Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (9/19°C), soboto (8/17°C) in nedeljo (7/15°C) bo delno oblačno. Četrtek, 18. oktobra 2018 številka 42 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € TAKO mislim Velenje, 13. oktober - Mestna občina Velenje in SAŠA Inkubator sta že peto leto zapored organizirala predstavitev tako manjših in mlajših kot večjih in uveljavljenih podjetij s sedežem v Velenju. Gospodarskih subjektov v našem okolju je že okrog 700, na prireditvi Podjetno Velenje pa se jih predstavilo več kot 30. Med njimi tudi butiki z modnimi oblačili, ki so obiskovalcem dali nekaj namigov za jesenske dni. Več na strani 5. -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Mestna občina Velenje pripravlja v sredo, 24. oktobra 2018, ob 19. uri v prostorih Knjižnice Velenje občinsko proslavo ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik na proslavi bo državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jan Škoberne. Program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Salek. Ob 18. uri, prav tako 24. oktobra, pa bomo pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu pripravili slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Slavnostni govornik bo podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec. f Program na slovesnosti pripravljajo Mednarodni festival vezenja Velenje - V soboto in nedeljo, 20. in 21. oktobra, bo v Rdeči dvorani v Velenju potekal 5. mednarodni festival vezenja. Odprli ga bodo v soboto ob 11. uri. Na ogled bodo vezenine razstavljal-cev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije, Francije in Nemčije. Mestna občina Velenje bo skupaj s soorganizatorji poskrbela za bogat kulturni program. Tema tokratnega je 'povšter'. Razstava vezenin bo v soboto na ogled od 10. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 17. ure. a mkp Društvo upokojencev Velenje jutri praznuje 70 let V kulturnem domu Velenje bo jutri (v petek) znova veselo. Društvo upokojencev Velenje namreč tam ob 18. uri začenja proslavljanje svoje 70-letnice delovanja. »Celoten program bomo izvedli s svojimi člani, na kar smo zelo ponosni,« je povedal predsednik društva Franc Vedenik. Na odru bo mogoče spremljati več kot sto nastopajočih, sedež v dvorani pa si je bilo mogoče zagotoviti z brezplačno vstopnico. Te so hitro pošle, zato člani upokojenskega društva menijo, da bo jutri zares zelo veselo. a mš Kje so meje nase tolerance? Tatjana Podgoršek Posnetki trpinčenja otrok v zasebnem zavodu Kengurujčki v Tednu otroka so v javnosti sprožili val ogorčenja. Nezaslišano, nemogoče, neverjetno... bi lahko označili komentarje večine ob grozljivki. Če je glavni inšpektor na ministrstvu za šolstvo Tomaž Rozman komentiral: »Ko sem videl posnetke, sem si želel samo, da to ni res,« kakšno jezo, bes, žalost so ob tem doživljali šele starši teh otrok!? Kako je pri srcu tudi tistim, ki imajo svojega otroka v drugih zasebnih in ne nazadnje tudi javnih vrtcih? Surovo ravnanje z otroki ali drugimi nemočnimi člani naše družbe je bilo doslej še vedno deležno zgražanja javnosti. A kaj, ko se ta običajno zbudi (pa še to le za krajši čas) šele, ko si o trpinčenju vendarle nekdo upa spregovoriti glasno. Po mnenju mnogih je vzgojiteljica, ki je posnela dogajanje v zavodu, kjer so silili otroka, da je moral pojesti izbruhano hrano, kjer so ga nasilno uspavali z ovijanjem v rjuho, junakinja, ker o tem ni molčala. Izjema, ki bi morala biti pravilo. Se pa ob tem sprašuješ, ali je bila res prva v zavodu, ki je opazila, kaj se dogaja, ali pa je katera pred njo zgrožena raje odšla? Težko človek razume molk staršev otrok, ki so obiskovali vrtec pretekla leta. Kje so meje naše tolerance družbeno nesprejemljivih vedenj? V družbi, v kateri ni spoštovanja, pravih vrednot, si le-te ljudje postavljajo očitno vsak po svoje. Rezultat pa: vrstniško nasilje, družinske drame za štirimi stenami, statistike nasilja nad šibkejšimi, podatki o zlorabljenih otrocih ali zgodbe o starostnikih, ki jih zmerjajo le zato, ker so stari. Sem sodijo tudi razna sprevržena dejanja, ko nekdo v javnosti očrni drugega samo iz njemu znanih razlogov, po večletnih vrtenjih sodnih mlinov pa se izkaže, da je bilo vse skupaj konstrukt. Lasje ti gredo pokonci, ko slišiš, da je bilo dejanje vzgojiteljice nelegalno in je zato vprašanje, ali bodo ti dokazi zdržali na sodišču. Najbrž staršem tudi sodni epilog s »pravično« kaznijo za vse z maslom na glavi v tej zgodbi ne bo dal posebnega zadoščenja, še manj njihovim maltretiranim otrokom. Se pa lahko iz tega marsikaj naučijo. Vsi skupaj upamo, da teh strašljivih praks ni bilo deležnih več generacij otrok in da trpinčeni otroci ne bodo utrpeli dolgoročnejših posledic. Kaj pa bom(d)o storili, da takih zgodb ne bomo več poslušali? V vsakem poklicu se sicer lahko najde kdo, ki se do sočloveka vede neprimerno. Vendarle pa si je nemogoče predstavljati, da bi kaj takega dolgo ostalo neopaženo v sistemu z jasnimi pravili, določenimi standardi in več nadzornimi mehanizmi. Kjer je tega manj, je prostora za nepravilnosti več. Izjave pristojnih, da je zavod Kengurujčki deloval na črno, vodijo k takšnemu razmišljanju. Zato bi morala svoj del krivde prevzeti tudi država, ki dopušča takšno »šlamparijo«, ter pristojno ministrstvo z inšpektorjem vred, ki je v vrtcu že pred tem ugotovil nepravilnosti, a se je zadovoljil le s pisanjem odločb, ni pa izvajal ustreznega nadzora. Ob rob razmišljanja o primeru Kengurujček ne morem mimo vprašanja: kakšna družba vse bolj postajamo? 25. oktobra otvoritev Spominskega centra 91 Predsedstvo OZVVS Velenje in PVD Sever za Celjsko območje - odbor Velenje vabita vse pripadnike enot TO, Milice in rezervne Milice, vse pripadnike Narodne zaščite, Združenega odreda Civilne zaščite in vse občane ter občanke občin Velenje in Zgornje Savinjske doline, ki so kakor koli sodelovali v osamosvojitvenih dogajanjih leta 1991, da se v čim večjem številu udeležijo slovesnosti ob otvoritvi Spominskega centra 91 v Velenju. Otvoritev bo 25. oktobra ob 16.30 na prostoru pred Domom borcev in mladine. a as Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 18. oktobra 2018 LOKALNE novice Komemoracije ^ Obdelali 222 kilogramov kostanja Socialni demokrati so priredili tradicionalni kostanjev piknik Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami ZB pripravilo v spomin na vse žrtve fašizma in padle borce v NOB na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki spominske slovesnosti, ki bodo potekale pri spominskih obeležjih. Prva bo že v sredo, 24. oktobra, ob 18. uri pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu v Velenju. Večina se jih bo nato zvrstila v četrtek in petek, nekaj pa še naslednje dni. Višja povprečnina, a dogovora še ni Ljubljana, 10. oktobra - Predstavniki združenj občin so se srečali s finančnim ministrom Andrejem Bertoncljem in ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom. Kompromisa o povprečnim za prihodnje leto niso dosegli, je pa vladna stran po navedbah občinske svojo prvotno ponudbo nekoliko izboljšala. Še vedno pa bi pristala na manj, kot bi želeli v občinah. Finančno ministrstvo je na prejšnjem sestanku za prihodnje leto predlagalo povprečnino v višini 564,75 evra na prebivalca. Tokrat naj bi bil predlog 570 evrov. Po nekaterih informacijah pa naj bi med pogovorom nakazal možnost še dva evra višje povprečnine. Okrogla miza o namestitveni podpori Velenje, 18. oktober - Danes bo v mansardi vile Bianca potekala okrogla miza, na kateri bodo predstavniki različnih institucij in organizacij iskali rešitve v zvezi z namestitveno podporo. Namestitvena podpora je oblika pomoči osebam z raznimi vedenjskimi ali duševnimi motnjami, socialnimi stiskami in drugimi okoliščinami, v katerih ne zmorejo same upravljati lastnega gospodinjstva oziroma povsem samostojno in neodvisno bivati na svojem. Razprava se bo začela ob 10. uri. PC Standard presega pričakovanja Velenje - Ob 3. obletnici ustanovitve Podjetniškega centra Standard v SAŠA Inkubatorju ugotavljajo, da projekt presega pričakovanja. V Standardu in inkubatorskih programih se je ustanovilo že 39 novih podjetij, ki so ustvarila 44 delovnih mest. Nekatera podjetja so v preteklem letu dosegla 50-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Kar štiri so bila prepoznana kot naj podjetniški talenti, veliko jih je dobilo zagonska sredstva, eno pa tudi semenski kapital. V Standardu trenutno deluje 30 podjetij. Uspešen pa je tudi sam SAŠA Inkubator, ki je od leta 2015 obseg poslovanja povečal za 100 odstotkov. ■ mkp, tf Ör Terme Zreče z Uniturjevi savna mojstri 20.10. 2018 Savna vas 15.00-23.30 Aromaterapija s pohorsko smreko finska savna Lipa Piling z izbranimi zelišči pama savna Klet Sadna aromaterapija finska savna Lipa Obloga čokolada & pomaranča pama savna Klet Aromaterapija Svežina & energija finska savna Lipa Obloga jogurt & grozdje pama savna Klk Aromaterapija za sproščanje telesa in duha finska savna Na ganku Savna mojster šov finska savna Na ganku Infb: 03 757 62 68 Vstop po 17.00: doplačilo 2 € Po vsakem programu: osvežilni napitki, prigrizki in sadje Velenje, 13. oktober - Preteklo soboto je občinska organizacija Socialnih demokratov Velenje priredila že 17. kostanjev piknik, ki vedno poteka v začetku oktobra. Namenjen je ljudem, pravi tajnik organizacije Bojan Škarja, da se malo posladkajo, družijo, se sprostijo, nekoliko pozabijo na vsakdanjik, hkrati pa spoznavajo Socialne demokrate. Letos so poleg pečenega kostanja ponudili tudi kuhanega, zalili pa so ga z moštom, zakuhanim vinom, čajem ali kavo. Kostanj so obdelovali kar na štirih kuriščih, saj so ga spekli 200 kilogramov, dvajset kilogramov pa so ga skuhali. Letošnja posebnost je bila tudi kostanjeva torta. Podarili so jo občanu, ki je v soboto praznoval rojstni dan, razdelili pa so jo med obiskovalce tradicionalnega kostanjevega piknika. ■ tf Obnavljajo ploščad v Sončnem parku Mestna občina Velenje je začela z obnovo ploščadi v Sončnem parku. Z obnovo tlaka osrednje parkovne ploščadi bodo dokončali pred desetimi leti začeto sanacijo pohodnih površin. Ploščad želijo ohraniti kar najbolj funkcionalno in namenjeno čim širšemu krogu uporabnikov. Dela naj bi sklenili do sredine prihodnjega meseca. Naslednje leto pa na tem prostoru načrtujejo postavitev nove prostorske inštalacije - sončne ure. Tako bo Sončni park dopolnjen z dodatnim učnim pripomočkom, za njeno številčnico pa bodo uporabili kar to ploščad. @unitur_resorts www.terme-zrece.eu Savinjsko-šaleška naveza Vladni motor se počasi vendarle ogreva Pogon vlade - Zakaj »naj« Celje? - Kopališči in dežela hmelja - Bistrica spet na Celjskem? Nekateri pravijo, da je vsaka nova vlada kot novopečeni voznik. »Izpit« že ima, manjka mu (ji) poznavanje fines in rutine. Nekatere si vse to pridobijo šele do konca (prvega) mandata, državljani pa seveda pričakujejo, da veliko prej. Kajti šele, ko se bo vlada prav »vrtela«, bodo tudi državljani čutili sadove njenega dela. Seveda večina tudi pričakuje, da ji nasprotniki pod noge ne bi metali preveč ovir. Nekakšne take ovire so za nekatere velika pričakovanja različnih sindikatov oziroma zaposlenih. Za slednje zahteve po višjih plačah niso ravno »ovire«, so stvarna pričakovanja, da se naš dokaj uspešen razvoj pozna tudi v njihovih žepih. So seveda tudi taki, ki v letih debelih krav mislijo tudi naprej, v strahu, ker se lahko krivulja hitro spusti. Zaradi vsega tega in še marsičesa drugega se mora vladni stroj čim prej segreti in delovati z optimalnimi obrati. Vse bolj pa se vrti tudi kolo lokalnih volitev. Tisti del z volitvami svetnikov niti ni povsod tako zanimiv, zelo zanimiv pa je že marsikje boj za županski stolček. Župane je sicer slišati, kako težko in neprijetno je to opravilo, o očitno vseeno tudi zelo mamljivo. To dokazujejo mnogi primeri v slovenskih občinah, kjer se bo na bližnjih volitvah za prve dame in može občin potegovalo veliko kandidatk in kandidatov. V Celju pa se nekateri čudijo. Ne zato, kdo vse kandidira za župansko mesto, čudijo se, kako da sami niso »začutili«, da živijo v najlepšem slovenskem mestu. No, pozabili so, da »lepota« ni bilo edini merilo, ki so ga ocenjevali v TZS. Tudi povezava kulturnih in zgodovinskih ustanov, pestre prireditve, tudi s »spomini« na rodbino Celjskih. Pa ureditev Mestnega parka, hišice v mestnem gozdu ... Kmalu si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi obnovljen Friderikov stolp. Ta je bil povsem obnovljen pred desetimi leti, a ga je letošnja muhasta zima močno poškodovala. Obnovo naj bi končali konec meseca. Zbir vsega tega je bilo to visoko priznanje. Po takih pojasnilih bo tudi Celjanom morda lažje pritrditi, da živijo v 'največjem slovenskem mestu. In bodo tudi sami bolj obiskovali objekte in drugo, kar cenijo obiskovalci od drugod. In ne bodo, kot zdaj nekateri, natolcevali, da je k zmagi Celja gotovo pomagal podčetrtški župan kot predsednik TZS ter s tem pomagal celjskemu županu, ki znova naskakuje županski stolček v knežjem mestu. No, ta je v ponedeljek dobil še enega nasprotnika. Da gre za predvolilni »trik«, nekateri ocenjujejo nedavni podpis pogodbe za gradnjo novega kopališča v Slovenskih Konjicah. Aktualni župan Miran Gorinšek, ki bo znova kandidiral, jo je podpisal z domačim gradbincem, ki je že tudi odstranil stari bazen. S tem naj bi v tem kraju rešili kopalne težave, v kraju pa upajo, da bo gradbinec z deli pohitel in bodo morda res že v začetku nove kopalne sezone lahko v njem zaplavali. Na gradnjo novega bazena se pripravljajo tudi v Žalcu, vendar naložbi še niso tako blizu kot Konjičani. Postavili naj bi ga na območju Vrbja, kjer je sicer tudi jezero, vendar ni namenjeno kopanju. Ta bazen pa naj bi bil le (začetni) del načrtovanega »počitniškega naselja« ali - kot ga imenujejo - Hopslandija. Ime torej »diši« po hmelju. V teh dveh krajih torej začenjajo, v Gorici pa »likof«! V šentjurski Gorici pri Slivnici so namreč slovesno odprli dodobra prenovljeno osnovno šolo. Največji zalogaj je bila energetska prenova šole, za učence in starše pa je pomembno tudi to, da so uredili tudi novo dovozno cesto do šole in s tem odpravili prometne zagate. Celotna naložba ni bila majhna, veljala je dober milijon evrov. S to otvoritvijo je posebej slavila tudi šentjurska občina. Z njo so namreč obnovili še zadnjo šolo v občini. V njej je šest matičnih šol in štiri podružnice. Še to: po nekaterih namigih sodeč naj bi bila celjska regija morda kmalu spet večja. Kot je znano, se je iz nje pred leti odcepila občina Bistrica ob Sotli in se priključila Posavju, zdaj pa naj bi se vrnila. S celjske strani ima zadnji čas lepo obnovljeno regionalno cesto, proti sedanjemu centru ne, blizu uresničitvi sta kolesarski poti proti Podčetrtku in Podsredi. Koristila bi jim načrtovana vnovično ureditev železnice Imeno-Kumrovec. Pa še marsikaj drugega jih bolj vleče na naš konec. Tudi to, da se vsi nikakor niso strinjali s prejšnjo »selitvijo« v Posavje. Kako bo res sedaj in kdo bo sploh imel glavno besedo, bomo še videli. • k ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 3 18. oktobra 2018 »»ms AKTUALNO 3 Velenje drugo najlepše, Velenjska plaža prva Župan Bojan Kontič, direktor Zavoda za turizem Franci Lenart in Velenjčani ponosni na Velenje in velenjsko plažo Mira Zakošek Velenje, 10. oktober - Na izboru Naj kopališče 2018 je v kategoriji Naravna kopališča Velenjska plaža zasedla prvo mesto. Akcija Naj kopališče 2018 vsako leto poteka v organizaciji RTV Slovenija v sodelovanju s spletnim portalom 'Dobro jutro, Slovenija' na več radijskih postajah po vsej Sloveniji (tudi na Radiu Velenje). Že 28. leto zapored so kopalke in kopalci glasovali za najboljše v kategoriji malih, srednjih in velikih termalnih kopališčih, letnih in naravnih kopališčih ter pokritih bazenskih kopališčih. Med naravnimi kopališči je kopalce najbolj prepričala Velenjska plaža, med letnimi kopališči Celjsko. Ljubljansko vodno mesto Atlantis je najboljše med pokritimi bazenskimi kopališči. Največ glasov v kategoriji malih termalnih kopališč je prejelo Zdravilišče Radenci, med srednji- »Velenje je eno najlepših mest v državi« Že prejšnji teden smo poročali, da je Velenjska plaža osvojila prvo mesto med naravnimi kopališči v izboru Naj kopališče 2018, ki vsako leto poteka v organizaciji RTV Slovenija, v sodelovanju s spletnim portalom Dobro jutro, Slovenija na več radijskih postajah po vsej Sloveniji. Prav tako smo v istem tednu izvedeli, da je v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2018 Velenje prejelo 2. mesto v kategoriji večjih mest. Prehitelo ga je le Celje. Mimoidoče smo povprašali, kako gledajo na prejeti nagradi. Mnogi, ki so sicer želeli ostati anonimni, so poudarili, da si Velenje gotovo zasluži prvo mesto v obeh kategorijah, nekateri pa so povedali tudi nekaj več: Mladen Jovanovič: »Brez dvoma sem prepričan, da si Velenje zasluži obe nagradi, saj se v tem mestu veliko dela. Le ne morem verjeti, da bi nas Celje prehitelo - saj tudi jaz hodim tja in sklepam, da so le nekoliko več vložili v promocijo ali pa dobili prednost preprosto zato, ker imajo več prebivalcev. Prepričan sem, da je Velenje lepše! Absolutno je eno najlepših mest v Sloveniji in jaz sem zelo zadovoljen z življenjem tukaj.