Poročilo o delu občinske organizacije SZDL Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1987-1989
V programske usmeritve izpred dveh let smo zapisali, da bo osrednja aktivnost socialistične zveze namenjena predvsem utrjeva-nju mobilizacijske, frontne in usklajevalne vloge pri naporih, ki jih zahteva dolgoročna usmeritev gospodarske stabilizacije ter družbe-nega in gospodarskega razvoja in utrjevanja socialističnega samou-pravnega sistema. Vso pozornost pa bo socialistična zveza name-njala tudi delovanju delegatskega sistema in uresničevanju ustavne vloge KS, kakor tudi uveljavljanju frontnosti znotraj organizacije.
Koliko smo se tem usmeritvam približali v svojem delu, bodo ocenili aktivisti socialistične zveze, vendar pa že sedaj lahko rečemo, da je življenje velikokrat utiralo svojo pot, mimo naših prizadevanj in hotenj. V mislih imamo padec življenjskega standarda večine Ijudi, slabšanje pogojev gospodarjenja zaradi naraščajoče inflacije tako v materialni sferi kakor tudi v družbenih dejavnostih, slabšanje mednacionalnih odnosov, na kar smo še posebno občutljivi v naši občini z visokim deležem zaposlenih delavcev iz drugih republik in avtonomnih pokrajin, kakor tudi občanov neslovencev.
Samoupravljanje kot koncept družbenih odnosov se je po mnenju nekaterih odrivalo na obrobje, vse večjo veljavo je dobivala država, drugi pa so menili, da si je koncept samoupravljanja utrl drugačno pot, racionalnejšo in bližjo življenju.
V   takih  razmerah  je  sociali-stična zveza,  kakršno  poznamo dolga desetletja, morala iti vase, kakor tudi druge družbenopoli-tične organizacije in pogumnejše stopiti na pot organizacijske in vsebinske prenove,  v kateri bo treba dogovoriti, ali bo postala enakopravna organizacija z dru-gimi, po domače rečeno stranka z vsemi značilnostmi ali pa pre-novljena, sodobnejša in učinkovi-tejša množična organizacija delov-nih ljudi in občanov ter njihovih socialističnih sil.
Poslovili smo se od ilu/.ij, da so se vsi ljudje pripravljeni politično udejstvovati, Še posebno v razme-rah v katerih lahko zelo malo vpli-vajo na tok družbenih dogajanj. Zatorej smo opustiJi delo v večini preveč okostenelo postavljenih svetov in koordinacijskih odborov in se naslonili na zainteresirane in strokovno podkovane občane, ki so pripravljali in se udeleževali različnih tematsko pripravljenih sekcij in problemskih konferenc. S tako pripravljenimi sestanki je socialistična zveza oblikovala pro-stor različno mislečih, omogočala jasnejšo artikulacijo različnih inte-resov in sintetizirala skupna sta-lišča in pobude, ki jih je usmerjala na mestOj kjer se lahko družbeni problemi razrešujejo, to je v skupščinske klopi. Tako je skupščina obravnavala stališča v zvezi z obiski v krajevnih skup-nostih, ekološka vprašanja (voda, gozdovi ipd.). Na mestno raven pa smo postavili probleme organiza-cije Rdečega križa, ki smo ga kljub uveljavljenemu mednarodnemu statusu potisnili na nivo dobre vo-lje, kar se tiče razreševanja pogo-jev dela. Oceniti velja, da so se delovne skupine, ki jih je ustano-vila socialistična zveza za posa-mezna področja, izkazale kot do-bra metoda dela, še posebej pa to velja za sekcijske razprave, ki so bile interesno in strokovno ter problemsko zaokrožene celote.
Res pa je, da naše pobude niso vselej obrodile sadov znotraj me-sta, kot napr. permanentne zah-teve po analizi komunalnega si-stema, saj se bo študija delala do leta 1990, čeprav bi jo potrebovali že danes ob koncipiranju novih statutov občin in mesta.
V  tem obdobju je bilo, poleg uveljavljenih  sekcijskih razprav, najbolj aktivno predsedstvo ob-činske konference SZDL. To je pripravljalo stališča za družbeno-politični zbor skupščine občine, reči pa je treba, da so frontni deli socialistične zveze na predsedstvu zastopali svoje interese in soobli-kovali stališča do vseh pomemb-nejših   dokumentov,   ki   jih   je obravnavala skupščina občine in mesta Ljubljana. Ne smemo spre-gledati, da je v tem času občina vse bolj zgubljala značilnosti komune, kakršno lahko ima občina izven Ljubljane, saj se večina proble-mov, ki tarejo občane, razrešujejo na mestnem, nekateri celo na re-publiškem nivoju, pa naj gre za področja   infrastrukture,   kakor tudi za področja družbenih dejav-nosti.
