VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 28. julija 2005, 125. številka šče kamen živen. Brunec - Tebi, ademska slikarka in kiparka Zgodba z naslovnice str. 16 Po sušnih in vročih imamo končno eno zeleno poletje, ki ga zaužijte v vsej njegovi razkošnosti - v družbi julijskega Pena in pričakovanju avgustovskega, ki pride 25. avgusta. julij 2005 pen 26 f»W" Poletje '05 Zupani pričakujejo O. K. letino Kar ste sejali, to boste želi! A niso pravi pravcati poljedelci? Gospodje od leve ; PRI RIUTOMERU1. ANTON SLANA (SVETI .IURL SO Vsi po VTSti ŽUpani — FELIKS M PRI LJUTOMERU), ANTON SLANA (SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI), JOŽE KRANER l! E in ANTON KAMPUŠ (GORNJA RADGONA). S kosami so se (tako trdijo priče) izkazali. H j uspešni pa so (a ne le ti štirje) pn prizadevanjih za izgradnjo pomurskega kraka travniki so očitno eno, pogajalske mize pa neka] povsem drugega. Le kdaj bodo kiju naporu poželi tisto, kar bi lahko (morali) vsi skupaj v regiji že pred leti? Glavo gor Gerenčer in Fabi ob zdravje nemčavski rock pa še Nafta iiber alles! NA nazadnje trener Gellei nagrado« oditi (čast izjemam) smo v redakciji Pentut z žalostjo sprejeli novico, da so zlomili nogo najboljšemu prekmurskemu nogometašu, edinemu, ki se lahko spodobno proda kamorkoli v tovrstno razviti svet, FABIJANU CIPOTU. Njegova nemčavska rock-banda mu sporoča, da je Fabi njihov tudi, če ne brca. Glasba, eden najbolj priljubljenih Fabijevih hobijev, namreč ostaja. In zanjo bo konec koncev v času okrevanja več časa kot ob profesionalnem brcanju žoge. prvoligaške ekipe ZTE iz Zalaegerszega. Kljub stotinam milijonov forintov dolgov (vas to kaj spominja na slovensko nogometno sceno?) je bil njegov klub na koncu prvenstva vseeno šesti, kar glede na razmere niti ni tako slabo A tudi Pentutam ni uspelo do potankosti razkriti podrobnosti, pa vendar smo se dokopali do fotografije, ki dokazuje, da pomurski novinar Dela IVAN GERENČER (kapa, brki) m dopisnik TV Slovenija BOJAN PEČEK (brada) naklepata spremembo poklicne aktivnosti Nameravata zapustiti »sedmosi laško« srenjo in se zaposliti med ljudmi v belem. Za zdaj Pentute uradno še ne vedo, ali bosta nadaljevala kariero med laboratorijskimi tehniki, zdravniki ali peki Po opravi sodeč je možno vse troje - ali celo kaj četrtega. Žabar Medtem ko eni odh Vratar STANISLAV . ......., - bit"' dava pripeljal kar * prestolnice. Zdaj bo seveda v* -prokm urskim kor*nl 11 so prepričani, da navdahnil za še balj Mladeniča v modrem pa sta med tistimi, ki sta si prvoligaško sceno priigrala s trudom v, lanski sezoni. Seveda sta zadovoljna - GORAN RISTIČ to dokazuje v palcem navzgor in prešernim nasmehom, GREGOR BUNC pa z žogo v roki in cvetjem v laseh. Da bi Nafta tudi po koncu sezone le ostala v cvetju! moral »za Mi smo Fabijovi, Fabi je naš!^ V času ko se ljubitelji nogometa v Soboti kislo držijo in objokujejo nekdanjo Muro, ki je zavoljo neracionalnega 'vodenja morala umreti (k sreči se je že rodila nova, upajmo, da boljša), so Lendavčam po mnogih letih znova v druščini najboljših SLO nogometnih klubov. Največ zaslug za podvig ima MILAN KOBLENCER (desno), ki je Nafto vodil v večini tekem druge lige. V zahvalo je dobil - brco. Podobno velja za njegovega madžarskega kolega -IMREJA GELLEIA, ki je bil nekoč celo selektor državne reprezentance, | -g j y r I Ob že tako sivih prekmur- UUJLJ JuX V • skih žogobrcarskih časih med ljudi v belem Novinan -ali tak Peii! Vej pa zavolo fuzbala nafta nede nika falejša!^^ Tak mali, pa teeeeelko grbanjof emena janov zabar Kmetijstvu, kot je znano, ni postlano z rožicami. Po vstopu v EU pa sploh ne. Eden tistih, ki si za reševanje kmečkega vprašanja prizadevajo iz dneva v dan, je cankovski župan DRAGO VOGRINČIČ. A ker noče biti nič bolje, je tudi ta vrli mož že skoraj obupal. Kar na travnik (njivo) si je dal poklicati prevoz (mercedes - starodobnik) in se vkrcal v boljše [tudi kmetijske) čase. Jih bomo res dočakali? Komaj dva meseca šteje, pa se je že izmuznil babičini pozornosti in jo mahnil v bližnje medžimurske hoste - gre za malega SAŠO GRUBIČA iz nam sosednjega ROBADJA (Hrvaška). Po nekaj urah iskanja sta ga našla dedek IVAN in teta NATAŠA, ko je ves zadovoljen že sedel na jasi sredi prave oaze jurčkov. Seveda sta tako malčka kot naravno bogastvo prinesla domov in to tudi ustrezno ovekovečila. Potem sta se (kot se spodobi) z malim gobarjem zaPentute »sliknila« še oče BRANKO in mama EMINA. Slednja, kije med drugim tudi pevka, prihaja iz VELIKE POLANE (Slovenija), kamor so seveda tudi odnesli pokazat bogat plen -180 rjavih lepotcev. Pa naj še kdo reče, da na mladih svet NE stoji! Emina Kantavtorp na kant? Po šestih letih koruzništva sta si 9. julija 2005, točno opoldne, izrekla zelo usodni DA MIRJAM VIDOVIČ iz RAKIČANA in IZTOK HAKL iz Murske Sobote. Za Mirjam je to prvi zakon, za Iztoka drugi, oba pa zatrjujeta, da za oba zadnji. Par zagotovo poznate vsi, ki poslušate MV, saj je Iztok šef rakičanskih vremenarjev, Mirjam pa hčerka MARTE, ki je tudi v sestavi znane meteorološke ekipe, Sicer pa sta se »mladoženca« spoznala na njegovem (in maminem) delovnem mestu. Kot izkušeni vremenoslovec je Iztok napovedal, da bo na dan poroke ves dan sončno, zato so se odločili za piknik na prostem, m sicer pri soboški »kamenšnici«, a se je moralo okrog 60 svatov jadrno preseliti v rakičansko večnamensko dvorano, saj je ves dan lilo kot iz škafa. , iz naslova drži. Čeprav mora tudi 'Sjk/ na fotki v ozadju) piti. Zato imajo Ihg^j Pravice toliko več dela. Mednje lahko slov«nske zabavnoglasbene scene d z zanimanjem pnslunrm« v Pomurski založbi (plašč v zasebne TV Idea Kanal 10 Mlečen). -----Pen------ Mali Saša mojstd Z oldtimerjem v nove čase 2005 GORAN KUHAR Vsak novomašnik si izbere geslo. Moje je iz Knjige psalmov, stran 119, vrstica 94: Tvoj sem vedno iščem Tvojo voljo Zakaj prav ta misel? -Bogoslovci smo večkrat molili iz brevirja in pri eni od teh molitev se me je prav ta misel posebej dotaknila. Vračal sem se k njej, veliko razmišljal o njej in si jo na koncu izbral za svoje geslo. Zdaj je moja odločitev in obveza vedno iskati njegovo voljo. Kot diakon sem bil v Prevaljah v cerkvi Marijinega vnebovzetja in zdaj spet odhajam v cerkev Marijinega vnebovzetja, saj bom s 1. avgustom začel delati kot kaplan v turniški župniji. Veselim se tega začetka. Mladi iz Turnišča so mi na ponovitvi nove maše v Bakovcih, od tam je doma moja babica, že izrekli prijazno dobrodošlico.* Razveselil ga je tudi dobrovniški župnik Franc Režonja s pridiganjem na ponovitvi nove maše. Bil je njegov prvi župnik in ga je usmeril na začetek poti. Irma B„ Nataša J. Družinska fotografija pred slovesom od doma: ob novomašniku Goranu Kuharju (s križem kot simbolom življenjske poti, upanja in povezave s Kristusom v rokah) babica Marija Buzeti, mama Milena in oče Štefan ter brat Sašo z Lejo. Pred slovesom od doma so novomašniK‘,^fl(,j: blagoslov vsi najbližji, med njimi tudi babica Marija, ki ga je ves čas podpirala •n vsakega, tudi najdrobnejšega uspeha na p°'riiŽKPn^ Goranu je na obeh fotografijah Aleš Kalama . [fr^nt Dolenci, sicer bogoslovec v 4. letniku, * 'd0™ niarja na primiciji. Žal tega trenutka ni dočakala babica Marija . je Goran posebej hvaležen za trenutke 11 ■ ga je spodbujala k molitvi in mu odstirala p°T' je kot mladenič stopil po Božji volji. Po pridigi je novomaš^^ju v Kuhar v cerkvi svetega Murski Soboti podeliln .|ov ’ blagoslov. Gre za l0Yp<' posebno vrednostjo, blagoslov. V rem sla*^0 nutku je oblečen v no von^ ki so ga izdelale šolske sf nbora m je ,dar -; e botra, mamine f• * njenega moža Jo*e ; birmanskega botra n«’ iz Bakovec pa je do»<-mašni kelih. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry pa je prišel na novo mašo, da bi čestital enemu od aktivnih mladih slovenskih gasilcev. Goran je bil to 10 let. V soboški župniji že 22 let ni bilo novomašnika, zato se je Goranove nove maše posebej veselil soboški župnik Martin Horvat. To je pokazal z več gestami, med drugim tudi s presenečenjem: pred domačijo je Gorana pričakala kočija z vprego in z njo so ga skupaj z najbližjimi popeljali iz Kroga k slovesni masi v soboško cerkev sv. Nikolaja. Tam ga je župnik z navdušenjem in velikim veseljem pričakal in sprejel. V cerkvi je zanj opravil pridigo župnik od Svetega Jurija ob Ščavnici Stefan Gabor, sicer doma iz Kroga, novomašnik pred 22 leti. Je Goranov sovaščan in prijatelj, v času izobraževanja ga je spodbujal in v njegovi župniji je preživel tudi eno leto civilnega služenja vojaškega roka. Po blagoslovitvi so Goranu mnogi iskreno stisnili roko - med njimi župan MOMS Anton Stihec, ki je bil tudi med povabljenci. Ob županu je Goran Merica iz M. Sobote, bogoslovec v 2. letniku, ki je bil ceremoniar za bogoslužne dogodke. Eden najsrečnejših trenutkov Goranove mame Marije: sinu novomašniku prinaša simbolični dar -kruh. In lep spomin na Goranov veliki dogodek ostaja tudi tale skupinska fotografija. Foto: Dušan L. I N* j:Z. okrasjem. Na mizah so bili izvirni P v. ogromno peciva. Pri vsem tem je vas, za kar se Goran sokrajanom p°sfi slavje so povabili okrog 650 ljudi, ki jiM I* -e Skoraj vsi so se odzvali povabilu. Gor^ go zanimiva in spominska darila. Sosok1 kolesom, ceremoniarja Aleš in Goran P p živega psa, ker se psov zelo boi' plišastega, da bi mu pomagal premag^ - »a Na primiciji se je tudi dobro jedlo in P .^jj jpb0 zraven, za kar so odlično poskrbeli v ®MK29 Pen ------julij 2005 Majhne skrivnosti velikih ljudi t3[ri sedel v družbi ameriških producentov: eden vP V' 4 nav^nšen vrnil iz Dubrovnika in razlagal S’a “"l 2ardmivi samo dve mesti na svetu, । *n Dubrovnik In potem se je obrnil k meni, v 1 Veit' Je bila Dubrovniška republika prva k leta 1770 priznala Združene ameriške države. Nadaljeval je: In zakaj nihče o tem ni naredil s*™' ,e Posel za vas’ ^enške produ-' Mogoče bomo videli film tudi o tem zanimivem hi podatku. Zakaj ne? Saj je bilo na ladjah, ki so ' $ni Kolumbom odkrile novo celino, tudi nekaj ^hj^. ^torn I neznano pa je, da je bil Krištof Kolumb, ' violas, dramatik William Shakespeare pa ' '’u; Filozof, astronom m matematik Issac Newton Kraljevske akademije, marveč tudi član 1 Sta i ^arjamenta. Pr arijo, da se je samo enkrat oglasil n tekrat ]e zahteval le, da se odprejo okna in da " korana prezrači. Prvi človek, ki se je dvignil ^■■Jurji Gagarin, umrl je 1968., je rad bral. Eden ^j^^olj priljubljenih piscev je bil Ivo Andric. Njegovo rj Dnni je imel stalno pn roki, na nočni omarici. ' B^l za podatek, da je bil pradedek večkratnega ’’ boksu Muhammada Alija suženj, ?USu Marcelusa Claya. Kot abolicionist, ukinitev suženjstva, je svojim sužnjem k” ‘ zahvalo so osvobojeni sužnji sprejeli '■ ,e r°ien ^Tisan v matične r ‘Clay Pod temimenom je postal olimpijski ^ajsik, ° esionalni svetovni prvak v težkikategonji, '■' ' ” vstoPH v življenje kot Rudolph Valentino A-,"'1 ^mc-rik i zopet omenjalo ime lani umrlega l;'r-it : kartona Branda, Najprej je njegov ,'% Grandovo hišo na Mulholand Vfr- nato so na dražbi razprodali neke . lgraiL.ega lgrafra' Mnogi ne vedo, da je bila v Gn, da 1® igrala na deskah amaterskega 1411 Njen največji uspeh pa ni nobena 2asluga, da je k filmu spravila je bO Henry Fonda. r ^Onie ' ^ar^on Brando po poreklu Italijan: c francoske družine Brandeau. Filmska Svet okrog nas ni sestavljen samo iz ljudi, njihovih problemov in življenjskih usod, marveč tudi iz najrazličnejših podatkov, ki nam odkrivajo, kdo je kdo in kaj je tisto, kar nas na tej zemlji druži ali razdvaja. vloga Stanleya Kowalskega v filmu Tramvaj poželenja, s katero se je dvignil v prvo ligo hollywoodskih igralcev, sprva ni bila namenjena njemu, marveč igralcu Johnu Garfieldu, ki je bil takrat bolj priljubljen kot Brand. Toda Garfield je zavrnil vlogo. Kasneje sta še dva igralca zavrnila igrati lik Kowalskega. in na koncu se je režiser Elia Kazan odločil za Branda. Njegov zlomljeni nos je spomin na neko broadway-sko predstavo Wilhamsonove drame Tramvaj poželenja. V sceni prepira ga je igralec Karl Malden nehote malo preveč kresnil po nosu in Marlon je tako spremenil svojo podobo. Znano je, da se je v hotelske knjige v šah rad vpisal kot Lord Greystoke, kar je bil v resnici plemiški naslov in pravi priimek Tarzana. Osem let mlajši Brandonov filmski kolega Omar Sharif, sicer Sirijec, je mladost preživel v Kahu in njegovo pravo ime je Michael Shalboub. V svojem prvem filmu Zaslepljujoče sonce, ki so ga posneli 1953 v Egiptu, je poljubil takratno največjo filmsko zvezdo Faten Hamamu, ki je kasneje postala njegova žena. To je bil prva poljub v zgodovini filmov, posnetih na arabskem govornem območju. Belgijski pisatelj Georges Simenon, umrl je 1989., literarni oče detektiva Maigreta, se je rodil v petek, trinajstega dne v mesecu - kar je njegovo mater tako preplašilo, da je nagovorila duhovnika, da so ga v matično knjigo vpisali dvanajstega ter tako za en dan postarali. Starši hrvaškega pesnika Antuna Gustava Matosa, umrl je 1814. leta, niso spreminjali datuma sinovega rojstva, čeprav je bil tudi on rojen v petek, trinajstega dne v mesecu leta 1873. Drugi znani hrvaški književnik Tin Ujevič, umrl je 1955., sicer ni bil rojen ne v petek, ne trinajstega, toda zato je bil na začetku prve svetovne vojne nekaj časa v tujski legiji. Skladatelj Richard Wagner, umrl je 1883., je bil zagrizen antisemit. Ko je moral dirigirati skladbe velikega nemškega avtorja Juda Felisa Mendelssohna, je dirigiral v belih rokavicah, ki jih je po nastopu odvrgel v smeti. Italijanski diktator Benito Mussolini, umrl je 1945., je dobil prvo delovno mesto v kraju Gualtieriju, kjer je bil učitelj v tamkajšnji osnovni šok. Hitler bi bil danes razočaran, ko bi izvedel, da visoki nemški oficirji niso prebrali njegove knjige Mein Kampf, znane kot nacistična biblija, ker se jim je zdela zelo dolgočasna. Kdo danes še ve, da je mati sovjetskega diktatorja Stalina, umrl je 1953., hotela, da bi sin postal novomašnik. Svojega Sosju je kot osemletnega dečka vpisala v cerkveno šolo v rojstnem kraju Gori v Gruziji. Kot mladenič je Stalin, s pravim imenom Džugašvili, pet let študiral bogoslovje v Tbilisiju, vendar je iz šole izstopil pred zaključnimi izpiti. Vehki nemški filozof Arthur Schopenhauer, umrl je I860., je bil zelo občutljiv za svoj priimek. Zelo se je razburil, če ga je kdo napačno napisal, zato nikoli ni hotel plačati nobenega računa, na katerem bi bilo njegovo ime napačno napisano. Marija Rituper, glasbena pedagoginja Sinoči sem se vrnila iz Porabja, kamor s krajšo prekinitvijo zahajam že več kot dvajset let. V teh letih sem na teh poteh in srečanjih z našimi rojaki veliko doživela, zato ni čudno, če se v mislih nehote vračam na prehojene poti in spomine na mnoge prijatelje in znance, s katerimi ustvarjam. Znova obujam že skoraj pozabljene prelepe porabske pesmi in sočno blagozvočno, staro narečje. Moja razmišljanja me ponesejo večkrat nazaj v čase, ko smo zahajali čez mejo tudi takrat, ko so naši rojaki živeli še pod diktaturo in za tako imenovano ■'železno zaveso«. To smo v tistih časih doživljali ob vsakem prehodu čez mejo. Novi časi na vsakem koraku Porabsfei Slovenci so namreč potrebovali peščico strokovnjakov za predstavitev lastne kulturne dejavnosti v Cankarjevem domu. V tej ekipi so bili zborovodja Tomaž Kuhar, gospa Roš kot strokovnjakinja za lutkarstvo in jaz za folkloro. Prehodi čez mejo na madžarski strani so bili za vse nas bolj ali manj stresni. Redno so nam premetavali osebne stvari, nas izprašali z zelo arogantnim tonom in šele po vsem tem spustili čez mejo. To še ni bilo najhujše! Na poti so kjerkoli pred nas na vsem lepem iz gozda skočili do zob oboroženi vojaki, nas obkrožili, legitimirali in ponovno pregledali. Prvič je bilo to za vse nas zares Šokantno, pozneje pa smo se že navadili. Pravi balzam za naše prestrašene duše je bil, ko nas je-sprejela že takrat za Slovence zelo zavzeta in aktivna Marjana Sukič. Kar potolažila nas je, da je pri njih srečanje z vojaki nekaj čisto vsakdanjega. Danes po toliko letih, ko smo oboji v Evropski uniji, je vse drugače. Novi časi se poznajo na vsakem koraku. Pokrajina je oživela, zrasli so novi domovi, asfaltirane so nove poti in odprti novi mejni prehodi. Veselimo se vsakega prehoda in srečanja z našimi rojaki. Zveza Slovencev na Madžarskem je prevzela skrb za naše rojake in si prizadeva, da bi pozabili na težke čase. Zgrajen je nov dom za Slovence, kjer je njihov kulturno-in-formacijskt center z lastno radijsko postajo. Tu potekajo mnogi kulturni dogodki. Razni koncerti, razstave, kolonije, srečanja raznih kulturnih skupin itd. V sedmih malih vaseh Porabja je kar osem kulturnih skupin. Delujejo: mešani pevski zbor, ljudski pevci, dramske, folklorne odrasle in otroške skupine. Že vrsto let pa izhaja časopis z naslovom Porabje, ki ga ureja gospa Marjana Sukič. Zveza Slovencev omogoča delovanje vseh kulturnih skupin. Za nemoteno delo le-teh skrbi gospa Klara Fodor, sekretarka zveze. Z veseljem že več kot deset let vodim dve skupini ljudskih pevk. Za nami je vrsta nastopov doma in v tujini. Izdali smo tudi lastno prvo zgoščenko in zvočno kaseto. Že dve leti vodim tudi otroško folklorno skupino OŠ Števanovci. Strokovno pa pomagam tudi folklorni skupini v Sakalovcih. Že drugo leto je zveza organizirala tabor z naslovom Za slovenski jezik. Udeležilo sega je osemindvajset otrok. Ob koncu smo izdali bilten In posneli film ter ugotovili, da bo treba še zelo veliko prizadevanj, da bo mlajša generacija govorila slovensko. Ob mojem razmišljanju in obujanju spominov imam razne