« mi so zmagale Terme Vivat, med velikimi pa Terme 3000. V akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna 2018 pa je Velenje prejelo priznanje za 2. mesto v kategoriji večjih mest, prehitelo ga je le Celje. Tekmovanje v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna že vrsto let organizira Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Republike Slovenije Boruta Pahorja. Doslej je Velenje na tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna vsako leto prejelo najvišja priznanja v kategoriji večjih mest. Leta 2009, odkar traja projekt, je osvojilo prvo mesto, leta 2010 prav tako prvo mesto, leta 2011 drugo mesto, leta 2012 tretje mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2013 drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2014 prav tako drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2015 prvo mesto, leta 2017 pa 3. mesto med večjimi mesti. Priznanji potrjujeta pravilnost naše odločitve« Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Rezultati so dobri, vsekakor nekoliko pričakovani, potrudili se bomo in prihodnje leto skušali biti znova prvi. Seveda pa moramo še kar nekaj postoriti, da bo Velenje še lepše, med drugim zgraditi prireditveni prostor z odrom in urediti Staro Velenje. Glede plaže pa je rezultat nekoliko presenetljiv, saj smo premagali dolga leta uveljavljena kopališča, kot sta recimo Bled in Strunjan. Velenjska plaža je projekt zadnjih 8 let, nanj sem še posebej ponosen, tudi drugi nam ga priznajo kot odlično iz- Kdo so obiskovalci? Za ugotavljanje zadovoljstva obiskovalcev je Zavod za turizem izvedel skoraj dva tisoč anket. Po odgovorih so ugotovili, da je velika večina dnevnih gostov, 5 odstotkov pa je turistov iz drugih destinacij. Pri teh so v ospredju gosti Kampa Menina, v katerem je ZTŠD v poletnih mesecih prav tako redno izvajal promocijske aktivnosti. Četrtina obiskovalcev je domačinov (Velenje z okolico), po 7 odstotkov pa jih prihaja iz Celja, Maribora ali Ljubljane. Tretjina obiskovalcev je bila na plaži prvič. Poleg plaže so si gostje ogledali še Muzej Premogovništva, Velenjski grad in center mesta. Zelo pozitivno so ocenili mesto z vidika urejenosti, festivalskega in kulturnega dogajanja ter izpostavili inovativnost in mladost. Pri predlogih za izboljšanje pa so si zaželeli več sence in širitev ponudbe vodnih igral. vedenega. A napovedujem, da so to šele začetni koraki. Veliko načrtov imamo, prejeto priznanje pa je vsekakor največji dokaz, da smo na pravi poti.« Zadovoljni, da so del te zgodbe Franci Lenart, direktor Zavoda za turizem Šaleške doline: »Velenjsko plažo smo v letošnji sezoni prevzeli v upravljanje sodelavci Zavoda za turizem ŠD. Zavedali smo se izziva in vso energijo usmerili v urejenost okolice, promocijo, koordinacijo med ponudniki gostinskih storitev in organizacijo dogodkov. Dnevno smo skrbeli za red in čistočo na plaži in na parkirnih prostorih, upravljali vodna igrala in skrbeli za stalno prisotnost reševalcev iz vode. Odprli smo informacijsko točko, na kateri je bil vsak dan prisoten informator s promocijskimi gradivi in prodajo spominkov ter izposojo koles. Obiskovalce so vsak dan pričakali brezplačni ležalniki in senčniki, gostinci pa so skrbeli za dodatno razvajanje. Promocijo smo izvajali v vseh pomembnih turističnih publikacijah, z jumbo plakati ter dnevnimi najavami dogodkov na plaži v radijskih oglasih. Zato smo bili še posebej veseli uvrstitve Velenjske plaže na 1. mesto med najboljša, najbolj urejena in za kopanje najbolj prijetna naravna kopališča v Sloveniji. Seveda smo vse to lahko uresničili in dosegli z izdatno finančno podporo Mestne občine Velenje.« Simon Štaleker: »Sicer ne prihajam od tukaj, ampak tudi jaz vidim, da je nagrada zaslužena. Všeč mi je urejena okolica, vse je lepo zeleno oziroma barvito in sklenem lahko, da je videz mesta vrhunski. V Celju že dolgo nisem bil, zato si te primerjave sicer ne bi upal delati, prav tako pa ne bi konkretno komentiral Velenjske plaže, ker jo bolj slabo poznam. Sem pa že slišal za tovrstne nagrade in verjamem, da lahko mesto le spodbujajo k večji angažiranosti.« Valentina Kovač: »Sicer ne vem, kako je v drugih mestih, zato težko primerjam, vidim pa, da se v Velenju odgovorni trudijo in da je mesto lepo. Če so torej rezultati dobri, sem prepričana, da si je Velenje nagrado brez dvoma zaslužilo. Primerjave s Celjem raje ne bi komentirala. Lahko pa posebej pohvalim tudi Velenjsko plažo - ne samo, da je dobro, da jo imamo; urejena je do te mere, da je vsekakor primerljiva z morskimi plažami, in to je vrhunski uspeh.« a mš aX SPOMINSKI CENTER 1991 šaleška in zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja Slovenije ■ V Velenju bomo na dan suverenosti, 25. oktobra 2018, odprli SPOMINSKI CENTER 1991, prostor, namenjen ohranjanju spomina na čas, ko se je rojevala naša država. mestna občina VELENJE Zbrali več kot 1000 evrov Šmartno ob Paki, Šoštanj, 13. oktobra - V dobrodelno akcijo ob svetovnem dnevu hrane Drobtinica se vrsto let vključuje tudi Območno združenje RK Velenje. Tako kot lani so tudi letos stojnici postavile krajevne organizacije RK Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Gorenje, na njih pa so mladi člani RK ponujali za dobrodelen prispevek kruh, ki so ga za ta namen darovale pekarne v Šaleški dolini, v Šmartnem ob Paki pa tudi podarjene kozarce medu tamkajšnje čebelarske družine. Z izkupičkom so bili oboji zelo zadovoljni, saj so zbrali več kot 1100 evrov. Denar bodo namenili za potrebe socialno šibkih učencev na šmarški in šoštanjski osnovni šoli. Tako kot lani tudi letos akcija Drobtinica ni potekala v Mestni občini Velenje zaradi premajhne odzivnosti pekarn. a tp Zbirali pripomočke in hrano za zapuščene živali Velenje - Med letošnjim Pikinim festivalom je Festival Velenje vodil dobrodelno akcijo zbiranja pripomočkov, hrane in drugih reči za male živali. Zbrano so predali zavetišču Zonzani iz Dramelj. Obiskovalci Pikinega festivala so prispevali veliko odejic in drugih pripomočkov, zbrali pa so približno 50 kilogramov priboljškov in druge hrane. a tf V spominskem centru bo na ogled stalna razstava o procesih in dogodkih, vezanih na osamosvajanje Republike Slovenije v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, predvsem pa naj bi spominski center postal prostor druženja, srečevanja in povezovanja domoljubnih ljudi. Prijazno vas vabimo na prireditev ob odprtju, ki bo v četrtek, 25. oktobra, ob 17. uri v šotoru ob Spominskem centru 1991 (Kopališka cesta 3, Velenje). Osrednji govornik bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Nastopili bodo Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Otroški pevski zbor enote Vrtca Velenje Najdihojca in sopranistka Mojca Bitenc. Veseli bomo, če boste na ta praznični dan z nami! Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 18. oktobra 2018 PV Invest odprodaja Staro elektrarno Poslovno prestrukturiranje Skupine Premogovnik Velenje se izvaja že dalj časa in zajema odprodajo naložb in ukinitev dejavnosti, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga Milena Krstič - Planine Velenje, 12. oktobra - Hčerinska družba Premogovnika Velenje PV Invest odprodaja Staro elektrarno, ki v slovenskem prostoru velja za industrijski arhitekturni biser in letos praznuje 90. obletnico začetka delovanja. Javni razpis za objekt s pripadajočimi zemljišči je bil v petek objavljen v Uradnem listu RS. Rok za oddajo ponudb je 27. november. Poslovno prestrukturiranje Skupine Premogovnik Velenje se izvaja že dalj časa. Zajema odprodajo naložb in ukinitev dejavnosti, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga. Termoelektrarna Velenje, ki jo domačini imenujejo Stara elektrarna, je imela v 42 letih delovanja pomembno zgodovinsko vlogo pri energetskem razvoju celotne države. Vrata je zaprla leta 1970. Od takrat je objekt z zemljišči v skupni izmeri skoraj 5.000 kvadratnih metrov neizkoriščen. Še pred desetimi leti so imeli z njo drugačne načrte. Želeli so jo prenoviti in ji dati nove vsebi- ne - nov program Fakultete za energetiko, inštitut za energetiko, laboratorije, predavalnice, skratka v Staro elektrarno so si želeli > Pred desetimi leti so imeli z njo drugačne načrte, želeli so jo prenoviti. umestiti sodobni center izobraževanja, ki bi zagotovil nadaljnji razvoj in obstoj energetike v tem okolju. Žal je ostalo le pri idejah, ki v novi strateški usmeritvi Premogovnika niso več pomembne. V zapuščenih industrijskih prostorih Stare elektrarne je bilo občasno nekaj zanimivih dogodkov, med drugim je akrobatska skupina Dunking Devils posnela videospot Tovarna zabijanja z namenom, da bi zapuščeni prostori v Sloveniji ponovno oživeli. Koreograf Željko Božič pa je s Plesno skupino Kazina posnel kratek plesni film z naslovom Letter, ki je na socialnih omrežjih obkrožil svet. Prvi dan posvet, drugi dan vaja Premogovnik Velenje bo v petek in soboto gostitelj 43. srečanja rudarskih reševalnih enot Slovenije Velenje - Premogovnik Velenje bo gostitelj 43. srečanja rudarskih reševalnih enot Slovenije, ki ga bo jutri, v petek, 19. oktobra, zaznamoval strokovni posvet, v soboto 20. oktobra, pa rudarska reševalna vaja. Na strokovnem posvetu bodo poleg strokovnjakov iz PV sodelovali predstavniki Inšpektorata RS za rudarstvo, Uprave RS za zaščito in reševanje, Rudnika Trbovlje Hrastnik, Marmorja Sežane, Podzemlja Pece, družbe Petrol Geoterm, Idrije, Marmorja Hotavlje in drugih z rudarstvom povezanih institucij. Namen posveta je predstaviti novosti v reševanju ter varnosti in zdravja pri delu tehničnemu kadru rudarskih podjetij. Drugi del srečanja bo predstavljala rudarska reševalna vaja, ki bo del regijske vaje 'Potres - Zahodna Štajerska 2018'. Predpostavka vaje bo potres, ki bo povzročil požar v kompresorski postaji ter stebrni udar v jami Pesje. Ta bo vzrok za prehod dimnih plinov skozi jašek NOP na jamska delovišča. Z vajo bodo preizkusili strokovno usposobljenost rudarskih reševalnih enot za reševanje ob rudarski nesreči v sodelovanju z interventnimi gasilskimi enotami ter silami za zaščito, reševanje in pomoč. ■ mkp Največji izziv sodelovanje in povezovanje Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija pridobila za dva turistična projekta blizu 300 tisoč nepovratnih sredstev - Novi integralni turistični produkti Tatjana Podgoršek Turizem je v regiji Saša ena od prednostnih gospodarskih dejavnosti, za katero je Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija na razpisih pridobila skoraj 300 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Biljana Škarja, direktorica omenjene območne razvojne agencije, meni, da bo s pridobljenimi sredstvi omogočena regiji Saša dobra osnova za preboj in razvoj na omenjenem prednostnem gospodarskem področju. Turizem Saša in Vodilna destinacija Po besedah Biljane Škarja so pridobili denar za dva projekta, in sicer za projekt Turizem Saša in za projekt Vodilna destinacija za Zgornjo Savinjsko dolino. Za prvega so uspeli s prijavo na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru LAS-a, za drugega pa na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na vprašanje, kaj prinašata projekta za Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino, je sogovornica pojasnila, da projekt Turizem Saša vsebuje rezultate analize obstoječih produktov in programov v regiji, oblikovanje integralnih turističnih produktov, pripravo vizualne identitete izbrane tržne znamke, oblikovanje zgodbe turi- stične destinacije in oblikovanje turističnih paketov na temo Kaj odkriti na tem območju. Ključna zadeva pa bo izdelan dokument o organiziranosti destinacije v prihodnje tako organizacijsko, finančno kot upravljavsko in vzpostavljeno podporno okolje ponudnikov SAŠA regije. V okviru projekta Vodilna destinacija, katerega vodilni partner je območna agencija, pa je predviden razvoj treh turističnih produktov, določenih s Strategijo trajno-stne rasti slovenskega turizma 2018-2021, in sicer počitnice v gorah, poslovna srečanja in dogodki ter 'outdoor' aktivnosti. »Osnovni namen projekta je razvoj in promocija turizma, produktna umestitev in sodelovanje znotraj makro regije Alpska Slovenija. Z novo strategijo slovenskega turizma se je Slovenija razdelila na štiri večje makro destinacije. Regija Saša je prisotna v dveh, in sicer občine Zgornje Savinjske doline in Šmartno ob Paki v Alpski Sloveniji, občini Šoštanj in Velenje pa v Termalni Panonski Sloveniji, v kateri je vodilni partner Zavod za razvoj turizma Šaleške doline.« V okviru tega projekta je del denarja namenjenega še za digitalna orodja in digitalno promocijo. Tako so že prenovili spletne strani, dodali nove digitalne vsebine, izvedli prevode vseh vsebin ter razvili posebno aplikacijo Pan map. »Internet je prihodnost tudi v turizmu. Na nedavnem turističnem kongresu v Beogradu smo lahko slišali, da ljudje pri izbiri počitniške destinacije vse bolj uporabljajo sodobno tehnologijo, zato je zelo pomembno, kako nagovarjamo ciljne skupine. Mladi se odločajo na osnovi družbenih omrežij, starejši pa tudi že iščejo vedno več informacij za počitnice po internetu.« Biljana Škarja soglaša, da bo za čimprejšnjo uresničitev projektov v praksi poleg denarja, sistemskih rešitev, dostopnosti do financiranja razvoja produktov ter promocije destinacije zelo pomembno še povezovanje in sodelovanje.» To bo največji izziv. Le s skupnim delom bomo zagotovili rezultate, s katerimi bomo vsi zadovoljni,« je sklenila Biljana Škarja. Biljana Škarja: »Le s skupnim delom bomo zagotovili rezultate, s katerimi bomo vsi zadovoljni.