S sprejeto ustavo se bo vpliv odločanja v občini še bolj zmanj-Sal, saj se vitalna področja, kot je planiranje, komunala in prostor prenašajo izvirno na mestno ra-ven, zato bo morala tudi naša poli-
tika biti bolj osredotočena na mestno raven, kot je bila doslej. Najbrž se zdi bogokletna misel, vendar občine bodo v mestu Ljub-ljana vse bolj posiajale ekspoziture mestne in republiške uprave, me-sto pa bo vse bolj dobivalo značil-nosti prave občine.
Torej, struktura odločanja o vi-talnih interesih občanov se je pre-našala na višje ravni, tako da je krajevna skupnost, za katero smo trdili, da je temeljna celica, v ka-teri se razrešujejo problemi življe-nja ljudi, ostajala vse bolj na obrobju družbenega odločanja. Koncepta financiranja krajevnih skupnosti nismo dorekli, žal smo ji v novi ustavi odredili kot te-meljni vir financiranja občinski proračun. Kako pa je z njim, pa tudi vemo. Vsako leto je tanjši, z njim lahko uporabniki prora-čuna, tudi krajevne skupnosti, po-krivajo zgolj osebne dohodke za-poslenih in minimalne materialne stroške. Sredstev za vsebinsko prenovo dela ni, za drugo leto napovedujejo, da bo še slabše glede na krčenje sredstev za splošno porabo. Kako bomo v ta-kih razmerah prenovili lokalno sa-moupravo in delo političnih in sa-moupravnih subjektov, pa najbrž ve le malokdo.
Vendar pa, kot organizaciji nam neuspehi pa tudi včasih nerazume-vanje drugih niso vzeli vsega de-lovnega elana s katerim smo želeli stvari premakniti na bolje, ampak smo še pogumneje odpirali pro-bleme, kazali nanje s prstom pa tudi na tiste, ki bi jih morali učin-kovitejše razreševati. Velikokrat je bilo slišati, spet ta SZDL, spet bi nekaj razpravljala, vse to pa nima smisla, ker se nič ne da spre-meniti.
V   nadaljevanju želimo predv-sem  spomniti  na  nekatere  raz-prave,  kajti v poročilu zaobjeti vse, je odvečno delo, še posebej, ker je naše delo bilo odprto in objavljeno na straneh Naše skup-nosti, bodisi kot povabilo ali kot sprejeta   stališča   določenih   raz-prav.
# Družbenoekonomski odnosi
V  razpravah o poročilu o peri-odičnih obračunih gospodarjenja organizacij združenega dela v naši občini, ki jih je pripravljal izvršni svet za skupščinske obravnave, je vse bolj prihajalo na dan spozna-nje, da tržna naravnanost in pa politika   nevmešavanja   »države« v gospodarjenje ne pomeni sedeti križem rok v smislu, kar bo pa bo. Družbeni interes je prav go-lovo v razvoju gospodarstva in njegovem prestrukturiranju, pri-lagajanju   novim  zahtevam  časa v smislu produktivnega, inovativ-nega in na trgu ovrednotenega dela.
Brez ambicije, da bi politika posegala v sfero gospodarjenja pa je socialistična zveza vendarle že-lela na sekcijski razpravi o pre-strukturiranju          gospodarstva
spodbuditi razmišljanje poslovod-nih delavcev o poteh prestruktu-riranja našega gospodarstva. Raz-pravljalci so si bili enotni, da čez noč tega ni moč realizirati in da je to težko in dolgotrajno strokovno delo, vendar pa so izrazili željo po večji politični oziroma vsesplošni družbeni podpori ob uresničeva-
nju novih idej. Nujno tudi je, da organizacije združenega dela imajo srednjeročne in dolgoročne plane razvoja kot predpogoj za večjo stabilnost sistema. V pro-cesu prestrukturiranja gospodar-stva pa je zelo pomemben ekolo-ški moment, in zato je treba vključevati v naša prizadevanja prestrukturiranja tudi ekološka dogninja razvitega sveta. H ka-drovskemu potencialu je treba bolj strokovno pristopiti in dobre kadre tudi ustrezno ovrednotiti, kakor tudi materialno motivirati. Z uvedbo obveznic oziroma nji-hovih prekvalifikacij v delnice bomo morali zmanjševati delež družbenega kapitaia na račun pri-vatnega. Skrajšati pa je treba tudi postopek za registracijo novih po-djetij, kar zahteva spremembo določene zakonodaje. Tako o pre-strukturiranju gospodarstveniki, kot socialistična zveza pa moramo njihove inovativne predloge agre-sivnejše prenašati v skupščinske klopi, znotraj organizacij združe-nega dela preko frontnih organi-zacij Zveze komunistov, Zveze sindikatov Slovenije, Zveze soci-alistične mladine podpreti inova-tivne projekte v smeri odpiranja razvoja.