občutke. Vsekakor pa ugotavljam, da sem zadovoljna in ponosna, da sodelujem v tem procesu obujanja slovenstva naših rojakov. Srečna in zadovoljna sem tudi, da so me vzeli za svojo, še bolj pa, da so dočakali naši rojaki zase in za svoje mlajše rodove lepše čase. — julij 2005 —— Tomi Škaper, Gornji Senik Pen Nedavno je bilo Porabje zgolj uradno pokrajina Slovencev na Madžarskem. Po padcu železne zavese in z odprtjem mejnih prehodov med Slovenijo in Madžarsko pa so se ljudje z obeh strani meje tudi dejansko začeli srečevati. Sorodniki, prijatelji, znanci... Med tistimi, ki zahajajo v Porabje z naše, slovenske strani, ga skoraj ni človeka, ki se ne bi ustavil v vaški gostilni na Gornjem Seniku. Po domače se postojanki reče Pri Cifru, čeprav je že od junija 1999 tamkajšnji »vert* TOMI ŠKAPER. Star je šele 30 let in je 10-krat manj (tri leta) poročen s Suzano, receptorko v slovenskem hotelu Lipa v Monoštru. Tomi je zavoljo svoje šegavosti in prislovične prijaznosti že zdaj porabska legenda. _________ Tina Turner »zažiga« v Porabju Kako to, da si se odločil za gostilno? Nisem se hotel učiti, pa tudi ne veliko delati, zato sem postal gostinec. In čisto zares? Tudi zares m kakšne velike umetnije - po osnovni šoli in gimnaziji sem končal še eno leto gostinske šole. Sovaščanko Eriko Csabai, takratno šefinjo gostilne, sem vprašal, ali bi jo dala v najem. Po premisleku, ko se je odpravljala v pokoj, je pristala Tako sem gostilničar od junija 1999. Se pri tebi res ustavi vsak Slovenec? Ja, res radi prihajate. Tu je bil že konzul, tu ste novinarji, kulturniki pa tudi naši sosedje z Goričkega, ki pridejo na pijačo ali veselico Vedno več pa je tudi ljudi iz drugih predelov Slovenije, od Dravograda do Kopra. Govoriš v porabščini - se torej s ^pravimi* Slovenci lahko zmeniš? Ni me sram, zato takrat, ko sem v dvomih, raje dvakrat vprašam. Med vsemi, ki so bili v gostilni, sem še najmanj razumel goste iz Postojne. V bistvu pa ni težav: oni z roko pokažejo na hladilnik, jaz pa samo vprašam malo ali veliko (pivo, op. p ). Menda so v tvoji gostilni tudi koncerti Tine Turner? Iz sedem kilometrov oddaljenega Doliča na Goričkem so prišli k meni igrat. Prvič sta bila samo dva, in ko sta prišla drugič, sta že pripeljala pevko, Tino Turner. Tu je bila že tri- ali štirikrat. Prepeva slovenske narodne in hrvaške, česa podobnega pa porabski muzikanti ne obvladajo. Zato je prekmurska Tina tukaj zelo popularna Se v gostilni samo pije ali tudi je? Za zdaj je pijača tista, ki nas druži. Na Madžarskem še niso dovoljeni vinotoči kot pri vas, a po novem letu bodo Nekaj cen v gostilni Pri Klencu, kot se domače reče Tomijevi družini in gostw1 Mali »špricer« (kis froč, 2 del) ,, »Špricer« (frbč, 3 del)....... •.. Pivo (5 del)................. Žganje (0,3 del).............,.. uvedli tudi te Zato načrtujem, da. bi od januarja 2006 ob dobrem vinu gostje lahko tudi kaj prigriznili - kakšno domačo šunko ali kaj podobnega. Česa pa največ popijejo? Vino je na prvem mestu. Imamo štiri vrste vina iz Badacsonyi Orsa. Iz Slovenije pa ga ne morem uvoziti, čeprav smo oboji v EU. Če bi hotel prodajati vino iz Slovenije, bi moral ustanoviti izvozno-uvozno podjetje Je boljše slovensko ali madžarsko vino? Madžarsko, ker imam ta hip novo vino. Sicer pa je vaš »špricer« tudi v redu, posebej zame, ker imam rad malo bolj kislo ... Kdaj prodaš največ vina?' Ob nedeljah, po maši. Pa je v redu, da tudi šef gostilne pije? ; Če sem žejen, da Pa tudi sicer, saj moram gostom, sicer ne bi hoteli piti. Ostanejo slovenski pivci dolgo v gostilni J : Težava je v tem, da je mejni prehod do 22.00. To je brez veze - človek dela do ■ potem se umije in pripravi, da bi se ob pijači m-1 a takrat več ne more k nam. Če bi bilo P° moJe> . 55 forintov/*0^1 100 forintov/10^^ 210 forintov/t01^ ^ * 90 forintov/11’1 -------------------------------- prehod odprt 24 ur na dan ali pa bi zap01 Če ne morejo k tebi, pa ti prideš k ' Ja, s pajdašem Stankom Knausom iz , * pub) sva imela svojo stojnico na Soboti. Razpoznavni smo bili po glasbi Oroslana, kot pravimo sovaščanu Fer®' prometom na sejmu sem kar zadovoljenju-J vsega nismo prodali. Sicer pa smo vino, ■1 ■ v jutranjih urah v Nuskovi Znan si tudi kot prireditelj tekmovanj' ' Ja, feburarja se pomerimo porabs rrt-c> Goričkega. Tudi letos sta dve ekipi tekmo dveh pujsov. hiP Kdo je zmagal? Nimam pojma, ko je bilo konec teku preveč »utrujen«. , ■ I" So še kakšne skupne aktivnosti z L , |3^ 'L ,.-iL Seveda - kartamo šnops, in sicer Štefanovo [26. december), na L'\i||fr' kulturnem prazniku (8. februar). 1 ' ygi. brcamo v malonogometni veterans ^^5 prijetne stvari - koline, nogomet, kač 1 Tudi ženske? Teh pa ne. Moram reči, da je pri vas ženske pa so pri nas lepše. Bojan Peček J - PriKlencuje »špricer* pij^- 'p iz 2 del vina in 1 del miner pa hočete, da vam natoči)0 kega, kot velja za brizga#6^ tilnah, morate izrecno ricer*. Na zdravje, stari č P£H julij 2005 ♦ • . Zaradi ansambla Nova legija, v katerem r|CHlOVI igrajo, so največ na očeh javnosti , predvsem trije Zorjani, in sicer Stanko, jn Janez. Seveda ne smemo v uvodu pozabiti še na Vvega očeta Leopolda, ki s harmoniko razveseljuje staro in o, saj še vedno nastopa. Glasba je namreč že od vsega v njihovi družini. To bi vam potrdili tudi preostali bratje -^ejz družine Zorjan ter njihova mama Angela. Sedem bratov in sester Družinska fotografija Zorjanovih: Poldek, Marjana, Vesna, Zvonko, Leopold, Janez. Angela, Stanko, Dragica ■" ; s *!r»ega ^ra I v Čoki Oče 4 1 mama Angela tam na se-dragica živi \ tri hiše Orl .1 Kije, kjer je ■ Poldek je tisti v dobil ime po ,^tL'ha poročena Su v .^°^em so še tu t i živi v Murski ’L ^anez> Pl Je ostal ko Marjana ' Nedelja je llsl1 dan, ko se * m mami Če se zgodi, ^10 J3 naenkrat, St " hm prostora, J’W ^k0'61-11 svoje , Tako se P° h " na ■' razP°redijo Ur«,o in se ’«05-----------------Pe"- Nekoč je v Beltincih živel mož, ki je bil nekaj posebnega. Bil je visok z gosto brado, imel je modre oči in neverjetno fizično moč, uravnaval se je po ritmu narave, katere se je zavedal, celo več, čutil jo je kot mater, ki jo je treba spoštovati, negovati in častiti. Rad je pel, se smejal in se družil z ljudmi Ljudem je pomagal in imel rad otroke. Beltinci ležijo na ravnem in on je imel rad ravnino. Enako rad je imel tudi gore. Neštetokrat je bil na Triglavu. Imel je rad murske rokave, kjer je lovil ribe. Še rajši je imel Muro; to skrivnostno reko, v kateri je utonil, za vedno Rodil se je na premožni kmetiji v Beltincih 250 11. septembra leta 1924. Bil je drugačen že kot otrok, dovolj bister m iznajdljiv. Osnovno šolo je obiskoval v Beltincih m imel vedno pohvalno dobre ocene. Začel je obiskovati gimnazijo v Murski Soboti, vendar prvega letnika ni uspešno opravil, zato je ostal doma na kmetiji. Kmečko delo ga je veselilo in zanj je vedno kazal zanimanje. Leta 1955 se je poročil s sosedovo štiri leta mlajšo Elizabeto Zver, ki se je po poroki preselila na njegov dom. Dimek je imel še sestro, ki pa je po poroki odšla od doma. Baligačeva kmetija je bila vedno vzorno urejena in znana po dobrih pridelkih. Leta 1959 se je Imreku in Liziki rodila hčerka Elizabeta, ki jo je Imrek najraje klical Lilly, zatem pa še leta 1962 druga hčerka Terezija oziroma Zinka. Njo je oče klical Urška. Daleč naokoli je Dimek veljal za čudaka, v pozitivnem smislu, tudi kot kmet je bil drugačen, namreč na njive je največkrat šel s kravami šele zvečer ob desetih ali enajstih. Delo je vedno opravil pravočasno tudi drugim ljudem, sorodnikom m sosedom, saj so bili tudi oni njegovi družini v pomoč. Skrbeh so za živino, ko so Babgačevi odšli za več dni v V nekem svojem osebnem pismu se je takole predstavil Skoraj bi pozabil, da Vas gotovo zanima moj poklic, katerega imam in ga nimam. Sem namreč vse in nič. Torej na kratko bi izjavil tako: osnovno sem kmetič, kar me res veseli Začel gimnazijo in v prvi šoli dobil šah mat. Dalje ilegalen lovec, begalen ribič in preparatorski [gačiteljskij samouk ter vaški bolničar. Upam, da je vse to zadosti za prazen nič, ki pokaže rezultat vseh teh naštevanj. Mirko Baligač kot velik planinec, poznavalec narave si je izbral svoj vzdevek po redki, a lepi gorski roži, ki jo je nadvse občudoval. Triglavski dimek (Crepis terglouensis)_______________________________________ Triglavski dimek je v ostrem grušču zasidran s kratko, močno koreniko. Nizko steblo je pokončno, nosi samo en velik košek, kakor imenujemo socvetje. Na prvi pogled spominja na regrat. Škrbinasti listi so v pritlični rožici. V Sloveniji raste redno v Julijskih Alpah okrog Triglava in drugih vrhov, ki se dvigujejo nad dolino Vrat, in tudi v Kamniškem pogorju. Nikjer ni pogost Povsod pa vedo, da je njegov rojstni kraj v triglavskem kraljestvu. Prav zaradi tega je uvrščen med redke vrste na tako imenovanem rdečem seznamu slovenskih ogroženih rastlin. Dimek in Lizika se s kolesi odpravljata na Triglav. Oblečena sta v zn opravo, ki je bila njuna nosa. Na hrbtu v kosu je starejša hčerka Lix***0* Štela še ne dve leti, Otvoritev Pomurske poti ob Bukovniškem jezeru oktobra 1967. Dimeku je bila dodeljena cast, da je imel govor. Desno stoji recitatorka Darinka Peterka, levo pa Anica Duh. ki I® žena, le na. vsakoletne skoke v Planici se je odpravil sam. Do planin, od koder naprej sta potem pešačila, sta se peljala s kolesom. S sabo sta večkrat vzela tudi svoji dve hčerki, tako da bi ti lahko bili kandidatki za Guinnessovo knjigo rekordov kot najmlajši planinki v visokih gorah. Dimeka na kolesu je povsod vsakdo takoj opazil, saj je izstopal po planinski obleki in petju. Rad je pel pri-.ložnostne pesmi, in sicer 1000 pozdravov m Tebi želim, moj Bog je pel v romarskem kraju Brezje, kjer se je vedno ustavil, ko se je peljal v Mojstrano. Skoraj neverjetno, da je Dimek večkrat kot zaveden Slovenec tudi v snegu šel bos na Triglav in pri tem ohranil cele prste. Dimek in 1. maj! Vsako leto na ta dan je Dimek ob prvi dnevni svetlobi na njivo s kravjo vprego peljal gnoj. Ljudje, ki so še spali, so prisluhnili peanu Vse ptice goščave si vencajo glave ..., ki jo je Dimek pel ved- No Grossglocknerju skupaj z Ženo no ob tej priložnosti planinskima prijateljema gore ali kam drugam. Sorodniki m sosedje so skrbeli tudi za Liziko in Zinko, ko nista odpotovali skupaj s staršema. Vedno, ko je Dimek šel na polje ali z njega, je pel in se smejal. Bil je rad z mladimi in jim dajal nasvete, tako da imajo nanj vsi, ki so bili v njegovi družbi ali se ga spominjajo, lepe spomine. Prav pn vsem, kar se je v Beltincih dogajalo, je bil poleg Baligačev Imrek. Neverjetno karizmatično je znal privabiti ljudi in vedno je govoril, into prav z vsakim. Na Baligačevem dvorišču se je obrnilo nešteto ljudi, planincev iz Slovenije in tujine. Bil je znan daleč naokrog. Med njegovimi pismi, po katerih sem brskal, sem našel pisma iz vse Slovenije, iz Nemčije, Hrvaške, Italije, Madžarske in še od drugod. Ljudje so ga radi fotografirali in Dimek se ni branil nastaviti fotoaparatu. Seveda je v svoji »uniformi«, najraje je bil oblečen v planinsko opravo ali v lovsko obleko, in poln optimizma kolesaril od Beltinec, skozi Ljubljano, do Mojstrane, do Triglava, Ob tem ga je največkrat spremljala njegova dobra, . a tudi ze pokojna žena Lizika, ki se je tudi oblačila v planinsko obleko. To je bila takrat za žensko zelo nenavadno, kajti v tistih časih ženske niso nosile hlač p Dimek kot igralec Baligačev Imrek je bil talentiran za nastopanje v igrah. S svojimi obraznimi potezami je dobro znal zaigrati vsako vlogo. Nastopal je v glavnem na beltinskem odru, ki je bil znan daleč naokoli Od ustanovitve planinskega društva v Beltincih je nastopal v planinski zasedbi, v kateri je bil režiser. Leta 1952 so v njegovi režiji pripravili odrsko delo Matajev Matija, ki so ga odigrali v beltinski kinodvorani. Nastopili so Karel Balažič, Mirko Baligač, Vili Rous, Lizika Zver, Jože Slavic, Martin Glavač, Katica Ifko, Anica Knaus in Elizabeta Sušeč. V Beltincih so že leta 1952 na Dimekovo pobudo ustanovili tamburaški zbor, imenovan Triglav, ki ima danes v svojih vrstah veliko dejavnih članov. Dimek - večen planinec Dimek se je zgodaj navdušil za planinstvo, enako tudi njegova žena. Tudi na Grossglocknerju sta bila. Na večino planinskih odprav je Dimeka spremljala pgn julij 2005 Mirko Imrek Baligač h - Dolnii Bistrici z družino Kramar. Kramarjev! so bili Dimekovi dobri prijatelji, pri katerih je na v ,Jt«tokrat prespal, ko je sel na ribolov. Dimek je drugi z desne. Zanimivo, da je Dimek večje ribe spuščal X|; ^omov P« je nosil le »drobiž«, kot pravijo za manjše ribe. Povedal je, da zato, da ljudje ne bi , 'O*11° on izkoriščevalec narave. potegnila k sebi J ll boči je Dimek preživel ob Muri, kjer je lovil ribe W^icur- Reko je dodobra spoznal. Imel je svoj ’^^an Cipa, ki je bil lepo porisan. Cipa je bila pri W doma na »gumli« in do Mure so jo peljali na h. ie vlekel Dimekov najljubši konj iz hleva %j^^ven, a miren. Bilo je 12. maja 1968, ko je c ,." organiziral spust po reki Muri. Dneve prej je ' je * stroke za spust po Muri. Bilo je kot usojeno ( ... . r<- Muri sedel v Cipi skupaj s svojima dvema še z dvema otrokoma Stankom Peterko in V*1*!,! 1e štel 12 let. S Cipo so veslali po J je čoln trčil v brod na Srednji Bistrici stopinj. Dimek kot dober plavalec je 1® videl, da ni otrok, je v hipu skočil v ’f ■•rit,r 11 n । bilo več videti. Našli so ga čez enajst ’ °d murskih rokavov. Usodno je bilo tudi za 21Ca Pre°stale otroke so rešili. ______________________________________________ " ' ‘i| g s. Pornin na Dimeka vsako leto organizirajo S' ^1- i • P° Muri, ki se ga poleg Slovencev ^vati in Madžari. Poleg tega imajo v L stvo starih koles Dimek. S«h- k i Lizika in Zinka i t . w. ; odjaven nar *Je 10161 z JS razporediti tako, da * X,. je zelo rad pomag '’S?* < Omagaj obdelovati njive, živin0 'arn drugam, so sosedje skrb S* v očetovem času P^** dasti planincev? Kako se udeleženci pohoda po ' - 1 četrtek v mesecu in z možem p hodiva na Pohode. Še vedn°’^popotnik®’ ■ in da so Pri nas vrat P ^ste vedno odprta. Matija Horvat, glasbenik (Beltinci) Vsak ga ni razumel, nekateri so ga želeli posnemati. Meni in moji ženi je bil vedno vzor into bo tudi ostal. Res škoda, da je umrl, ker bi še naprej lahko bil ideal za mladino. Če bi se vsa mladina zgledovala po njem, bi bilo vse idealno. Povem lahko, da Imrek res ni imel rad slave, vendar pa je bil vesel, če je kdo napisal reportažo o tem, kako je hodil v planine. Bil je tako pomembna osebnost, da so takrat, ko je umrl, po televiziji obvestili javnost in pokazali tudi njegovo fotografijo, kar je bila v tistem času redkost. K njemu so prihajali planinci iz vse Slovenije in sam se spomnim, kako sem šel k ograji njegove domačije in izza nje opazoval obisk nekih planincev, .katerim je Dimek ob ognju pekel prašiča. Skupno nama je bilo to, da sva ljubila naravo. Dimek se je imel za naturalista, v bistvu je uporabljal napačen izraz, saj je bil naturist. Jaz in on sva se najprej srečevala na njivah in kot študent sem kasneje rad zahajal k njemu domov. Njegova kmetija je bila take vrste, da nisi našel bilke slame, raztresene na vrtu. Na vrtu je imel lesen svinjak, okrog njega pa nizke smreke, obdane z Brezovo ograjo. Prav tam je on poleti, pokrit s plaščem, prespal večino noči Želel je biti čim bliže naravi Spomnim se, da sem nekoč prišel k njemu na obisk. Ker se je moj obisk pri njem nekoliko zavlekel, se je ob polnoči spomnil, da bi šla ribarit na Muro. Res sva šla do Dolnje Bistrice do Kramarjeve kmetije, kjer sva šla za nekaj časa spat na hleve. Dimek je zaspal v eni sami minuti brez strahu, da bi mu kaj zlezlo v uho. Jaz sem se bal različnih žuželk in druge golazni. Ob petnajst minut čez dve se je Dimek prebudil in sva vstala ter se napotila proti Muri, kjer sva se usedla v čoln. Jaz sem veslal, on pa je ribaril. Ko je prišlo jutro, se je odpravil k bližnji cerkvi na proščenje in bil pri dobrih ljudeh tudi na kosilu, K meni se je vrnil šele popoldan ob enih in nato naju je zajela nevihta, tako da sva še naprej ostala v zavetju murskega gozda do desete ure zvečer in se nato odpravila domov v Beltince. Jožef Kavaš, diplomirani organizator dela, inženir elektrotehnike (Beltinci] Z Mirkom Ba-ligačem sem se srečal že v otroških letih. Kot 12-leten otrok sem bil skupaj z njim na dvod nevnem kolesarskem izletu od Beltinec preko Ptuja do Trakoščana na Hrvaškem, kjer smo prespali na cerkvenem pragu, tako da nas je potem zjutraj zbudila policija, a smo se normalno vrnili domov. Potem se je naše druženje nadaljevalo. Dimek kot velik ljubitelj planin in gora je zahajal v Julijce in tako smo tudi mi mlajši vzljubili gore. Mladi smo se pri njem dobivali in ustanovili pododbor planinskega društva Murska Sobota, ki je bil v Beltincih, in v tistem času smo se pri njem doma dobivali vsak četrtek zvečer in se pogovarjali, peli ter igrah na tamburice in iz tega je kasneje zrasel tamburaški zbor. Skupaj z njim smo začeli zahajati v planine in takrat je planinsko društvo prvič poslalo mlade na tečaj za mladinske vodnike. Poleg mene m njega so bili na tečaju še trije drugi in to je zraslo v pravo planinstvo, saj smo vsako leto hodili v gore in vodili skupine, velike od deset do dvajset Prekmurcev. Nekateri so se takrat prvič srečali s planinami. Mladi smo se z njim veliko družili v naravi, pozimi pa smo smučali. V zimskih svetlih nočeh smo na smučeh večkrat pretekli okolico Beltinec. Dimek je imel tako fizično kondicijo, da smo ga sedemnajst- in osemnajstletni fantje komaj dohitevali. Z Dimekom smo zahajali tudi v Sloparico (gozd poleg Beltinec), ki je bila njegov drugi dom, kjer je imel svojo parcelo. Tam je večkrat pozno v noč sekal drva in čistil parcelo, in ko se je s kravami vračal domov, je vedno pel. Ko smo vstopali v Sloparico ah se iz nje vračali, je Dimek pred njo vedno pokleknil, najprej zmolil oče naš in zdravamarijo in nato smo šli naprej. To je bilo zanj zakon, saj je bil zelo pobožen. Z vero je živel. Poleg tega, da smo kolesarili, smo smučali in na teh srečanjih je bil vedno pogovor, pogovor in petje, bil je namreč dober pevec. Imel je dober posluh, tako da se ga Beltinčani spomnimo kot dobrega pevca. julij 2005 p^n »Pa jaz mam fanta. No, pa smo začeli. Nekoliko sem se ozrl naokrog in hitro izbral prvo žrtev. Prijaznima dekletoma, ki sta prišli mimo, sem na hitro razložil, da imam na telefonski liniji neko punco, ki mi ne da miru, in ju poprosil, naj se ena predstavi kot moje dekle in pove dekletu na telefonski liniji (to je bila moja sodelavka Maja), da naj neha težiti in me pusti pri miru. In res. Ena od njiju je hitro zagrabila telefon ter Maji povedala, kar ji gre. Kar presenetila me je nad zagretostjo, pomagati fantu v težavah, zato sem ji povedal še, da naj me hitro objame, saj gre dekle, s katero govori, na drugi strani ceste. Prijazna mladenka se je potrudila in storila tudi to. Ko sem ji razložil, da gre za Penovo akcijo, je bila malce jezna, saj ima fanta Zato sporočilo tebi, kdorkoli že si. Tvoja dekle‘je punca m pol. »Eh, pa ges tou nemo.