« Prodaja NLB se nadaljuje Približujejo se ključni trenutki v okviru prodajnega postopka največje slovenske banke. Prihodnji teden naj bi tako NLB objavila namero za javno ponudbo delnic pred tem potekajo nekateri postopki, med njimi tudi sestanki z investitorji. Bo pa slovenski proračun očitno v kratkem bogatejši za dobrih 270 milijonov evrov. Toliko namreč znaša bilančni dobiček NLB, ki je bil doslej nerazporejen, Evropska centralna banka (ECB) je po neuradnih podatkih zdaj le dala soglasje za njegovo izplačilo. GOSPODARSKE novice Sejem digitalnih rešitev in video igric Celje - Od včeraj (srede) poteka na Celjskem sejmišču drugi sejem inovativnih digitalnih rešitev Feel the future. Trajal bo do jutri (petka). Lani dobro sprejet sejem se letos osredotoča na teme umetne inteligence, varnosti podatkov, digitalizacije javne uprave, blockchain tehnologij in e-izobraževanja. Na njem sodeluje blizu 40 razstavljavcev. K predstavitvi so povabili tudi 10 najboljših digitalnih start-up podjetij, najboljši trije bodo na sejmu tudi nagrajeni. Hkrati poteka na sejmišču še prvi festival in sejem videoiger. Obiskovalci si lahko ogledajo najnovejše izdelke iz sveta videoiger. Med drugimi sta prisotna na dogodku tudi podjetji Asbis, Lenovo, T2 in Legit, kjer bodo obiskovalci lahko našli UVI chair stole, Telekomov VR stimulator in igralne pripomočke Logitech in Razer. Čeprav je sejem namenjen predvsem podjetjem, je zanimiv tudi za širše občinstvo - ljudem, ki so tako in drugače povezani z inovativnimi digitalnimi rešitvami ali imajo radi izzive na tem področju. ■ tp Gorenje dodatno zaposluje Velenje - Gorenje povečuje proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev, zato potrebuje večje število delavcev. Zaposlili bi radi od 80 do 100 novih delavcev, ki jim ponujajo zaposlitev za daljše časovno obdobje. Sindikat javnega sektorja pripravlja stavko Ljubljana - Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je sprejela sklep o začetku priprav na splošno stavko javnega sektorja s protestnim shodom, so sporočili iz koordinacije, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Stavka se bo začela 4. decembra, če do tega datuma ne bo podpisan sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev. Kot so pojasnili, je namreč v soboto minil en mesec od imenovanja nove vlade, kar je po njihovem mnenju dovolj dolgo obdobje, v katerem bi vlada morala začeti pogajanja s sindikati javnega sektorja. Vlada sicer pravi, da se na pogovore intenzivno pripravlja. Zaposlenost še raste Ljubljana - V Sloveniji je bilo avgusta delovno aktivnih okoli 872.400 oseb, kar je 0,1 odstotka več kot julija in 2,9 odstotka več kot avgusta lani. Zaposlenih je bilo nekaj manj kot 781.000 oseb oz. 0,1 odstotka več na mesečni ravni in 3,1 odstotka več v medletni primerjavi. NLB zapira 15 poslovalnic NLB mora v Sloveniji zapreti 15 poslovalnic. Tako je bilo določeno, ko so potrdili nov rok za privatizacijo banke, so sporočili iz največje slovenske banke. Med drugimi bosta to tudi poslovalnica Gorenje in poslovalnica Črna na Koroškem. Zaradi tega se število zaposlenih ne bo zmanjšalo, pravijo na banki, a dosedanje izkušnje kažejo, da so delavce prerazporedili pogosto na oddaljene enote. Dražji emisijski kuponi za TEŠ Emisijski kuponi so se v poldrugem letu podražili za trikrat. V zadnjih tednih se njihova cena giblje nad 20 evrov za tono. Ker v TEŠ na leto ustvarijo približno štiri milijone ton izpustov ogljikovega dioksida, znaša finančno breme kuponov pri ceni 20 evrov za tono 80 milijonov evrov. Termoelektrarna Šoštanj izpusti štiri milijone ton ogljikovega dioksida na leto. Celotne slovenske emisije so leta 2016 znašale slabih 15 milijonov ton. Supernova kupuje Mercatorjeve centre Ljubljana - Mercator in Supernova sta podpisala 116,6 milijona evrov težko prodajno pogodbo za 10 trgovskih centrov v Sloveniji. Pogodba predvideva, da bo Mercator dolgoročno najel dele centrov, v katerih izvaja svojo osnovno dejavnost. Supernova bo prevzela trgovske centre Ajdovščina, Celje, Jesenice, Koper I, Kranj Primskovo, Kranj Savski otok, Ljubljana Šiška, Postojna, Novo mesto in Slovenj Gradec. S pogodbo si je Mercator zagotovil najemno pogodbo za dobo 15 let z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe za nadaljnjih 15 let pod enakimi pogoji. Pranje denarja - bančna praksa Številne evropske banke imajo vzpostavljene pomanjkljive sisteme za preprečevanje pranja denarja, število kršitev v zadnjih letih pa nakazuje, da pranje denarja prerašča v stalno bančno prakso, opozarjajo v britanskem podjetju Fortytwo Data. Njihova raziskava kaže, da je bilo v zadnjem desetletju kaznovanih kar 18 od 20 vodilnih evropskih bank. Avgusta skromnejši izvoz Avgust je po obsegu blagovne menjave s tujino običajno najskromnej-ši mesec v letu in tako je bilo tudi letos, kažejo podatki statističnega urada. Izvoz je bil avgusta vreden 2,23 milijarde, uvoz pa 2,19 milijarde evrov. Čeprav sta bili ti vrednosti najnižji mesečni vrednosti letos, sta bili vseeno višji kot avgusta lani - vrednost izvoza za 9,2 odstotka, vrednost uvoza pa za 4,1 odstotka. V blagovni menjavi s tujino je Slovenija avgusta ustvarila 41,3 milijona evrov presežka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 101,9-odstotna. a mz ■ ■ ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 5 18. oktobra 2018 "'WAS GOSPODARSTVO 5 Velenjska podjetja predstavila pestro ponudbo Priznanje Naj izložba 2018 za Lepotni studio Diamant, gostinski lokal Espresso Momento in kavarno Hotela Paka Tina Felicijan Velenje, 13. oktober - Sobotna prireditev Podjetno Velenje, ki je namenjena spoznavanju pisane palete produktov in storitev velenjskih večjih, manjših in tudi start up podjetij, je na Titov trg privabila več kot 30 podjetij s sedežem v Velenju. Obiskovalci so med njimi našli tiste z dolgo tradicijo, večjo prepoznavnostjo in ustaljeno ponudbo, pa tudi tiste, ki se na trgu šele uveljavljajo, a s svojimi zanimivimi dejavnostmi veliko obetajo. Za celo dopoldne so se na ulico preselile razne specializirane trgovine, predstavili so se razni inovativni produkti, kot so cvetlični lončki iz biološko razgradljivega nadomestka plastike, leseni umivalniki ali različne alternative klasičnim kravatam iz blaga, trgovine z žensko in moško modo so priredile atraktivno modno revijo, telovadnice pa so s prikazom vadbe in animacijo občinstva prestavile svoje programe. Visoka udeležba na prireditvi Podjetno Velenje, ki sta jo pripravila Mestna občina Velenje in SAŠA Inkubator, kaže, da se na lokalni gospodarski sceni poleg nekaterih večjih podjetij krepijo predvsem manjša. Razvoj podjetniške klime v Velenju in okolici veliko obeta, kar veseli tudi župana Bojana Kontiča. »Zadovoljen sem, da kljub polenom, ki so nam jih pri vzpostavitvi SAŠA Inkubatorja in Podjetniškega centra Standard metali pod noge, nismo obupali in je projekt uspel. Veliko je start-up podjetij. Veliko tistih, ki sicer ne bi imeli možnosti za ustanovitev podjetja, je našlo priložnosti v podjetniškem centru. Z ugodnimi pogoji in animacijo smo pomagali ustvariti kar nekaj delovnih mest,« je povedal, dodal pa, da ob odpuščanjih v večjih REKLI so y Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje: »Velenje že dolgo niso več samo Gorenje, Premogovnik, Veplas, Skaza in druga večja podjetja, pač pa tudi manjša, bolj prilagodljiva podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta.« Anja Petkovnik, Lepotni studio Diamant: »Salon imam že dve leti. Zdaj sem v svojem poslovnem prostoru. Obogatila sem ponudbo. Iz meseca v mesec se je treba boriti, ampak z vztrajnostjo ti lahko uspe. Nagrada mi veliko pomeni, saj pripomore k promociji mojega slona in privablja nove stranke.« podjetjih izgubljenih delovnih mest ne bo tako enostavno nadomestiti z delovnimi mesti v manjših podjetjih. »Zato smo tako vztrajni pri prizadevanjih, da bi država čim prej sprejela odločitev in zakon o zapiranju Premogovnika, s sredstvi pa zagotovila nadaljnji razvoj, ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta in tako spodbujala podjetništvo v Velenju.« Poleg omenjenega in SAŠA Inkubatorja, Podjetniškega centra Standard, Poslovne cone Stara vas in drugih strateških korakov za razvoj lokalnega gospodarstva pa bo k ustvarjanju ugodnih pogojev bistveno prispevala avtocesta, je še dejal župan. Izložbe so lepo uredili S prireditvijo Podjetno Velenje se je zaključil natečaj Naj izložba 2018, s katerim občina spodbuja atraktivno urejanje prodajnih prostorov v mestnem središču ter s tem privabljanje kupcev. Letos so izložbe najlepše uredili v Lepotnem studiu Diamant, v katerem so navdih za dekoracijo našli pri Piki Nogavički, gostinski lokal Espresso Momento je goste privabljal s privlačnim sladolednim vrtom, kavarna Hotela Paka pa je ustvarjalno predstavila svoje sladice. Za nagrado so dobili možnosti za različne oblike oglaševanja. Hiša potrebuje tudi fasado in balkonsko ograjo Za bivanje v hiši potrebujete tudi uporabno dovoljenje - Tega ni mogoče pridobiti za nedokončan objekt - Inšpektorji bodo morebitne kršitelje najprej ustno opozorili Mojca Štruc Letos poleti je stopil v veljavo nov gradbeni zakon, ki med drugim narekuje, da je treba po koncu gradnje, za katero se zahteva gradbeno dovoljenje, pridobiti še uporabno dovoljenje, s katerim se dovoljuje uporaba objekta. Uporabno dovoljenje je pogoj za dodelitev hišne številke in je nujno za vsak objekt, izjema velja za nezahtevne objekte. Nekaj prahu pa pri tem dviguje dejstvo, da upravna enota uporabnega dovoljenja za novo hišo ne more izdati za nedokončan objekt, kar v praksi pomeni, da dovoljenja ni mogoče pridobiti brez fasade ali ograj na balkonih. Nekateri mediji so poročali, da bo gradbena inšpekcija skladno z navodili resornega ministrstva lastnikom enostanovanjskih stavb, ki se uporabljajo brez fasadne izolacije in pridobljenega upo- Za pridobitev uporabnega dovoljenja hiša potrebuje fasadno izolacijo. rabnega dovoljenja, sprva izrekla ustno opozorilo ter določila rok za odpravo nepravilnosti. »To drži. Pravzaprav smo želeli s tem navodilom stopiti korak k ljudem. Določilo, da je fasadna izolacija pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, namreč izhaja iz zakonodaje in ne iz osebne volje posameznih inšpektorjev. Mi smo tako inšpektorje pozvali, naj ob ugotavljanju nepravilnosti lastnike najprej opozorijo in ne izdajo takoj inšpekcijskega ukrepa, temveč določijo rok za odpravo nepravilnosti,« je povedal državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon. Kot je pojasnil, je priporočen rok v trajanju enega leta, inšpektorji pa se bodo ob upoštevanju socialnih okoliščin na mestu samem lahko odločili tudi za podaljšanje roka. Čeprav so nekateri mediji zapisali, da bo inšpektor takrat, ko nepravilnosti ne bodo odpravljene v določenem roku, prepovedal uporabo stavbe, je Prijon poudaril, da inšpektorji ne bodo izdajali prepovedi za objekte, v katerih živi le lastnik. »Naš namen je zaščititi tiste, ki se z lastnimi sredstvi trudijo, da zaživijo v svoji hiši,« je povedal državni sekretar. Hiša fasadne izolacije in balkonske ograje ne potrebuje le zaradi videza. »Če se objekt uporablja brez fasadne izolacije, to predstavlja številna tveganja. Lahko se pojavi vlaga v objektu, ni zagotovljeno ohranjanje toplote, s časom se lahko zaradi vdora vlage in vode pojavi tudi tveganje za nosilno konstrukcijo, s čimer so ogrožene tudi elektroinštalacije. To so resne zadeve in želimo si, da se jim izognemo,« je še povedal Aleš Prijon. Priprave na gradnjo hitre ceste napredujejo Do konca leta pogodbe za parcelacije, cenitve in odkup zemljišč - V Velenju so odprli informacijsko pisarno Mira Zakošek DARS zagotavlja, da aktivnosti za izgradnjo hitre ceste uspešno potekajo. Do konca leta bodo na obeh odsekih bodoče ceste Šen-trupert-Velenje-Slovenj Gradec že sklenili pogodbe za parcelacijo, cenitev in odkup zemljišč ter za izvedbo arheoloških raziskav. Na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem pa tudi pogodbo za izvedbo geoloških raziskav in izdelavo projektne dokumentacije. »Parcelacija pretežno gozdnih zemljišč med Velenjem in Slovenj Gradcem je že izvedena, zato se bodo predvidoma še ta mesec začele izvajati cenitve teh zemljišč. Cenilci bodo o nameravanem ogledu zemljišč posamezne lastnike predhodno obvestili. Po izdelavi cenitev sledi priprava ponudb in odkup zemljišč. Parcelacije kmetijskih in stavbnih zemljišč se bodo začele izvajati predvidoma v začetku prihodnjega leta, ko bodo znane projektne rešitve in posegi na zemljišča. Sledi enak postopek kot za gozdna zemljišča. Dela v zvezi z odkupovanjem objektov, predvidenih za odstranitev, pa so pretežno že zaključena,« pravijo na Darsu. Trenutno se na terenu izvajajo geološko geomehanske raziskave tal, in sicer na območju Homca, Podgorja, Velenja in Škal, v nadaljevanju pa se bodo raziskave izvajale še na preostalih delih trase. Ravno tako bodo v času projektiranja potekali ogledi terena s strani izdelovalcev dokumentacije in izvajalcev raziskav. Odprli so tudi informacijsko pisarno, ki obratuje vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu (med 13. in 15. ure) v prostorih Mestne občine Velenje. Predstavniki DARS bodo občanom v času delovanja informacijske pisarne po predhodni najavi na voljo za individualne razgovore. Prihodnost otrok: Da bo iz majhnega zraslo veliko Živimo v času hitrih sprememb, ko je gotovo le to, da je že jutri lahko vse drugače. Ko postanemo starši, se tega zavedamo še toliko bolj, saj se v našem življenju nenadoma pojavi kopica nepričakovanih izzivov in stroškov. Zaradi slednjih je morda težko razmišljati o dodatnem varčevanju, a ravno takrat lahko z najmanjšimi vložki naredimo največ! F Mojca Vozelj, vodja NLB Poslovalnice Rudarska Korak za korakom ... »Ko je otrok še manjši ali še preden se sploh rodi, je odličen trenutek, da se odločite za postopno varčevanje ali varčevalni račun,« pravi Mojca Vozelj. Mesečno to sicer pomeni odpoved majhnemu znesku, a skozi leta lahko privarčujete zajeten izkupiček. Če že v otrokovih mladih letih razpolagate z večjimi pro- stimi sredstvi, pa se lahko odločite za depozit. »Denar vam sicer dlje časa ne bo dostopen, a vam po drugi strani to onemogoči, da bi ga porabili za kaj drugega,« še dodaja. Otroci so naše največje bogastvo Ker je varčevanje za otroke po naravi dolgoročno, je postopno varčevanje v delniških vzajemnih skladih ena bolj donosnih možnosti, ki jih lahko izberete. Varčujete lahko že z zelo nizkimi zneski, prednost tovrstnega Z odraščajočim otrokom rastejo tudi njegove potrebe. Zato je za njegovo prihodnost dobro poskrbeti že danes. varčevanja pa je tudi njegova izjemna prilagodljivost času in višini zneska. Pri razmišljanju o otrokovi prihodnosti pa ne smemo pozabiti na najpomembnejšo finančno vzgojo. Finančne injekcije so namreč odlične, da otroku priskočite na pomoč, »a te naj ne bodo edino izhodišče njegovega osamosvajanja. Pomembno je, da ga naučite stati na svojih (finančnih) nogah,« zaključuje sogovornica in vas vabi v NLB Poslovalnico Rudarska. Propagandno sporočilo ■ ■ ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 6 6 OD SREDE DO TORKA 18. oktobra 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 10. oktobra Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Po premisleku se je je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Po primeru družbe BTC in Borisa Koprivnikarja se je komisija državnega zbora za nadzor javnih financ odločila, da Računskemu sodišču priporoči, naj opravi izredno revizijo podeljevanja testnih frekvenc za tehnologijo 5 G. Mediji so opozorili, da je nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo prejšnji mesec vzpostavila spletni portal, na katerem bi lahko učenci ova-jali učitelje, ki bi govorili proti stranki. Na Madžarskem so sprejeli odločitev, da bo brezdomstvo odslej predstavljalo kršitev ustave, brezdomcem, ki ne bodo želeli v zavetišče, pa bo grozilo prisilno delo ali zapor. Brezdomstvo bo na Madžarskem odslej kršitev ustave. Španijo je prizadelo močno deževje s poplavami, pri čemer je umrlo najmanj osem ljudi. Bolgarske oblasti so potrdile, da so v Nemčiji dan prej prijeli osumljenca v povezavi s posilstvom in umorom bolgarske preiskovalne novinarke Viktorije Marinove. V Bosni in Hercegovini je v eksploziji v rafineriji umrl en človek, deset ljudi pa je bilo ranjenih. Orkan Michael je v bližini mesta Panama City na zahodu ameriške zvezne države Floride dosegel kopno z močnim vetrom, nalivi in do štiri metre visokimi valovi. Četrtek, 11. oktobra Vlada je na seji na predlog ministra za obrambo z mesta generalnega direktorja Obvešče-valno-varnostne službe Ministrstva za obrambo razrešila Franca Trbovška. Sindikati so bili ogorčeni, ker niso prejeli povabila na okroglo mizo o plačah. Kot so povedali, želijo sodelovati pri oblikovanju ključnih usmeritev plačne politike v zasebnem in javnem sektorju. Vlada je potrdila predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ohranja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na enaki višini kot do zdaj tudi po 1. januarju 2019. Kandidatki za mariborsko županjo Lidiji Divjak Mirnik, sicer poslanki LMŠ, so neznanci ponoči na parkirišču pred njenim domom prerezali gume na njenem avtomobilu, na vetrobransko steklo pa pritrdili lutko z njenim obrazom. Divjak Mirnikova je povedala, da dogodek razume kot grožnjo. Ameriški predsednik Donald Trump, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in britanski zunanji minister Jeremy Hunt so Poslanko, ki kandidira za županjo Maribora, so skušali prestrašiti. Savdski Arabiji zagrozili z resnimi posledicami, če se bo pokazalo, da je bil savdski novinar Džamal Hašodži umorjen na savdskem konzulatu v Carigradu. Z vzhodne obale Indije, ki jo je dosegel ciklon Titli z močnim deževjem in vetrom, so poročali o smrtnih žrtvah in večji gmotni škodi. Petek, 12. oktobra Zaznamovali smo peto obletnico Jadranskega sveta in konference. Dogodka so se v Mariboru udeležili številni nekdanji predsedniki in premierji držav nekdanje Jugoslavije. Bilo je znano, da mora ministrstvo za obrambo po odločitvi vrhovnega sodišča postojnski občini plačati 1,3 milijona evrov nadomestila za uporabno stavbnega zemljišča za območje Počka. V Berlinu so množice protestirale proti rasizmu in nacionalizmu. priseljencem po nemških mestih opozoriti na vse več sovraštva in rasizma v nemški družbi. Napeto je bilo tudi drugod po svetu. Na območju mejne ograje med Izraelom in Palestino se je dan prej na protestu zbralo 14 tisoč Palestincev. Izraelske varnostne sile so ubile šesterico in s pravimi naboji ranile 140 ljudi. V Ugandi so se ukvarjali s padavinami, poplavami in zemeljskimi plazovi. Umrlo je najmanj 40 ljudi. Pred drugim krogom predsedniških volitev je bilo vse bolj napeto tudi v Braziliji. Zgodilo se je več nasilnih dejanj, med njimi tudi umor privrženca Bolsonarovega nasprotnika. Ob vznožju gore Gurja Himal v Nepalu je umrlo devet alpinistov, potem ko je njihov tabor zajela huda snežna nevihta. Številne kritike pa je sprožilo dejstvo, da so med 18 novimi članicami Sveta Združenih narodov za človekove pravice tudi države, Premier Marjan Šarec se je mudil na prvem delovnem obisku v Berlinu, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejela nemška kanclerka Angela Merkel. Papež Frančišek je sprejel odstop washingtonskega nadškofa kardinala Donalda Wuerla, ki ga obtožujejo prikrivanja več kot tisoč spolnih zlorab otrok, ki so jih storili duhovniki v ZDA. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da v Evropski ljudski stranki ni prostora za madžarskega premierja Viktorja Orbana, in predlagal njegovo izključitev. V glavnem mestu Tanzanije Dar es Salaamu so sredi dne obo-roženci ugrabili Mohammeda Dewjija, nekdanjega politika in znanega poslovneža, ki se ga drži sloves najmlajšega milijarderja v Afriki. Katalonski parlament je dan prej sprejel resolucijo, v kateri poziva k odpravi španske monarhije. Španski premier Pedro Sanchez je proti upornim Kataloncem napovedal pravne ukrepe. Sobota, 13. oktobra V nemški prestolnici Berlin se je zbrala velika množica ljudi, ki je skušala z več shodi proti speši preiskave vojnih zločinov, storjenih na tem območju v vojni v devetdesetih letih. V nemški zvezni deželi Hessen je med poskusom pristajanja strmoglavilo lahko letalo, pri čemer so umrli trije ljudje, osem je bilo ranjenih. V gozdu v francoskih Alpah je prišlo do tragedije: lovec je ustrelil gorskega kolesarja, britanskega državljana, ki je zaradi poškodb umrl. Ponedeljek, 15. oktobra Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je mudil na obisku v Brežicah. Dejal je, da bo država začasni sprejemno-regijski center na Obrežju vzpostavila le ob številčnejših nezakonitih migracijah. Po več kot treh letih se je odprl glavni mejni prehod med Sirijo in Jordanijo. Na vzhodu Demokratične republike Kongo v mestu Beni je izbruhnila nova epidemija smrtonosnega virusa ebole, ki so ga že potrdili pri 100 umrlih. Na jugozahodu Francije pa je v hudourniških poplavah umrlo najmanj 13 ljudi. Merklova je Šarca sprejela z vojaškimi častmi. ki se jim očita hudo kršenje človekovih pravic, to so Filipini, Eritreja, Bahrajn in Kamerun. Nedelja, 14. oktobra V Nemčiji so bile številne oči uprte na Bavarsko. Tam je Kr-ščanskosocialna unija na deželnih volitvah izgubila absolutno večino v deželnem parlamentu. Savdska Arabija je zavrnila grožnje s sankcijami, povezane z izginotjem savdskega novinarja in kritika režima v Riadu Dža-mala Hašodžija, in zagrozila s povračilnimi ukrepi, ki bi lahko imeli posledice za svetovno gospodarstvo. Italijansko notranje ministrstvo je sporočilo, da bodo razselili vse prebežnike, ki jih je sprejelo južno mesto Riace. Več tisoč ljudi iz vse Hrvaške je dan prej protestiralo v Vukovarju, kjer so zahtevali, da država po- Na deželnih volitvah v Nemčiji je Krščanskosocialna unija izgubila absolutno večino v deželnem parlamentu. Donald Trump ne verjame, da je za dvig temperatur kriv človek. Ameriški predsednik Donald Trump je znanstvenike, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, obtožil, da imajo »politično agendo« in spet javno podvomil o tem, da je človek odgovoren za dvig temperatur. Torek, 16. oktobra Obrambni minister Karl Erjavec je sporočil, da bo zoper tri pripadnike Slovenske vojske, ki naj bi bili odgovorni za krajo streliva z vojaškega tovornjaka v Leipzigu, uveden disciplinski postopek. Koalicijski partnerji vlade Marjana Šarca so s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti podpisali dogovor o sodelovanju. Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je začela s pripravami na splošno stavko javnega sektorja, ki naj bi potekala 4. decembra. Svet Akosa je vladi predlagal razrešitev direktorice Tanje Muhe zaradi zavajanja glede dodelitve testnih frekvenc 5G podjetju BTC. Italijanska vlada je še pravočasno sprejela osnutek proračuna za leto 2019 in ga poslala v preverbo v Bruselj in v potrditev parlamentu v Rimu. Tuji mediji so poročali, da Savdska Arabija pripravlja poročilo, v katerem bo zapisala, da je bila smrt izginulega savdskega novinarja Džamala Hašokdžija posledica »spodletelega zasliševanja«. Med vojaško vajo ukrajinske vojske z vojskami ZDA in ostalimi državami članicami zveze Nato sta nad Ukrajino trčila dva vojaška lovca suhoj, pri čemer sta umrla oba pilota. Tjaša Zajc Moralni kompas Med letošnjim poletjem sem na eni od evropskih konferenc spoznala ameriškega radiologa. Po desetletni karieri v klinični praksi je razvil računalniški program za radiologe, ustanovil svoje podjetje in ga čez nekaj let tudi uspešno prodal. Danes dela v industriji, a o radiologiji strokovno še vedno predava po svetu. Ko sva se spoznala na konferenci v Sofiji, je bil negativno presenečen, kako prodajno obarvana so bila številna predavanja. Številni govori so bili tam zato, ker je specifični sponzor zakupil prostor zanje. V številnih drugih predavanjih, ki niso bila sponzorirana, pa so predavatelji radi vsaj delno omenili in predstavili, kako njihovo podjetje naslavlja nekakšen problem. Kot je pojasnil ameriški kolega, v ZDA zdravniki na začetku predavanja razkrijejo sodelovanja z industrijo, nato pa se na predavanjih ne dotaknejo produkta, s katerim so povezani. Predavajo zgolj o strokovnih temah. Pravila o ločevanju strokovne in promocijske vsebine so stroga. V ZDA je sicer sodelovanje med industrijo in medicinsko stroko zelo uveljavljeno in pospremljeno z bogatimi honorarji. Američani so bistveno bolj podjetni kot denimo Evropejci, in prej (kot mi) vsako sodelovanje, mnenje in svetovanje zaračunajo. To ne pomeni, da pri nas takšnih sodelovanj ni. Navsezadnje je povezovanje med industrijo in stroko do določene mere nujno za napredek znanosti. V medicini je, ko zdravilo preide iz kliničnih testiranj v klinično prakso, od zdravnikov odvisno, komu ga bodo predpisali in kako hitro. Težava nastane, ko poslovni interesi preveč vplivajo na strokovne in posameznik izgubi moralni kompas. Medicinsko stroko je jeseni presenetila novica, da eminentni onkolog Jose Baselga, strokovni vodja enega najuglednejših ameriških onkoloških inštitutov, vrsto let ni razkrival svojih povezav z industrijo. Po razkritju spornih konfliktov interesov je odstopil. Torej šele potem, ko so o škandalu poročali mediji, in še takrat brez resnega obžalovanja. Kljub vsej zgroženosti nad Baselgo je bilo za ameriško javnost, tehnološke investitorje, bolnike in zdravnike večji šok leta 2015 prvič objavljeno razkritje o goljufijah enega od biotehnoloških startupov Theranos. Ustanoviteljica Elizabeth Holmes je želela revolucionirati laboratorijsko medicino s tehnologijo za več kot 200 krvnih preiskav z zgolj kapljico krvi. V preteklosti so znanstveniki že iskali načine, kako zmanjšati neprijetnost odvzemov krvi in količino potrebne krvi za analizo. Nekatere rešitve obstajajo, a za zelo specifične posamezne meritve (recimo krvni sladkor ali gostota krvi). Strokovnjaki biokemije in laboratorijske medicine so bili do nastanka Theranosa zadržani. Dolgo časa podjetja ni nič ustavilo, čeprav so pred javnostjo skrbno skrivali vsako informacijo o svoji tehnologiji. V slabem desetletju je Holmesova s svojo karizmo in lažmi na svojo stran privabila eminentne politike in investitorje. Podjetje je raslo, vsak dvom o kredibilnosti pa je bil v kali zatrt. Tudi zahvaljujoč strogi politiki hitrih odpuščanj v podjetju. Delovna razmerja so se končala z danes na jutri, s podpisom dokumenta o zaupnosti in grožnjo o tožbi, če bi nekdanji zaposleni karkoli o dogajanju v podjetju delili z nepooblaščenimi osebami. Ob rasti podjetja so Holmesovo začeli primerjati s Stevom Job-som, postala je zvezda, po kateri je hrepenel ameriški tehnološki svet v napetem času poudarjanja razlik med spoloma. Holme-sova je bila prva t. i. samoustvarjena (angl. self-made) milijar-derka, čudežna deklica, med samimi fanti, kot so ustanovitelji Googla, Amazona, Facebooka, Uberja in drugih tehnoloških velikanov. Šlo je tako daleč, da je bila na koncu prejemnica nagrad, bila je vpeta v strokovna srečanja v Beli hiši v času Obamove administracije, sodelovala je tudi pri akciji zbiranja finančnih sredstev za politično kampanjo Hillary Clinton. Seštevek vsega tega je privedel k večletnemu uspešnemu skrivanju nedelovanja Theranosovih naprav. Na koncu je bilo to mogoče izključno zaradi poguma nekaterih nekdanjih zaposlenih, ki jim vest ni dopuščala misli, da podjetje potencialno škodi bolnikom, in so se bili pripravljeni zaupati novinarju časnika Wall Street Journal. Čeprav zelo različna v razsežnosti posledic dejanj, sta Baselga in Holmesova lepa ilustracija učinka moči na spreminjanje posameznikovega zavedanja in dojemanja o tem, kaj je prav in kaj ne. Ko se prirejanje resničnosti zgodi v medicini, je - za razliko od goljufij ali spornosti v drugih strokah in industrijah -nepopustljivost javnosti do obsojanja grešnika toliko večja. Gre za človeška življenja. Ena želja pa se bo Holmesovi na koncu vseeno izpolnila: zapisana bo v zgodovino. Le malo drugače, kot si je sprva želela. ■ www.nascas.si Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 7 18. oktobra 2018 '"WAS POLITIKA 7 Koliko volivcev bo odločalo? Tudi v vseh treh šaleških občinah bodo volili župane, občinske svete ter člane svetov mestnih četrti, krajevnih skupnosti oziroma vaških skupnosti Milena Krstič - Planinc Ljubljana, Šaleška dolina - V nedeljo, 18. novembra, bodo v Sloveniji potekale lokalne volitve, redne volitve župana in volitve v občinski svet, ki jih je razpisal predsednik republike. Sočasno bodo potekale tudi volitve svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti tam, kjer so jih razpisali župani. Danes, v četrtek, 18. oktobra, do 19. ure politične stranke še določajo kandidate za župane in liste kandidatov za člane občinskih svetov skladno _ , z njihovi- % Jutri zacetek mi pravili; M volilne skupine J kampanje. volivcev pa določajo V mestni občini Velenje 27.176 volilnih upravičencev Poleg župana bodo volivci v mestni občini Velenje volili 33-član-ski svet. V tem mandatu ga je sestavljalo 16 svetnic in svetnikov SD, 4 SDS, 4 DeSUS 3 SMC, 1 SLS, 1 Lista vsi v isto smer Sever, 1 NSi in 3 samostojni svetniki. Območje mestne občine Velenje predstavlja eno volilno enoto za volitve župana in volitve v občinski svet. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo na dan 3. septembra na območju mestne občine Velenje v volilni imenik vpisanih 27.176 volilnih upravičencev. Redne volitve bodo potekale na 33 voliščih, ki jih je določila Občinska volilna komisija. Volišče številka kandidate za župane in liste kandidatov za člane občinskih svetov z dajanjem podpore na predpisanih obrazcih. Jutri, 19. oktobra, se uradno začenja volilna kampanja in postopek preizkusa zakonitosti kandidatur in list kandidatov; ta mora biti končana najpozneje do 28. oktobra. Občinske volilne komisije bodo med 29. oktobrom in 2. novembrom določile vrstni red na glasovnicah. 33 je namenjeno predčasnemu glasovanju, ki bo potekalo v sejni dvorani Mestne občine Velenje za vsa volišča 13. 14. in 15. novembra od 7. do 19. ure. Volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo in želijo glasovati po pošti na območju Republike Slovenije, to sporočijo Občinski volilni komisiji do 7. novembra. Eako lahko glasujejo tudi invalidi, če predložijo odločbo Poleg župana bodo v občinski pristojnega organa o priznanju svet izvolili 20 svetnikov. Pred statusa invalida. Prav tako to štirimi leti so volivke in volivci okoliščino ti volivci sporočijo v občinski svet izvolili 5 svetnic Občinski volilni komisiji najka- in svetnikov SDS, 5 Liste Borisa Goličnika, 3 Liste V svet Mestne občine Velenje Viktorja Dr^ 2 u i-i- ->o 4. -i • liste Mladi za So- bodo volili 33 svetnikov in . 0 CT>. . štanj, 2 SD, in po svetnic, v svet Občine Šoštanj > 20 in v svet Občine Šmartno enega svetnika oziroma svetnico NSi, Še več za zadovoljstvo vseh občanov ob Paki 12 (dva manj kot pred SMC in DeSUS. štirimi leti). ,V dev,etih kra/ jevnih skupnostih bodo volili od 5 do sneje do 7. novembra. Volivci, ki 7 članov (Bele Vode in Sentvid pa se zaradi bolezni ne morejo pri Zavodnjah po pet, Šoštanj, osebno zglasiti na volišču, v ka- Topolšica, Gaberke, Skorno -terem so vpisani v volilni imenik, Florjan, Lokovica, Zavodnje in morajo Občinski volilni komisiji Ravne pa po sedem). željo po glasovanju pred volilnim odborom na svojem domu sporo- V Šmartnem ob Paki čiti najkasneje do 14. novembra. 2.737 volivcev V mestni občini Velenje bodo V občini Šmartno ob Paki bodo volitve v svete krajevnih skupno- poleg župana volili 12 članic in sti in mestne četrti potekale v članov občinskega sveta. Pred 16 krajevnih skupnostih in treh štirimi leti so volivke in volivci - v mestnih četrtih. tem mandatu je svet 14-članski, v novem bo 12- članski, izvolili 5 V Šoštanju 7.097 volilnih svetnic in svetnikov SD, 3 z Liste upravičencev za napredek občine, 3 SDS, 2 V Šoštanju bodo volitve pote- SLS in 1 DeSUS. kale na 12 voliščih (vključno s V občini bo pet volišč, na dan predčasnim). Na dan 3. septem- razpisa volitev pa je imelo v ob-bra 2018 je bilo 7.097 volilnih čini volilno pravico 2.737 volivk upravičencev. in volivcev. Potekale bodo tudi volitve članov in članic v desetih vaških skupnostih. V Velenju dve sirski družini Pred dnevi se je šestčlanski družini iz Sirije, ki se je v integracijsko hišo v Velenju naselila konec septembra, pridružila še sedemčlanska družina prav tako iz Sirije. Predvideno je bilo, da se bo naselila še ena šestčlanska družina, a se ta za to ni odločila. V integracijski hiši v Velenju zdaj živi 13 oseb. Obe družini sta iz Sirije v Turčijo zbežali pred nevarnostmi vojne in zdaj živita v Velenju, kjer se že privajata na novo življenjsko okolje in spoznavanje vsakodnevnih dolžnosti in navad, ki veljajo v Sloveniji. Najmlajši otroci bodo nadaljevali s šolanjem v osnovnošolskem izobraževanju, ostali otroci, bodo skupaj s starši in babico pristopili k trimesečnemu orientacijskemu tečaju, v okviru katerega bodo lahko osvojili osnovno znanje slovenskega jezika in začeli spoznavati kulturo, običaje in pravila. Obe družini ki v Velenju sobivata, si želita čim bolj pristnih odnosov v novem okolju. Slovenija je sprejela skupno 34 oseb z mednarodno zaščito in s tem v celoti izpolnila načrt iz leta 2016 pravijo vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov. ■ mz Socialna pomoč ne bo nižja Ljubljana 11. oktobra - Vlada je potrdila predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ohranja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na enaki višini kot doslej tudi po 1. januarju 2019. Polna denarna socialna pomoč bo tako znašala 392,75 evra, varstveni dodatek pa 577,34 evra. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da je glavni namen predlagane spremembe ohranitev socialne varnosti upravičencev. Kot je pojasnila, se ji »ne zdi smiselno in upravičeno, da bi v času, ko v Sloveniji beležimo eno višjih gospodarskih rasti, ogrozili socialno varnost najšibkejšega dela družbe«. a mkp Volilna pravila za tednik Naš čas in Radio Velenje so objavljena na spletni strani www.nascas.si V občinskem odboru stranke DeSUS Velenje ocenjujejo, da so v iztekajočem se mandatu veliko postorili - Na prihajajočih lokalnih volitvah pričakujejo še večjo podporo NOVA OSVETLITEV Tatjana Podgoršek Pred vrati so lokalne volitev in v nekaterih občinskih odborih strank so že ocenili opravljeno delo v iztekajočem se mandatu. Med drugim so to storili tudi v občinskem odboru stranke DeSUS Velenje. Predsednica odbora Darinka Mravljak meni, da so kot koalicijska partnerica s strankama SD in SMC v svetu Mestne občine Velenje v iztekajočem se mandatu odgovorno sodelovali pri sprejemanju najpomembnejših odločitev in sooblikovanju pogojev za razvoj podjetništva. Ves čas so se zavzemali za socialno pravičnost, boljše življenje vseh " občanov, sploh pa starejših in invalidov, za izgradnjo neprofitnih stanovanj, obnovo dotrajanih cest in druge infrastrukture, vsem otrokom je dostopna vključitev v " dejavnost vrtca, v šolah socialno šibkim otrokom subvencionirana ■ prehrana ... »Uresničili smo še veliko več, rezultat tvornega sodelovanja s koalicijskima strankama dokazuje tudi več denarja za te namene v občinskem proračunu,« pravi Mravljakova. Čeprav so v lokalni skupnosti veliko postorili, pa še ne pomeni, da so povsem zadovoljni. Zato si bodo v prihodnje še bolj prizade- Darinka Mravljak: »Čeprav smo naredili v lokalni skupnosti veliko, še ne pomeni, da smo povsem zadovoljni.« vali za tiste cilje, ki bodo prinašali zadovoljstvo čim večjemu številu občanov, ob tem pa se zavedajo, da vseh želja občanov ni mogoče uresničiti. Svoj cilj bodo seveda lahko uresničili le, poudarja Darinka Mravljak, če bodo volivci in volivke podprli njihov program in s tem tudi kandidate njihove stranke za občinske svetnike. »Le z dobro zastopanostjo v občinskem svetu bomo lahko vplivali na določitev prioritet, pomembnih za vse generacije.« In za kaj konkretno se bodo zavzemali v naslednjem mandatu? Program je zajeten, med drugim so vanj zapisali izgradnjo oskrbovanih stanovanj, reševanje stanovanjskih vprašanj vseh generacij, krepitev in podpora razvoju mreže prostovoljstva, izboljšanje dostopnosti in pogojev za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti, podpora kakovostni predšolski in šolski vzgoji, gospodarskemu razvoju, razvoju turizma, kmetijstva, enakomernemu razvoju podeželja. Med prednostnimi aktivnostmi je tudi podpora izgradnji hitre ceste 3. razvojne osi, nadgradnja Doma za varstvo odraslih Velenje. »Zagotovo bomo postavljali v ospredje in podrli vsako prizadevanje za izboljšanje socialnega položaja pomoči potrebnim, za dobre projekte, ki bodo pripomogli k dvigu kakovosti življenja občanov. Naša zaveza je tudi nadaljevanje prizadevanj za dvig pokojnine, na kar bomo opozarjali predvsem odgovorne na državni ravni. Prizadevali si bomo za ohranitev vrednot, kot so vzajemnost, solidarnost in pravičnost v družbi, zaradi česar sem tudi sama vstopila v stranko DeSUS in prevzela vodenje njenega občinskega odbora v mestni občini Velenje,« je še dejala Darinka Mravljak. Velenjskega gradu Prižgimo jo skupaj v v torek, ™ 23ob«ra' na Titovem trgu ob spremljavi skupine The Stroj Vabljeni! r-> muze: VELENJE vTlenje v primeru dežja bo dogodek v petek, 26. oktobra. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 8 8 SOCIALA H^AS 18. oktobra 2018 Pomoč na domu ostaja centru Izvajanje socialnovarstvene storitve v Šaleški dolini še po starem - Zadovoljstvo uporabnikov in podpora občin - V letošnjih sedmih mesecih 158 uporabnikov Tatjana Podgoršek Ob reorganizaciji centrov za socialno delo se je na terenu slišalo, da namerava Center za socialno delo Savinjsko-šaleška, enota Velenje, storitev pomoč na domu prepustiti koncesionarju. Informacijo smo preverili pri vršilki dolžnosti direktorice Centra za socialno delo Savinjsko-šaleška Heleni Bezjak Burjak. Za zdaj ostaja program centra »Socialnovarstvena storitev pomoč na domu, ki jo izvaja enota Velenje že vrsto let, za zdaj ostaja organizirana, kot je bila doslej. Je pa res, da gre za zelo zahteven in obsežen program, ki ga izvaja veliko delavcev - 30, od tega 28 socialnih oskrbovalk, koordina-torica pomoči na domu, ker je potrebnega veliko usklajevanja vseh akterjev in uporabnikov, polovica računovodje in polovica administrativnega delavca. Izvajamo ga ob podpori občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Brez te podpore ne bi šlo. Pomembno pri tem je tudi zadovoljstvo uporabnikov. Če se bo pokazalo, da je program preobsežen, da ga morda tudi občine v takšni obliki ne bodo mogle več podpirati, bomo razmišljali o drugih možnostih. V tem trenutku pa ostaja naš program in nanj smo ponosni,« je dejala Bezjak Burjakova. V pomoč na domu je bilo avgusta vključenih 129 uporabnikov, od januarja do julija 158, od tega v Mestni občini Velenje 101, v občini Šoštanj 45, v občini Šmartno ob Paki pa 12 oseb (lani jih je bilo 185). Socialne oskrbovalke so opravile v povprečju 2392 ur na mesec. Metodologija določena, višina cene pa odvisna od dohodka uporabnika ... Na vprašanje, ali je pomoč na domu alternativa domski oskrbi, je sogovornica dejala, da gre pri obeh za neprecenljivo delo in dodano vrednost. V domovih izvajajo 24-urno oskrbo, nego in varstvo, pri pomoči na domu pa je dodana vrednost življenje uporabnika v domačem okolju, seveda če ima za to pogoje in če mu nudena storitev zadošča. Hkrati ta predstavlja dodano vrednost tudi za tiste, ki za uporabnika skrbijo, a te skrbi sami ne zmorejo zaradi službenih obveznosti, nega pa je prezahtevna. Kaj pa cena storitve, ki je - po mnenju nekaterih - previsoka? »Metodologija za izračun je določena, cena je odvisna od dohodka uporabnika na mesec, koliko plača za storitev, pa tudi od višine subvencije občine. Uporabnikom v Šaleški dolini gredo lokalne skupnosti pri tem zelo nasproti. Poleg omenjenega je pomembna še vrsta pomoči na domu (pomoč pri gospodinjskih opravilih, temeljnih dnevnih opravilih, pri ohranjanju socialnih stikov, pri-nos kosila), število opravljenih ur, nega dopoldan ali popoldan, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vse to vpliva na ceno.« Po zagotovilih Helene Burjak Bezjak so cene iz leta 2017. Po lestvici, ki upravičence razvršča v plačilne razrede po njihovih dohodkih, pa znaša višina prispevka na uro za uporabnike v mestni občini Velenje od 0,86 do 8,48 evra, v občini Šoštanj od 3,27 do 8,48 evra, v občini Šmartno ob Paki pa od 3 do 8,48 evra. Polno ceno storitve, ki znaša 8,48 evra na uro, so avgusta plačali trije uporabniki iz mestne občine Velenje in eden v občini Šmartno ob Paki. V celoti pa je oproščenih plačila storitve pomoč na domu pet uporabnikov. Pomoč na domu od septembra 2011 izvaja tudi Dom za varstvo odraslih Velenje, vendar le za občino Mislinja. Direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc pravi, da so potrebe po tej storitvi vsako leto večje. Trenutno imajo za izvajanje storitve zaposlene tri socialne oskrbovalce, na seznamu pa 14 upravičencev. Cena ure storitve znaša 17,56 evra, od tega plača uporabnik 5,10 evra, Občina Mislinja pa dodaja še 12,46 evra za uro opravljene storitve. V omenjeni lokalni skupnosti so se namreč odločili, da bo njihov prispevek za vse upravičence enak, kar tudi pomeni, da je višina, ki jo plačajo upravičenci sami, enaka za vse. Kako s Centri za duševno zdravje Odziv pristojnega ministrstva na naš članek Mojca Štruc Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo v prejšnji številki tednika pisali tudi o zavzemanju lokalnih organizacij in institucij za pridobitev centrov za duševno zdravje v Velenje. Do oddaje vsebin v tisk odgovorov pristojnega ministrstva nismo prejeli, so pa te prišle do nas kmalu za tem. Iz Ministrstva za zdravje tako sporočajo, da predvideva Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov in centrov za duševno zdravje odraslih pri zdravstvenih domovih tako, da bodo imeli vsi prebivalci enakopraven dostop do storitev za duševno zdravje in glede na normativ, ki upošteva pokritost od 15.000 do 17.000 otrok/mladostnikov - en tim oziroma od 50.000 do 70.000 odraslih/starejših - en tim v centru za duševno zdravje odraslih in en tim za obravnavo v skupnosti. Kot dodajajo, je pri vzpostavljanju novih centrov za duševno zdravje izredno pomemben aktiven pristop zdravstvenih domov, ki morajo pripraviti analizo dejavnikov tveganja za duševno zdravje v svojem lokalnem okolju, stopnjo preventivno promocijskih dejavnikov (št. programov in storitev za promocijo in krepitev duševnega zdravja) in razpoložljivost služb v posamezni regiji glede na slovensko povprečje (št. psihiatrov, kliničnih psihologov, psihologov, ali imajo dispanzer za mentalno zdravje, oddaljenost od ambulant in psihiatričnih bolnišnic, čakalne dobe za posamezne storitve za duševno zdravje itd.). Centri za duševno zdravje se bodo vzpostavili za otroke in mladostnike v letih do leta 2026, za odrasle pa v letih do leta 2028. ■ ■ nikoli samij^Q^ g^ Idejo še vedno negujejo Ni zdravnika za izvajanje paliativne oskrbe na terenu v Šaleški dolini - Še vedno vsak na svojem področju Tatjana Podgoršek Slovenska družba se po podatkih stara hitreje kot evropska. Zaradi podaljševanja življenjske dobe lahko pričakujemo, da bo imelo več starejših eno ali več kroničnih obolenj. Z njihovim naraščanjem se bodo povečevale potrebe po paliativni oskrbi. Ta je namenjena celostni obravnavi pacientov z neozdravljivo boleznijo in nudenjem podpore tudi njihovim bližnjim. Pred leti so na pobudo Doma za varstvo odraslih Velenje tudi v Šaleški dolini stekle aktivnosti za oblikovanje mobilne skupine, ki bi izvajala paliativno oskrbo na terenu. Za ta namen je bilo med drugim izvedenih tudi nekaj izobraževanj. Je projekt zastal ali mobilna skupina na terenu že deluje? Vse pripravljeno, le zdravnika ni »Res smo pred leti začeli akcijo oblikovanja paliativne mobilne skupine. Pobuda je bila naša, saj smo začutili vse večje potrebe po tovrstni oskrbi in v zvezi s tem izvedli že kar nekaj dejavnosti,« je pojasnila direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc. Sami so pripravili razna predavanja za svojce stanovalcev doma, o tem so večkrat razpravljali tudi v okviru kluba svojcev. Prav tako so v domu za mestno občino Velenje izvajali tečaj za družinske oskrbovalce. Izobrazili so blizu 100 družinskih prostovoljcev, ki so na tečaju pridobili funkcionalna znanja za ravnanje z bolnikom v družini. Ker je bilo zanimanje zanj zelo Violeta Potočnik Krajnc: »Vztrajali bomo do konca, tako kot pri projektu nadgradnje velenjskega doma za varstvo odraslih.« > Izobrazili so blizu 100 družinskih prostovoljcev, ki so na tečaju pridobili funkcionalna znanja za ravnanje z bolnikom v družini veliko, so pripravili še nadaljevalni tečaj, obiskovala pa ga je več kot polovica tečajnikov iz osnovnega tečaja. Glede na navodila, naj se mobilne skupine oblikujejo pri splošnih bolnišnicah, so - tako sogovornica - pozvali te v tukajšnjem okolju k sodelovanju. Odzvali sta se Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Bolnišnica Topolšica. Tesneje so se povezali s slovenjgraško, z njenim oddelkom za paliativno oskrbo, s protibo- lečinsko ambulanto. Poleg teh aktivnosti so organizirali dneve paliativne oskrbe za regijo Saša in Koroško, z Zdravstvenim domom Velenje in Centrom za interdisciplinarno zdravljenje bolečine na Jesenicah pa iskali možnosti za vzpostavitev mreže na terenu. Ni pa jim uspelo poiskati zdravnika, ki bi bil pripravljen delati v palia-tivni oskrbi na terenu. Prizadevanja kljub temu niso bila zaman Čeprav mobilna skupina, kot so jo predvideli, še ne deluje, pa Violeta Potočnik Krajnc meni, da njihova prizadevanja na tem področju niso bila zaman. Izdelali so koncept dela z bolniki, ki so potrebni omenjene oskrbe. Izkušnje jih navdajajo z zadovoljstvom, ker tako bolniki kot njihovi svojci sprejemajo obliko pomoči drugače kot na začetku. »Sedaj zanje to ni bav-bav, ampak jo v vse večjem obsegu sprejemajo kot pomoč in podporo. Prav tako je paliativna oskrba v Šaleški dolini na visoki ravni, izvajamo pa jo ustanove vsaka na svojem področju: oba domova za starejše, patronažna služba javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, Bolnišnica Topolšica, dobro sodelujemo tudi z osebnimi zdravniki bolnikov. Idejo o oblikovanju mobilne paliativne skupine tako še vedno negujemo. Vztrajali bomo do konca, saj smo v to vložili že veliko truda. Če bomo pridobili zdravnika, so stvari pripravljene tako, da bi lahko skupina začela aktivnosti na terenu v zelo kratkem času,« je še dejala Violeta Potočnik Krajnc. a Gibanje za zdravje Prav je, da stvari poznamo in to tudi počnemo Velenje, 16. oktobra - Aktivnosti v mesecu boja proti raku na dojki je Društvo za boj proti raku Velenje četrtič zaznamovalo s prireditvijo Rožnati oktober v Velenju. Odvijala se je na tukajšnji promenadi, tudi tokrat pa so se v preventivno akcijo vključili še zdravja velenjskega zdravstvenega doma je izvedel šest minutni test hoje ter meritev različnih rizičnih dejavnikov. Branka Drk, predsednica glavnega organizatorja dogodka, je dejala, da prireditev pripravijo zato, da opozorijo občane na društva, ki puščajo v preventivi pomemben pečat. Podpirajo njihovo dejavnost tudi zato ker jih potrebujejo. »Vsaka preventiva in njeni rezultati so veliko boljši od kasnejšega nujnega zdravljenja . Zakaj ne bi preprečili nekaj, na kar lahko vplivamo, kjer lahko z S preventivno akcijo so sodelujoči želeli opozoriti občane na pomen gibanja za zdravje. velenjski zdravstveni dom, velenjska šola za zdravje, osnovna šola Gorica Velenje, Šola za storitvene dejavnosti velenjskega šolskega centra ter Komunalno podjetje Velenje. Rdeča nit skupne predstavitve je bila pomen gibanja za zdravje. Ob tej priložnosti so na stojnicah predstavili različne aktivnosti - občanom so na modelih prikazali pravilno samopregle-dovanje dojk, poudarjali pomen zdravega življenjskega sloga v boju proti različnim rakavim boleznim, opozorili na pomen zdrave hrane, Center za krepitev aktivnosti, pomembne za krepitev in ohranjanje svojega zdravja. »Na ta način želimo spodbuditi vsakega posameznika naj mu bo mar za njegovo zdravje.« Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, nam je povedal, da na osnovi dolgoletnega dela svoje žene na področju preventive pozna zgodbe, prizadevanja skupin za preprečevanje različnih bolezni. »V njih ljudje na osnovi lastnih izkušenj opozarjajo druge, kako naj ravnajo, kako prepoznavajo svoje zdravstveno stanje in kako naj ustrezno ukrepajo.« V lokalni skupnosti imajo aktivna načinom življenja in s samopre-gledovanjem naredimo največ zase. Prav je, da stvari poznamo in to tudi počnemo,« je menil Bojan Kontič. »Nekaterim mojim vrstnikom se zdijo takšne preventivne akcije »brez veze«, drugim menijo, da so zabavne. Sama pa, da so pomembne,« je menila Tia Lončarič, mlada ambasadorka zdravja s šole Gorica Velenje in dodala, da je gibanje zelo pomembno za zdravje, priložnosti za to pa v Velenju zelo veliko. a Tp Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 9 IZOBRAŽEVANJE, KULTURA 9 Šolskega centra Velenje 18. oktobra 2018 ""¿CAS 60 let rasti in razvoja Marsikje med prvimi, fleksibilni in odprti - Od poklicne do višje strokovne šole - Zaradi možnosti izobraževanja na različnih področjih pred njimi svetla prihodnost Tatjana Podgoršek Leto 2018 je za Šolski center Velenje posebno leto. Praznuje namreč 60-letnico delovanja. Pod njegovim okriljem danes delujejo štiri srednje šole (gimnazija, Šola za strojništvo, geotehniko in okolje, Elektro in računalniška šola, Šola za storitvene dejavnosti), Višja strokovna šola ter Medpodjetniški izobraževalni center. Direktor centra Janko Pogorelčnik zagotavlja, da so na jubilej ponosni, saj ga zaznamu- jejo z rastjo in razvojem. Ob tej priložnosti smo ga povabili na pogovor. Kaj vas ob pogledu na prehojeno pot najbolj navdaja z zadovoljstvom? »Na šest desetletij dolgi poti se je zgodila kopica stvari, Šolski center pa je zaradi razvojne naravnanosti zelo pogosto, če ne že vedno, prvi v vrsti pri pripravi in uvajanju sprememb, ki so jih narekovali razvoj na področju tehnike, tehnologije, predvsem pa tesna povezava šolstva s potrebami tukajšnjega gospodarstva. Janko Pogorelčnik: »Ne bojimo se novih izzivov, izkušnje imamo tako v pilotnih zgodbah kot izobraževalnih programih.