POKLICNA ŠOLA
Spremembe v izobraževanju na področju strojništva
V obdobju od 1988 do 90 so raziskovalci Pedagoškega in-štituta pri Univerzi v Ljubljani izvajali raziskavo Racionalna evalvacija programov srednje-ga izobraževanja in na osnovi le-te je nastal predlog spre-memb učnih načrtov, ki naj bi v novi preobliki deloma zaži-veli že jeseni in ki pomenijo tudi spremembo šolske mreže.
V   programu strojništva se kot predlog prehodnega mode-la predlaga programska ločitev poklicnega in tehniškega izo-braževanja. Sedaj se namreč kažejo potrebe na eni strani po široki splošni izobrazbi, ki bo dovolj trden temelj za prilaga-janje in osvajaiye novih tehno-logij, na drugi strani pa so zelo potrebna temeijna strokovna znanja v usmeritvi. Slediti je potrebno dvema cijjema:
•  pridobiti strokovno zna-rye in se usposobiti za delo v poklicu, ter
•  pridobiti splošno znanje za nada]jevaiye študija na uni-verzi, za raziskovalno inovacjj-sko delo itd.
To pa pomeni nujno ločitev v naslednje programe:
•  2-letni programza utence, ki niso zaključili OŠ in se jim po končanem šolanju prizna tretja stoprya zahtevnosti,
•  3-letni program - poklic-ne šole za učence, ki so uspeš-no zakjjučili OŠ in se ob vpisu odločijo   za   industrijske   ali obrtno-storitvene poklice.
Program se zaključuje z zak-Ijučnim izpitom.
• 4-letni program - tehni-ške šole, ki se v 2. oz. 3. letniku loč;jo  po  izbirnih  vsebinah.
Učenci, ki se odločijo za vklju-čitev v delo, zaključujejo sred-rye šolanje z zaključnim izpi-tom, učenci, ki se usmerjajo v nadaljnje izobraževanje, opravljajo ob zaključku pro-grama maturo.
Tako je v tehniških šolah po-udarek na splošnih znai\jih (70-55%), v poklicih so v ospredju strokovna znar\ja (65-50%).
Pri prehodnem modelu ima-jo odločujočo vlogo obstoječi sistemi dosedaryega šolstva in stoprja razvoja gospodarstva v Sloveniii.
Kovinarska šola v Ivančni Gorici je tako postala poklic-na, 3-letna šola, v kateri se izo-bražujejo učenci, oblikovalci kovin, s poudarkom na prak-tičnih znanjih. Za izvajanje te-ga programa ima šola ustrezno strokovno oz. kadrovsko za-sedbo, sodobno opremljene učilnice za strokovno-teoretič-ne predmete in šolske delavni-ce s petimi učilnicami, v kate-rih se izvaja praktični pouk: strugarno, rezkarno, varilnico in dve ročni delavnici. Oprem-ljeno tudi učilnico za predmet Osnove regulacije in krmilje-rya in tehnologjjo CNC.
Povezava teorije in praktič-nega pouka je na šoli v veliki meri upoštevana, zlasti še, ker učenci delajo v manjših skupi-nah in tako pridobijo znanje, ki ima praktično uporabnost.
V šolskih delavnicah učenci iz-delujejo predmete, ki imajo uporabno vrednost in ob kate-rih se seznanijo s predpisanimi operacijami. Se pred letom dni so se šolske delavnice povezo-vale z večjimi delovnimi orga-nizacijami v občini in izven nje. Za podjetja, n. pr. Kovina-stroj, SCT, IMP, so učenci iz-delovali določene izdelke. Za-radi (težkih) razmer v gospo-darstvu sedaj šolske delavnice tesneje sodelujejo z obrtniki in izvajajo vzdrževalna dela in usluge za manjša podjetja v KS, n. pr. Avtoprevoz, Si-noles.
Učenci tudi sami dopolnju-jejo orodje v delavnicah, n. pr. točkala, penjalne priprave. Vse več je namreč problemov s pri-dobivanjem ustreznih del in z materialom, ki je drag in sla-be kakovosti.
Do kriznih razmer v gospo-darstvu so imeli vsi učenci šti-pendije in bili iskana delovna sila. Glede na nivo pridoblje-nega znanja se šola lahko pri-meija z večjimi šolami te stro-ke. Pokazatelj tega so tudi vsa-koletna tekmovanja iz praktič-nih znanj. Lansko leto smo na republiškem tekmovargu iz praktičnih znanj dosegli 1. me-sto v ročni obdelavi in 3. v rez-kanju.
Toda novosprejeti sklepi Re-publiškega sekretariata za vzgojo in izobraževanje ter te-lesno kulturo pomenijo udarec prav za tnale šole oz. progra-me, kot je naša kovinarska šo-la. S sklepom se namreč uki-rgajo vse dislocirane enote v Sloveniji in programi, kjer se razpisuje po en oddelek. Zato bomo na naši šoli v šolskem letu 1991/92 razpisali 2 oddelka oblikovalcev kovin in 1 odde-lek 2-letnega programa poleg oddelkov v gimnaziji in eko-nomski sredryi šoli. Ali pa bo dovolj učencev za 2 oddelka?
Nejasno stanje v kovinarski in-dustriji se odraža tudi v intere-sih učencev ob odločanju za poklic. Tudi štipendij je zelo malo.
Bomo dovolili, da bomo ostali brez poklicne šole v občini Grosuplje?
Navsezadnje se tnoramo za-vedati, da za družine z nizkimi dohodki tudi bližina šole zelo veliko pomeni.
MILENA VRENČUR