« Vsakega pač ni mogoče prepričati, da ti pomaga, se če se mu mudi na avtobus. Tudi njej se je mudilo, a minutko m Maji na hitro razložila, naj me pusti pr1 ■ '• tebi hvala za pomoč! Toplo vreme nas je spet zvabilo na piano, da smo šli zganjat vragolije. Penova akcija je bila zasta^1^ nekako takole: želeli smo preizkusiti, koliko ste se pripravljeni boriti za nekaj, kar sploh ni vase-T**0 se dekleta morala zavzemati za Timoteja in fantje zame. Tokrat se je izkazalo, da si več upajo deld^ fantje. Medtem ko se fantje niso znali po moško in odločno postaviti, so dekleta vpila, klela in se brei zadržkov postavljala za svojega »fanta*. »P*zdo, pa pusti ga pri meri.« Ujel sem še dve dekleti in ena je kar zagrabila telefon ter Majo iz prve nadrla, kot psa. Ni skoparila s kletvicami in najbolje se je vživela v vlogo dekleta, ki mora braniti svoj teritorij. No, ko sem še poprosil, naj me objame, se je ustavilo Vseeno prijazna punca. »Kakšen fant pa te si, ka ne veš za to sam poskrbet.« Nekaj časa ni bilo videti nikogar od nikoder. Ampak je prišla starejša gospa, ki sem jo poprosil, naj se predstavi kot moja mama in Maji razloži, da naj me pusti pri miru Pa je samo rekla, da naj sam poskrbim za takšne zadeve In je šla... »Nej, nej, ge f man zadosti svojih problemov!« Vedno si je težko vzeti čas in reševati probleme drugih, ko imaš že svojih dovolj Vsaj tako je zatrjeval tale kandidat Ko sem ga prepričevala, da se nadležnega tipa (tokrat je bil na telefonski zvezi Timotej) res ne morem znebiti, in ga rotila, naj govori z njim, mi je znova odvrnil, da naj to sama rešim. Nato je zagledal našega fotografa in vprašal *A, njega se nemreš rejšiti?« »Ge ne ve"1-naj P°ven^ Nasiti tako zadržal-čudno p°£ tel® drug. zaslišal - merl' najsem'.^0^^ a ostal j6 m Obrnila sva objektiv« ’ navzgor 4* tjl je bil ali časopisi ^o. zadovolji 7 moral odigra Jure Zauneker Timotej Šooš & Maja Prettner »Jaz sem fant od te punce, ki jo gnjaviš!« Led sem dokončno predrla pri zadnjem »rešitelju«. Razložila sem mu, kakšna je situacija, in da je sama ne znam rešiti. Ni mi bilo treba dolgo prositi, samo telefon sem mu dala v roko in že je stekel pogovor. Začel se je z zgoraj napisanim stavkom, nakar je Timotej odgovoril: »Katere punce?« In fant: »Pusti jo pri miru, od te punce « Prav prisrčno me je branil, nato pa sem še dodala, da se nama razburjeni moški, ki me nadleguje, približuje. Brez pomislekov se je vživel vlogo mojega fanta in me objel. Ko sem mu dejala, da je vse le del Penove akcije, mu ni bilo nič jasno, malce se je nasmehnil in odcepetal naprej. No, kljub lenemu poletn ste punce kar P™ pomagati, zadržani ste f«# pasteseustras.^ No, upava, preživljate v sva jih midva P^fi^ svojim Imejte se radi ubadajte z težavami. . four de Prlekija Najprej dejstva: To je bila že deveta dirka z gorskimi kolesi Prlekija. Tekmovalo se je po pravilih mednarodne kolesarske zveze. Točke so se nabirale za razvrstitev v slovenskem pokalnem tekmovanju. Tekmovalci, ki so bili razdeljeni v osem kategorij, so najboljše, kar trenutno premore slovensko gorsko kolesarstvo, Na krožni progi so morali premagati številne vzpone m spuste ter skoke in zaviranja. In še marsikaj. Tekmovalo se je na lastno odgovornost. Čelada je bila obvezna. \ ^<4 x J Odstop Še pripis: Udobno se namestite v fotelju na senčni terasi, privoščite si kozarec ali dva hladne pijače, noge dajte v lavor vode ter se prepustite besedi in sliki. Tekma z Sirskimi kolesi -------------------------PO"-------------------------- Lance Armstrong je blestel na francoski pentlji minule tri tedne, v Mali Nedelji pa so svoje vragolije postavili na ogled gorski kolesarji. Blizu 80 tekmovalcev se je spopadlo na petkilometrski progi. Prevoziti so morali šest krogov. Večina kolesarjev je tekmo končala f času od ure in tri četrt do dveh ur in 15 minut. julij 2005 Druga dejstva: Vestni-kova ekipa, ki je v nedeljo popoldne delala reportaža - namesto, da bi si zadnjo plat namakala v bazenu in zraven hrustala pečene perutničke je ostala brez sape, ko je videla, kakšna steza čaka tiste, ki so se odločili tekmovati. Vendar nas to ni zmedlo, ampak smo se smelo peš odpravili po progi, da bi našli naj-iepše mesto za posnetke in da bi najbolje občutili adrenalin, ki se je sproščal med premagovanjem proge julij 2005 Pen Metka Recek na stolpih tišine v Yazdu. Lepota življenja je v drobnih trenutkih. Tega se vedno bolj zavedam in na potovanjih se jih splete toliko, da me bogatijo še dolgo potem. Kot učiteljica na OŠ Grad jih lahko razdajam tudi svojim učencem. Za tokratno doživetje vseh lepih trenutkov gre zahvala tudi gospodu ravnatelju, ki ima razumevanje za moja potovanja. Iran- Prometni kaos na ulicah Teherana Parki so lepo urejeni Pogled na Perzepolis Ko sem znancem, prijateljem in domačim povedala, da bom P'"' . praznike preživela na potovanju po Iranu, so na široko razpn 1 Zakaj prav Iran? Ali me ni strah? Saj to je vendar dežela, v kateru skrajneži. Ali ne berem časopisov in ne spremljam poročil o ne terorizma? No, tudi oporoko so mi nekateri takole v šali om-zakaj, sem vprašala? V Egiptu so bili resnično teroristični nap^ * tudi v Španiji, a nikomur ne pride na misel, da tja ne bi šel. ■ katerem pa nikoli ni bilo nobenega konflikta s turisti, Pa'1 ' ^in Mar le zato, ker je blizu Iraka? Ali pa zato, ker je to dežela Hor Lfl radikalnih muslimanov? . ^avi Na potovanju sem spoznala, da se redko kat®1"*^ godi večja krivica kot prav Iranu. O traP' enljifi popolnoma napačne predstave. Nekaj dez* ■ # potovanjih že obiskala, a kar sem doživela v preseglo vsa moja pričakovanja. ut9$ Nihče mi ni skrivil lasu na glavi, razen mor šal, ki sem ga morala nositi vse dni muslimanski deželi. Oblačila, ki ne smejo P°u( a j; '■ so skupaj z ruto in dolgimi rokavi edina u' predpisi zahtevajo tudi od turistk. Prepovedan^^ alkohola, kar pa nas ob njihovem dobrem br0Z pivu sploh ni vznemirjalo. obje^ Teheran nas je pričakal spektakularno. M0S* zasneženi štiritisočaki, z njih prijetno pihlja in j) vročini v tem času ni bilo prevroče Mesto ■ - k nadmorske višine, Že Teheran, pozneje Fa mesta so me presenetila z urejenostjo, čistočo, ■ parki, fontanami in obilico cvetja. Ljudje so željni pogovora s tujci. TUjce povso' 1 radovedni pogledi, ki spominjajo na otroško neP odobravajoče nasmehe, prikimavanje m "‘ ‘1 S pogovoru. Kjerkoli sem bila, so kar pristop-'' 11 ' pogovor. Spraševali so me, od kod sem, kako n ~ C LJ b ■*< Iranu, kaj vse si bom ogledala. In vedno so željo o dobrem počutju v Iranu. Iranci se pozno zvečer posedajo po parkih, zelenicah, P' sladice in sadje. Tudi nas so vabili medse in' ■"' £ ^jio ■ tistim, kar so pač imeli. V njihovem vedenj ‘ vsiljivega, nasilnega, ampak le odkrito neposrednost in vljudnost. Takšne 3' .,|rPK d* . res nismo vajeni. V človeku znajo vzbuditi '1‘ , njihovi deželi zaželen. Izredno radi se lot ničkolikokrat so pristopili m prosili, če ' fotografiramo. Vendar pa pazniki ob turist1' tostih ne odobravajo takšnega početja ' , v vidijo domačine v pogovoru s tujci, pristop1 vljudno oddaljijo. Mislim, da bi radi na ta obvarovali pred radovednimi domačim Položaj žensk v Iranu hl *> ** Zf Islamska revolucija leta 1979 je najbolj kc ,,ijt^ v življenje žensk. Pred revolucijo je bil b^jje D1'*5 f Iranu podoben kot pri nas. Ženske so . zahodnjaško. Uidi zabavali so se na pn£'' popitem alkoholu so bili celo peti na sveto'-1 - r je bilo samomorov, ločitev, korupcije - । Nato je prišel na oblast ajatola Hom0- . j strogo spoštovanje islamske vere. Na c’ $ s0 alkohol, zabave, ples in žensko petje. / odeti v črnino. Kdor je kršil pravila, je bil ^|ti. m to javno. Uvedli so versko policijo, ki pravila spoštovala. Družabno življenje se zidove domačih hiš. . sP; V teh letih se je veliko spremenilo. Z- , nUP^1' da znajo s svojo žensko iznajdljivosti0^^'. Iranke so neverjetno lepe. Skrbno so n fn ( še preveč, kot da bi hotele nadomesti ■ niso smele ličiti Z rutami oz šali si ogr n ^jtf^ so videti še privlačnejše. Črna barva pred živahnejšimi barvami. Tilnike P°s' d- K* ., vedno bolj oprijete. Pod njimi pa j® ' 1 ,lUpU-ih. vrtoglavo visoke pete. Kot da se na ta ■ Na ruševinah Perzepolisa sem se p°^ iti4’1 ‘L študentkama iz Teherana. Spraševal1 ^jSU mlada dekleta oblačijo pri nas. irU zavzdihnili in rekli, da si najbolj na^Llp^r*^ nekoč oblečeni tako, kot si sami časi prišli kmalu in na miren nacm-demokratični sistem in boljši jutri Sicer pa imajo zenske ze dolgo v $ r J jih je zaposlenih v pisarnah. Lam ^^B presegel petdeset, odstotkov. Na fak"1 ^^^B 37 p^n julij 2005 s t J J f J o » 1 J i! 0 J 1 s, 10 v Sl It I If If I* 1 v I & £ & ■i |6 s fr S ti I J čudesa Perzije loč sP°Iu, medtem ko je v osnovnih in srednjih p® še vedno v veljavi. prepovedi_______________________________________ verska policija na cestah ustavljala moške in ' । Jih legitimirala, v kakšnem odnosu so med seboj, r ni bilo v skladu s pravili, je sledila kazen, lahko r T' dogaja več Tudi v poznih nočnih urah se sv°bodno sprehajajo po ulicah. Nič m narobe 1 : > ženska sama v lokal ali v čajnico ter si naroči ’bin,/'1 Vodne pipe so tudi edina »razvada«, ki je nova ' j ^gla prepovedati. Čajnice so doživetje zase. L 80 v kletnih prostorih in že pri vhodu vas vrni'° Osvežujoč hlad, zatemnjen prostor in opojni Ljudje sedijo bodisi pri mizah bodisi na ležiščih, pijejo čaj m kadijo vodne pipe. lni tobaku pogosto dodajo tudi kaj močnega, £"■ čeprav so te v Iranu strogo prepovedane, vj,.,. 80 droge v državi velik problem, zlasti Mp, 1 h zato vlada grozi, da bo prepovedala kajenje 4 1,111 prebivalcev Irana sta stari manj kot trideset Soku Bo Sl11 prepovedi, želijo si sprememb in več Veter upanja je zavel na volitvah leta 2000, 1 isIamsld revoluciji konzervativna struja z Zgubila večino v parlamentu. Reformisti s 'Mn Khatamijem so dobili 170 od 290 sedežev v ^Je^' Čeprav je tudi sam duhovnik, se s svojim <2/° 'n milim videzom razlikuje od drugih mul V ZIUcrna politična stališča in reforme so zbudili £ volilo veliko žensk, ker je dejal, da v islamu ni s mo^nu in ženskami. Kljub tej izjavi je njihov Se Vedn° daleč od tega, kar bi si želele ženske. razlikuje od nekaterih arabskih držav, kjer ? 1' u°v°ljena niti vožnja z avtomobili. Novo upanje ^Pl^1e Nobelova nagrajenka za mir Shirin Ebadi ■ Postalo bolj sproščeno. 'H '' televizija je prepovedana, prav tako poslu-radijskih postaj. Vseeno ima veliko Irancev । Revizijo, vsake toliko časa pridejo in poberejo ras >i|ML| P°iavti° čeprav sta ples in । "^unn, je glasbo slišati vsepovsod. Celo tisto, l^lhiJ'' PrePovedal. Peti smejo le moški, kajti ženski m°č zaPebevania> zato je ženskam strogo / v zb ° Peti 2a rr108^0 publiko. Kaže pa, da petje b ' " " le^tt učinka nima, zato je tradicionalna 'v111 pri l/Vuia P®vk, dovoljena. 1 č,. \'' mladi, so mojstri v prirejanju domačih ' ® barov in diskov, se pač znajdejo po svoje. 1,1 ni težko priti do alkohola m drog, zato se iu 'i56"1 Prt mladih, takšne zabave spremenijo ’J® in omamljanje z drogo. Še ena oblika upora At )e °Q§ato zgodovino zabladnica zgodovine. Popotovanje po ?•'''Ni,, v eni od zibelk civilizacije. Srečamo se gQ Nastij, ki so se menjavale druga za drugo. t Puščale umetniške stvaritve neprecenljive l"^1 opustošenja. Palače, mošeje, vrtovi, V T^ ^oraji, čajnice, izdelki obrti in seveda r^tr" Ponos Irana. V vzorcih preprog so d-J'-' san)e in verovanje ljudi. Nekje sem i le Potovanje po Iranu kot potovanje s r.|1[ "Progi. Kako lepa prispodoba! 1J razn°bka, pisana, očarljiva m barvita ' ^tejajo v njej. Vsaka preproga je zgodba in dragocene so preproge, ki so So r Sit4ljudstva. Življenje v puščavi je trdo m ,.1,1 < ■ PreProgah upodobili vse, po čemer so . ' r 1, ln Zeleli. Upodabljali so podobo raja, kjer / ■ ti, "J| 1 dežela imenovala do leta 1935, je v ‘7 ha Sy6t 1 deželo, iz katere so prihajale najlepše 1J Vsaka pokrajina, vsako mesto se - v Veliko njihovih preprog danes ■ ■ n. na svetu. Najbolj dragocene It' p Se®a 5000 ^et v preteklost Pod Kirom imperij raztezal od Sredozem-1 'a Indije. Njegov sin Kambiz je imperiju dodal še Egipt. Vladanje Dareja I je prineslo zlato dobo blaginje in moči Toda kmalu so Grki'ogrozili perzijsko slavo. Aleksander Veliki je dokončno uničil imperij in leta 330 pr. n. š. zavzel tudi bleščečo prestolnico Perzepolis. Sonce je neusmiljeno žgalo, ko smo se sprehajali po nekdaj veličastni prestolnici. Slišali pa smo tudi novo teorijo o uničenju mesta Najnovejša odkritja naj bi dokazovala, da Aleksander Veliki mesta ob zavzetju ni razrušil, pač pa naj bi to storili Parti, ki so leta 250 pr. n. š, zavzeli Perzijo. Kakorkoli že, bogastvo, ki je bilo takrat zbrano v mestu, je bilo nepredstavljivo dragoceno. Na ruševinah nekdaj tako mogočnega mesta me je prevzel občutek spoštovanja do graditeljev, ki so vse to ustvarili Lokalni vodnik je razlagal s tako vnemo in zanesenostjo, da smo se hočeš nočeš v dogajanje vživeli še sami. Iranci sami pa gojijo do tega kraja prav posebne občutke Pesniki__________________________________________ Perzija je dala pesnike, ki s svojimi pesmimi navdihujejo Irance pa tudi svet še danes. V Shirazu sta pokopana najbolj cenjena pesnika Hafis in Saadi. Posebno Hafis ima pri ljudeh posebno mesto. Po besedah vodnika ima vsak Irartef .poleg Korana.doma tu0i knjigo Hafisove poezije,^. Za njih ni le pesnik, je skoraj prerok. Ob grobnici res vlada posebno vzdušje. Ljudje obmolknejo, stopijo okoli grobnice, nanjo položijo desno roko, recitirajo njegove pesmi. Pravijo, da Hafisove pesmi dajo odgovor na vsako tvoje vprašanje. Vodnik nam je v pojočem farsiju, jeziku Irancev, prebral nekaj Hafisovih pesmi. Pesnik je opeval svojo rojstno mesto, odlično vino in lepoto žensk. Danes vina ni več, v okolici mesta so vidni le še ostanki vinogradov. Je pa ostala lepota Irank in menda so v Shirazu najlepše ženske v deželi. Mesto kar vre od življenja in lepote Tu smo na nekaterih avtobusih tudi videli, da so bili moški in ženske pomešani med seboj. Pravila v Iranu so namreč taka, da morajo biti ženske v avtobusu zadaj. Na mostovih Isfahana_____________________________ Isfahan je pol sveta, so govorili nekdaj, da bi opisali lepoto mesta, ki leži v osrčju Irana. Najbolj opazen je seveda kontrast, ko se po vožnji po puščavi pred nami odpre oaza, sredi katere leži to zgodovinsko mesto. Med košatim drevjem se bleščijo modre kupole mošej, mesto je polno cvetja, parkov in vodometov. Mesto deli na dva dela reka Zayande Rud. Čeznjo je zgrajenih kar nekaj mostov. Ljudje pa občudujejo najstarejše.in najlepše tri: 2550 let star most Šahrastan, most Khaju ali most 23 arkad, ki ima tudi vlogo jezu, in most Arch ali most 33 lokov * Zoroastrstvo Imamov trg v Isfahanu Je religija stare Perzije in hkrati ena najstarejših na svetu. Ustanovitelj te religije je perzijski prerok Zoroaster (grško Zaratustra) nekje v 7 stoletju pr. n. š. Danes jih živi v Iranu še približno 20.000. Največ pripadnikov te religije pa živi v Indiji m se imenujejo Parsi. Tja so se zatekli potem, ko so Arabci zavzeli Perzijo in so zoroastrstvo preganjali. Temelj religije je ideja o povračilnem učinku vsakega človekovega dejanja. Dobro se torej vrača z dobrim, slabo s slabim. Zoro-astre so v preteklosti enačili s častilci ognja. Vendar pa ima ogenj pri zoroastrih pomen očiščenja. Karkoli vržeš v ogenj, bo zgorelo, ogenj pa bo ostal takšen, kot je. Simbolično vržejo vanj tudi svoje slabe lastnosti. Središče vsakega zoroastrskega templja je ogenj. V Yazdu gori že od Nasad pistaai v puščavi Dvojčici ob Hafisovem grobu leta 470 in se imenuje sveti ogenj. Trikrat na dan svečeniki prinesejo les in ga ob posebnem obredu dodajo ognju. Pripadniki te religije morajo namesto zunanjih pravil vzpostaviti svoja lastna notranja, in se po njih ravnati. Sami morajo izbrati in presoditi, kaj je dobro in kaj ni in za to prevzeti popolno odgovornost. Zoroastrski svečeniki se lahko poročijo. Uidi ženske so lahko svečenice, a le od takrat, ko izgubijo menstruacijo. V Yazdu še vedno stojita na visoki skali stolpa tišine, v dolini pa so ostanki kapelic. Zoroastri so po