« Vsaka novost nam je dala novega zagona. Pot Šolskega centra se je začela z izobraževanjem za rudarske poklice, vzporedno še za poklice v strojništvu in elektro dejavnosti na poklicni stopnji. Z razvojem strok so rasle potrebe po kadrih s srednjo izobrazbo v rudarstvu, strojništvu, elektrotehnik, računalništvu. Potrebe so narekovale še uvedbo šole za storitvene dejavnost ter gimnazijskega izobraževanja - ta se je priključila Srbsko kulturno-umetniško društvo Velenje je priredilo kmečke igre, na katerih so se srečali in pomerili člani domačega, zagorskega in koroškega srbskega društva Tina Felicijan V začetku lanskega leta je skupina v Velenjčank in Velenjča-nov srbskih korenin z namenom ohranjanja srbske kulture, tradicije, jezika in druženja pripadnikov etnične skupnosti ustanovila Srbsko kulturno umetniško društvo Velenje. Povezuje tako otroke kot mladino, odrasle in starostnike, ki lahko v različnih aktivnostih spoznavajo kulturno plat življenja, ohranjajo domače šege in krepijo svoj narodno zavest. Trenutno jih je več kot 60. »Društvo ima več sekcij, saj ima tudi več aktivnosti. Največja je folklorna, ki se ukvarja s tradicionalnimi centru kot dotlej samostojna gimnazija. Bili smo med prvimi v državi, ki smo izobraževali v določenih programih po sistemu 3 + 2, in tudi med tistimi, ki smo zelo zgodaj zaznali potrebo po možnostih nadaljnjega izobraževanja dijakov v domačem okolju še v višješolskih strokovnih programih, ki so takrat predstavljali unikum v slovenskem prostoru. Prav tako smo bili med pobudniki za oblikovanje medpodjetniških izobraževalnih centrov in s tem utrditvi strokovnega sodelovanja gospodarstva in šolstva.« Po čem se velenjski šolski center razlikuje od drugih tovrstnih centrov v državi. Katere so njegove prednosti? »Največji prednosti sta fleksibilnost in odprtost. Ne bojimo se novih izzivov, izkušnje imamo tako v pilotnih zgodbah kot izobraževalnih programih. Odlikujejo nas kakovostno izobraževanje in spremljanje kakovosti, pomemben segment je energetski inženiring, prepoznavni smo po medpodjetništvu, zelo pomembna zgodba so mladi raziskovalci. Omeniti moram še naše sodelovanje v mednarodnih projektih, v katerih smo nosilci ali partnerji. plesi. Kolo je za srbsko etnično skupino najbolj značilno. Imamo še športno, moško pevsko in žensko pevsko sekcijo, ustvarjamo tudi na literarnem področju in člane spoznavamo s srbsko poezijo,« je aktivnosti predstavil predsednik Danijel Crnobrnja. Letošnjo društveno sezono so odprli s srečanjem treh srbskih kulturnih društev in tradicional- Izmenjave dijakov in študentov potekajo v različnih smereh, tudi v razvojnih projektih, v katerih se pripravljajo programi in strategija za izobraževanje v prihodnje.« Mavrica znanj, pravite, je zaščitni znak centra. »Zagotovo. Izobražujemo za zelo različna področja. Na eni strani smo tradicionalno strokovno usmerjeni v podporo našim podjetjem na ravni poklicnega, srednjega in višješolskega izobraževanja, na drugi strani pa v gimnaziji izobražujemo bodoče vrhunske strokovnjake za različna področja. Velik poudarek dajemo še športu in umetnosti. Programi, za katere izobražujemo, so res mavrica znanja.« Število dijakov se zmanjšuje, število programov pa se povečuje. Je srednješolskih programov v tukajšnjem okolju morebiti preveč? »Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Z lahkoto bi se odpovedali programu, ki ga gospodarstvo ne potrebuje, vendar hiter prelet nabora in potreb gospodarstva kaže, da takih programov nimamo. Je pa res, da nam manjše generacije dijakov in njihovo preskromno zanimanje za nekatere programe povzroča finančne težave. Čeprav so dijaki danes še vedno najpomembnejši, nimi srbskimi kmečkimi igrami. Te so podobne slovenskim in drugim kmečkim igram. »Mednje sodijo običajna kmečka opravila, kot je drobljenje koruze, pa igra, ki ji mi pravimo ,bacanje kamena s ramena', torej met kamna v daljino, vlečenje vrvi, skakanje v vrečah, prenašanje jajc na žlici in podobne.« Povabili so še člane srbske pravoslavne skupnosti iz predstavljajo pomemben delež tudi študenti in udeleženci funkcionalnega izobraževanja.« V preteklih letih ste precej pozornosti namenjali tudi vlaganju v objekte. Dejstvo je, da imamo lepe in dobro opremljene prostore. Naša naloga je sedaj priprava takih programov in vsebin, da bodo prostori in oprema čim bolje izkoriščeni, da bo družba dobila nazaj, kar je vanje vlagala. Precejšnje napore vlagamo v plačevanje stroškov vzdrževanja, ohranjanje njihove kondicije za dobro delo ter nadaljnji razvoj. Sedaj se lotevamo takih vlaganj, kot je bila - na primer - izgradnja dvigala za potrebe težko gibljivih dijakov. Poskrbeli bomo za še prijetnejše in spodbudnejše okolje v šolskih prostorih.« V katero smer ste začrtali nadaljnji razvoj centra? »Naša naloga je nuditi in spremljati naše okolje pri potrebah v srednješolskem in višješolskem strokovnem izobraževanju, usposabljanje mladih, da bodo izzivom zahtev in potreb gospodarstva čim bolje kos. Glede na to, da vzgajamo strokovnjake za različne poklice, sem prepričan, da je pred Šolskim centrom svetla prihodnost.« društva A Koroške in člane srbskega kulturno umetniškega društva Zasavje. Preživeli so zabavno popoldne ob tradicionalnih srbskih jedeh - skuhali so t. i. čorbo, ki je podobna bograču, spekli odojka, kruh in drugo pecivo - krepitvi dobrih odnosov, tesnejšemu navezovanju stikov in načrtovanju podobnih srečanj ter izmenjav izkušenj in praks. Kronologija Leta 1958 je nastala industrijska rudarska šola s programi poklicnega izobraževanja s področja rudarstva, strojništva in elektrotehnike. Naslednji pomembnejši mejnik je preoblikovanje omenjene šole v Rudarski šolski center leta 1963, 20 let kasneje se je ta preoblikoval v Center srednjih šol. Tvorile so ga posamezne srednje šole, ki so jim priključili še prej samostojno gimnazijo. Z ustanovitvijo višje strokovne šole leta 1996 postane Šolski center Velenje. V industrijski rudarski šoli leta 1958 so izobraževali 103 dijake v treh programih, okrog leta 2000 so jih izobraževali 2700, v tem šolskem in študijskem letu izobražujejo 1614 dijakov, blizu 330 študentov in od 800 do 1000 udeležencev funkcionalnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Začeli so s tremi programi, danes izobražujejo dijake v 26 srednješolskih in šestih višješolskih programih. Marijina zgodba v knjižnici Šoštanj, 9. oktobra - V Mestni knjižnici Šoštanj je na ogled razstava Zgodba o kipu Marije v Šoštanju, ki jo je na temo kipa, ki stoji na Trgu bratov Mravljakov, pripravil Rajko Zaleznik iz Florjana skupaj s Knjižnico Velenje. Razstavo sestavlja devet plakatov, na katerih je zbran slikovni in besedni zapis. Odprtje minuli torek je vzbudilo zanimanje mnogih Šoštanjčanov. Avtor je na to temo objavil že več člankov, saj je raziskoval postavitev kipa v 80. letih prejšnjega stoletja, njegovo odstranitev po drugi svetovni vojni in pot, ki jo je kip nato opravil, da se je znova vrnil na svoje mesto. Ker so bili na odprtju prisotni akterji dogajanja ob ponovni umestitvi, je poleg ogleda filma na temo kipa v nadaljevanju stekel pogovor. Zbrane je nagovoril tudi šoštanjski župan Darko Menih. Rajko Zaleznik je nekako s tem dejanjem zaokrožil nekajletno raziskovanje, ker pa mu Šoštanj ponuja še več takih biserov, med njimi je tudi Strojnikova kapela, se bo njegova raziskovalna žilica gotovo še razvijala v smer polpretekle zgodovine kraja. Oblikovanje plakatov je delo Petra Groznika, pri projektu pa so sodelovali zaposleni iz Knjižnice Šoštanj. Razstava bo na ogled do konca oktobra, pomembna pa je tudi z vidika ohranjanja zgodbe lokalnega prostora. ■ MBK Konovski štrajharji praznujejo Konovski štrajharji bodo v soboto obeležili 25-letnico delovanja s koncertom, ki ga bodo pripravili ob 18. uri v tamkajšnjem Domu krajanov. Praznovanje bodo obogatili z nastopi številni gostje. Vodenje po zapuščini Ane Lovšin Danes, 18. oktobra, ob 18. uri pripravlja Muzej Velenje na Velenjskem gradu javno vodstvo po razstavi Zapuščina Ane Lovšin, Cankarjeve ljubezni. Izjemno zanimiva razstava bo na ogled samo še do 21. oktobra. ■ Srečala so se srbska kulturna REKLI SO > Danijel Crnobrnja, SKUD Velenje: »Velenje je značilno multikultur-no mesto, morda celo fenomen v Sloveniji. Člani srbske sku- _ pnosti v Velenju se čutimo domačine. Smo Velenjčani. Večina je naklonjena druženju, spoznavanju svoje kulture.« Željko Spasojevic, Srbska pravoslavna skupnost Koroške: »Z drugimi društvi se srečamo večkrat letno. Prirejali smo že koncerte, na kmečkih igrah pa smo se srečali prvič. Pomembno je, da se naši člani spoznavajo, družijo, da vedo, da niso sami v tem prostoru.« Milena Šušnica Mak, KUD Zasavje: »Veseli smo, da se s člani drugih društev ne srečujemo le na odrih, pač pa tudi v prostem času. Tako skupaj spoznavamo tradicijo, običaje in to prenašamo na mlajše rodove, da ne pozabimo, od kod smo, čeprav živimo v drugi državi.« Člani treh Srbskih kulturnih društev so ke v Velenju družili ob kmečkih igrah,aomači kulinariki in folklori. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 18. oktobra 2018 Pihalni orkester Premogovnika Velenje beleži 100-letnico delovanja Trinajsta abonmajska sezona bo še posebej slavnostna ALTERNATOR Velenje - Pihalni orkester Premogovnika Velenje slavi častitljivo 100-letnico svojega delovanja. Ugled, ki si ga je orkester gradil v vseh letih svojega obstoja, je neprecenljiva dobrina. O tem pričajo številne pohvale tako domačega kot tujega občinstva, poslušalci pa pogosto ne najdejo pravih besed, s katerimi bi opisali doživete izvedbe. Nagrade in občudovanje tudi strokovne javnosti so odraz neutrudnega dela in požrtvovalnosti, ki so vsem v ponos. Zaradi zagnanosti članov orkestra in predvsem zaradi njihove ljube- zni do glasbe jim uspeva delovati tudi po vseh desetletjih. Sto let druženja, prijateljevanja in igranja so tisti elementi, ki jih godbeniki v današnjem času štejejo kot najdragocenejše sestavine. Dokazali so, da kljub svoji raznolikosti in medgeneracijski pestrosti dosegajo enotnost v skupinskem muziciranju. Stoletnica je torej povabilo, da skupaj s poslušalci praznujejo - hvaležni za preteklo, odgovorni za sedanje in polni upanja za prihodnje ustvarjanje. Letošnja 13. abonmajska sezona bo torej za Pihalni orkester Premogovnika Velenje posebej slavnostna, zato bodo temu prilagodili tudi koncertno sezono. Vse štiri koncerte bodo v jubilejni sezoni izpopolnili in obogatili. Prvi bo na sporedu že v soboto, 20. oktobra, ko se bo predstavil Pihalni orkester Krka, v slovenskem in mednarodnem prostoru je prepoznaven kot eden najboljših amaterskih pihalnih orkestrov. Koncertna dvorana bo 8. decembra rezervirana za že tradicionalni Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki ga bodo obogatile različne glasbene poslastice. 25. januarja bodo zazveneli zvoki Pihalnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Njihov repertoar zajema širok spekter standardne klasične in sodobne literature, posega pa tudi po popularnem in jazz slogu. 13. aprila pa ste vabljeni na Spomladanski koncert, ki bo obenem tudi uvod v praznovanje 100-letnice velenjskih godbenikov, ki delujejo pod taktirko Antona Vrzelaka. Jazz se seli v klub Začela se je nova serija jazz koncertov - Jesenska Max zgodba bo stopnjevala velenjsko jazzovsko dogajanje Tina Felicijan S koncertom Jure Pukl kvarteta, v katerem poleg mednarodno uveljavljenega saksofonista iz Velenja igrajo še velenjskim ljubiteljem jazz glasbe že dobro znani saksofonistka Melissa Aldana, kontrabasist Joe Sanders in bobnar Gregory Hutchinson, se je v Max klubu začela jesenska serija jazzovskih koncertov, ki nadaljujejo velenjsko jazz zgodbo. Ta ima bogato zgodovino, zadnja leta pa jo uspešno piše Kulturno društvo Jazz Velenje v sodelovanju s številnimi podporniki in par- Jesensko Max zgodbo je začel Jure Pukl kvartet. Foto: Claudio Sabolčec tnerji. Po poletnem Mozzajik jazz festivalu so začrtali serijo štirih jesenskih koncertov, ki bodo tešili želje občinstva po raziskovanju sodobne slovenske in mednarodne jazz scene. Naslednji koncert bo na sporedu 24. oktobra, ko bo na odru Max kluba Ratko Zjaca - Stefano Bedetti Nocturnal band. Poleg kitarista in saksofonista bosta jazzovske kompozicije predstavila Renato Chicco na orglah in Marco Frattini na bobnih. 6. novembra bo na vrsti Melissa Aldana kvartet, 22. novembra pa E. J. Strickland kvintet, ki bo predstavil novi album z naslovom Warriors for Peace. Po premoru ob prelomu leta pa se bo začel tradicionalni in tako med poslušalci kot ustvarjalci jazza že dobro uveljavljeni Max club jazz festival. Potekal bo od 24. januarja do 25. aprila, Tudi letos pa ga bo pospremila Kreativna jazz klinika, ki z vrhunskimi mentorji ponovno vabi glasbenike na izobraževanje in ustvarjanje med 26. februarjem in 3. marcem. a Familia Kraljic o velenjskih ulicah Na Velenjskem gradu je na ogled razstava Zlatka Kraljica in družinskih članov, ki so ustvarjali po navdihu velenjskih ulic Tina Felicijan Za tem, ko so v Muzeju Velenje pripravili knjižico o trgih, cestah in ulicah mesta Velenje ter na to temo postavili razstavo v galeriji na prostem, so na Velenjskem gradu odprli še likovno razstavo, ki prikazuje še umetniški pogled na velenjske ulice. V goste so namreč povabili družino Kraljic - Zlatka, Biserko in sinova Davida in Gregorja, ki se vsak na svoj način izražajo tudi v likovni umetnosti. Da so se predstavili na skupni razstavi, ni prvič, s svojimi likovnimi deli pa prvič skupaj gostujejo na Velenjskem gradu. V osrednjem delu razstave se predstavlja slikar, sicer pa tudi literat in ustvarjalec na drugih področjih umetniškega izražanja Zlatko Kraljic. K ustvarjanju na temo ulic Velenja, ki so lepe, pravi, so ga nagovorile kar ulice same. »Kot umetniku se mi velenjske ulice zdijo zanimive. Mislim, da bi umetniki morali ceniti tukajšnjo arhitekturo in celo mesto, ki dajeta navdih za modernistično umetnost,« pravi in dodaja, da so tudi mnogi njegovi literarni motivi, ki se pojavljajo bodisi v kateri od njegovih devetih pesniških zbirk bodisi v romanu z naslovom Upornik, prav iz velenj- skega okolja. »Če tu živim, pišem o stvareh, ki se tu dogajajo, ne o nekih abstraktnih. Velenje mi je pri srcu, imam ga rad, pomaga mi pri mojem ustvarjanju in vesel sem, da je tako,« je še povedal. Poleg starejšega sina, ki je za razstavo Familia Kraljic prispeval risbe, in mlajšega, ki je izobesil platna, se je s keramiko predstavila žena Biserka Kraljic. »V glini ustvarjam že kako desetletje. Za dela na temo velenjskih ulic so me navdihnili ti kubusi v socrealistič-nem slogu, pa modernizem. Ker se veliko izražam tudi na način, da keramiko kombiniram z drugimi materiali, pa je tudi v teh delih prisotna žica, nekaj je kolažev, glazur, različnih vrst gline,« je povedala in dodala, da se je za likovno ustvarjanje navdihovala v moževi družbi, danes pa drug drugega podpirata pri lastnem izražanju. Umetniške ustvarjalnosti pa sta se navzela tudi otroka, ki sta odraščala med slikarskimi podobami in barvami. Še danes se radi družijo ob ustvarjanju. Literarni nagovor umetniku ob razstavi je pripravil Josip Bačič Savski. a Obvodni biotopi Matjaž Šalej