelje. Sledkar pa, gda že piščenci vöni na prostom hodijo, si poiščejo sami razno živalsko hrano, kak stvarce, črve itd.
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Mülí& Jožef z Garežnice, šteri je v našem kraji rodjen ; smo je junija &ga 1.1. v 3/n. bojnój bolnišnici, kak je naznano Gabor Pavel, sanitecki desetnik; — Godina Viktor z Dí Bistrice v 2/15. bolnišnici že lani aprila 10-ga i je zakopan vRumi na pokopališči; — Kelenc Ferdinand z D: Bistrice jun. 17-ga; pri poprávlali ‘strolnih jarkov se je poškalo v 500 metersko globočino, kak je naznano : stražamešter: Mujdrica Janoš. Zakopan je 18-ga na- taljanskom bojišči. Srce Jezušovo sroihij se düšam pokojnih vojakov, okrepi pa njihove domače tužno za njimi žalüvajoče. — Ranjen je: Botjak Ferenc z Kraj ne, Press Adolf z Črensovec, obetežo pa na smrt Lebar Ivan z Sr. Bistrice.
Prvi misijonar iz med vogrskih Slovencov. , Dnes, julija drügogaje v Gradci posvešen v mešnika Sobočan Ivan z Gumilic i vütro, &ga bo slüžo prvo svojo sveto mešo svojoj redovnoj cerkvi v Gradci. On. je, na keliko nam je znano, te prvi Slovenec z Vogrskoga, ki je prišo do meš-niške časti v drüžbi Misijonarov ali Lazaristov. Kda njemi: Želemo obilnost božje ljübezni na njegovo vzvišeno pozvanje, i kda se z zahvalnostjov spominjamo vseh dobrotnika v molitvah, ki sa njemi pomagali) da je svoj cil dosegno, ga prosimo Ponizno, naj, sklene za vedno v svoje molitve svoje rojake, vogrske Slovence i njihovo, časopisje pa se skrbi za rešenje njihovih düši
Na znanje. Kda so lansko leto Rusi aavzeli našo trdnjavo Przecaysl, so se Vnogi, ki so svoje vojake v tom gradi imeli, k nam obrnoli, naj je iščemo gor, so živi ali ne. Odgovorili smo na mnogo pozvedavanje, ka počakamo prle izdajo tistih listov, v šterih so vküpspisani ti vlovljen!. Celi imenik je toti še ne gotov, ali da je vendar več poročil že na svetlo danih, prosimo pozvedovalce, naj se zdaj k nam obrnejo zavolo tistih vojákov, ki so v Prze-mysli bili i so dozáaj še ne pisali. Samo od teh je guč. Rojstno leto, mesto, stariše i naslov vojaka v boji se more naznaniti.
Zahvalnost vojakov. Balažic Martin, telefonist nam piše, ka so na lepom slovenskom Primorskom iz raznih krajov se zišli pri telefonskoj slüžbi vojaki so bili kak bratje v lepoj ljübezni zdrüženi. Zdaj so je premestili. V tirolske snež-nike so je poslali, ednoga sem, drűgoga tá. Na špomin bivanja na Primorskom,
1916. julius 2.
NOVINE
3
na hválodávanje, ka jih je Bog obču-vao vse nesreče, iz svojih prihranjenih krajcarov dajo tri meše slüžiti za žive i pokojne vojake i darüjejo na podporo Marijinoga Lista in Novin šteriva sta njim na veliko veselje bila i šteriva [so vsi radi čteli sküpno 12 k. 10 fil. Darüvali so sledeči:	Balažic Martin
z Dolnje Bistrice 2 k., Mesarič Jakob z Jürjovčeka, Posel Janoš z Dravskoga Srdišča, Vukovič Matjaš z Gornjih Mihalovec, Držanič Mihal z Strelec, Višnič Vinc z Podbresta, Zemljak Rudolf z Gradca, vsaki 1 k.; Berden Štefan z Bogojine, Filipič Matjaš z Predga, Novak Mihal z Bezine, Rajner Dragutin z Zagreba, Rop Pavel z De-kanovec, vsaki 50 fil., Skrobar Mihal z Ciganjščeka, Černela Ivan z Bogojine, Vincek Forjan z Palinovec vsaki 40 fil., Rušnjak Mikloš z Trnovec i Švabel Marko z Čakovec, vsaki 20 fil. Prosijo pa vse domače posebno dečico naj moli Boga za nje, ka hitrej prido v drago domačijo nazaj.