običaju truplo prenesli v stolp in pustili, da so ga pojedle ptice. Svečeniki so ta čas molili v posebni sobici. Ko so od trupla ostale samo kosti, so jih odnesli svojcem, ki so čakali v kapelicah. Po revoluciji je vlada obred prepovedala in danes pripadniki zoroastrov svoje člane pokopavajo po muslimanskih običajih. Stolpa in kapelice stojijo sredi puste puščavske pokrajine. Kljub prijaznemu sončnemu jutru se mi zdita stolpa zastrašujoča, prav trudim se, da odženem misli na neizbežen konec m minljivost vsega. Še veliko bi lahko napisala o tej čudoviti deželi. Nekaterih stvari se niti dotaknila nisem. Bilo je lepo, čeprav je svet drugačen, tako zelo drugačen od našega Ostal bo velik kamen za vrečo spominov, iz katere bomo nekoč jemali in se spominjali doživetij. Še posebno radi pa takšnih prekrasnih. I&& 1Z1 dUHU.. ••'-b: JA,«« Most Arch ali most 33 lokov J C j DOPUST? POTOVANJE? DOMOVANJE? Med 5. in 20. julijem sem dopustovala ob hrvaški obali, v bližini Splita, in večkrat je bila priložnost, da smo večere preživljali na tamkajšnji »rivi« in v starem mestnem jedru, kjer se je vsak večer kaj dogajalo in se je trlo ljudi. Ne vem, zakaj, ampak všeč mi je gn eča v starih obmorskih mestih. Več ljudi je bilo, bolj dopustniško sproščujoče se mi je zdelo. Potem je v Londonu, ki je prav poleti najbolj oblegana turistična destinacija, počilo. Ta večer mi je bilo v splitski gneči tesno pri duši. Kaj, če poči tu, kjer smo lahko žrtve tudi moja hčerka, njen partner moj vnuk, jaz sama ... Hrvaški mediji so z velikimi naslovi pisali, da je Hrvaška varna država, zato sem se brez besed, da ne bi pokvarila večera drugim, potolažila. Konec tedna mi je znanka rekla: Zdaj pa ne grem na dopust in tudi načrtovano jesensko potovanje bom odpovedala, strah me je, tu pri nas doma je še najbolj varno ... Bilo je prepričljivo kot pisanje v hrvaških medijih ~ doma se ti ne more nič zgoditi, tu smo varni pred terorizmom. Besede, ki so me tisti hip v obeh primerih prepričale. V' prvem si nisem, dovolila pokvariti dopusta, v drugem ne vznemirjati znanke. Terorizem pa gre svojo pot... medtem- se je zgodil še Šarm el Šejk. Žal smo žrtve turističnih napadov lahko vsi, vsak trenutek, na kateremkoli koncu sveta. Tudi v hrvaškem Splitu ali tu doma, v Pomurju. Na zemeljski obli ni neranljive oaze miru, so le bolj ali manj .rizična območja, kjer bivamo in kamor potujemo. Terorizem nam. dopušča samo ta na videz majhen, a dragocen prostor izbire, žal pa nam ta hip nihče ne more zagotoviti popolne varnosti pred njim. Ne državniki s svojimi lepimi besedami o tem, kako so poskrbeli za varnost, ali da je njihova država varna, ne mediji s svojim bolj ali manj prepričljivim pisanjem, ne mi sami z odločitvijo, da pač ne bomo hodili okrog po svetu. S terorizmom začenjamo živeti in si po njegovem, diktatu oblikovati način življenja. Če nas neposredno ne zadene, hitro pozabimo na tragedije drugih, tudi vzroki zanje so tam nekje daleč od nas. Pravzaprav je naša velika sreča, da ta hip res živimo na enem najmanj rizičnih območij na zemeljski obli. Žal tega ne znamo ceniti, zato pa začenjam bolj razumeti tujce, predvsem Angleže, ki kupujejo opuščene domačije po Goričkem... Bomo zmožni to, da. je naše bivalno okolje zaenkrat res med tistimi najvarnejšimi, ohraniti? Egoistično zastavljeno vprašanje. Pravo bi bilo: Smo Zemljani zmožni narediti boljši svet za vse Zemljane? Ostajam, pri vprašanju, odgovora nimam.. Pen Rudi Omovšek je kleni 81-letni Gorenjec. Je najstarejši izmed dvanajstero otrok. Štiri deklice in osem fantov je privekalo na svet na Omovškovi domačiji v gorski vasici z zgovornim imenom Gozd. Domuje okoli tisoč metrov visoko v vznožju Kamniško-Savinjskih Alp med bujnimi gozdovi. Še kot otrok je pasel živino na Gojški planini in to spet počne. Kot gozdarski tehnik je vzljubil Prekmurje. In oni dan me je povabil po prekmursko: Odi se, duš Veliko lepega, poučnega, zanimivega ohranja v bistrem spominu Rudi Omovšek iz Kamnika. Pozna celotno Slovenijo, a meni, da prijaznejših, gostoljubnejših od Prekmurcev ni. Z njimi ga danes veže družinsko prijateljstvo, celo botrina. V Pomurju prvič leta 1945 Štirinajst let mu je bilo, ko je že samostojno pasel govedo na Gojški planini. Molzel je, si sam kuhal in užival v spoznanju lepot življenja. Na tamkajšnji planini so se znašli partizani že leta 1941. Postal je njihov kurir in kmalu partizan. Jeseni leta 1945 pa se znajde kot vojak JLA z Ljubljansko brigado v Veržeju in Lendavi. To je bil pravzaprav KNOJ [Korpus narodne obrambe Jugoslavije). Eni so lovili skrivače, on pa je bil intendant. Skrbel je za prehrano, obleko pripadnikov enote. Vojaško suknjo je slekel v začetku leta 1947 na Ptuju. V deželi ob Muri je bil takrat malo časa in Pastirski stanovi na Gojški planini. Tu preživljata poletja Jožica in Rudi Omovšek. ni imel pomembnejših stikov s prebivalstvom. V Prekmurje kot gozdarski tehnik V Mariboru je končal takratno gozdarsko šolo in se pozneje v poklicu sproti strokovno izpopolnjeval. Postal je gozdarski tehnik. Prakso je opravil na Vrhniki. Leta 1952 pa je bil poslan z dekretom v Mursko Soboto, Takrat so bile gozdarske uprave v Gornji Radgoni, Veliki Nedelji, Lendavi, Mačkovcih in Še kje. Sprva je bil normerec pri sečnji Zaradi bistvene spremembe naravnega okolja je imel precejšnje zdravstvene težave. Zaprosil je za premestitev v gorski svet, a je kar ostal na ravnim Kmalu mu je gozdarski inštitut Slovenije naložil izdelavo evidence avtohtonih in pozneje posajenih drevesnih sort v Prekmurju, Slovenskih goncah in pozneje tudi na delu Pohorja. Zbrane podatke je vnašal na ustrezne karte Prej take evidence pri nas ni bilo. V tistih letih je bila na Tišini gozdarska raziskovalna postaja, kjer je delal. Tja so prihajali zaradi izmenjave strokovnih podatkov gozdarski strokovnjaki iz Zagreba in Ljubljane. Predvsem so se zanimali za nasade črne jelše pri Polani m za borove gozdove na Goričkem. Na pomembnejših gozdnih območjih so bile logarske hiše. V njih so bivali območni gozdarji, Rudi je tja prihajal po pomočnike. »Lampe trebej fkiip držati!« Rudi je po značaju zgovoren, samozavesten, radoživ. Prebivalstvu na severovzhodu Slovenije se je kmalu prikupil. V Dobrovniku živi 84-letni gozdarski tehnik Jože Gorza. Nekoč je imel po delovni dolžnosti pregled nad Črnim logom pri Polani, gozdovi na območju Kobilja, Motvarjevec ... Z njim Rudi še danes prijateljuje. Omovšek je ohranil lepe spomine na srečanja s prebivalstvom. Življenje je potekalo v preprostih cimpranih m s slamo kritih hišah. Ljudje so hodili naokoli bosi. A jedlo in pilo se je vedno dobro, danes pripomni Rudi. Pogosto so mu postregli -dodole. Vabili so ga na koline. Nekoč je iskal v Bodoncih ostarelega gozdarja. Doma je bila le stara mati, ki ga je ogovorila: »Odi se! Ideva, ka bova vino vo potegnola« V roke mu je porinila šef Rudi je to napravo prvič videl. Poskuša iz soda potegniti vino, a ni šlo, in ženica mu navrže: »Ve pa trebej lampe fktip držati.« Na Tišini je bil v tistem času učitelj eden od štirih znanih mariborskih Križmanov. Rudi je hodil z njim po vesnicah obiskovat školmkovce . Te so ga celo nagovorile, da je nekaj časa pel v soboškem pevskem zboru, ki ga je vodil Vladimir Močan. Na Tišini je prijateljeval z že pokojnim profesorjem Frančkom Hegedušem, ki je takrat stanoval v tamkajšnjem farovžu. S kolesom se je vozil predavat v soboško gimnazijo. In na Tišini sta bila še učitelja Koltaj in Sadi. Spomini so lepi, a tudi senčni. Nekdo s Tišine ga je zatožil v Ljubljano, češ da je reakcionar, ker se je z župnikom pogovarjal na cesti... Goričanci napadli zjvilalBi'. na V tistih letih so na Goričkem smolarili. Na leto so izcedili 12 e borovcev tudi 60 ton s/ndlf 23 Pinusa iz Rač. Referent za ta du bil Peter Fujs iz Čikečke vasi, ,L foil klicali domačini Rudi pravi, ' izjemno dobra duša. Omovšek K delal na Goričkem poskuse, jo solne kisline izsiliti iz borovcev ( smolenje. In iskati je bilo treba dotlej neizkoriščene borovce. .„ je Takratni družbenopolitični ’ it imel popolno oblast nad z^s državnimi gozdovi in Rudi je pomagal pri iskanju in ° primernih dreves za smoljenje- ■ nekega dne znašla jugovzhod® vec. Označevala sta ciljna drev ,-■ ju je lastnik gozda z nekaj s°s je hud prepir in domačini pregnali z vihtečimi železnim1 ■ ■" so jih pri rokah, saj so z njim1 r jJf gnoj na bližnjih njivah. Niso g-’15 Vpili so: »Ote k vragi!« In ucvrla do svojih koles in z "'!d’. Primera nista prijavila. In na nista več šla. Tri dni na gostiji... _ Matjaš Gerenčer iz 11 knjigovodja na gozdarstvu v in je nekega dne povabi I Bud1 prišel na gostuvanje « In iH gO I trajala tn dm. Veselo je bilo. do onemoglosti fudali. "To se m jedlo Nikoli nisem bil - •" dobrot,« je poudaril Rudi in ■ da je žal Matjaš lani umrl Prijateljevanje y BpJ?- V tistem obdobju je slovenska oblast poslala v " trgovca Jožeta Weissa iz Dreti. Kot tujca v prijateljevati. Jože je bil po ske trgovine z mešanim bila prodajalka domačink' * se je ljubezen in rodil se je 51 pi’ Weiss je prosil Rudija za 1 c^r Krst je bil v rimskokato Sebeščanu.Jože in dolgo živita v svoji nisi v Murski Soboti. Ko so raziskovalno g<121 Tišini leta 1956 ukinili, se in pol življenja v Ih 1 r^p-’ jtn" Ljubljano. Delal je na Goz a , Slovenije. Tam se je iz bližine Vač. Sprva sta - A' sta se kmalu preselila v ® ppi1* ’ v Kamnik. In Weissovi danes prijateljujejo, se |;1 Za potrebe svojega m-poznejših letih pogosto , J Prekmurju. Vsaki . ,[|li ■ meritve prirasta za p0^1'g .• ših drevesnih sort. OkoJ jjn 3 in zdaj vsa poletja Prea5et^ Gojški planini, kjer Pc S obujata spomine । m39 YU-arhivi še nedostopni en jih je odprl Ludvik Kovač občutek, da sem bil povsod zraven, zato je moj arhiv to so nastale ob uradnih ali družabnih (slednjih je še posebno veliko), tako obsežen, da *° kbral le pet ali šest fotografij. O primernosti ra^ ne zato sem nekaj takih, ki so ^^.eposredno povezane z delom, ki ga opravljam. p^n %* julij Se pomnite, tovariši?! Odgovor na članek Čas odločitev in dejanj v 124. številki Pena To je moja prva ohranjena fotografija nekje iz začetka petdesetih let prejšnjega stoletja. Najbolj sem go »sral« za časa informbiroja, na orumeneli fotografiji pa je opaziti moj zaskrbljeni pogled v prihodnost. Posnetek je nastal trideset let pozneje, ko sem že bil vešč dela s pisalnim strojem. Rad sem potoval in bil sem med prvimi Slovenci, ki so obiskali Kitajsko. Čeprav je potovanje trajalo skoraj tri tedne, sem uspel spoznati le delček te velike države. Fotografija je nastala na Trgu nebeškega miru v e P Pekingu, pred Mao Zedongovim mavzolejem. Ves čas sem bil novinar Vestnika, po službeni dolžnosti pa sem delal tudi za radio. Dali so mi v roke mikrofon in naredil sem številne intervjuje z običajnimi ljudmi, direktorji, ministri, predsedniki ... Poskusil sem tudi nekoliko drugače. Tale inters vjuvanec je iz nekdanje skupne države in sem ga srečal v gorovju nad Jajcem, kjer mi je ostalo najbolj v spominu jagnje, ki smo ga vrteli na žaru. Bila je fešta! Pa da ne bo pomote, jaz sem na fotografiji desno, z mikrofonom. Busha tu in vidimo, za J3/0 skorajda ne !Q1 (v sredini} vedno tu in svoje delo. Z ’ Tale fotografija pa je že t novejša, zato je tudi ' L vVmI barvna. Vestnik je k. praznoval petdesetletni jubilej in upihniti je bilo treba petdeset svečk. Sedanjemu uredniku < Janezu Votku (na skrajni f \ desni) sva pomagala ''p z- F njegova predhodnika, Jože Vild (na levi) in moja malenkost. V prihodnji številki L bo svoj arhiv odprla Nevenka Emri. u bL*11 •'• bilo loko dolgo nazajl) j« nastala tudi tale »r h Pet"ek in Feri Horvat sto mi v imenu sodelavcev »hak ^©metna znaka. Zgornji je znak za obvestila, Greene odredbe. Z zanimanjem sem prebral intervju z Iztokom Trčkom, v katerem v glavnem govori o spopadu z JLA na mejnem prehodu v Gederovcih. Ker je v članku veliko netočnosti in neresnic, se kot tedanji poveljnik Teritorialne obrambe Prekmurja čutim dolžnega, da odgovorim, kaj se je v Gederovcih zares dogajalo.__________________________________________ 14 let je kar dolga doba v življenju človeka in popolnoma normalno je, da človek v tem času marsikaj pozabi, zato velja določena previdnost, ko dajemo izjave, ki so javnega značaja Če bi Iztok Trček pobrskal po beležnicah ali poiskal dokumente v arhivu, ne bi povedal toliko netočnosti in neresnic. Najbolj me moti, ker govori, kot da so se proti JLA borih samo miličniki brez sodelovanja kogarkoli. Naj ga spomnim, da je bila vojna za Slovenijo leta 1991 skupni projekt vse države, da pa je oboroženi boj izvajala Teritorialna obramba skupaj z milico ob podpori civilnega dela Mi nistrstva za obrambo. JLA je imela v Prekmurju okrog 450 vojakov. 26. junija 1991 je 31. korpus JLA v Mariboru poslal v Mursko Soboto še približno 120 vojakov, 15 miličnikov Zveznega sekretariata za notranje zadeve in štiri carinike Zvezne carinske uprave iz Beo grada. Ti miličniki in cariniki naj bi vzpostavili na naših štirih mednarodnih mejnih prehodih prvotno stanje. Nobenih helikopterskih desantnih enot ni bilo in nobenih specialcev iz Niša. Dva helikopterja, ki sta 27. junija 1991 ob 17.20 pristala v Gederovcih, sta pripeljala JLA okrepitev iz Murske Sobote, in sicer dva 120 mm minometa in 15 vojakov. Po ukazu 31. korpusa JLA bi morala priti v Prekmurje tudi oklepna četa s tanki iz 32. mehanizirane brigade v Varaždinu, vendar ji to ni uspelo, ker je Teritorialna obramba blokirala vse prehode čez reko Muro. Potem ko so miličniki okrepili svoje sile na mejnem prehodu Gederovci, sem 26. junija 1991 ukazal, da zasede obrambne položaje prehoda tudi Teritorialna obramba, in sicer 1. odred TO in 2. vod 1. diverzantskega odreda TO JLA je začela položaje v Gederovcih zasedati šele 27. junija dopoldne, in sicer so bili za to določeni vojaki iz stražnic na Petanjcih m Korovcih pod poveljstvom stotnika Kučana. Pripadniki milice in Teritorialne obrambe so lahko le gledali razporejanje vojakov JLA, ker je bilo streljanje m povzročanje incidentov prepovedano. Popoldne je poveljstvo JLA v Murski Soboti poslalo v Gederovce še vodnika Maksa Vajnhandla z 51 vojaki, vendar se zaradi položajevTO ni mogel združiti z vojaki JLA, ki so že bih na položajih. Ker bi se s tem spremenilo razmerje sil v korist JLA, sem takoj ukazal 2 posebni četi v Vidoncih, da se je premaknila v Gederovce in okrepila položaje TO. Ukaz, da naj TO izvede ognjeni naskok na enote JLA, ki blokirajo mejne prehode, smo dobili 27. 6. 1991 ob 19.40 od Republiškega štaba za TO Republike Slovenije. Ukaz sem takoj prenesel enotam na terenu, ki so ga tudi izvršile. Ker miličniki niso hoteli streljati, sem ukazal prekinitev ognja in o tem obvestil nadrejeno poveljstvo. Po treh urah smo se končno uskladili m ob 22.21 začeli silovito obstreljevati položaje JLA. Pri tem streljanju je bil v nogo ranjen kapetan JLA Ibrahimi. Na prošnjo poveljstva JLA smo dovolili vozilu prve pomoči, da je ranjenca 28. 6. 1991 ob 0.30 odpeljalo v bolnico v Rakičan. Kapetan Kučan se je po začetku obstreljevanja odločil, da se z moštvom obeh stražnic in skupino iz Maribora, umakne v stražnico na Petanjcih, skupino Maksa Vajnhandla pa je pustil na položajih. Te položaje sta milica in TO obstreljevali do 3.00 28. junija 1991. Ko se je pričelo daniti, so se začeli pogovori o predaji Maksove skupine. Vojaki so bili vidno prestrašeni, premočeni do kože, premraženi in brez volje za boj, zato so se ob 7 30 predali TO Pripadniki TO so jim odvzeli orožje in jih vseh 51 z avtobusom odpeljali v prostore dijaškega doma v Murski Soboti, vodnika Vajn-handia pa v zapor v Murski Soboti Glavnina TO iz Ge-derovec je skupaj z miličniki v dopoldanskih urah 28. junija 1991 obkolila stražnico na Petanjcih. Pogajanja o vdaji je vodil major TO Jože Pojbič, ki je angažiral tudi ženo kapetana Kučana. Ker se ni hotel predati, smo položaje okrepili z 82 mm minometi, in ko smo odprli opozorilni ogenj iz pehotne obo rožitve, se je kapetan Kučan s 65 vojaki JLA ob 19.00 predal. Moti me tudi konec članka, kjer je zapisano, da je borcev 10-dnevne vojne vsako leto več. Nasprotno, vsako leto nas je manj, ker so nekateri že umrli. V času 10-dnevne vojne in v času opravljanja varovanja meje smo vpoklicali več kot 3000 Prekmurcev. V Zvezo veteranov vojne za Slovenijo jih je vključenih le nekaj nad 1000 in veliko si jih še ni uredilo statusa veterana, ker nam določene pravice pripadajo šele po 50. letu starosti. Če se v javnosti širi glas, da nas je vsak dan več, je to zato, ker nas je vsak dan več starih in s tem koristnikov pravic. Sam sem član Zveze veteranov vojne za Slovenijo in tudi Iztok Trček je lahko član te organizacije, saj je sodeloval v vojni za Slovenijo, jaz pa ne morem biti član veteranskega združenja Sever, ker je to policijsko veteransko združenje. Kdo torej širi število veteranskih organizacij? Edvard Mihalič, upokojeni podpolkovnik SV, poveljnik TO Prekmurja v času 10-dnevne vojne za Slovenijo julij 2005 P£H 40 VB® Brunec Irena - Tebi akademska slikarka in kiparka Rojena sembila 18.11.1964 v Murski Soboti v znamenju škorpijona s podznakom leva. Po kitajskem horoskopu sem lesni zmaj, kar je ena od primerljivih podobnosti, ki jih imam z nesmrtnim Dalijem. Fizično in značajsko sem bolj podobna očetu kot mami, leto in pol starejši brat Iztok pa ima več maminih lastnosti; genetika je zanimiva, karakter človeka pa še bolj. In ravno široka paleta človeških značajev me je popeljala v svet umetnosti. Odkar vem zase, se zavedam različnosti človeškega dojemanja in reakcij, ki so velikokrat nepričakovane in nedoumljive. Zakaj tako in ne drugače, zakaj ravno sedaj in sploh - zakaj ali: kaj pa, če sploh kaj? »Od kod prihajamo, kdo smo, kam gremo?