Ze nekaj let ne hodim v trgovino brez nakupovalne torbe. Z mano je bodisi platnena vreča bodisi nakupovalna torba. Plastiko zmanjšujem, kolikor se le da, tudi zavoljo mojega pogleda na svet, ki se je izostril ob študiju okoljske smeri. Rajši imam točeno pivo in raje iz steklenice kot iz pločevinke ... Veliko uporabljam kolo, takšno, ki gre povsod, konec koncev v jezerski Šaleški dolini tudi zagovarjam uporabo čolnov, supov, jadrnic in ne zagovarjam baterijskih ali motornih jezerskih plovil. Zato me velikokrat pogreje poslovna ali ekološka ideja, ki nima resnično premišljenega trajnostno razvojnega ozadja. Zgražam se nad okoljskimi vprašanji s plastiko na svetovnih morjih ali pa ob domačih vodah. In če se vrnem na vizije razvoja, ena od domačih poslovnih idej je recimo turistična ideja razvoja šaleškega pojezerja, ki spregleda dejstvo, da so jezera najbolj občutljivi biotopi, še posebej takšna, kot so šaleška, ki so tako ali tako nastala z rudarsko degradacijo. So biotopi, kjer se hitro poruši naravno ravnovesje. Spomnim se ideje in želje po tem, da bi se lahko smučalo na vodi, zgradilo morda majhno marino (madrač) ali kako drugače uporabljalo motorna plovila na jezeru, povzročalo valove in tako še dodatno obremenjevalo brežine jezer. Imeli smo celo tekmovanja modelarjev, ki so s svojimi modelčki smradili vodno okolje. Spomnim se celo pojava cianobakterij in alg v jezeru pred desetletjem, zadnjo sezono so bile problematične celo sladkovodne meduze, tujerodne vrste v takšnih vodnih telesih. V naravi vedno znova nastajajo konflikti in se rušijo ravnotežja med vzdržnostnim razvojem in ekonomskimi željami, recimo gradnje nekakšnih jezerskih hotelov ali pa - če hočete tudi - recimo z uporabo električnih koles. Takšnih, ki se z baterijami sicer lahko polnijo, a prav nikakor bistveno ne zmanjšujejo ogljičnega odtisa uporabnikov. Zaradi baterije, električnega avtomobila ali kolesa bo narava, okolje globalno nekje trpelo. Jezi me pomanjkanje celostne strategije, ki gleda na okolje in prostor bistveno drugače, kot ga narekuje sonaravni trikotnik (trajnostnega) razvoja. Uravnoteženo razmerje med okoljskim, gospodarskim in socialnim razvojem, ki je ob ničelni ali celo negativni prebivalstveni rasti nujno in k temu prilagojeno. Uravnoteženo in samozadostno ... Zadnje tedne me navdušuje kulturniški filmski uspeh Mateja Vraniča in njegove Ptice jezer - njihova vrnitev. Kapo dol avtorju pred uspehom, odmevi, produkcijo, idejo. In čeprav si filma še nisem uspel ogledati in sem v pričakovanju ogleda v bližnji prihodnosti, se tega zelo veselim. Se pa okoljsko sprašujem zunaj konteksta umetniške ustvarjalnosti in uspeha, zakaj črne liske in mali ter čopasti ponirki, race mlakarice ne priplavajo več do Velenjske plaže? Kjer je mir, tam so. Na plaži so le labodi, ki jih kopalci brezvestno krmijo, kot da je to dobro zanje. Kje so zdaj poljske živali in druge ptice, ki so nekoč tu prebivale, živele na območju, kjer nekoč ni bilo jezer. Ptice so res najbolj mobilne živalske vrste (na daljavo), zato si hitro najdejo primeren biotop. Vesel pa bom, ko bodo tu gnezdile ali se vračale bolj občutljive vrste, takšne, ki bodo imele na voljo tudi ozelenjen nasip med obema največjima jezeroma, takšne, za katere bomo lahko dejali, da so samo tu, v Šaleški dolini in nikjer drugje v Sloveniji, takšne ptice, ki se bodo v Šaleško dolino vračale in tu gnezdile zato, ker bodo vplivi na okolje res zanemarljivi. Zato sem jaz za ! Manj kopalcev, več ptic, manj metrov nagrajene plaže in več metrov sonaravno ozelenjenih (ne nasutih) brežin, manj zastonj prevozov v mestu in več celostno izgrajenega kolesarskega omrežja, več ozaveščenih turistov in domačinov ... Zato se okoljsko vedno vračam na zguljen indijanski pregovor, ki pravi: »Narave nismo dobili v dar od naših prednikov, sposodili smo si jo od naših vnukov.« Sobotni glasbeni dopoldnevi na Velenjskem gradu Muzej Velenje bo v sodelovanju z velenjsko glasbeno šolo tudi v tem šolskem letu enkrat mesečno (praviloma tretjo soboto v mesecu) pripravljal Sobotne glasbene popoldneve na Velenjskem gradu. Na prvem koncertu iz cikla Sobotni glasbeni popoldnevi na Velenjskem gradu, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob 17. uri, se bodo predstavili tolkalci. a ■ ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 11 18. oktobra 2018 »»SCAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Veseli so odziva ljudi Verska oddaja na Radiu Velenje Duhovna iskanja imajo že dolgo brado. Za veliko noč, leta 1991 je bila posneta prva oddaja. »Demokratične spremembe v družbi, predvsem pa pripravljenost odgovornih na Radiu Velenje in nekaj krščanskih demokratov smo na verskem področju orali medijsko ledino v Šaleški dolini,« pravijo v ekipi, ki pripravlja vsebino oddaje. Če bi izdali knjigo vseh prispevkov, bi ta imela najmanj 1440 strani, še zagotavljajo. V njej bi bila poglavja z zelo pisano vsebino: cerkveni prazniki, kulturna dediščina, svetniki, pastoralno leto, Sveto pismo, cerkvena zgodovina, cerkveni dokumenti, aktualni dogodki in še in še. Koncept oddaje se v teh letih ni bistveno spreminjal. Petnajst minut odmerjenega časa je razdeljenega na tri dele: prvi je običajno namenjen vodji ekipe, dekanu msgr. Jožetu Pribožiču, v njem razmišlja o nedeljskem evangeliju, ki se bere pri bogoslužju tisto nedeljo; osrednjo temo pripravljajo sodelavci. Trenutno jih sodeluje blizu 30. Večina teh pripravlja oddaje že od vsega začetka; tretji del oddaje je glasbeni. Ustvarjalci zagotavljajo, da se trudijo, da je glasba usklajena s temo oddaje in cerkvenim letom. Če se le da, izberejo domače izvajalce duhovne glasbe. Zelo zelo je redko, a se zgodi, da kakšne oddaje ni. Iz dolgoletne prakse vedo, da zvesti poslušalci to zaznajo in da se njihovim klicem ter odgovorom na vprašanja, zakaj je ni bilo, ne da izogniti. Pravzaprav so veseli teh vprašanj, ker jim povedo, da ljudje oddajo poslušajo in jo pogrešijo. »27 let se trudimo, da verne poslušalce uvedemo v praznovanje nedelje, nevernim poslušalcem pa razkrijemo ka- kšno temo, ki jo lahko spravijo v predalček splošne razgledanosti.« V prihodnje si želijo posneti več radijskih prispevkov na terenu, tudi med poslušalci. »Želimo si, da bi nam bolj uspevalo »ujeti« aktualne dogodke. Predvsem pa upamo, da ostanemo trden kamenček v mozaiku Radia Velenje,« so še dejali ustvarjalci radijske oddaje Duhovna iskanje. • tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ADI SMOLAR - Preventiva 2. ISAAC PALMA - Dve besedi 3. RITA ORA - Let you love me Koroški kantavtor Adi Smolar po dolgih letih predstavlja nov album z naslovom Prav zdaj. Po skoraj sedemletnem premoru je posnel deset novih skladb, prvi single z novega albuma pa nosi naslov Preventiva. GLASBENE novice Giorgio Moroder bo s turnejo proslavil 80. leta Italijanski producent in eden od pionirjev sintetizirane plesne glasbe Giorgio Moroder se bo pri 78 letih prvič podal na turnejo po Evropi. Na turneji, ki jo je imenoval Praznovanje 80. let, bo poustvaril vrhunce svoje dolgoletne kariere, v kateri je spremenil svet popa. Turnejo bo začel 1. aprila prihodnje leto v Veliki Britaniji. Moroder je kariero začel v 60. letih minulega stoletja in je bil eden prvih glasbenikov, ki so za ustvarjanje glasbe uporabili sintetizatorje. Zaslovel je v obdobju diska, ko je sodeloval z Donno Summer, med drugim pri uspešnicah I Feel Love in Love to Love You Baby. Sodeloval je tudi z glasbeniki, kot so David Bowie, Blondie, Kylie Minogue in dvojec Daft Punk. Za svoje delo je prejel tri oskarje, za glasbo v filmu Polnočni ekspres, za skladbo iz filma Flashdance What a Feeling v izvedbi Irene Cara in za znamenito skladbo iz filma Top Gun Take my Breath Away v izvedbi zasedbe Berlin. Yoko Ono predstavila svojo različico Imagine 9. oktobra 1940 je bil rojen znameniti beatle John Lennon. Njegova soproga Yoko Ono seje pokojnemu glasbeniku poklonila z izidom svoje različice skladbe Imagine, ki je po presoji revije Rolling Stone tretja največja uspešnica vseh časov. Japonska umetnica, ki se je z Lennonom poročila leta 1969, je bila lani vendarle priznana tudi kot soavtorica velike uspešnice. V svoji različici skladbo iz leta 1971 izvaja ob cerkvenih orglah, priredba pa bo vključena tudi na njen novi album Warzone, katerega izid je napovedan 18. oktobra. Yoko Ono je povedala, da sta Imagine z Lennonom napisala v zanju posebnem obdobju, ko sta sanjala o boljšem svetu. Eden najbolj znanih parov v svetu glasbe je skupaj ustvaril sedem albumov, v zakonu pa se jima je rodil sin Sean, ki je prav tako glasbenik. Lennona je pred njuno stanovanjsko zgradbo v New Yorku leta 1980 ustrelil Mark David Chapman. Star je bil 40 let. Taylor Swift velika zmagovalka podelitve ameriških glasbenih nagrad V Los Angelesu so v sredo podelili ameriške glas-jiMB bene nagrade. Največ, '¿JotrL trije domov odnesla » Taylor Swift, ki je zmagala v kategorijah najboljša izvajalka, najbolj- bum in najboljša turneja. Z osvojitvijo nagrade za najboljšo izvajalko leta je presegla rekord Whitney Houston, ki je bila do zdaj največkrat nagrajena izvajalka na podelitvi ameriških glasbenih nagrad. Največ nominacij sta sicer zbrala raperka Cardi B in raper Drake, toda na koncu je Cardi B odnesla domov le nagrado za najboljšo rap oziroma hip-hop izvajalko. Na prireditvi je prvič po letu 2008 kot izvajalka nastopila diva Mariah Carey, ki je predstavila skladbo With You, prvi single z njenega prihajajočega albuma. Na prireditvi so se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni soul glasbe Arethi Franklin. Challe Salle je Legenda Challe Salle (za vzdevkom se skriva glasbenik Saša Petrovič) je v zadnjem letu na domači glasbeni sceni pustil velik pečat. Po odmevnem singlu Velik je ta svet, ki ga je v začetku pomladi posnel v sodelovanju z Janom Plestenjakom, tokrat predstavlja novo pesem z naslovom Legenda. Videospot je v prvem dnevu dnevu po objavi presegel 75.000 ogledov na YouTubeu in se takoj uvrstil na 1. mesto najbolj priljubljenih video vsebin v Sloveniji. Po petih milijonih ogledov videospota Lagano je Challe Salle z novim spotom Legenda očitno ponovno zadel v polno. Snemanje videa je potekalo tri dni na treh različnih lokacijah v Ljubljani - v restavraciji s hitro prehrano, v salonu pohištva in na golf igrišču. Za glasbeno produkcijo je poskrbel producent Damjan Jovic, ki je tudi tokrat odigral eno glavnih vlog v videospotu. Adi Smolar po dolgih letih predstavlja nov album Pri založbi Gong Records je izšel dolgo pričakovani album najbolj priljubljenega slovenskega kantavtorja Adija Smolarja z naslovom Prav zdaj. Po skoraj sedemletnem premoru je v studiu Činč v Ljubljani ob spremljavi svoje kitare in skupine odličnih glasbenikov posnel deset novih skladb. Pesmi nam spet ponujajo pester pogled v našo vsakdanjost v slogu Adija Smolaija, kije znan po tem, da LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Juhej - Pojem ti oče 2. Ansambel Škorpijoni - Ko se ljubezen stara vžge 3. Ansambel Zadetek - Domačija 4. Skupina Gadi - Kokrat ti morm rečt 5. Ansambel Nemir - Jaz ne lažem 6. Ansambel Boršt - Kot reka svobode 7. Modrijani - Huda ura rock nažiga 8. Ansambel Urok - Suhokranjke 9. Družina Sotošek & Alfi Nipič - Pridi v goste 10. Ansambel Blaža Hutevca - Ne bom si brisala solz www.radiovelenje.com radio 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz zelo NA KRATKO zna tudi o resnih temah peti šaljivo, zato nam tudi na novem albumu postreže s humorjem, življenjskimi modrostmi in nasveti za vsak dan. Prvi single, s katerim Adi predstavlja nov album Prav zdaj, nosi naslov Preventiva. DJ OKO feat. MIA Znani velenjski glasbenik Zvone Hranjec (Chateau, Šank Rock, D.A.Z. ...) skupaj z mlado velenjsko pevko Mio Koper predstavlja novo skladbo. Pred časom sta posnela pop-rock balado Brez besed, tokrat pa predstavljata skladbo Poljub in vihar, za katero je značilna bolj moderna produkcija, popularna predvsem pri mlajši populaciji. Zvone se tokrat predstavi v vlogi dj-a (DJ OKO), Mia pa v vlogi vokalistke. Besedilo je prispeval Jernej Vogrin. ČUKI Še pred jubilejnim koncertom z naslovom Čuki legende, ki ga bodo ob svoji 30-letnici odigrali 11. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Čuki predstavljajo novo skladbo. Njen naslov je Če se od spominov da živet', napisal jo je Jože Potrebuješ, Čuki pa so jo posneli skupaj s Kvatropirci. LAIBACH Preden bo 23. novembra izšel težko pričakovani novi album zasedbe Laibach, je tukaj že drugi singl My Favorite Things. Album je pričel nastajati med znamenitim obiskom v Severni Koreji leta 2015, kjer je zasedba odigrala kar nekaj skladb iz filma Moje pesmi, moje sanje oz. The Sound of Music, kakršen bo tudi naslov novega albuma. KING FOO Zasedba King Foo predstavlja novo skladbo z naslovom X blues. Skladbo je napisala pevka skupine Alexandra, ki je velika oboževalka bluesa, aranžiral in produciral pa jo je Rok Golob. Sicer pa je skupina koncertno zelo aktivna. Začeli so prejemati povabila iz Portugalske, Hrvaške, v 2019 se odpravljajo celo na Kitajsko, v Srbiji pa so že tako ali tako domači. DAVOR & DIMEK Jernej Dirnbek - Dimek, ustanovni član skupine Mi2, in Davor Klaric, prekaljeni glasbenik, ki je nastopal s številnimi znanimi zasedbami (zdaj pa se je ustalil pri Mi2), sta ustanovila nenavaden duet. Že nekaj časa z nastopi zabavata občinstvo predvsem s skladbami, nastalimi v času delovanja Mi2, te dni pa je luč sveta ugledal tudi njun prvi posnetek - skladba Jadralska. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 12 12 H^AS 18. oktobra 2018 k k »Če je rekel, da nisem doma rr nič skuhala, mu prosim ne verjemite. Ker sem. Samo on gre tako rad kaj poskusit drugam, zato si je morda danes, ko je iz Šoštanja zadišalo do nas v Topolši-co, na krožnik dal malo manj,« se je Marijana Menih, žena šoštanj-skega župana Darka Meniha, potožila enemu od kuharjev na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. »Veste, pa tudi je raje, kadar je okoli njega veliko jedcev, in tudi okusneje je, če se kuha za več ljudi.