Globalizacija tržne naravnano-sti pa bo še bolj kot danes zao-strila socialne probleme. Na vseh nivojih je dozorelo spoznanje o pristopu k izdelavi socialmh programov, ki bodo sestavni deli razvojnih načrtov občine, mesta, pa tudi republike. Socialisiična zveza je s pomočjo delovne sku-pine pripravila smernice za izde-lavo socialnega programa, ki bodo v teh dneh predmet razprave v or-ganih občinskih družbenopolitič-nih organizacij, predsedstva OK SZDL, kasneje pa tudi skupščine občine. # Drobno gospodarstvo
O pomenu drobnega gospodar-stva smo izgubili vse preveč besed in za njegov razmah vse premalo naredili. Opravičil na raznih raz-pravah je bilo veliko, od tega, da je problem v ideoloških barierah, v sistemski zakonodaji ipd. Naša skupna usmeritev je, da je dovo-ljeno vse, kar ni izrecno prepove-dano. Dejstvo je, da na občinski ravni ni veliko instrumentov za razmah drobnega gospodarstva, lahko pa delujemo tako, da poiš-čemo potrebne primerne pro-store, ki spadajo v družbeno pre-moženje in jih pod ugodnimi po-
goji oddamo interesentom in da v okviru obrtnega združenja, pa tudi občinskega izvršnega sveta lahko več naredimo na področju seznanjanja ljudi z novimi pred-pisi, ter da naj občinski komite za družbene prihodke prouči po-budo po ustanovitvi ene uprave za družbene prihodke v mestu Lju"> ljana.
Kmetijstvo kot gospodarska panoga je bilo v naši občini, pa ne le tu, dolgo časa zanemarjeno. Marsikdo bo zamahnil z roko in rekel, saj nimamo velikih kmetov v občinl, ali pa kakšno kmetijstvo v delavski občini. Treba je vedeti, da je večina kmetov, ki deluje v okviru Kmetijske zadruge Ljubljana, kakor  tudi oskrbuje
ljubljansko tržnico s kmetijskimi pridelki in oddajo mleka.
Reči je treba, da so se kmetje radi odzivali sekcijskim razpra-vam o položaju kmetijstva in nje-govi strategiji in soustvarjali poli-tiko razreševanja nakopičenih problemov na tem področju. Oce-nili so, da je sekcijski pristop k ra-zreševanju pereče problematike v kmetijstvu ena od uspešnih oblik dela politične organizacije, saj je bila vrsta nalog s predhod-nih razprav uspešno rešenih. Na kratki rok pa ostajajo nerešljivi problemi sistemske narave, kot je kreditiranje, cenovno nesoraz-merje, dedovanje kmetij, socialna varnost, položaj kmečke žene ipd. Vendar pa mora socialistična zveza skupaj s kmeti sooblikovati tako politiko, da bo zadružništvo imelo večjo veljavo kot do sedaj, da se jasneje opredeli zadružna lastnina in da so kmetje dcjanski upravljalci svojih organizacij, za-drug. # Varstvo okolja
Da je naša občina ena najbolj onesnaženih, ne le v Ljubljani,
ampak tudi v republiškem me-rilu, je stara ugotovitev. Ljudje v bližini Toplarne so dvignili roke nad sanacijo te največje moščan-ske in ljubljanske onesnaževalke. Na sekcijski razpravi o stanju gozdov v občini je bila ena temelj-nih ugotovitev, da je glavni krivec za propadanje gozdov nerešena tehnologija emisije Toplarne. To-plarna ni in ne more biti zgolj moščanski problem, zato bo tudi socialistična zveza v bodoče mo-rala svoje politično angažiranje usmeriti v mobilizacijo vseh de-javnikov, kot pritisk na mesto in republiko, da se zgrešena politika na tem področju (gradnja strnje-nih naselij ob Toplarni, škodljive posledice za ljudi, ki živijo na tem področju ipd.), spremeni v aktiv-nost, ki mora imeti prioriteto pred vseflii - v sanacijo Termo-elektrarne - Toplarne. Ljudem, ki žive na tem teritoriju, je dovolj besedičenja o tem, kako ni sred-stev, dejstvo je, da bi morali iskati rešitve v dodatnem dinarju vseh tistih, ki od Toplarne pridobivajo tako toplotno kot električno ener-gijo. Uporabnik, ne glede na to, kje stanuje, je soodgovoren za zdravje tistih, ki živijo v nepo-sredni bližini onesnaževalca.