« je eden od naslovov zanimivih in skrivnostno lepih Gauguinovih slik. Ko sem se odločila za študij umetnosti, so m e vprašanja o smislu življen ja že dolgo globoko begala in možnost, da dobim odgovore nanje, sem videla le v svobodi umetniškega poklica. Dolga in. trnova je bila pot do spoznanja in umevanja, ki se sedaj dokaj spokojno širi okrog mene. Lepota in vonj vrtnic sta me prevzemala že v zgodnjem otroštvu. Najbolj se jih spomnim- s številnih gredic soboškega kopališča, kjer smo polni mladostne razposajenosti tekali okrog bazenov, skakali v vodo in se brezskrbno igrah na- ležalnikih, ki so dišali po lesu in soncu. Še posebej lepo je bilo kopališče v zgodnjih, rahlo megličastih jutranjih urah, ko se nas je peščica plavalcev spustila skozi še nedotaknjeno mrzlo gladino olimpijskega bazena in plavala nekaj ur skoraj do onemoglosti. Lepi in zelo posebni so spomini na rojstni kraj otroštva in mladosti - noben kraj na svetu ne more nadomestiti občutkov vsakovrstnih začetniških izkušenj in spoznanj. V spomin se ti globoko vtisnejo prizorišča dogodkov, vsebine, ljudje, vonjave, zvoki; vse to se nato zmeša v kepo občutkov, ki jih vsake toliko na dan prikličejo razne asociacije. Odraščala sem kot ateistka - verjela sem 'le 'v človekove sposobnosti in ni me bilo strah nobenih izzivov. Nikakor pa nisem mogla vplivati, na primer, na očetovo nepopustljivost, ko me je v puberteti zaradi neubogljivosti kaznoval s hišnim priporom. Večkrat sem želela pobegniti, pa so me v mislih ustavili njegovi Človek, ki ni ubogal oblast Lajos Lippai Bilo je tik po drugi svetovni vojni, v negotovih časih, ko je komaj polnoletni Ludvik Lipai iz Ivanjševec na Goričkem moral v vojsko - Ko so ga določili za rablja svojih šolskih in mladostnih tovarišev, je pobegnil na Madžarsko, kjer si je ustvaril dom, a bilje sumljiv tujec, ki je iz Budimpešte vsaka dva tedna prinesel po osem kilogramov kruha za sinova - Z osmimi križi na plečih se je vdal v usodo Lajos Lippai alias Ludvik Lipai, po rodu iz Ivanjševec na Goričkem, zadnje čase spet sanja o krvavih dogodkih izpred šestih desetletij. Vendar v drugi državi, na Madžarskem, v vasi tik ob meji, v nekdaj z železno zaveso ločeni Magyarszom-batfl kamor je zbežal 1947. leta, ko ga je oblast postavila pred izbiro: ali postati rabelj ab ostati brez domovine. Izbral si je slednje. »Gospa draga, zapišite: življenje se je kruto poigralo z menoj. Ostal sem brez svojcev, niti poročne slike nimam, kaj šele kakšne druge, takrat si mislil le na to, kako pozabiti vse tisto, kar se je zgrnilo nad nas, in kako bi preživel družino * Ludvik, doma v Ivanjševcih, je obiskoval osnovno šolo v Domanjševcih, kjer so si Madžari in Slovenci delili šolske klopi, •narabutano« sadje, ušpičili marsikatero pobalinstvo, skupaj vasovali in po koncu druge vojne je Ludvik oblekel uniformo Titove vojske, marsikateri njegov sošolec pa je šel za skrivača prek meje »Še danes ne vem, kaj bi bilo boljše, ali se takoj podati prek meje ah iti v vojsko. Mene kot domačina je prevzela milica m najprej sem moral v Maribor ter v sosednjo dolino, kjer smo varovali poti. Spomnim se majhne cerkvice na hribu, poleg pa jezera, jaz pa sem z vojaki stražil cesto. Dobil sem povelje, da če se kdo ne ustavi po prvem opozorilu, moram streljati Slišali smo, kako so v zaledju ves dan m še v mraku pokale puške. Mislili smo, da »vježbajo«, in šele pozneje sem zvedel, da so tu pokončali mnogo ujetnikov. Že prej sem videl, da m vse prav, saj so, ko sem čuval soboške zapore, pokončali enega od mojih tovarišev, ker je tihotapil pisma za kavarnarja Bača. Kavarnarka je povsem neznani ženski, ki je bila zaupnica Ozne, naivno zaupala, kako se dopisuje z možem, kako mož odlaga pisma v skrivališču na stranišču, nato pa jih fant prinaša njej.. Nesrečneža so dobili in do smrti potolkli. Tri mesece po tistem, ko sem že bil premeščen v Domanjševce, me je obiskala njegova sestra in s sklenjenimi rokami prosila, naj povem, kje je pokopan. Žal ji nisemmogel pomagati, saj tudi mi nismo vedeli, le toliko so povedali, da naj si zapomnimo, da pred oblastjo nič ne ostane skrito.« zdravi argumenti: »Kar pojdi, čeželiš. Kamor hočeš. A ne misli, da te ‘tam’ komaj čakajo. Tukaj je tvoj dom, kjer te mamo brezpogojno radi. A dokler si pod najino streho in živiš na najin račun, boš upoštevala pravila, ki jih določava z mamo. Ko pa bos polnoletna in samostojna, pa počni, kar želiš in hočeš.« In tako je nastopil težko pričakovani trenutek, ko sem se odpravila od doma. Od takra t kot neomajna ženska in celo kot kiparka in slikarka v mačistično vzgojeni, umetniško neurejeni Sloveniji, ki pa zvesto sledi buzerantski prevladi v svetovni umetnosti, težko gradim svojo osebno ustvarjalno svobodo - a gradim jo vztrajno, pokončno in v skladu z odločitvami in dejanji, ki mi ne vzbujajo slabe vesti. Moj notranji kompas ima prirojene moralne vrline in me pelje v dalje, kjer diham svobodo s polnimi pljuči. Počutim se kot raziskovalci, ki so odkrivali nova morja in celine, ali kot Odisej na poti domov. Ni mi žal za boleče življenjske izkušnje - zadnja je bila triletno prizadevanje za izboljšanje statusa likovnih umetnikov v Sloveniji, ko sem bila za dve leti izvoljena za predsednico Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Ignoranca večine kolegov, na ka tere vplivajo nekateri ‘zunanji': galeristi, kritiki, kustosi, preprodajalci umetniških del in drugi, ki imajo od umetnosti več koristi kot umetniki sami, namerno napačno razumevanje mojih nesebičnih namer in dejanj, podtikanja, Lajos in Jolanka Lippai si delita oseminpetdesetletne spomine na skupno trnovo pot. Fotografij iz mladosti nima, saj je zbežal prek meje, da bi si rešil golo življenje. Ludvik je občutil vso težo povojnega obračunavanja in čase Puklastega Mihe, ki so se ga bab bolj kot hudiča: »Imel vražji pogled: v zenici je bila strašna bela pika, da mu nisi upal pogledati v oči. Če je bilo možno, smo se mu na daleč izognili. Še zdaj se mi koža naježi .« Oddahnil si je, ko so ga poslali na mejo v Domanjševce. Toda, kot pravi Ludvik, hudič ima zmeraj več mladih. Nikoli m mislil, da bi tudi sam moral ubijati, toda prišlo je povelje, da mora brezpogojno pokončati svoje šolske tovariše, vojaške obveznike, ki so se skrivali na Madžarskem. »Rekel sem, rabelj pa ne bom, in ponoči pobegnil na Madžarsko, kjer sem že od prej poznal Jolanko Njena starša izvirata iz Sela in Fokovec, toda po prvi vojni sta ostala na Madžarskem. Poročila sva se« »Bila sem dva meseca noseča in prišli so po njega, ga odpeljali v neznano, jaz pa sem ostala sama s teto,« med solzami obuja spomine gospa Lippai. »Ja, 1947. leta so me odpeljali v Budimpešto, potem v Beograd, od tam v Ljubljano in po nekaj mesecih sem se lahko vrnil v rojstno vas. Neko noč sem pobegnil nazaj k ženi Mojim staršem so grozili, da jih bodo izselili, vendar se je počasi vse --- — —~1,0 r 'r । »Težko je živeti v dvomih in se večno spraševati, kje sem zgrešil, zakaj sem sploh šel v vOP • jo, koncu vseeno postal Še sam skrivač, takšen kot tisti, ki bi jih moral loviti. Od doma sem prih* imel na sebi, in grenke spomine na zadnji dve leti. Nisem imel nobene fotografije, no- ^gb^ osemnajst let nisem videl svojcev, le redka materina pisma so prihajala z veliko zamudo, kuo čeprav moraš korenine pognati tam, kjer se ti rodijo otroci... To je ona Zgodbazn^lo^. lažna pričevanja, nagajanja, verbalni napadi lobiranje proti meni, predstavljajo največjo količino neprijetno dišečega človeškega govna, ki sem ga '■ štiridesetletnem življenju morala 'požreti'. Edina nap-''-" nejša rešitev bi bila moj odstop, vendar takšnim tK nisem privoščila takšnega zadoščenja. In sem vztrajala konca mandata. Končno lahko poletim kot prerojeni Feniks. verjamem, da je treba umetnost, dobroto in lepoti za njih boriti, jih ubraniti z vsemi sredstvi in jih razsvetli širiti. Lastnosti mojih treh astroloških 'zveri', zdruvu zasnova, dotedanje izkušnje, globoka spoznanja in A* življenja ter božanska glasba v pravem trenutku življenja so čvrsti in normalni temelji, ki ne dopust > rušilno zatresla moja umetniška demiurgovsko verujoča filozofska Zofka. Dolgo po tem, ko me več ne bo, bodo moja mojem bivanju in razmišljanju na majhnem ki kroži-okoli Sonca, kije del Rimske ceste, ki je f v vesolju, polnem še večjih galaksij in za katerega še vemo, ali je konkavno, konveksno ali amorfno, 'J1 £ j ali neskončno in tudi kako se giblje in zakaj. tn & bitja še vedno ne vemo, od kod prihajamo, kdo gremo. . Za vse, ki vas zanima, kaj pomeni moja krat^ Heideggru) pomeni med drugim tudi to: »Kar je stoji v razodetosti samega sebe, je resnično. IK resnica? Grki pravijo a-letheia, neskritost; V filozofije pripada resnica bistvovanju byti. Resnik kot kasneje in še danes, lastnost izjave in stavka, h izreka in ponavlja O bivajočem, temveč je bivajočega samega, tega, da bivajoče stopi v da je v umetnosti prek del postavljeno v razu^' . umetnost je u-DELO-va nje resnice, razodevanje umirilo... Pn ženinem stricu sem se izučil lončars-v y lahko preživljal družino, a so začeli ustanavlja zadruge, odvzeli so nam zemljo in živino. Zap'’^1^' tovarni porcelana, v Budimpešti in se vračal vsak11 - (1,k Vsakokrat, ko sem izstopil na postaji vBajansenju P' ■ Soi sledil po gozdu, še doma so me ponoči Jožka, ki ni mogel spati in je največkrat bedel na je videl. Naslednji dan je ženi pravil, da snio spe l . ji & čuvaje ... Bili so hudi časi: domovine nisem k11®' ^^11 sumljiv, češ da vohunim za Tita. Tolkli si»- re # Budimpešte sem prinašal po osem kilogram17* sladkor, kajti imela sva že dva sinova. . h »S teto nikoli nisva pojedli niti koščka kruh* ^jc^' vsak dan dobila svoj kos Za naju je bil le kro^ priboljšek, ki smo ga pridelali na vrtu. DeJal® ampak plačila skoraj ni bilo, ko pa so tu v vasi odP J keramike, sva se zaposlila in od tod šla v lanka, ki je v dobrem in slabem vztrajala ob -1^ je dvakrat pobegnil prek meje. Skupaj sta Eden od sinov je upokojen policist, drugi je P° ", ,p begnil na Švedsko, imata šest vnukov' m na P' '. Živita v čedni hiški nasproti mogočnega ' ' ji« Ludvik pravi, da mu ni dolgčas, saj se vsak d|J' dk^ vinograda, kjer ima posajenih devetsto trs01 pretek. »Ko jih je pred dvajsetimi leti sadil, je m[ ‘J**’ ‘ m ' večno mlad, ampak leta so tu .« pravi pogleda še vedno mladostnega osemdesetih »Naj so, a rad pogledam mlade turistke ko bazenu. Njih najrajši gledam, še rajši pa 'o s'.’u fd-iz Slovenije, da se lahko pogovarjam P° "l ', 1^ hiše ni več in tudi svojcev v Ivanjševcih ni v^'^^ je nečak. Hudo je bilo, ko smo osemnajst । in tam je prispelo kakšno materino pisnio- v1- - jji a kaj, ko je postal sv^et zame zelo majhen, kilo11 so moje razdalje ... Kot ob vsakem obisku, me tudi sedaj z glinenim vrčkom, sedaj me je obdari »Proti urokom, da vam bo v življenju 1^*^ tero zlo, ne kot meni« I l 1 tl tl p^n julij 2005 Z rt ; ti. v , Ci i ' »' Opereta Oj to lectovo srce, režiral V. Kukanja, 1957. Na fotografiji med drugimi: Matilda Gašpar, Darinka Skalar, Vili Gerlec, Ante Novak, Edo Perhavec, D. Razdevšek, D. Klemenc, Mera Nadai, Marija Močan in drugi ^eva šestdeset let od konca 2. svetovne in spomin mi uhaja nazaj v ta leta gojili, ko smo v Murski Soboti ponovno gledališko dejavnost. Po formiranju Lackovega odreda sem se v Soboto. Ne bi bila Nišelvicerjeva, bi takoj poiskala stikov z igralci ter1i, s katerimi sem sodelovala že hu_ * vojno. Ljubezen do gledališča mi je že /f zanetil oče, ki je bil režiser pri n- Srečala sem se s sošolci, s smo v šolskem letu 1940/41 pod Janka Liske uprizorili Doktorja. To so bili med o Štefan Antalič, Milan Puncer, Vili ^jnJudita Hahn. Spomin na gledališče aobjh skrom ^rlft Milan Puncer in ^ar sta uprizarjala začela, delovati lutkovna skupina, tudi orkester in godba na pihala sta uspešno nastopala Gledališčniki smo svojo dejavnost opravljali v domu Partizan. Sledile so uspešne predstave: Planinska roža (opereta), Hasanaginica, Pri belem konjičku, Vzorni soprog in Deseti brat. Predstava Desetega brata je bila na prostem, na dvorišču Parti- nja poskušal tudi v režiji, m Marijo Zrim s soprogom Jožetom, ki je z znanjem in odhajali Bilo je res doživeto. Nikomur v Soboti ni ušlo leto 1955. Na prostem, pred vrtcem v ulici Št. Kovača, je bila odigrana Miklova Zala. Bila je bogata in nepozabna. Predstava s petjem, s plesom, z dobrimi igralci in mnogimi statisti, v kateri so nastopali celo jezdeci. Konje za to priložnost je posodila vojska. V letu 1957 je to uspešno obdobje sklenila opereta Oj to lectovo srce. Do leta 1963 so sledile predstave Dva ducata rdečih vrtnic, Strast pod bresti, Operacija Altmark in nepozabno doživetje gledalcev med predstavo Dnevnik Ane Frank. Profesor Bruno Hartman je v enem od gledaliških listov označil obdobje od leta 1947 dalje kot obdobje posrečene združitve glasbe, , petja, plesa, igre in slikar Li r«iiser Jože Zrim, 1951. Na fotografiji Majda Ferjan, Sonja Meglic, %!>■ tatica Dolgov, Edi Gregorič, Pavle Jeršin Ktir 30 ■■►/'''-lin elana, želeličunveč t >> sera v £ ^skupnosti z 4. % .jP^ljala take 1947 pa Si^tka k ^Punta-Občin-^8 * K1 Hl> 'wtanOT e združevalo vse dejavnost1. lutkarstva gla* pwskega H; J**1 *'Usp«JŠW*l llUHtU ',T Ciinihdeloviščih, . rj ©Adh nyvu domovi-‘ H,;''"1"^hka je zažlve-režisena 1 do miemtev. nu odrskih des-^C^’^doleta 1962. le poleg igra- spretno roko ustvarjala masko. Ustavila bi se ob prireditvi Prekmurski teden v času od 24. VIII do 7. IX. 1952. Na dvorišču stare šole v središču mesta smo pripravili igro M. Držiča Dundo Maroje z glavnim igralcem, gostom iz Ljub-ijane, Pavlom Jeršinom iz Šentjakobskega gledališča. Imeli smo več predstav in zelo zahtevno sceno. Zanimiva je tudi brošura, ki je bila izdana ob Prekmurskem tednu. Že takrat je bila omenjena gradnja kulturnega doma v Soboti (ki še danes m zgrajen - op. ur.). Organizatorji prireditve so sklenili, da bo ves prihodek namenjen gradnji doma. Predsednik pripravljalnega odbora Prekmurskega tedna Bela Brglez je takole sklenil uvodni prispevek: »Ta dom bo ponos slehernega Prekmurca, kateremu sta pri srcu kulturni razvoj in dvig kulture prekmurskega naroda!« V tem letu je ze zana. Bila je odlično odigrana in ravno tako tudi obiskana. V letu 1954 smo dosegli velik uspeh s predstavo Hmeljska princesa. Posebej jo omenjam, ker so v igri sodelovale dramski igralci, solo pevci, orkester in pevski zbor Po sklopu glasbenih predstav smo v sezoni 1953/ 54 uprizorili še igri Kralj na Betajnovi in Mam želele ni-tovome? Kot režiser se v letu 1953 prvič pojavi Vlado Kukanja s predstavo Sveti plamen, naslednje leto pa prijetno preseneti novi režiser, profesor na Gimnaziji, Bruno Hartman z delom Mladost pred sodiščem. Skupaj so igrali igralci SKUD-a Štefana Kovača in dijaki Gimnazije. Režiser je namenil posebno pozornost izgovorjavi, posebnost pa je bil tudi nov pristop. Dvorana z gledalci je bila zdaj istočasno sodna dvorana. Iz nje so igralci med predstavo na oder prihajali in No julij je za nami. Takšegažedugo nej bilou. V leti je rado vroče. Letos pa lejko rajši povejmo ka v leti dešč ide. Pa je bar se bole raslo. Še najbole trava. Žetva je tuj več ali menje mijmo. Od cejne pšenice boukše ka nika ne pravimo. Najboukše de ka jo živijna pogej. Naš ati nemre pa nemre razmiti ,kak lejko ena žemla košta 80 tolarof. Pa ena vaga 6 dek. Se pravi ka s kile dobiš 16 žemlic. Po 80 tolarof je tou skoro durda. Malo menje 960 tolarof. Za kilo pšenice pa kmet dobij 26 tolarof. Se pravi ka če šče kilo žemlic kujpiti more doj dati 36 kil pšenice. Tou je računica. Samo mi je neka nej jasno. Eto sva z atijon seglij našo pšenico doj pelala. Ka sva vidla? Traktore ka koštajo po 15 pa 20 » milijonof. Pa še več. Ka v li tej kmetje pouvajo? J / I Ati se je nej mogo p pomiriti se nazaj do v Bukovec. F politiki je pa več alt menje se po staron. Tej nouvi še izda menjav-leja. Samo so se lekar ,—\ I malo preveč zagnali. / yj / Zaj so se že med sebof ( J začali menjavati. Puk-šičt ka bi naj za sloven- L. ce po svejti raztepene skrbo, so nej mogli razložiti ka v Ameriki tuj kakšt Slovenci živejo. Pa sta se prej z Ruplon svadila Da li? Vej pa Dimitrija nigdar nega doma. Mico, pa nej naš, liki Mrkaič, ka je bil iber nadzornik al i ka že za naše gospodarstvo, je pa tuj do kraja prišlo, pa je odstopo. Ka je ta nouva opejvana vlada prepomalajsta z liberalizacijof gospodarstva. Tak ne ven zakoj se ide. Samo po mojen , si je tou zmislo. Znankar nešče po noutaj svojega dirigenta špilati. Tudi na finančnon ministerstvi so se gospod sekretar Špiletic odločili ka do se prej več posvetili družini. Pa ka ga več tou ne zanima. Delo državnega sekretar na finančnon minesterstvi. Odleto z gnejzde ministerstva za javno upravo je Še eden državni sekretar Gorazd Perenič. No te edini je pravo, ka je šlo za »zelo oseben spor med njin pa nekdanjimi podrejenimi*. Nej tou zanimivo. Friško njin je prejk prišlo ali boukše povedano prišo. Samo ka bi se pa sekejrali, tou pa nej. Sakši den več direktorof pa menaderof presvejtli ka boukše stva, ki je razvedrilo in osvojilo ljudi Temu obdobju sledi skoraj desetletno zatišje. Oživitev odrskega dela se Začne v sezoni 1973/74 s prihodom kvalificiranih, poklicnih režiserjev (V Potočnik iz mariborske opere) in mladih igralcev. Avgusta 1981 je bila odprta razstava Gledališka pretepst M Sobote. Dragica Juteršnik stranke kak je SDS, nega na kugli zemelskoj, če ščejo seveda na položaja; postati. No nouvoj vladi pa