Pozdrav pošilajo: Vöri Ivan z Male Polane i Zadravec Štefan od Lipe, svojim dühovnim pastírom, vsem svojim domačim, vrstnikom i vrstnicam pa je Ponizno prosila za sv. obhajilo, ka ta znala vse mirno zatrpeti i se nazaj vrnoti v to lepo slovensko krajino; srce jih va pa nezmerno boli za oropanje türniške cerkve, za tak strašno razžalitev Jezušovo, ki je teliko dűšic, njidva tüdi potolážo v tom bojnom časi; — Zadravec Mihal pešak 48. pp. i Kohek Mihal 71. pp. ranjenca celoj Slovenskoj krajini i milo žalüjeta z tužnimi stariš!, dečicov, bratami i sestram!, ki za svojimi vojaki so teliko sűz predjáli.
Zgoro je Pojor Mikloš, delavec z Dugevési v Baltavari na Stáli. Eden delavec je šibico gorečo lűčo ta v Stáli, od štere se je slame vužgala i cela hramba. Ki so v Stáli bili, so vujšli, Pojor pa, da je gor na štalaj spao i dugo iskao torbo svojo, se ne mogo rešiti.
Horvacki jezik, kak zasebni pred-met so vpelali v Velikoj kaniži na viš-joj trgovinskoj šoli zavolo bližine Horvackoga, kam trgovci Kanižki žalüjejo. Zatoga zroka volo bi dobro bilo vpelali na štajarskoj meji tüdi včenje slovenskoga jezika kak v Soboti i v Lendavi pa v Monostri.
Nedovedno i genljivo sta se sre-čala Slovenca: Markoja Martin desetnik z Črensovec i Buzettg Štefan desetnik z Bakovec. Oba so odravnali od polkov, v šterih večinoma slüžijo naši Slovenci i so jihva poslali k 3. domobranskomi pešpolki med trde Vogre i kalavine. Prvi je vdeljen k pionirom, drügi pa k metalcom bomb. Nesta se poznala
predtem i ne znala eden za ovoga. Tužno je bilo za. njidva, da sta med samimi tüjinci bila, svoje materne reči nikdar ne čűla i čeravno sta dobila z domi pismo, nesta mogla odkrili drügomi v njem nájdeno žalost ali radost, da je njidva doma nieden pajdaš ne Poznao, pajdašov dom je pa opet njidva . ne zanimao. Na risalsko nedelo se je zgodilo, ka je Buzetty šo v eden ložic, da bi tam nemoteno Boga molo. Doma je toga časa že dvakrat bilo na božjoj poti pri Mariji Bistrički pa ga je vsele poslühnola, zdaj tüdi ide z tem namenom v ložič bližanji, da bi sé tam tretja sproso veliko milost od Bistriéke D. Marije: srečno vrnitev domo. Kda v log pride, ovara tam ednoga vojaka, šteri iz knige Boga moli. Kda k njemi stopi, té knjige zapre. Da je ne znao i niti ne sluto, ka bi med debrecenskimi Madjari Slovenec mogo še biti, si razgovarjata madjarski. Pravi zato Buzetty vojaki, naj li dale moli, on je tüdi zatogavolo sem prišo. Tü ga nišče ne de moto. Domači kraj, v šterov žive, je čist katoličanski, tű pa zdaj j edini katoličanec more biti med samimi kalavin, ki drügo ne vejo, kak strašno preklinjati. Na to odgovori te nagovorjen vojak, ka je i on z takšega kraja iz Zalavske županije pa sem odredjen med same kolovine. Iz šteroga mesta, ali vesi? pita Buzetty. Odgovori: z Črensovec. Te si ti Slovenec kak jaz ? — zakrikne veselo Buzetty. Vroke si segneta i srčno milo pozdravita v lepom maternom jeziki i kda se poslovita, podari Markoja Buzettyja z ednov številkov „Novin*. Lepšega darü od teh ne bi mogo dobiti, tak so njemi do srca segnole i si jez je včasi tüdi naročo. Poroča nam to Buzetty. K tomi poročilo se zaistino moremo iz srca razveseliti i dobromi Bogi, Bl. Dev. Mariji zahvaliti, ka med samimi jezerimi krivo verci dva Slovenca tak lepo spunjavata verska dužnosti. Vnogim sta tidva molečiva Slovenstva vojaka v zgléd kak se more slaba to-varšija otresti, zavolo Boga. Živih Pobožni slovenski vojaki.