Razprava o gozdovih pa se ni dotaknila le znanih škodljivih vplivov TE-TO na življenje goz-dov, ampak je ugotovila neu-strezno oziroma pomanjkljivo po-vezanost med urbanizacijo, razvo-
jem gospodarstva, infrastrukturo, melioracijami in razvojem ozi-roma bogatenjem gozdov. Pre-malo je medsebojnega sodelova-nja raznih strokovnjakov na ob-činski, mestni pa tudi republiški ravni in lastniki gozdov, še pose-bej pa upravljalci. Dogovorili so se, da bodo pristojni organi opre-delili prioritetne naloge v funkciji ohranjanja in zdravljenja močno prizadetih gozdov.
Alarmantne so tudi ugotovitve, da je 40% vode, ki jo pijejo naši občani, neustrezne. Vzrokov je več, največkrat so to slaba zajetja ali pa nestrokovno upravljanje vo-dovoda. Usmeritev je v tem, da v svojem angažiranju podpremo takšno politiko, ki zajema zdravo vodo na obrobju mesta izven cen-tralnega vodovodnega sistema. Ob tem niso zaman opozorila v zvezi z ustreznimi deponijami za strupene odpadke, katerih ne-nadzorovano odlaganje onesna-žuje podtalnico.
# Politični sistem in vloga SZDL v njem
Obdobje, ki ga ocenjujemo, je bilo zaznamovano z demokratič-nimi procesi, ki so se izkazovali v celotnem družbenem življenju, kakor tudi v temeljitosti javnih razprav o ustavnih amandmajih, pa tudi v volilnih postopkih za nosilce najodgovornejših funkcij. Ljudje so nas vrsto let opozarjali, da želijo neposredno voliti, zato
so iskanja rešitev v okviru ve-ljavne zakonodaje ob izvolitvi predsednika Predsedstva SR Slo-venije in člana Predsedstva SR Slovenije obrodila sad v nepo-srednem izjasnjevanju o kandida-tih za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Lahko rečemo, da so aktivisti na terenu, pa tudi v organizacijah združenega dela opravili veliko delo, ko so izpeljali vse zapletene kandidacijske po-stopke, kakor tudi »volitve« in omogočili, da so ljudje izbrali ti-stega kandidata, ki se jim je zdel najprimernejši.
Dvoletno obdobje je bilo zazna-movano tudi po javtiih razpravah o ustavnih amandmajih k ustavi SFRJ   in   ustavi   SR   Slovenije.
Ugotoviti velja, da je sprejeto be-sedilo amandmajev k ustavi SR Slovenije v večji meri upoštevalo zahteve, pobude in stališča iz jav-nih razprav. Toda, bilo bi pa slabo, če ne bi videli, da se v no-vem ustavnem besedilu skriva ve-liko pasti, znotraj katerih se ustava po volji ljudstva lahko zelo hitro spremeni v ustavo po meri države. Razmejitev pristojnosti med republiko, mestom in občino ni jasna, zelo nas bo še bolela glava, ko bomo iskali rešitve na vprašanja, v kakšni občini in me-stu bomo živeli in kako bomo lahko vplivali na tok življenja v npr. KS Vevče - Zgornji Kašelj preko mestne skupščine, ko bo
problem v trgovini, pločniku ali prostoru?
Prostor, ekologija, komunala, ceste, PTT, energetika in planira-nje so glavne iztočnice vsakolet-nih razgovorov z aktivisti v kra-jevnih skupnostih. Nekaj zadev smo lahko uredili v občini sami, kako bomo to urejali jutri v ok-viru mesta, kjer bo nastopalo čez sto krajevnih skupnosti, vsaka s svojimi problemi, pa seveda ni tako preprosto. In tu vidimo še kako pomembno vlogo sociali-stične zveze kot tistega prostora, v katerem se bodo interesi artiku-lirali, se prevrednotili in integri-rano nastopili v mestnem pro-storu.
Po sprejetih ustavnih amand-majih SZDL nima več v zakupu kadrovsko politiko in kadrovskih postopkov za volitve 1990. Res je, da bo šele volilni zakon natanč-neje določal funkcijo socialistične zveze v zvezi s kandidacijskimi postopki za družbenopolitični zbor, toda stara praksa temeljnih kandidacijskih konferenc se bo umaknila novi. Kakšna bo videti, je stvar tudi nas aktivistov sociali-stične zveze, da bomo na zborih volilcev znali predstavljati svoje kandidate, poiskati prave kandi-date, ki živijo s prostorom in s ča-som, ki jim je mar, kaj se dogaja v družbenem življenju in ki želijo aktivno poseči vanj.
Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Moste-Polje