skoro najbole v nous ide predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Te njin je za njuf nouvizakon o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo razložo, ka je tak napisani ka bi ga lejko mirno imenovali zakon o pospeševanju korupcije. E, moj Drago. Ja ge pa živeš. Vej pa s ten ka so do oblasti prišli, se njin je spu-no dugoletni sen. Pa za; če je kakšt zakonček malo bole naraji napisani, pa ja nika nej. Štiri lejta friško minejo. Pa vrag si ga vedi, ka bou te. Do-tečas pa kak pravijo naša južna brača: »Uzmi sve sto ti život pruža, danassi cvet sutra uvela ruža * Tri lejta je pa mijmo, od zgraditve nouve rakičanske porodnišnice. No pohištvo prej že montejrajo. Z opremo f je pa še izda nej se gotovo. So pa pred dnevi že bitij v Rakičani predstavniki Guinessove knjige rekordov. Še par dnij nji falij, , * c—. . ... pa do je lejko fpisali f tou knjigo. Takse porodniš-—'—r n^e prej na gvejti nega. Ka bi gotova prazna sta-vZ [a fou je pa cejna de- . G// mokracije. F staran pok- * j—V Z_z varjenon komunističnon \ V sistemi, bi jo že gvušno \ \ \ opremili. Pa oudprli tuj. ©-'ll Pa pevski zbor bi po-(///. nW pejvo, otroški seveda. Pa ~ v limuzina j bi se sekre- tar! pa ostala kompanija prpelala. Pa slikali bi se za novine, Pa žrli bi pa pilij. Skratka svinjarija. Vište v demokraciji je pa tou nači. Tu se špara. Pa se gleda nasakši tolar. S štere žepke de f štero tepko več prteklo. Od podvoza na lendavsko} je tuj gvušno ka bou. Ja no, samo da se še ne vej da. Vači smo pa lejko na enoj od lokalni televizij vidli propagandni filmček. Še Leni Riefenstahl bi težko boukšega napravila. Komajzajsmo vidli, kak je Sobota eden najglavnejši varašov Med Barcelonofpa Kijevom Si bi radi vlagali v Soboto. Sobota de gratala pouleg New Yorka, Londona pa Tokija, se eno finančno središče sveta. Se že vijdin borzo sobočko naprimer, v Šavel centri. Milijoni evrofpa dolarofdo se pretakali, pouleg bos pa lejko cote kujpo pa kakšo kaseto tuj na enoj najlepši tržnic f Sloveniji. Avtobusna postaja sobočka, de prej pri nas v Bakofcaj, ka da na njenon mesti zraso Sobota-land. Pa tak dale pa tak dale. Od kukorce pa pujce-kof, pa da drujgič več. V0K3C julij 2005 Pen Svet digitalnih tehnologij Tokrat se bomo nekoliko bolj posvetili regijski oz. lokalni temi. Ne bomo predstavljali računalniških tehnologij, ampak bomo pogledali nas same in naše okolje v luči uporabe in razvoja informacijskih tehnologij. Vsi vemo, kako pomembna postaja informacijska tehnologija v našem vsakdanjem življenju in poslovanju, zato sem že večkrat poudaril, da moramo izkoristiti informacijsko avtocesto, če že nimamo tiste prave. Prejšnji mesec je bila v M. Soboti okrogla miza na temo informacijskih tehnologij. Na njej smo med drugimi sodelovali tudi predstavniki izobraževalnih in raziskovalnih institucij, predstavniki podjetij, gospodarska zbornica in novinarji. Beseda je tekla predvsem o stanju informacijske tehnologije v naši regiji ter o možnostih m priložnostih te panoge Vsi smo se strinjali, da je treba biti v Pomurju veliko aktivnejši, če želiš uspeti, saj je panoga zaradi svoje geografske lege regije m dostopnosti v slabšem položaju kot bolj centralne m dostopne regije. Seveda imajo iste probleme tudi druge panoge. Vsekakor je res, da sta tako Pomurje kot tudi Slovenija v bistvu premajhen prostor za pravi razvoj in napredek nekega podjetja. Trg je majhen, podjetij je precej in tisti, ki niso »pn koritu«, zelo težko preživijo z omejenim krogom strank. Tako tudi naša po murska računalniška podjetja, večja ali manjša, iščejo možnosti, kako ponuditi svojim strankam dobre storitve Težava je seveda, dobiti dovolj strank m tudi iztržiti dovolj za svoje storitve Tukaj seveda pridemo do gospodar ske moči regije, kjer je malo strank, ki bi bile sposobne naročiti m tudi ustrezno plačati kakovostno opravljeno delo na tem področju. Zgodi se lahko tudi, da v boju za obstanek podjetja drugo drugemu znižujejo ceno, kar pa za njih dolgoročno ni preveč ugodno. Potrebno bi bilo tudi več poznavanja in povezovanja, saj bi se tako lahko dopolnjevali m navzven skupaj nastopali večji in močnejši. Kako pa to skupno nastopanje izvesti, pa je seveda vprašanje, ki si ga vsak lahko predstavlja po svoje. Nekateri si želijo le sodelovanja pn posameznem projektu, drugi raje dolgoročno kapitalsko povezovanje. Samo s ponujanjem osnovnih storitev je v naši regiji težko. Treba je ponuditi izdelek s čim višjo dodano vrednostjo, nekaj novega, boljšega, koristnejšega. Tu pa seveda pride v ospredje znanje To mora biti na vrhu naših prioritet. Nujno je treba zajeziti beg tega znanja Koliko nam koristi pomurski izobraženec, če dela za podjetje iz Ljubljane'? Res je, da visoko izobražen kader stane več. Ampak s pravimi idejami m cilji se vložek v takšen kader gotovo poplača Prihodnjim izobražencem je treba že v času njihovega izobraževanja pokazati, da res obstaja možnost dela v domači regiji V času mojega študija računalništva v Mariboru smo slišali le o ponudbah podjetij iz Maribora in Ljubljane Ker poznam situacijo na fakulteti, vem, da se morajo v to vključiti naša regija, podjetja in institucije. Ko bodo študenti videli priložnost doma ter slišali o uspešno izvedenih projektih in zaposlitvah, bodo doma tudi ostali. Moram pa povedati, da določena podjetja m institucije v tej smeri že delujejo. Stvar je treba v smislu promocije aktivnosti še okrepiti. V tem sklopu je začetek višje šole za informatiko v M. Soboti vsekakor korak v pravo smer. Ker je informacijska tehnologija panoga prihodnosti, se vanjo tudi precej vlaga Tako so možnosti za razvoj precej široke, saj tako država kot tudi Evropska unija podpirata njeno uporabo, Z dobrimi idejami, predlogi in vizijami bomo gotovo lahko uspešno pokazali, da imamo v regiji znanje in strokovnjake z različnih področij ter da z njihovo pomočjo lahko postavimo regijo vsakomur ob bok. To so naredili že drugi in ne vidim razloga, da ne bi uspelo tudi nam. Dr. Matej Gomboši Priložnosti Z našega štedilnika v informacijski družbi v starosti Uporaba zdravil Polifarmacija se nanaša na uporabo več zdravil, ki se jem ljejo hkrati ali eno za drugim.. V preteklosti je veljala za ključno težavo pri uporabi zdravil v starosti. Gotovo pomeni zdravstveno tveganje. V resnici je neželen zdravilski učinek pri starostniku dvakrat pogostejši ob istočasnem jemanju štirih zdravil kot pri jemanju enega. Tveganje se poštirinajsteri pri hkratni uporabi sedmih zdravil. Vendar je polifarmacija slabo merilo za (ne)kakovostno predpisovanje. Starostniki imajo ponavadiveč bolezni in simptomov, ki se morejo in jih je tudi treba zdraviti z zdravili. Torej ta ne zrcali nujno nepravilnega predpisovanja in uporabe zdravil. Ne pomeni, da se nekaterih zdravil uporabi preveč, ker je število zdravil preslab kazalnik o kakovosti zdravstvene skrbi. Koncept ustreznosti, je mnogo boljši način, kako ovrednoti ti zdravilsko uporabo. Tu se zavedamo, da nobenozdravilo in zdravstveno ukrepanje nista brez tveganja. Zdravilska uporaba je ustrezna, če je preteča škoda sorazmerno majhna v primerjavi s pričakovano koristjo. Uporaba zdravil je lahko neustrezna iz treh razlogov: zaradi presežne, napačne in okrnjene uporabe. Presežna uporaba Pri njej se zdravilo uporabi v okoliščinah, ko naj bi se zaradi nepotrebnosti opustilo. Takšna uporaba je razširjena pri starostnikih, posebno pogosta je pri določenih skupinah zdravil, najbolj za zdravljenje okužb, želodčno-črevesnih simptomov, psihičnega nemira in motenj v spa nju. Do presežne uporabe pride, ker so starejši bolniki in njihovi svojci vajeni zahteva ti zdravila zoper simptome, ki naj se ne bi zdravili z zdravili, predpisovala. pa so nagnjeni k temu, da ugodijo željam, zlasti takrat, ko se morajo spoprijeti z značilnimi pritožbami. Farmacevtsko ukrepanje pogosto spodleti zaradi primanjkljaja informacij ali pomanjkljivega delovnega sistema, ki bi ukrepanje omogočilo. Presežna raba zdravil ogroža starostnike z nepotrebnim tveganjem za njihovo zdravje, družbi pa zapravi omejene zdravstvene vire. Napačna uporaba Napačna uporaba zdravil pri starostnikih je resnejši problem. O njej ne govorimo le takrat, ko se uporabi napačno zdravilo. Napačen je lahko tudi odmerek, časovni presledki med jemanjem m trajanje zdravljenja s pravim zdravilom. Pn večini vrst zdravilskih terapij obstaja bol) in manj varna izbira za starostnike Pikantni zvitki z goričko šunko 8 rezin tanko narezane goričke šunke, 1 dl tolčene smetane, 250 g nemastne skute, 20 g margarine, 30 g naribanega svežega hrena, ZOOgglavnate solate, 1 paradižnik, 1 paprika, 1 čebula, 1 žlica jabolčnega kisa, 3 žlice bučnega olja, sol, poper, sesekljan peteršilj Smetano stolčemo in damo na hladno. Margarino penasto zmešamo in dodamo pretlačeno skuto ter jo solimo m popramo in vse skupaj dobro premešamo. Dodamo nariban hren in tolčeno smetano Solatne liste operemo in odcedimo. Paradižniku odstranimo semenje in narežemo na majhne kocke, enako tudi papriko. Čebulo očistimo in narežemo na kolobarje. Iz kisa, olja, soli in popra naredimo preliv, v katerega vmešamo narezan paradižnik in papriko. Rezine šunke damo na desko, na katero namažemo skutni nadev, in jih zvijemo. Solatne liste damo na krožnike, prelijemo s prelivom in na vrh solate položimo šunkine zvitke ter dekoriramo s kolobarčki čebule in sesekljanim peteršiljem. Juha iz stročjega fižola 500 g stročjega fižola. 300 g krompirja, 200 g parad ižnika, 100 g čebule, česen., sončnično olje, 1 žlica mehke moke, 8 dl jušne osnove, sol, poper, drobnjak Predplsovalcem pogosto spodleti izbrati najboljše zdravilo za starejšega bolnika, dodatno pa jim tudi ne uspe najti pravega odmerka in odmevnega režima v luči fizioloških sprememb v starosti. Več ameriških raziskav kaže, da skoraj vsak peti starostnik, ki se zdravi doma, dobi zdravilo, ki ga eksperti ocenjujejo kot neprimerno. V negovalnih domovih kar štirideset odstotkov bolnikov dobi neust rezna zdravila in deset odstotkov dobi dve ali več neustreznih zdravil istočasno. Do takšnih napak pride, ker predpisovale! ne upoštevajo bolnikove starosti in posebnosti geriatričnega predpisovanja. Nekatera zdravila v prosti prodaji so veliko tveganje za starejše, ker so opozorila nezadostna, kupci pa nepazljivi. Farmacevti ne ukrepajo ustrezno, če niso vključeni v prosto prodajo, kajti ne zavedajo se bolnikovega celostnega zdravilskega profila. Napačna uporaba zdravil pri starostnikih pomeni zelo veliko tveganje. Podvoji možnosti za padec, ki pripelje do zloma kolka, zveča pogostost zmedenosti po operaciji, .izzove srčno popuščanje in ledvično popuščanje, poslabša depresijo, povzroči zaprtost in zveča želodčno-črevesne krvavitve. Običajni so naslednji neželeni učinki zdravil: motnje pri hoji, manjša vitalnost, težave pri uriniranju, moten vid, suha usta in položajna hipotenzija. Glede na klinične izkušnje zdravilska toksičnost vpliva na "opravilno sposobnost starejših ljudi. Okrnjena uporaba Ta je še slabo raziskana. O njej govorimo takrat, ko bi se zdravilo moralo uporabiti, a se ne. Obstajajo zdravstvena področja, kjer so zdravila brez razloga premalo v rabi. Raziskave kažejo, da se pri starejših premalo zdravijo depresija, inkontinenca, in srčno popuščanje, v preventivi pa je premalo cepljenj proti pnevmoniji in gripi. Okrnjena raba zdravil na teh področjih ne privarčuje denarja, ampak povzroči negativne izide, vključno s potrebo po dražjih zdravilih, zdravljenju v bolnišnicah in drugih ustanovah ter rehabilitaciji. Opozorilo Besedilo opozori na sistemski problem zdravljenja z zdravili pri starostnikih v razvitem svetu in ne pove nič o zdravilskem zdravljenju v konkretnih zdravstvenih okoljih. Janez Springer, mag. farm. Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin očišc* V zelenjavno osnovo dame opran in na majhne koščke nare2aD $ fižol ter krompir, solimo, P0^^ kuhamo približno 20 minut. Nato olupljen in na kocke narezan Posebej na olju prepražimo $es * čebulo, moko m česen, doC^r11-nekoliko prevremo, Juho nalij61110 delice ali krožnike, potresemo z narezanim drobnjakom in pm* ■ Telečja ruladica z brusnični cmoki s pivsko omako... 4 telečji zrezki po 150 g, sol, p°Per’ Pečenje i Nadev: 70 g teletine, 1 dl sladki beljak, 50 g belega kruha brez sko ledu, sol, poper Pivska omaka: 2 dl piva, 1,5 dl 1 žlica masla jjjjal15 Priprava za nadev: 70 g & .n!:J!; teletine dodamo beljak, * majhne kocke belega kruha, N* vse skupaj sesekljamo v nll'eiu ^(1 *ef koncu nadev solimo in P61110 postavimo na hladno. Zrezke ’ s prozorno folijo in Poto^e premažemo s hladnim nadeval11 „ j|A ter spnemo z zobotrebcem-solimo in popramo. Z navzdol jih zložimo v ponev m , olju z vseh strani opečemo. Na-v ogreto pečico in pečemo ■ minut. pOl^. V kozici povremo piv0 zalijemo s telečjo osnovo in ■ ' ^jejii-mo z maslom. Gotovo omako i- jjjjr , , i ntorega r toplem krožniku, na m-- - ' ruladico. Jed okrasimo z 11S^° Brusnični cmoki -------------? ih*1 250 g kuhanega krompirja' " jajce, ščepec soli, ščepec m«-^1 ,i nega oreščka, 40 g brusnic, 2 i _ Kuhan olupljen bamo, dodamo moko, jajce. ( malo solimo, dodamo ščep6^ oreščka in vse sestavine hi testo. Na pomokani deski test0^|fl N* razrežemo na enake kva 1' pa j testo damo žličko brusnic-kujemo cmoke. Cmoke domh ji posoljeno vrelo vodo. površino, jih pokrijemo i približno 5 minut. penovko iz vode m !' t ponudimo k telečjim ruia Jabolčni praženec— 5 dl mleka, 300 g pecilnega praška, 100 g ' vrečka vanilijevega sladko-\ za pečenje, 1 žlica masla, j? rjavega sladkorja Jabolka olupimo, na^ sj& -damo v ponev m z - f karameliziramo ter puSt\^ Za testo gladko 2,ll^i Dodamo sladkor, sladkor in malo solimo-od beljakov in stepem0 c ‘ gi'^ vmešamo rumenjake, n segrejemo na 200 ^C-1' ‘ jpjižb' .|PF na vroče olje in•L" - J ? Nato ga obrnemo se & vz*■ . tako popečemo, Peče < ,Iv/ pečice in z vilicami ra' ;i,ii. ■ Na koncu dodamo vse skupaj še enkrat p , p° damo na tople krožb’ ..-.ir1 cimetovim sladkorjem t i k k Pen julij 2005 tolikokrat stojimo pred ogledalom v dvomih, modni dodatki zares gredo skupaj, ali ^rda torbica ni preveč elegantna za obisk in čevlji preveč športni glede na to, da Soigralci. ^ese^e Kako gre skupaj? Zelišča kot okras Zelišča, uporabna v kuhinji in gospodinjstvu Zelišča za lepoto Zelišča za zdravje Gojitev in spravilo zelišč videz meto^a> ki ima velik vpliv videz, je kombiniranje tOrl:)ice Včasih se zdi popolno Mrtn0 .v 111 materialu preveč ’W ' celo staromodno, Hrvj. Priznati, da vsaj ujemanje v kovali sofisticirano. Kom, razbčnih barvah, vendar istem /’'te-snegu pošivanja lahko prav 't 12iemno. Tako premišljeno obuti ■K"1!) skoraj vedno pustimo mid da prenesejo vidno infor'' s$ predela v rahlo, a zanimivo izrazno mimiko na obrazu. Preveliko, premajhno Ne gre pozabiti, da je izbor velikosti tako torbic kot čevljev izjemnega pomena. Premajhna torbica na visoki osebi slednjo samo še poveča, prevelika torbica pa deluje na majhni osebi preveč mogočno. Če vidimo osebo s prevelikimi salonarji, nam postane jasno, zakaj je pomembna točna številka čevljev. Kakovost v detajlih... Misel oz vprašanje, ali je vredno tega denarja, se upravičeno vrti po naših možganih, ko kupujemo usnjene modne dodatke. Če nas pogled na šive torbice, njeno mehko in vzdržljivo podlogo ter lepo oblikovano okovje prepriča, potem je odgovor na dlani. V tej sezoni razprodaj pa nam je lahko vsaj pogled na ceno lepši. Torbice so vseeno bolj podvržene funkciji kot modi. Če v zdajšnji torbici nikoli ne moremo najti šminke, ključev in mobilnega telefona, potem lahko izbor torbice s posebnim žepom spremeni naše življenje Ji-— Tatjana Kalamar Morales Zelišča kot okras: navadna plahtica, rman, lavandula, rožmarin, žajbelj, monarda, dišeča pelargonija, žametnica, oenothera, kovačnik, sončnica, navadni vrtni nagelj, aloja itd. Plahtica (alchemilla vulgaris), v krščanstvu jo imenujejo plašč naše gospe, ima velik zdravilni sloves, kot poparek jo uporabljamo za splakovanje ust po pulj-jenju zob, proti driski, kot hladen obkladek ali za ustavljanje krvavitev. V floristiki je zelo uporabna kot sveže zelenje ah kot dekorativno dopolnilno cvetje. Listi so mehki modro zeleni, okrogli, fino nazobčani, z globokimi gubami. Gojena doseže od 15 do 50 cm višine, odvisno tudi od prehranjenosti zemlje oziroma terena, kjer raste. Visoko v planinah jo najdemo čisto nizke rasti, le do 15 cm. Steblo je dlakavo, razvejeno. Cvetovi so rahli rumeno-prosojni grozdi. Njena uporaba je vsestranska, saj jo uporabljamo tudi za zasaditev gredic, skalnjakov in obrobkov. Razvrščamo jo lahko med gredne trajnice ali naravne trajnice. Dobro prezimi. Dobimo jo na vrtnarijah. V šopkih se dobro kombinira z ostrožmki, kalami in belimi vejami (na sliki). Olga Varga Poletni šopek -kombinacija sončnice, naglja in plahtice Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Moč strpnosti je moč razuma, žal pa to največkrat zanemarjamo. To pa prinaša trpljenje. Nestrpni in nerazumevajoči zbolijo veliko prej in pogosteje kot tisti, ki življenje jemljejo takšno, kot jim je določeno. Tisti, ki živijo za življenje, so neodvisni od pomoči drugih in so duhovno visoko ovrednotene osebe, ki več dajejo kot jemljejo. To jih dela bogate.