Nepodpisana pisma ne pošilajte nikam. Drvarič Ivan, desetnik v 20. dpp. se toži, ka mnogo nepodpisanih pisem dobi na bojišče. Prosi svoje ča-stilce, naj podpišejo svoje ime, ka de se znao zahvaliti za skazano mu lübezen.
Rimsko procesijo so držale dekle v Bratoncih na pokopališči za pokojne. To je ne bila samo zvünešnja para-dija, nego istinska pobožnost. 66 v belo oblečenih dekel je melo tüdi bele düše. Vse so pri sv. meši k sebi vzete presvéto telo Jezušovo.
Obsojeni maloletni. Jerebic Ferenc i Kolenko Štefan iz Žižkov, slüžbenika na D. Bistrici, sta zavolo nočne tepešije i zadevanja z kamenjom obsojeni va na edno. mesečno vozo. Že predtem sta bila za povedanoga zroka volo obtoženiva, ali sodnije njima je odpűstim za volo maloletnosti. Zdaj pri drügoj krivdi sta obredila.
Novi mestni župan v Soboti je postao po ednoglasnom zbiranji Antauer Jožef.
Velika nesreča. Na poli Sótony občine je velika nevihta bila, šteroj so delavci vujti šteli. Troje dece ednoga kmeta je gromski strel med begom za-deo i vse tri moro. Nesrečno stariše v celoj okolici pomilüjejo.
Dragša bo eksekucija. Vlada je odrédila, ka eksekutorji više dozdaj določeno plače dobijo od onoga, pri kem je eksekucija, 4 kor. nalogo na den i 30 fil. od kilometra za vožnjo, če se vozijo.
Crnogorski minister morilec. Prejšnji črnogorski vojni minister je v drüžbi svojiva dva brata vmoro nekoga austrij-skoga častnika; morilci so pobegnoli. Razpisali so na nje nagrado 50.000 K.
Zosmleala je z dugim nožom na Kapci edna ženska drügo i svojega lastnoga moša zato, ka jihva je našla v nečistovanji. Najvekša sramota v tom deli je to, ka zakono-lomna žena tüdi ma doma moža. Zosmicana ženska je teško ranjene.
Na podporo Marijinoga Lista I Novin so darüvali: Slovenci z D. Lendave 33 K. 20 fi. Darovnik! so sledeči: Jaklin Andráša žena, Božašica, Spinglar Štefana žena, Jaklin Štefana žena, Komar Martina žena, Žižek Bara, Horvat Štefan, Solar Štefana žena, Horvat Matjaša žena, Mnjdriea Janoša žena, Zadrávec Pavla žena po 1 k., Levašička 4 k., Kovačov Joško 2 k., Prša Marka žena, Balažek Ivana žena, stári Kocet, Kocet Petra žena, Lovenjakova žena, Vukova Ana, Zver Verona, Tratnjek Štefan, Husti Sandora žena, Levačič Maričika, Lebar Martina žena, Sobočan Štefana žena, Hozijan Jožefa dovica, Žerdin Ivan, Žerdin Štefana žena, Zorko Andráša žena, Feldmanova gospa, Jaklin Ivana žena, Lebar Štefan po 40 fil., Činč Ančika, Bernadijova žena, Lončova Verona, Kocetova Bara, Kopinja Janosa žena, Prša Jožefa žena, Ropoša Florjana žena, Kolar Andráša žena, od Sv. Mikloša po 60 fil., Poredošova žena, 80 fil., Dominko va Bara, Kelenc Marko, Küha ro va Ána, Horvat Mihala žena, Špilak Janoš, Stihee Ferenc po 50 fil., Cigan Jelena, Jaklinova Treza, Jaklinica, Vitez Jožefa žena, Hozjan Ivana žena po 20 fil. — Šerüga Jožef od Sv. Sebeštjana 1 K 20 fil., Jerjék Roža 1 K 80 fil., od Lipe: Zadravec Ana 2 K 44 fil., Graj Štefan pešak 48. pp. 1 K, Ceh Bara z Nedelice 4 K, Gorza Ignac do-mobranee 18. dpp, 2 K, Balažic Martin, desetnik 48. pp. Horvat Ivan z Žižkov 3 K. —■ Bog plati! (Dale.)
4
NOVINE
1916. julius 2.
Slovo vzeme: od lepe gradske fare do-Jičke Krajine, matere, sestér i vseh mladen-, tov, pa je prosi, naj se k BL D- Mariji molijo zü njega i za bláženi mir Fartek Ferenc x Doličov poddesetnik 18 dpp.