______________________________________________________________ naPredek in vedno večje želje po visokih .1Povzročajo stresne težave in s tem povezano la?L:' ' ki so vedno znova izzivi tako za znanstvenike Se srečujemo z vedno novimi neznankami, ^telji pa velikokrat onemogočajo pravočasno , ‘tegnozo in tako ostanemo s težavami in '•J,, . ' nePremišljenimi problemi, ki nas pogosto ,•^trpnosti ali panike težave so take, gospod Ivan, m hkrati lahko ak" J*10 več bolnikov, ki trpijo zaradi podobnih katere je težko napovedati pravi izvor. nekaj študij (zato ste na odgovor ®asa), preden sem prišel do spoznanj, kje i. Vzrok Vaših težav Spoznal sem, da je Vaš na Poškodbo možganskega debla, in sicer n° glosofaringealni in hipoglusosm živec, '■ ra ®ansk®ga debla. V1 Urnevanl® nastanka vrtoglavice, šumenja v N’5 'a n 1 'J steha, motnega vida, težkega požiranja, 1^*1 * aritmije, težkega dihanja itd., bom ' spi^1^0 deblo predstavlja delno pot za teed možgani in hrbtnim mozgom. , । z dvanajstimi pari možganskih živcev, . i ^eteik( °Snovne funkcije živcev, kot so dihanje, •t,- 2rkla, gibanje čeljusti, sluh, ravnotež- 11 i,in^ /P^v na količino ustne sline, solzenje, 1,5 8ov 1 ^sla, hca, čeljusti in za gibanje jezika Možgansko deblo, kateremu žal "v J te ' ^remal° pozornosti, odigrava pomem-Poda j " snoP ziv®nih celic in vlaken, ki Moš1 hrbtnega mozga z drugimi deli °blOn ° sestavljeno iz treh glavnih delov: ^te. možgani. Ta vpliva tudi na sluh, in sicer s pomočjo prenašanja čutilnih podatkov iz ušes, obraza in zob vpliva na premikanje čeljustnih mišic. Medmožgani. Nadzirajo premikanje oči ter vplivajo na velikost m odzivanje zenic. Po vsem možganskem deblu so razkropljene še številne skupine živčnih celic, ki se imenujejo s skupnim imenom retikularna formacija. Ta deluje kot varuh čutilnih formacij, ki prihajajo v možgane, ter nadzira naš cikel spanja in budnosti. Funkcije možganskih živcev: nekateri možganski živci skrbijo predvsem za pošiljanje čutilnih podatkov iz organov (ušesa, nos, oči) v možgane, drugi pa prenašajo sporočila, ki premikajo (jezik, oči, obrazne in druge mišice) ali spodbujajo žleze, kot so žleze slinavke, solznice in druge. Najpomembnejši možganski živec je vagus To je 10. živec, ki skrbi za vzdrževanje ritmične avtomatične funkcije notranjih telesnih mehanizmov. Njegove veje segajo do vseh glavnih organov prebavil, srca ali pljuč. In še nekaj besed o dvanajstih parih živcev, ki izhajajo neposredno iz možganov in potekajo iz lobanje skozi različne odprtine, to pa so: vohalni živec voliva na voh, vidni aivec deluje na vid, ukulomotorični. trohlearni in živec abducenta vpliva na premikanje zrkla. Trigeminus deluje na zaznavanje obraza in gibanje čeljusti, obrazni živec deluje na izraz obraza in okus, vestieulokohlearni .živec deluje na okus in žrelo, vagus deluje na dihanje, krvni obtok in prebavo. Akcesorni živec deluje na gibanje vratnih m hrbtnih mišic, hipoglosus deluje na gibanje jezika, če odpove ali je prizadet kateri od omenjenih 12 živcev ali pride do poškodbe možganskega debla, nastanejo težave, ki so osredotočene na le eno ah več organskih funkcij, zato prihaja do težav govora, požiranja, vrtoglavic, tresenja, slabšega vida, šumenja v ušesih in slabega sluha, aritmije bolečin v glavi, predvsem v zatilju, ki prehaja v čelni del glave, trde vratne mišice, bolečin po levi ah desni strani glave in telesa, motene hoje (bolnik hodi kot bi bil pijan), oteženega dihanja itd. Če opazite podobne težave, je potreben temeljit pregled omenjenih živcev, zato Vam predlagam, da se s svojim osebnim zdravnikom dogovorite za specialni pregled. Ker pa je odgovor na Vaše vprašanje zelo zahteven in potreben temeljite obdelave, saj boste le na tak način dobili celostno sliko vašega problema, bo nadaljevanje odgovora objavljeno še v naslednji številki Pena. Na zadnjem delu je nanj priključen del malih možganov, ki skrbijo za gibanje m vzdrževanje ravnotežja. Po sredini možganskega debla poteka kanal, ki se v ponsu in medmožganih razširi v možgansko votlino, po kateri se pretaka tekočina, tako imenovana cerebrospinalna tekočina. V tej tekočini so raztopljeni glukoza, beljakovine, soli in limfociti. Ta tekočina deluje kot blažilnik in poskuša zmanjšati ali preprečiti poškodbo pri udarcih v zadnjo • stran glave ali vratni del hrbtenice. Če pride do poškodbe tega dela hrbtenice zaradi udarca, padca ah prometne nesreče, so težave neizogibne. Težave pa povečujejo osteoporoza, krivljenje hrbtenice in sladkorna bolezen. Zato boli glava ter se pojavljata vrtoglavica in epilepsija. Medola oblongata. V njej so jedra dvanajstih parov živčnih celic, ki sprejemajo in oddajajo zaznave okusa z jezikom in oddajajo signal mišicam, ki sodelujejo pri govorjenju, premikanju jezika in vratu. Od tu se tudi avtomatično uravnavajo srčni utrip, dihanje, krvni tlak in prebava. Ti signali pa potekajo po 10 možganskem živcu, ki se imenuje vagus Številne živčne proge, ki potekajo skozi medulo oblongato, se v spodnjem delu križajo, tako da je leva stran telesa povezana z desno stranjo možganov in obratno, zato pride pri poškodbah do prizadetosti ene strani telesa Če imamo bolečine po levi, je prizadeta desna stran m obratno. Pons. Je precej širši od medoline oblogate. V njem so debeli svežnji živčnih vlaken, ki so povezani z malimi julij 2005 p^n 44 Nagradna križanka Od 28. VII do 25. VIII KOROŠKO ŠTEFAN HAAMNJAJK STAR MQ$KJ TURISTIČNI PREDEL PRI UMAGU ANTIČNO RAČUNALO IEZEKCS POSLOVNI SLOVNA PROSTOR PRAVILA O PISAVI P A GOSPODOM INDIJANSKA TSQFE1A k. A šotorsko MASEUE I KrH V W NAPAD, NASKOK i DEL I SUKNJIČA ',-r 1 %, ERBU KRAJ NA NOTRANJSKEM KRAJPfil MADRIDU TRAVA PRVE KOŠNJE T0K| PEVEC NIEMINEN PUŠKA ZENU CEVJO REKA V PORABJU NEKDANJI ANGLEŠKI TEKAČ (SEBASTIAN} PEN NAŠ PEVEC (OTO) NOVICA NAŠ. POLITIČNI TEDNIK Svileno BLAGO VULKAN ¥ GVATEMALI GORSKI IGLAVEC GRŠKA SVETA GORA ANGLEŠKI 1 SUMAR (TWO MAS) FANTE AMERIŠKA PEVKA (EH ANA) DNEVNI METULT NEPREMIČNINE ATA NAŠA IGRALKA (HA) MONGOLSKI VLADAR PEN TITAN ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA RDEČI PLANET PCLmČNI VODITELJ VLADO KRESLJN MEHIŠKI PIŠATEU (BRUNO) smučarka NA PROGI ZA SLALOM MUSLIMANSKI SKRAJNEŽ V AFGANISTANU B NORDIJSKA BOGINJA MORJA PRIVID BS Ig 5f DIŠEČA 5TRWOV-NJAK ZA KEMUO TROPSKO □REVO S TEMNIM LESOM MLINSKO KORITO PEN NAJVIŠJI DEL SUDETOV ZIDARSKA ŽLICA S1OVAŠK) KAJAKAŠ (MICHAL) TRSKA LITERARNI JUNAK TWIST kamboško LJUDSTVO M OZEBLINA VESLAČ TUL 1 VRSTA POMNILNIKA AVSTRUSKA PtSATELMCA (ELFWCDp Starogrški MATEMADK MERILO ZA PRESOJO NATRU DRŽAVA POD HIMALAJO PAUtA ZA ČIŠČENJE PLUGA Smučar E DALJNI AVSTRIJSKE SMUČI VZDEVEK LADJARJA OMASSISA NIKELJ AMERIŠKA IGRALKA (VERONICA} M00WR KISLIMA PRVA ANGLEŠKI ROCK GLASBENIK OBRAT MODERM GLASBENIK RAZVEUA-VTTTV OBVEZNOSTI FRANCOSKA POPEVKA IGRALEC <3001 MUSLIMAN, POSTNI MESEC JUŽNO AMERIŠKI INDUANEC LETEV S KVADRATNIM PREREZOM ČRTA IVAN NAPOTNIK 5? L im K j PESNICA NOVY - L ti?? TUJE ŽENSKO IME HITER KONJSKI TEK *1 s* *■ A PISEC IDIL M K y \ ZADWA, PETA MUSLIMAN. DNEVNA MOLITEV ■ e t r A ii ANA V DALMACUI VRHUNSKI ŠPORTNIK Pripravlja: Agencija Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo Ijubez® OVEN (21. III. - 20. IV.) Preden V karkoli privolite, dvakrat premislite in ne prekoračite svojih pristojnosti, tudi če se vam bo zdelo še tako prav Ustvarjalni boste in učinkoviti, najbolj uspešni pa pri praktičnih delih. Od 22 se izogibajte konfliktnim odnosom Za čustva ne bo veliko energije, čeprav nekaj malega romantike ne bo manjkalo. Na splošno krize z energijo ne bo. Sreče ne izzivajte. Zaradi majhne napake naj vas ne boli glava. PEHTNIC (23. IX.-22.XJ bodo porajali V novem mesecu se bodo porajau “v" . . Vendar upočasnite korak, bodite unv11' lajte z jasnimi mislimi in ne vpletajte neki družbi boste očarljivi. V drugi seča precej zapletov in nenavadne ol® Hrepeneli boste po počitku, vendar mogli privoščiti. Sicer obdobje zane^i^ redka, v katerem si boste utrdili den vašega zaupanja ? Sreča je na '•”* * 5 Ih Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug zegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. Nagrajenci križanke Vzajemna Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka. 5. avgusta 2005. Rešitev: Ime in priimek: Naslov: 1. DVD Zdravo gibanje skozi življenje: Jani Božič, Po stružni kova 4, 9240 Ljutomer 2. Kopalna brisača: Slavko Šebjan, Gančani 160a, 9231 Beltinci 3. Kopalna brisača: Ibolka Gumilar, Ženavlje 35, 9203 Petrovci Nagrade poklanja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z. Nagrajenci bodo nagrade dobili po pošti. p^n Pen Je, kratko rečeno, Vesinlkova mesečna priloga in ima tudi sicer z veso z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi. v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež [prodiraiec] ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. BIK (21. IV. - 21. V.) ŠKORPIJON (23. X. 2i> tl Ugodno obdobje, edino z denarjem bo bolj na tesno, zato si ne privoščite več, kot zmorete Doma lahko kaj spremenite ali na novo opremite. Dobre ideje in optimizem vam ne bodo koristili, če ne boste dovolj strpni. S partnerjem bosta nekaj razčiščevala, na koncu se vam bo uprl. Tudi pri prijateljih tokrat ne računajte na razumevanje. Dovolj časa bo in preživeli ga boste neobremenjujoče . ..-nsr10'* Prijateljstvo in vse okrog tega b° ■ ■ začetek meseca. Nesporazum z os^ ‘ DOtrp^' ste odvisni. Problem morate urfP Ijivo, pomagali vam bosta vaša pri11""' jj devnost Če se bo finančna plat ob-''-1 invse kaže, da se bo, potem to " zase Preobrat na čustveni ravni P’ r;? ■ v zvezi z njo prepustite drugi polo^ začetek namenite gmotnim zadevn DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) STRELEC S sodelavci in bližnjimi poskušajte najti pravi ton, recept za odnose, ki bodo zadovoljili obe strani, kar se bo poznalo pri vaši ustvarjalnosti. Najdite rešitev, ko ne boste imeli prav le vi Zdelo se vam bo [in mogoče je prav), da je prišel čas za drugačno razmišljanje o čustvih Časovna neusklajenost vam bo parala živce. Ob vsem navedenem moramo dodati, da je avgust čudovit mesec za dvojčke (22.XI.-21 Začetek bo deloval utrujajoče, lu*' „^3* bo spodbudno. Uresničitev načrtov ■ sta možna. Proti koncu meseca ki bo pomembna, prepričljivi. U" b<' nje slabo, ne nergajte, ampak in poskrbite za krepilni spanec ■ L-predate užitkom, ki jih ponuja pole' !'■ ■■ delovni tempo Temeljit razmislek nt pak bo razširil vprašane Vesel'-' ■ ' RAK (22. VI. - 22. VII.) Družinski obisk v začetku meseca bo imel globlji pomen, ravno tako novo poznanstvo, ki se bo spletlo približno ob istem času. Srečo m uspeh je treba loviti v sredini meseca, pozneje pridejo negotovost in preizkušnje Če boste do ljudi nekoliko bolj razumevajoči, se bodo bolje počutili pa tudi vi boste imeli od tega koristi Sicer precej delovno ozračje, a tudi prijetni večeri bodo lepšali mesec pred vami LEV (23. VII.-22. Vlil.) Povečan apetit, hitra vožnja m obisk pri frizerju pomen si morate sami razložiti, ker vašega osebnega stanja ne poznamo. V drugi polovici meseca nespečnost in radovednost. Udobje, trma m samovšečnost bosta sprožila plaz Sicer vas bo sonce v vašem znamenju grelo vse do ■■zadnje tretjine meseca, nakar se bo pokazal neugoden vpliv Marsa Zamujena priložnost se bo še enkrat povrnila. Kar boste slišali, preverite! & VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Zaupanje vase, realnost in pravičnost vas bodo naredili šarmantne. Denarne naložbe ali poznejši opravek z njimi - zadevo je treba dokončati in ničesar prepustiti naključju. Prijetno okolje in domačnost bosta balzam za vašo dušo tudi zato, ker vam Venera pripravlja prijeten mesec Torej obdobje, ko se je preprosto treba sprostiti in uživati. Ste vsestranski, iznajdljivi, zato vam bo uspelo, da prehitite druge. Prijeten odnos, ki bi ga bilo treba ponoviti KOZOR^ (22. »L Predvsem v prvem tednu pazite, -te priložnosti Pozneje boste ko«1 veliko v družbi. Mesec bo dnb®!| ''ni. ponujal občutek varnosti. S1" ' izkoristite za zasebne j ndev? b ' ^..i.^ znate izkoristiti svoje znanje a * p it potrditi Malo prečistite svoje o*'' jte. vse ne bo šlo takoj od rok, ne e1311 se bosta pokazali dve prelet111111 VOD1^ (21.I- 19' | JZ • TT» |K ■ TJ Intimno partnerstvo v pomembno, poslovne poteze P^^pui p' v drugi polovici meseca, Pre'1 r' . pokazala nova priložnost. Cl(^ ‘^ j kovali logično razmišljanj1 -1' ' n-1'^ (7' liči i r8 vam v prvem trenutku ne p« , Pri dogovorih previdnost, v5e"oSi ' prenagljeni. Ljubezen nev"" ' boste znali ločiti prijateljstva -l vse vas bo počakalo Rl^J (20- H- * . Kaj hitro se boste znašli Vs'1 ,■,p' sprejeti kompromis, oetD ’ ^up-h11 ” bosumnosti, ki se bo konč^0 'neK,< Načeloma je res, da lego ° It* ^i« veduje velikih težav, ven'। •' ''sDor-:i','|ij*,,a brez težav Ogibajte 841 partnerski zvezi. S čustvi marsikatera težava se * smešna Energija bo v prejšnjega obdobja, prenr-i"' Izdaja ga Podjetje za inforrniranle.Odgovornj urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Boj an Peček, Jože Ritupe r in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Johnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! & 4 I it & L 1 * p^n d i fr e- le f ■e fr ir le £ s. fr lilt j julij 2005 - Rezultati splošne in poklicne mature V pomurskih šolah letos veliko zlatih maturantov J* visoke šole že opravile sezname ^^kandid a to v ^ture spl°šne in poklicne ■ ,., nestrpno pričakovali : ,e Pre)šnji teden 8°lsko ministrstvo in ' ’ržavnim izpitnim center i? da )e totos uspeh Isto slabši kot lansko teniu pa nekatere sredn)e šole beležijo 8 vilo zlatili maturantov fc?" * letošnji uspeh na Sn i- nekoliko slabši kot ^^to' bd° usPešnih k tja . dijakov, lansko leto ' š0^1 minister Milan ""PriiJV'0' lansko leto pa je Jcru maturi, kjer je bilo 87 odstotka tistih a J''''' °PravljaU prvič So S h,..40 tQkko boljši dijaki na kar se tiče naj-Vseh zlatih matu-“0 morali doseči od 30 do .340 splošni maturi ’ pJ 'e,Q pa 249 Od tega )e torej 34, doseglo 22 k ‘l’ ie edem več kot lani Pohvale pa bo dobilo tudi 212 kandidatov (lani 139) poklicne mature, ki so dosegli izjemen splošni uspeh, m sicer 22 oz. 23 točk Pri nabiranju točk so bili letos uspešni tudi pomurski dijaki, saj imamo tokrat kar štirinajst zlatih maturantov pri splošni maturi in devet pri poklicni. Kar sedem jih je bilo najuspešnejših na ljutomerski gimnaziji, kar je tudi na njihovi šoli največ doslej Med temi sta dosegli vse možne točke dijakinji Staša Tkalec in Tanja Dominko Drugi zlati maturanti pa so še: Matej Holc, Tamara Muhič, Jasmina Golc, Katja Kustec m Samo Prelog. Prav tako največ doslej jih imajo na Gimnaziji v Murski Soboti. To so: Iztok Štefanec, Jernej Celec, Tadeja Kisilak, Sana Kou-dila, Andreja Nemec in Nastja Simonič. Enega zlatega maturanta pa imajo tudi na Dvojezični srednji šok v Lendavi, to je Dominik Zver, ki je tudi dosegel vse možne točke. Kar se tiče poklicne mature, pa so prejeli pohvale kot zlati maturanti Nives Stanek, Helena Vargazon, Mateja Podgorelec, Katja Ohman, Nina Kosi, Nadja Horvat, Valerija Skrt in Lidija Bedenik, ki so končale program predšolske vzgoje na ljutomerski gimnaziji, ter Danijel Škafar iz Srednje in aca« i? K ■____ " v angleškem jeziku, maturitetnih Ll^Jiajmanj šest ir 10 pred kratkim l rtlaturo opravila z 6^ pa spregledati opravljala kla-5^ ■ toednarodno matu-’1J1 od slednje n " Prvi dve leti je ‘tonazijo Murska i/1‘'o vpisala na 2. kjer poleg "i' Ljubljani " • &e n,eni program. S iCSl/ mature. jJ'1 ^^^arodna matu-e Prednosti ima ta \'ki v narodna matura ^kem jeziku, Iz-šest Pred- tn.,. ang- nTri je ’klijon V1$tom nivoju. »V “ naravoslovne kemija) ter eko’ b M. J nemscinaah -,Jo. f enostavnejši ’ uni‘ ^'"to tuji jezik, °go bolje, saj ga uporabljaš pri pouku. Katera matura je po tvojem mnenju dijakom prijaznejša, kakšni so maturitetni izpiti in zakaj si se odločila zanjo? »Želela sem pridobiti več znanja, ga izpopolniti na tistih področjih, ki me zanimajo in ki mi veliko pomenijo. Kasneje sem ugotovila, da se je izbira splačala, tudi odnos profesorjev do dijakov je zelo dober, večji poudarek je na praktičnem delu, na izobraževanju v laboratorijih in raziskovanju. Matura je sestavljena iz različnih testov, pri slovenščini in angleščini se opravlja tudi ustni izpit. Izbereš si neko temo, poveš nekaj o njej, nato te izpraša se profesor. Vse se posname in posnetek se kasneje pošlje v Bruselj in tudi v druge države na ocenjevanje. Pisni deli se razlikujejo od predmeta do predmeta. Pri nekaterih med štirimi danimi odgovori izbereš pravilnega, pi i drugih pa odgovarjaš na vprašanja Sama bi rekla, da je potrebno res zelo veliko dela, truda, tudi časa, ko presediš za knjigami, ko se pripravljaš na mednarodno maturo. Lahko bi rekla, da je e a nekoliko več kot pri klasični maturi. A na koncu vseeno ugotoviš, da se nekako splača, saj so možnosti, ki ti jih ta program ponuja, res tako velike, da ti potem na koncu ni žal vloženega truda.« Rezultate pa ste dobili prej kot Z odliko maturirala po programu mednarodne mature pri klasični maturi. Kakšni so bili in katero fakulteto si izbrala? »Rezultate smo dobili 6 julija. Bilo je zanimivo, ker smo jih prejeli po internetu. Vsak je imel svojo kodo, tako da si potem v velikem pričakovanju samo pritisnil na tipko na tipkovnici in zagledal svoje rezultate. Na srečo so bili moji dobri, končala sem z odličnim uspehom, zmanjkali pa sta mi dve točki za zlatega maturanta, ampak vseeno je ugodna pretvorba v klasično maturo, po kateri imam 33 točk od 34. Izbrala pa sem fakulteto za farmacijo. Najprej se je bilo treba prijaviti v Ljubljano, želim pa nadaljevati v Gradcu, tako da sem prijavo poslala tudi tja. Rada bi se izpopolnila tudi v nemškem jeziku, saj je znanje jezikov dandanes zelo pomembno.« Iztok Štefanec Vaše pesmi zdravstvene šole Murska Sobota. Prijave za jesenski rok splošne mature so potekle 25. julija. Pisne izpite bodo kandidati opravljali med 24. avgustom in 10. septembrom, do 7. septembra pa bodo šole izvajale tudi ustne izpite. Z rezultati jesenske splošne mature bodo kandidati seznanjeni na šolah do 23. septembra. Kandidati, ki želijo popravljati in izboljševati rezultate poklicne mature, in tisti, ki želijo prvič opravljati poklicno maturo jeseni, pa so se morali prijaviti na svoji šoli do 10. julija. Pisni del bo med 24. m 29. avgustom, ustni del pa med 30. avgustom in 7. septembrom. Rezultati jesenskega roka poklicne mature bodo znani 9. septembra. Letos je za vse uspešne maturante na univerzah m drugih samostojnih visokošolskih zavodih na voljo 16.385 vpisnih mest za redni in 8.409 za izredni študij. Visokošolska prijavna služba je 27. julija pripravila sezname sprejetih kandidatov, ki bodo o tem obveščeni po pošti na domači naslov. Takoj po končanem izbirnem postopku bodo objavljeni podatki o še prostih mestih Prijavna služba jih bo po izteku roka za vpis sprejetih v prvem roku, to je 30 avgusta, dopolnila in jih objavila na svojih spletnih straneh, na oglasnih deskah visokošolskih zavodov in v dnevnem časopisju Druge prijave za vpis bodo kandidati lahko oddali od 30 avgusta do 8. septembra. Za izobraževanje na višjih strokovnih šolah pa je razpisanih 9.762 mest. Izbirni postopek za te šole poteka v Višješolski prijavni službi Izidi so bili znani 26. julija. Z drugo prijavo za vpis se bo mogoče prijaviti od 1. avgusta do 6. septembra Drobni metuljčki Ko drobni metuljčki se prikradejo in te v želodcu ščipajo, zvečer so v glavi, sanje kradejo, tl nemirno v postelji ležiš, zakaj še ne spiš, nekaj je narobe, a tajiš, ker priznati ne želiš, da po nekom hrepeniš. Vem, jaz vem, kako je to, ko hormoni polni energije so, ljubezen potrka na srce, življenje narobe postavi se, preveč občutkov srce drhti, glava med oblake si želi. Drobni metulji ljubezen so, ščegetajo srce, dušo in telo, ne, ne upiraj jim se, naj v prsih dehtijo rožice. Ker ljubiti je lepo, če ljubiš, ljubezen vrnjena bo, zato zapomni si to, pusti, naj metulji letajo, ker oni so del tega sveta, brez njih bila bi tema. Sonja Rohnenje medsvetov Ladja, polna misli najtemnejših grobov, posluša prebujanje rohnečih medsvetov. Tema glasu rohnenja požira greh, neutrudno kljubuje usodi globin. Trupla roteče kričijo, se dušijo v kesanju, ihtijo v grobovih, trohnijo... Valerija Vaša čustva čakam te vsako noč. V tihoti mtsli k tebi beže, čutim ob sebi tvoje dlani, čutim poljube tvojih ■ ustnic, slišim tvoj smeh. So le sanje, da si to ti? Nekje zaprte so tvoje oči, nekje počiva tvoje srce. Sanjaš o meni, me tiho vabiš, danes k tebi ne more srce, predaleč je peš v tvoj objem. Sanjam, sanjam, moja ljubezen, danes so sanje, jutri ljubezen. Sonček C. K. Prva vrsta: župan Ludvik Novak, Martin Podlesek, Vanja Vrečič, Tadeja Lončar, Ksenija Duh (dobitnica zlatega priznanja iz nemškega jezika), Elza Zrinski (učiteljica); druga vrsta: Janez Lipič (pomočnik ravnatelja), Nada Bačič (učiteljica), Dominik Škraban (učenec, ki dosega izjemne športne rezultate), Dario Ostojič, Matej Fujs (učenec, ki dosega izjemne športne rezultate), Petra Franko, Nina Šoš, Jasna Vovk (učiteljica), Ernest Nemec (ravnatelj), Majda Vrečič (pedagoginja). M. C. e p^n Vdih za 59 svečk Dokazal lahko san uresmcij Marija Šarapova - posnetek v reklamne namene za sponzorje odstopa Nova ljubezen Zaninuv0 iremlj*^’ znamenito Academio Bolle-ttieri. Na njej je dekle zraslo v vitko plavolasko z manekenskimi merami (183 cm, 59 kg). Kljub medijskemu pom-pu m vrtenju sveta okrog nje je Marija ostala skrom ostala samo pri talentirani igralki tenisa. Oče je zmogel toliko, da je uredil vse formalnosti in se spet brez denarja in poznavanja jezika z družino odpravil v Ameriko. Za njo je zvedela Martina Navratilova in z njeno pomočjo je prišla na V AU England Clubu, kjer se britanski milijonarji v odmorih med teniškimi dvoboji sladkajo s smetano in jagodami, se je v teh dneh vrtela tudi Marija Šarapova - sibirska tigrica, kot ji pravijo. Dekle je staro šele osemnajst let, vendar se obnaša in daje izjave kot stara profesionalka: »Mislim, da moj poraz proti Venus Williams ni kakšna tragedija. Igrala sem dobro, vendar je bila moja nasprotnica boljša. Ni mi pustila, da bi igrala bolje. Nekaj podobnega se je zgodilo lansko leto, ko sem igrala proti njeni sestri Sereni. Vendar je bil takrat Wimbledon moj.» Lanskoletna zmaga na Wimbledonu ji je prinesla 660.000 funtov (približno 201 milijon tolarjev). K temu znesku je treba dodati še najmanj toliko za nagrade sponzorjev Uidi drugo mesto letos je dobro plačano. Maša, kot jo od malega kličejo starši, ima kljub svoji mladosti zanimivo pot, ki jo je pravzaprav začrtal njen oče. Po černobilski katastrofi so zapustili mesto brez ficka v žepu. Oče, naftni inženir, je dobil sluz bo v nekem mestu v Sibiriji. Maša je odraščala v težkih razmerah, vendar je že zgodaj pokazala, da ne bo Na poti v škotsko mesto Gleneagles, kjer so se srečali državniki osmih najbolj razvitih držav in ruski predsednik Putin, se je ameriški predsednik George W. Bush ustavil na Danskem, kjer ga je sprejela tamkajšnja kraljica Margarethe. S soprogo Lauro sta prenočila v kraljičinem dvorcu Marienborg, kamor mu je zgodaj zjutraj prišel čestitat za 59. rojstni dan danski premier Anders Fogh Rasmussen. Prinesel mu je torto v obliki kavboja - Bush je Teksašan -, priložnostni ansambel pa mu je pod oknom zaigral Happy Birthday Še isti večer je slavljencu v čast priredila svečano večerjo tudi kraljica Tudi ob tej priložnost je dobil ameriški predsednik torto - tokrat »navadno" okroglo -, na kateri je bilo 59 svečk Globoko je vdihnil m jih vse - z majhno pomočjo kraljice - tudi upihnil. na. Porsche, wed0111 dolarjev na pn;nl'r menila kot pomoč A žrtvam musliman-^ rorističnega naPfll šolo v Beslarnu- »Tenis je steza- k*1 hodnosti, vend*1 r Tildi žalost in bol po iz gubljenem očetu, ki je umrl 6. aprila, ne moreta ustaviti monaške princese Stephanie m njene nove ljubezni Dekle je februarja dopolnilo šti-i r ide set let in zdaj strastno ljubi nekega Mathie-uja. O novem srečnežu g se ve le to, da je natakar j v Monte Carlu, da je star ’ 26, da m poročen, vendar ima nezakonskega otroka Stephanie je strastno zaljubljena m se s svojim izbrancem cele dneve cvre na soncu plaže v Cap d.Ailu nedaleč od Monte Carla, na veselje papa-racev seveda. je Victoria Lua. Angležinja v Ameriki Mladost je preživela v ShofBukiu v Veliki Britaniji, kjer si je prosti čas najraje popestrila z jahanjem Mama |i |e prvega ponija kupjla že prt devetih letih Potem je rekla, da bi bila rada manekenka, pa ji je mati odvrnila, da jahanje in manekenstvo ne gresta skupaj Pri sedemnajstih se je morala odreči poniju m oditi na Japonsko - zaradi manekenstva Tako se je začela njena življenjska zgodba važnejša v mojem«;• Moja. družina, zdravi sreča Ko sem na ■11, hočem zmagah Pr^ ša m očitno /e, da bogastvo zaenKf-'1, —n» p^n Bob Geldof nobelovec? fill o m k 19 Zaradi koncertov Live Aid, ki naj bi velike sile spodbudili, da spremenijo svet, v katerem živimo, in da ustavijo neverjetno smrtnost otrok predvsem v Afriki - 30.000 vsak dan je svet vsaj za trenutek postal eno Združila ga je pop in rock glasba z desetih koncertov po svetu, ki jih je prenašalo 140 držav vsega sveta. Zdaj je vodilni britanski tabloid Sun predlagal, da bi irski rocker, ustanovitelj in glavni organizator Live Aida, Bob Geldof dobil nagrado za mir za leto 2006. »Vse to je ustvarjeno zaradi njegove predanosti, energije, vizije m hrabrosti,« je zapisano v predlogu. Seznam slavnih imen posameznikov in ansamblov, ki so sodelovali na tej veliki humani prireditvi, je dolg. Naj jih naštejemo nekaj: U2, str Paul McCartney, Robbie Williams, Coldplay, Annie Lenox, David Peas, Bjork, The Pet Shop Boys... Med sodelujočimi je bil tudi dobitnik Nelson Mandela, ki je nastopajoče v začetku koncerta takole ohrabril: &1 ne bo lahka, vendar od vas zahtevam, da povzdignete svoj glas za humanost!« v službi krone BB^aiu v študentskem življenju, ne ravno redkih sa-mostojnih potovanjih je končno prišel čas, spozna čare pa tudi obveznosti kraljevskega začetek se je znašel v vlogi predstavnika । ' kr°ne v Novi Zelandiji. Njegova desetdnevna ' k*'"" ' 2a®e^a v glavnem mestu Wellington. 'e na začetku, ko je Izstopil iz letala. Resna % Sna obleka sta presenetila številne navdušence, j Kh?'"1' pozdravit. Tudi rokovanje s tamkajšnjo Clark je bilo na nivoju. Da ne bi vse ' ■1 ■ ■ in smrtno resno, se je vmes udeležil j Ln ceI° nekaj časa igral v dresu ene od ■, '11 11' grobe igre so uživali v športni predstavi, t ” nežnega spola pa so občudovale njegovo * 'b??1 :^em klubskem dresu. Na koncu tekme so se /L., krepčali v bližnjem lokalčku, kjer je William Preprostostjo in izvirnimi dovtipi. Da m ampak je tudi ekološko osveščen, je Will Nu dan. ko je pred zgradbo državne uprave ki naj bi bilo trajni spomin na njegov prvi °bisk v daljni Novi Zelandiji. S 23 leti je William prvič uradno predstavljal britansko krono zunaj države. Sam, brez očetove prisotnosti, je dolžnost dostojno opravil in očaral svoje gostitelje. Fant le ima nekaj po svoji materi! ill Vojna je končana r „ r “ven ameriških megazvezd. ^,"<■,1 / Lopez, ki je trajal k°nčno zglajen, mediji kosti- Začelo seje pred Vu TaK.'^1 ,etl' na začetku njune K J hkrati objavili nove al- Postali hit. Do spora je " s^i । ' Carev ugotovila, da ti albumu Jennifer Lopez °bno tistima, ki ju je ona ho^'^^banaslednjem albumu. a Popoln«, ko je Mariah b Plavolasa Mariah Carey... zvedela, da je Jennifer dobila skladbi od njenega nekdanjega soproga. Od tistega dne sta si dejansko postali smrtni sovražnici in druga drugi nagajali, kjer se je le dalo. Danes sta obe prečni v karieri, nekdanje sovraštvo pa je zbledelo - nihče ne ve, zakaj, verjetno pa zaradi časa, ki je pretekel od takrat do danes. Spet ob istem času je izdala Mariah nov album, Jennifer pa posnela nov, uspešen film. Obe zdaj samozavestno izjavljata in se sprašujeta, ali je tisto pred časom imelo smisel. ... in Jennifer Lopez Obisk v bolnišnici Avstralska, pop zvezda Kylie Minogue očitno dobro okreva. Potem ko so zdravniki ugotovili, da ima raka na dojki, je vložila vse napore, da ga premaga. Po operaciji v maju je bila na intenzivni terapiji in za nekaj časa zapustila odre ter se posvetila sebi. Počuti se odlično, kar je dokazala v začetku meseca, ko se je prvič po daljšem času pokazala v javnosti. V rojstnem Melburnu je obiskala otroški onkološki oddelek kraljeve bolnišnice in hrabrila mlade bolnike, med katerimi je tudi osemletni Brodie. Se bo spet poročila? Lisa in zaročenec (z belo kapo na glavi) Michael Lockwood Na Havajih, v istem kraju, kjer se je pred tremi leti poročila z igralcem Nicolasom Cageom - od njega se je ločila že po štirih mesecih zakonskega življenja -, se pevka Lisa Marie Presley (37) sprehaja z novim fantom. Tokrat je izbrar nec Michael Lockwood, kitarist v bendu, ki jo spremlja na njenih koncertih. Aprila je izdala novi CD z naslovom Now What, zdaj pa se je znana pevka in hčerka še bol| znanega očeta, Elvisa Presleya, podala na ameriško mini turnejo Seveda jo spremlja tudi kitarist Michael, ob njem pa igra basist Danny Keough, njen prvi soprog. Novi CD je uspešen, saj se je že povzpel na deveto mesto ameriške glasbene lestvice, za zaljubljenca pa pravijo, da sta se verjetno skrivoma zaročila, saj v zadnjem času Lisa Marie nosi prstan, ki ga pred turnejo ni bilo videti na njeni roki. V—julij 2005 -------__ p^n------------------------_______.48VBII ralci Pena se predstavljajo Martin Horvat Z IvaBCC Živi za plastiko, trto, gasilstvo, knjige ... Popotnika, ki kaj potrebuje ah poizveduje na Ivancih, kraj spada v KS Bogojina, tam blizu pa je velika gramoznica, običajno napotijo k Martinu Horvatu - Tmeku. Vrsto let je že namreč aktiven v vaškem odboru (še prej v KSJ, ki mu je do pred kratkim tudi predsedoval, in v gasilskem društvu, ki ga je prav tako vodil določen čas Poleg tega je običajno doma, v delavnici, kjer se ukvarja z izdelavo plastičnih predmetov Ob vsem tem ne bi Ne bi rod, da bi kdo mislil, da se želim hvaliti, a vseeno lahko povem, da sem že od otroških let aktiven gasilec. V gasilske vrste sem se vključil že kot pionir v Bretoncih, kjer sem bil tudi član mladinske in članske desetine. Na Ivancih pa sem si z vsemi močmi prizadeval, da smo dogradili in obnovili gasilski dom. Osem let sem bil tudi predsednik društva. Na tem posnetku sem skupaj s tovariši gasilci (sedim drugi z desne) in mladim naraščajem. i Danica in S Te dni sta v Čepincih in okolici gotovo »vznemirili< fante in spogledljive moške dekleti Danica in Suzana, ki ju je večina lahko videla in občudovala prvič. Stalno namreč živita v Avstraliji, kjer sta se tudi rodili staršema Matos - Gaspar iz Čepinec. Obe govorita še kar dobro slovensko. Danica je po poklicu učiteljica, Suzana pa dela v finančnosvetovalni službi. Obe sta se še samski, njuni izbranci pa morajo biti simpatični, dobrega srca in nekadilci. - JOG pričakovali, da je velik ljubitelj knjig, da piše celo pesmi, da osvaja visoka priznanja za svoje vino, ki ga prideluje v Filovskih goricah, da je tudi velik ljubitelj rož in ptic ter da uživa v petju. V delavnici Ondan, ko sem ga poklical m izrazil željo, da se dobiva zaradi njegove predstavitve, mi je vljudno predlagal, če lahko pridem kdaj drugič, ko bo imel več časa, da bova na primer lahko skočila tudi v njegove gorice, kjer bi mi rad pokazal in povedal nekaj zanimivega. Seveda sem se stri njal. Ob dogovorjenem dnevu sem ga našel v domači delavnici za proizvodnjo izdelkov iz plastične mase V rokah je nekaj držal. »To je nosilec koluta za varilni aparat. Izdelujemo pa še tuljave, obroče, zatezne matice. držala za varilne maske, obročke, podložke, ohišja ventilatorjev in drugo. Z redno obrtno dejavnostjo sem začel leta 1974. potem ko sem se za stalno vrnil iz tujine, Avstrije in Nemčije, kamor sem odšel leta 1969, da bi zaslužil dovolj denarja za nakup opreme, ureditev delavcuce in druge potrebe pri hiši oziroma na kmetiji. To mi je v glavnem tudi uspelo Prej pa sem imel le en starejši stroj, ki sem ga leta 1968 kupil od ženinega brata Jožefa Špilaka iz Noršinec, kjer sem si tudi pridobil praktično znanje za to dejavnost. On mi je v začetku pomagal tudi pri samostojni obrti. Včasih sem celo kaj delal zanj. Nekaj let je bila redno zaposlena v proizvodnji tudi žena Amalija, zdaj pa prihaja čas, ko bom prepustil obrt sinu Janezu, saj sem že med tistimi, za katere velja, da nimamo časa. Saj veste, na kaj mislim?« Najlepše je v goricah Trnek, kot mu pravi žena in tudi večina, kdor ga pozna, se je rodil pred 65 leti v Bratoncih» in po končam osnovni šoli v Beltincih končal še 3-letno izobraževanje v zimski kmetijski šoli. »Naučili smo se skoraj vse, kar je moral znati kmet No, doma zame vseeno ni bilo dovolj kruha, zato sem šel med zidarske vajence; leta 1965 pa sem se poročil in se podal za zeta na Ivance, kjer me je čakalo delo na 10-hektarski kmetiji Delo na zemlji, zlasti v hlevu pri živini, me je veselilo tudi potem, ko sem postal obrtnik. In še zdaj obdelujemo njive. No. zame je seveda najlepše v goricah « Ob koncu pogovora sva res skočila tudi tja. Najprej sem moral poskusiti nekaj njegove dobre kapljice. Da je zares dobra, pričajo številna priznanja na ocenjevanjih vin; tako tudi zlata medalja za chardo-nnay letnik 2003, za katerega je prejel 18,70 točke, kar je bila najvišja ocena v Prekmurju med vsemi vini normalne trgatve Tisto »nekaj zanimivega« pa je bil tram na terasi oz nekoliko skrito mesto pod streho, kjer si je lani par kosov spletel gnezdo V naši delavnici za proizvodnjo izdelkov iz plastike izdelujemo kolute, tuljave, ohišja, obročke in še marsikaj drugega za Varis Lendava, Agis Ptuj, Ino Brežice, Liv Postojna idr. »Večkrat, ko sem sedel tukaj, sva se spogledovala s ptičkom. On je vmes vzletel m se vrnil s črvom v kljunu. Večkrat je tudi zapel, kot da bi se mi s tem zahvaljeval za črve, ki jih je našel, ko sem kopal gorice. Tudi sam skoraj nikoli ne grem od tod, če kakšne ne zapojem, sam ah v dobri družbi.« • Ko so se zapeljali čez murski most Več pesmi je celo napisal sam in jim »določil« tudi melodijo. Najraje opeva domačo pokrajino m doživetja »Največ pesmi je nastalo med dolgimi vožnjami iz tujine Vedno sem komaj čakal, da smo se peljali čez murski most Zdaj smo že doma, smo si vedno govorili Jaz sem običajno sedel tiho, razmišljal m v mislili opisoval rodno grudo. Tako je nastala tudi pesem Moja prekmurska krajina. Prva kitica se glasi takole: Moja prekmurska krajina,/ kak si lepa, ti edina’/ K tebi spet se vrnil bom,/ saj le tukaj srečen bom. Ta peSem ima sicer šest kitic. Martin pravi, da piše tako, kot čuti, kot mu pride iz srca Zdaj, ko ima nekoliko več časa, Iz svoje mladosti se spominjam tudi svetovno vojno leta 1945, ko mi je bilo pet . dne, ko se je bližala ruska fronta, je močno p1 jj smo se v kleti pri sosedovih. Starejši so re*'' »Stalinove orgle«. Fotografije iz tistih tej pa poziram, ko mi je bilo 28 let in šeni Avstriji. pogosteje sede tudi za mizo in bere knjige Sposoja si jih v potujoči knjižnici. Najraje vzame v roke resnične potopise ali kaj zgodovinskega oz. knjigo, v kateri je opisano kakšno pomembno dogajanje. Pred krat kim je tako prebral roman Lipa zelenela je. V prostem kdaj tudi na ludii^e' igrasp^u- ? jhH^ če je potrebno i" marsikaj tudi 7 * mu tega ni prizna, da je Rad berem knjige in vča«'^ kakšno pesem. Najraje sem v goricah, kjer obr sOitv* škropim... in seveda tudi uživam -prijateljev in znancev pa tudi ptiče*-