Za dobro i lepo se moremo vsi potrli ditL Po toj poti bi vsaki čtevee meo .priliko, -ka med svojimi poznan« na lepe, vz.vi-sene, tolailivc, .pobožne misli obüdi ne ednoga nebriinoga človeka. Na mesto toga, ka bi k krstiti!, godi, k zdavnaji i ob grügih pri-likab, nikaj vredne, nečemerne reči darüvali, pripravnejše bi büo dr. čtevci, ši bi si za darüvanje takše reči zvloliü, štere v lepoj, umetnoj i radost naprüvljajoèoj obliki nas spominajo i na blagoslova naše vere i tak t podarüvanom obüdijo na prijeten način verske misli. Takši priprávni dari bi bili: amuletti, verižice i križeci na šinjek, čisla, stolne vöre z križom i drügo zlato pa srebrno blago, šteroga sijajno zaloga najdemo pri H. Suttneri v Ljubljani št. 945. v krasnom ceniki krščanske prodajalnice. Prosite ga brežplüčno i poštnine prosto ga dobite.
Svétki živlenje rojstni den, god, krs-titje, Anna, zaročitev, gostüvanje, dela jubilej, srbrno i zlato zdavanje nadale svétki leta: novo leto, vüzem, risali, božič človeka na to podignejo, naj svoje domače, prijátle, poznan-če lepo podari. Pri zbiranji dárov na to pazimo, da bode dar pripravea ob darüvanomi stalno radost, darovniki pa poštenjé spraviti. Pri takših prilikah ne kűpüjmo zato malov-redne reči v kakčih bazarah, nego naročimo svoja darila v starodavnoj glasovitoj Suttner H. tvrdki v Ljubljani št. 945, V krasnom ceniki, šterega tvrdka na zahtevo vsakomi pošle, brezplačno i franko krasne reči najdemo po ceni, zlatnino i srebrnino, šker za jesti, stolne naprave,, vüre, lančeki, lepotičje, križece, rož-novence, privešnice z svetimi podobami, amulette, vüre na postojali z križom i spo-dobna darila, štera so najpri pravnejèa za imenüvano prilike.
Bolečine, štero nam küreče oči delajo i štera nas pri vsakuj stopaj! mantrá, se lehko režim o, če odpravimo boleče küreče oko, ali ne z nožom, ar bi si tak znali krv zastiupiti. Küreče oči se dájo hitro i gotovo Odpraviti po Feilerovom flajštri proti kürečim okam, šteroga cene je samo edna korona ; toplo ga preporača vnogo jezér pismonoscov, redarov i turistov. — Glávobol migran nas ne mantrá več, če rabimo Fellerovo migran-šibico, štera bolezen vtiša, blati! i jako dober Uspeh ma, samo 1 kor stale. Za oči pre.pora-čamo pri trepetánji pogleda i bolečinah vži-galino odpravlajoèi i bol vtišajočo vodo za oči, štere edna kantica košta 1 kor. Prava se samo pri Belic\ V. Eugeni lekarniki dobi, Stubica, Centrdle 146. (Zagr. žup.)
Pošta.
Dobreo Imrija žena. Bodonci. Nikši glas je ne prišo od moža, pa zdaj niti ne more proti zavolo srditih ruskih bojov. Da znaš, ka je tam, bodi mirna i moli za njega. — Kološšici pa povej, naj mi naznani, kde i kda je mož rojen pa v šterom regementi je slüžo, ka te mrtelnost dobi. Bojna posta za ezvitke če 35 dek se je nadale stavila na 12
19 19/11. 25 30 31 52 57 67 111 128 130 137 142 160 251 254 313 501 i 506-to število; — sa aaeebne Zavitke (pake) se je pa nadale stavila na: 17 23 29 94 105 116 116/11. 116/ÖI. 164 166 171 179 182 208 209 213 214 i 350.to število. Marija Kós. Skáhovói. Penezi so prišli. Harcan Jula. Schöp-fendorf. Bog plati na podpore Sina bomo še iskali, H. M. Krašči. To morete visami vašega gospodü prositi. Vsaki mesec ne do mogoči, da je vaša fara velika, oni so pa sami in be-težasti. Včasi pa zato privozo, če te jih pro-.sili. V Mariji nora Listi najdete vsele navuke, štere si lehko prečteto, kda ne moriti posebna navukov dobiti. Najprimernejše i lepše je z g. pleb. dovolenjom se v cerkvi ali pa v šoli ziti i tam prečteti navuk i zmoliti ništerne molitve. Tak delajo i pri Sv. Šebeščani. — Poslani ve pesmici poznamo iz knjige .Bog med nami8. Veseli na vaša oblüba. Bokán Ferenc. G. Slaveči. Peneze sem dobo. Bog plati. Edno številko zdaj stavim, da je polleta preteklo. Edsidt Štefan. Gederovci. Dobo sem peneze od travo, t Sveta Drüžine naj plača vsem trüde.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, téčne in Šejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, greüadina, maline, mui-katelka, mej*, pomeranče strášnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mralo pozimi pa vroče.bar mesto ruma. Snovi z natenčnim na vodilom stanejo K. 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deleiev se Soda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijače v okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili pa delavsko] zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju“ Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil.,, šteri se lehko pošlejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah.
VSESTRANSKA
je rába, nedosegliv je hiter i dober Uspeh, i kak
Vsakdanešnji Krüh.
nam slüžijo dragocena sredstva domáča po več kak 100.000 zahvalnah pismih i po vnogih vra-čitelah priporočena: Fellerov Elsa-fluid.j Feilerove prebavo vred postáviajoče rebarbarske
; Elsa-pilule.
Preporačamo zato i našim čtevcom, naj oboje zmerom doma majo, ar ,,ElsaLfluid“ i „Elsa-pilule“ sküpno na-domesti jo doinačo lekarno, štera je že vnogo jezérkrat pomagala i dobra bila.
Od prehlajenja, prepiha, mokroga stanüvanja, slaboga vremena, predelanja nastále vse bolezni, šinjeka i prsibol, hrbta bol, influenzo, trganje, protin, ešče ostarelé betege, smicanje, rezanje odrevene-lost, glavo, sinjeka, vüho i zobobol, oslablenost nemirovnost nadale mozolje, ranjenjé, vraženje nesneaost i vnoge drüge betege, kak kašel, gutobol, zamuknjenost, našec, nervozne vročinske betege vráči Fellerov „Elsa-fluid", šteri vsikdar bol vtiša' ozdrávi, dobro dene, krepi ,i junači.
12 malih, ali 6 dupliških ali 2 specíalniva glažka franko 6 koron, 24 malih, ali 12 dupliških ali 4 specialne kantic franko 10 kor. 60 fil.,
48 malih, ali 24 dupliških, ali 8 specialnih kantic franko 20 koron.
Feilerove „Elsa-pilule“ pomagajo, vračijo, želodec kre-pije pri pomotah, prebave, krči, netéénosti, métanici, nadüvánji, medlenji, riganji, napnjenosti, pečelini v obisti, rnižnji, zaprtim, zlatoj žili. Ték povékšajo, želodec ok-repijo, stolec olejsajo, celi prebavni stroj v red správijo i tak krv čistijo. „Elsa“ pilule na ráhi ali gotovo gonijo, i zato so pred tista sredstva, štera piemočno i prehitro tirajo i telo pa želodec oslabijo.
Proti tüčavi je celo ne-škodlivo sredstvo. — 6 škatlic franko 4 koron 40 fil., 12 škatlic franko samo 8 kor. 40 fil.
Razpošilanje na predpláöo ali po povzélji. Dobro je peneze naprej poslati po poštnoj nakaznici, najgi fil, povzétja ne bo trebelo platiti.
Ne dajmo se zapelati po hvóii ponarejanj, eliktirov, rakij, balzamov itd., nego ostanimo pri dobrom, právom „Elsa-fluidi“ i „Elsa-pilulah.“ Vnogi so sprevidili, ki so drüga sredstva rabiti, da bi bole bilo, če to ne bi včinoli. Cloveče telo je ne za to, da bi se po takših poskušnjak pokvárilo. Naj vsaki pri dobrih štirih ,Elsa-preparatah" ostáne, štere zdravniki preporačajo i so vredni naročile naših čitatelov.
Naročile se točno naj našlavljajo na FELLER V. EUGEN lekarnika, STUBICA, Centrále 146. (Zagr. žup.) — Mnogo odlikovánja, zlate medalje itd. — Več
kak 100.000 zahvalni.
Vnogo poštnine si lehko prihranimo če vse, kaj potrebüjemo, z ednoga mesta naročimo. Lekarna Feller V. Eugena se najbole preporača
Ngjmnfltofji ae Egykázni egyei K önyvnyonida körforgó gyorssajtóján Szombatheljen.