« Šentiljčani se radi pohvalijo z domačimi dobrotami. Na sejmih kar tekmujejo, čigave bodo obiskovalcem bolj teknile. »Klobaso vzemite! Garantiram, da vas bo spravila v dobro voljo,« pravi Ivo Petek, Milan Sitar pa ugovarja: »Starodavni recept za dobro voljo je vendar vino. Kar mojo Cilko si poglejte. Če jo kdaj razjezim, jo s kapljico rujnega brž potolažim! ^^ Zdaj vemo, zakaj so dijaki velenjske Šole za storitvene dejavnosti tako uspešni na raznih tekmovanjih s področja kulinarike. Ker se tudi njihova mentorja Janez Jevšnik in Marijana Novak učita od najboljših poznavalcev tradicionalnih slovenskih jedi! Informacije pridno zbirata ob vsaki priložnosti, njun najljubši del raziskovanja okusov pa je seveda degustiranje. Pri stojnici z idrijskimi dobrotami sta se zadržala še nekoliko dlje kot po navadi. Ali sta recept za idrijske žlikrofe pravilno razvozlala, pa se bo videlo na naslednjem kuharskem tekmovanju dijakov. ZANIMIVOSTI Prepoznamo okoli pet tisoč obrazov Britanski znanstveniki so ugotavljali, da smo ljudje v vsakdanjem življenju navajeni, da identificiramo prijatelje, kolege in slavne, pa tudi druge ljudi. »Nihče pa Brskanje po nosu nevarno tudi za okužbo s pljučnico Doslej je veljalo, da se bakterija pnevmokok, ki povzroča pljučnico, prenaša preko drobnih kapljic v zraku, na primer s kašljanjem in kihanjem obolelih oseb. Britanski znanstveniki pa so nedavno potrdili, da se lahko bolezen širi tudi z dotikom, na primer nosu ali rok. V raziskavi so skupini odraslih prostovoljcev na roke nanesli bakterijo, nato pa so si ti na različne načine brskali po nosu. Ne glede predvsem kot opozorilo za starše. Čeprav je jasno, da je otrokom težko preprečiti vrtanje po nosu, lahko starši poskrbijo za dobro higieno rok ter redno čiščenje igrač in površin. Tako se namreč zmanjša verjetnost širjenja bolezni. Prihajajo upogljivi telefoni? da naj bi bil ocenjen na okoli 1500 evrov. Grki v ukrepe za zaščito oslov V Grčiji so se že nekaj zadnjih let spraševali, kako zaščititi lokalne osle pred prekomerno težkimi turisti. Nekateri so osle začeli celo križati s kobilami, da bi dobili večje, močnejše in bolj vzdržljive živali, temu pa so sledili množični protesti v podporo ubogim oslom. Grško ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano je po številnih pritožbah, ki jih je prejelo po obsežnem medijskem li, ki so nezmožne za delo, in da je treba živalim dnevno zagotoviti ustrezno in primerno količino hrane in pitne vode, in sicer v nekontaminirane posode, ki se čistijo najmanj enkrat na dan. Steklenica vina za 558 tisoč dolarjev Na dražbi hiše Sotheby's v New Yorku so minuli vikend steklenico francoskega vina Romanee-Conti iz leta 1945 prodali za rekordnih 558 tisoč dolarjev (ali 482 tisoč evrov). Gre za steklenico vina z nekoliko umazano etiketo, ki je ne ve, koliko obrazov ljudje dejansko poznajo,« je povedal Rob Jenkins, eden od avtorjev študije, ki je skušala ugotoviti prav to. V okviru raziskave so morali sodelujoči zapisati čim več obrazov ljudi, ki se jih spomnijo iz svojega osebnega življenja. Podobno so morali storiti z obrazi ljudi, ki jih prepoznajo, čeprav ljudi ne poznajo osebno. Pokazali so jim tudi več tisoč fotografi' slavnih oseb in jih vprašali, ali jih prepoznajo. Sodelujoči so prepoznali med tisoč in deset tisoč obrazi, v povprečju pa pet tisoč. Po mnenju znanstvenikov bi lahko te ugotovitve prispevale k razvoju naprav za prepoznavanje obrazov, ki jih čedalje pogosteje uporabljajo na letališčih in pri kriminalističnih preiskavah. na to, ali so si po nosu vrtali s suhim ali vlažnim prstom, je bila možnost prenosa bakterije enaka. Študija je pokazala, da se lahko bakterija širi tudi prek rok in predmetov, kot so mobilni telefoni ali otroške igrače. Glavna raziskovalka je ob tem opozorila, da čeprav so v raziskavi sodelovali odrasli, ta velja V enem večjih podjetij, kjer izdelujejo tudi mobilne telefone, so napovedali, da bodo v kratkem na trg poslali upogljivo različico. Kot so pojasnili, bo napravo mogoče uporabljati kot tablico, ki se zloži in postane bolj podobna telefonu. Podjetje je tehnologijo preizkusilo v več oblikah, že od samega začetka pa se kot glavni cilj upogljivih zaslonov šteje telefon, ki bi ga lahko razprli in tako dobili napravo z večjo ploščino zaslona. Od prvih napovedi tovrstnih telefonov sicer mineva že šest let, da gre tokrat zares, pa priča dejstvo, da tovrstne ideje nima le eno podjetje, temveč se je zbudila tudi konkurenca. Bo pa telefon z upogljivim zaslonom zelo verjetno še ena priložnost za upravičenje novega dviga cen mobilnikov. Govorice zatrjujejo, poročanju, pred kratkim vendarle objavilo vrsto novih predpisov, usmerjenih v izboljšanje blaginje oslov. Tako osli, ki na Santoriniju prenašajo turiste, ne bodo smeli več nositi bremen, težjih od 100 kilogramov oziroma od ene petine lastne teže. Lastniki so poleg tega dolžni zagotoviti, da so živali v dobrem zdravstvenem stanju ter so v njihovih bivališčih in na delovnih postajah na voljo sredstva za razkuževanje. Ministrstvo je predpisalo še, da se pod nobenim pogojem ne sme uporabljati živa- ena od 600 buteljk tega vina, ki so ga proizvedli leta 1945. Romanee-Conti velja za najboljše vino francoske vinorodne pokrajine Burgundija in tudi sicer dosega vrtoglave cene. Vinogradi so na posestvu, manjšem od dveh hektarjev, na katerem danes proizvedejo od 5- do 6.000 steklenic vina na leto. Pri dražbeni hiši so sicer pričakovali, da bodo vino prodali za največ 32 tisoč dolarjev, s čimer je končna cena 17-krat višja od pričakovane. frkanje » Levo & desno « Ni lepo Med večjimi mesti je na vseslovenskem tekmovanju v lepoti zmagalo Celje pred Velenjem. Nekatere menijo, da to ni lepo. Dobesedno in ... V tem jesenskem času veliko Slovencev, tudi pomembnejših, gre rado z roko po kostanj v žerjavico. Dobesedno. V prenesenem pomenu seveda ne. Tam se prej opečejo. Premiki Po dolgem odmikanju se je vendarle nekaj konkretno premaknilo: čez dve leti naj bi zaživel zakon o davku na nepremičnine. Če javna obravnava konec tega leta ne bo povzročila novega odmika. Mnenja o njem so pač različna. Na različnih ravneh. Tujci Pravijo, da v Gorenju dela že veliko tujcev. Pri tem mislijo na Kitajce. Drugi pravijo, da je tujcev dejansko velika večina zaposlenih. Slovenskih delavcev, ki delajo v kitajski tovarni. Rešitev Ob tem, ko slovenski župani opozarjajo državo na nevzdržen položaj občin, nekateri kot rešitev vidijo ustanovitev pokrajin. To morda tudi za vlado ne bi bilo slabo: namesto 212 županj in županov bi nanjo pritiskalo veliko manj »šefov« pokrajin. Jeza pa bi se spustila na nižjo raven. Vprašanje Več je takih, ki opozarjajo na tudi pri nas aktualno vprašanje. Namreč, ali so tudi brezdušni potrebni duševnega zdravljenja. Seveda! Za nekatere je vendarle konec ugibanj, zakaj celjski rokometni pivovarji že toliko let premagujejo velenjske ose. Ose pač nasedajo na pivo. Nekateri ga uporabljajo celo kot mamilo za privabljanje os v »pasti«. Ekstremi V naravi imamo suše in poplave, pa mraz in vročino ... V politiki pa leve in desne. Le tiste zmerne sredine je povsod vse manj. Na položaj Pravijo, da še vedno velja, da se nekateri mladi v službah kar hitro povzpnejo. A nekatere starše to precej stane. Jesenska Dobro je, da je poletja končno konec. Komaj je nastopila jesen, spet je postalo toplo. .radio velenje ..com* Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 27 REPORTAŽA 13 varnosti pred kapitalom 25. oktobra 2018 '"WAS 13 Prednost zdravju in Krajane Podgore in Rečice ob Paki razburja smrad asfaltne baze, ki se širi iz tamkajšnjega kamnoloma - Lastniki zagotavljajo, da je delovanje proizvodnih naprav usklajeno s predpisanimi zahtevami Tatjana Podgoršek Z zamenjavo lastnika kamnoloma so predvsem krajani vaških skupnosti Podgora in Rečica ob Paki v občini Šmartno ob Paki pričakovali, da se bodo stvari v zvezi z njegovo dejavnostjo spremenile. Danes ugotavljajo, da je od obljub, kako jim bo ta prišel naproti, uresničenih bore malo. Razburja asfaltna baza Še vedno trdijo, da se v okolico kamnoloma močno praši in - recimo - kolesarji ob vožnji nato-vorjenih tovornjakov praktično ne vidijo na cesto pred sabo. V zadnjem času razburja asfaltna baza. Izparevanje je veliko, smrad se širi ne le po Podgori in Rečici ob Paki, ampak širše po okolici (pač glede na zračne tokove), nad bazo se pojavljajo oblaki v obliki velikanske gobe. Zaskrbljuje jih njihov vpliv na zdravje. V teh gobah naj bi bile, dodajajo, rakotvorne snovi. Menijo še, da bi moral lastnik namestiti na proizvodne naprave ustrezne filtre. Prav tako se sprašujejo, ali asfaltna baza še obratuje poskusno ali že ima obratovalno dovoljenje? K omenjenemu nezadovoljstvu dodajajo še prevoz materiala iz kamnoloma po cesti Podgora-Rečica ob Paki. Krajani so pre pričani, da se je v zadnjem letu povečal cestni promet za več kot 100 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti. Težki tovornjaki si na ozki cesti ustvarjajo svojo prednost in s tem spravljajo v nevarnost vse udeležence v prometu, še najbolj pa kolesarje in pešce. Ti se morajo pogosto umikati na neurejene bankine, pa še to včasih ni dovolj. Cesta Podgora-Rečica ob Paki je sicer državna, a krajani menijo, da bi moralo pri reševanju težav sodelovati tudi podjetje, ki v največji meri ustvarja takšen 'režim' na njej. »Smo za razvoj podjetništva, za oblikovanje industrijskih con, vendar ne v škodo varnosti in zdravja ljudi. To bi moralo imeti prednost pred kapitalom,« poudarjajo. V skladu z vso veljavno zakonodajo in pristojnimi uredbami Po odgovore na vprašanja smo se obrnili na družbo Kam-teh GmbH, ki upravlja kamno- lom v Podgori, njen lastnik pa je podjetje Nivo eko iz Žalca. V pisnem odgovoru so zapisali, da je dejavnost kamnoloma urejena po zakonu o rudarski dejavno- > Dejavnost kamnoloma je v skladu z zakonom o rudarski dejavnosti. sti. Lastnik kamnoloma jo upravlja v okviru matične dejavnosti, družba pa posluje v skladu z vso veljavno zakonodajo in pristojnimi uredbami. Drugih sprememb v okviru delovanja kamnoloma v kratkoročni perspektivi ne predvidevajo. »Kot novi lastnik smo takoj začeli aktivnosti v duhu dobrega gospodarja; v pretekli zimi smo v okviru remonta izvedli večja investicijska vlaganja in poso-dobitvena dela. Uredili in v celoti smo obnovili sistem odpra-ševanja finih delcev, postavili protihrupno ograjo na določenih mestih proizvodnje, obnovili vse filtre in izvedli še veliko drugih sprememb ter posodobitev. Posledično s tem so boljši rezultati opravljenih monitorin-gov. Sekundarna dejavnost družbe je tudi proizvodnja asfaltnih zmesi in betonskih mešanic. Na obeh proizvodnih napravah so bila opravljena vsa potrebna vzdrževalna dela in tudi v tem je delovanje podrejeno predpisanim zahtevam, filtrne naprave so nameščene na vseh potrebnih mestih v normalno delujočem stanju.« Glede povečanega cestnega prometa in režima na cesti Pod-gora-Rečica ob Paki pa v družbi Kamteh odgovarjajo, da nimajo svojih prevoznih sredstev, tudi naročnikov oziroma kupcev si ne izbirajo, ampak na trgu nastopajo v skladu s povpraševanjem oziroma tržno ekonomijo, ki pa je v veliki meri odvisna od aktualnih investicij in projektov. »Logistične poti, ki jih izbirajo odjemalci oziroma njihovi vozniki, niso v pristojnosti družbe. Vsekakor pa se uporabljajo poti, ki so dovoljene in urejene za tovrstni promet. Osnovno vodilo družbe Kamteh je biti dober gospodar in okoljsko ter družbeno odgovoren upravljalec kamnoloma. To vodilo bo družba skupaj s svojimi zaposlenimi razvijala še v prihodnje,« so še zapisali v odgovoru. Velenje je gostilo Osteotlon Bliža se 20. oktober, svetovni dan osteoporoze - Število bolnikov iz leta v leto narašča tudi zaradi prekomernega uživanja zdravil - Osteotlon poudaril pomen usklajenosti telesa, duha in uma Velenje, 9. oktober - Ob svetovnem dnevu osteoporoze in v počastitev občinskega praznika je Društvo bolnikov z osteo-porozo Šaleške doline v sodelovanju z več partnerji priredilo Osteotlon. Vsakoletno prireditev, ki je namenjena srečanju članov vseh 18 slovenskih društev bolnikov z osteoporozo, so na našem območju organizirali prvič. Prejšnji teden so v vili Bi-anci potekale različne aktivnosti osveščanja o vzrokih za nastanek in rešitvah za zdravljenje osteoporoze. Najprej je bila na sporedu degustacija mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo kalcija s kmetije Napotnik, nato je po predavanju o ustrezni prehrani potekala vodena vadba > Zmanjšanje telesne višine za več kot 3 centimetre je lahko znak vretenčnih zlomov zaradi osteoporoze, kar neredko povzroči ukrivljeno hrbtenico ali grbo. za zdrave kosti, nazadnje pa so članice Karate kluba Velenje in članice tai-chi društva Zmajev vodnjak prikazale pomen koordinacije gibanja, telesne moči in duha. Skrb za zdravje se mora začeti še pred boleznijo Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline se na tem območju uveljavlja od leta 2005, svojo prepoznavnost pa je najbolj okrepilo leta 2013, ko je v Velenju gostilo vseslovensko prireditev ob svetovnem dnevu osteoporoze, na katero je prišlo več kot 1000 bolnikov. S svojim programom si prizadeva izboljšati kakovost življe- nja tako bolnikov z osteoporo-zo kot vseh drugih prebivalcev tega območja v vseh starostnih obdobjih. Člani z organizirano telesno vadbo, izvajanjem raznih predavanj in delavnic na temo zdravega načina življenja, preventivo, zdravljenjem in obvladovanjem bolezni opozarjajo, informirajo in ozaveščajo o pomenu gibanja, pravilne prehrane, dejavnikih tveganja, zgodnjem odkrivanju osteoporoze in preprečevanju zlomov. »Trudimo se s poučnimi in hkrati družabnimi vsebinami strokovno privzgojiti zavedanje, da se skrb za zdravje začne, ko je človek zdrav, ne pa šele takrat, ko ugotovi, da njegovo zdravje zaradi tempa življenja, ki prinaša razna tveganja in slabe navade, peša. Ker je osteoporoza tiha bolezen, je pomembno, da jo odkrijemo in zdravimo, še pre- den nas prvi osteoporozni zlom priklene na posteljo ali povzroči celo trajno invalidnost,« je opozorila predsednica društva Janja Rednjak in dodala, da do poškodb kosti pri bolniku z osteoporozo pride hitreje, poškodba je lahko veliko hujša kot pri zdravih ljudeh, poleg tega pa se dlje celi. Ker društvo poudarja preventivno, je veliko aktivnosti namenjenih ne le bolnikom, pač pa tudi zdravim ljudem. Ob ponedeljkih so na sporedu plesne vaje in joga, ob torkih nordijska hoja okrog jezera, vsak teden izvajajo vodeno telovadbo, dvakrat letno pa priredijo šolo osteoporoze, katere poudarek je skrb tako za telo kot duha in um. Krhke kosti so največkrat posledica slabih navad Najpogostejši dejavniki tveganja, zaradi katerih se pri ljudeh razvije osteoporoza, so kajenje, prekomerno uživanje alkohola, nizek indeks telesne teže, slaba prehrana, pomanjkanje vitamina D, nezadostna telesna dejavnost in motnje prehranjeva- nja. Kajenje poveča tveganje za zlom kolka za 1,8-krat. Uživanje več kot dveh enot alkohola na dan poveča tveganje za osteo-porozni zlom za 40 odstotkov. Telesni indeks, manjši od 19, pomeni prenizko telesno težo in nakazuje verjetnost nezadostnega vnosa kostem prijaznih hranil, kot so kalcij, beljakovine in vitamin D. Pomanjkanje gibanja pa vodi v izgubo mišične mase in zmanjšanje obremenitev kosti, ki sicer krepijo njihovo trdnost. Preventiva in zgodnje odkrivanje V šaleškem društvu bolnikov z osteoporozo so zadovoljni s strokovno podporo, saj dobro sodelujejo z referenčnimi ambulantami Zdravstvenega doma Velenje. Osebje namreč redno izvaja merjenje mineralne >Za osteoporozo lahko zboli vsak, najbolj ogrožene pa so ženske po 40. letu starosti in osebe, ki imajo bolezen v družini. kostne gostote in spremlja napredovanje bolezni ter usmerja bolnike k aktivnostim društva. To pa v sklopu preventivnih aktivnosti napotuje ljudi na meritve. »Skupaj opažamo, da oste-oporoza narašča. Poleg zgoraj naštetih dejavnikov je vse pogostejši razlog za razvoj oste-oporoze prekomerno uživanje zdravil,« poroča predsednica in dodaja, da si bodo v prihodnosti prizadevali za še pogostejše izvajanje ultrazvočnih in računalniških meritev ter okrepili terensko delo. ■ Tina Felicijan REKLI so ) »Sodelovanje društev bolnikov z osteoporozo je zelo pomembno zaradi izmenjave izkušenj. Vsako društvo ima kako dobro prakso. Menim, da bolniki z osteoporozo najbolj potrebujejo redno telesno dejavnost in primerno prehrano. Za zdravje človeka pa so pomembni tudi socialni stiki,« pravi Cveta Garantini iz Društva za preprečevanje osteoporoze Zagorje ob Savi. Anica Kralj iz Velenja je pred dobrim letom ugotovila, da ima osteoporozo. Takoj se je vključila v aktivnosti društva. Spremenila je prehrano in začela redno telovaditi ter izvajati jogo. »Društvo mi pri tem zelo pomaga. S člani smo pravi prijatelji, podpiramo se z dobro voljo in druženjem, strokovno vodstvo pa nam krepi zavedanje, da moramo res sami paziti na svoje zdravje.« Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE »"WAS 18. oktobra 2018 Naravovarstvena zveza Smrekovec želi postati gibanje Motoriziran promet in pretirano nabiralništvo vse bolj ogrožata naravni rezervat Milena Krstič - Planine Povod za pogovor s predsednikom Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec Jožetom Me-lanškom je bilo vabilo na problemsko konferenco, ki so jo organizirali konec tedna na Smre-kovcu z namenom, da 'preletijo' dosedanje delo, dobre in slabe strani naravovarstvene zveze in večujejo čez vse razumne meje in moteče vplivajo ne le na ogrožene živalske vrste, ampak tudi na pešce, pohodnike, lastnike, lovce, gozdarje, oskrbnike koč ... »Temu pa se pridružuje tudi pretirano nabiranje borovnic, brusnic, gob,« pravi predsednik in pohvali Ido Oderlap, gozdarsko inšpektorico iz Mozirja, zelo aktivno na terenu. »Vendar - kaj skozi isti - ohraniti Smrekovec. Zapisani so v prvem členu našega statuta - zavzemanje za varstvo narave in trajnostni razvoj na širšem območju Smrekovške-ga pogorja, ki se razteza od Slemena preko Smrekovca, Kramar-ce, proti Komnu, Velikemu Travnika do Bele poti pod Raduho. Je naravni rezervat in del nature 200 in je naravni rezervat tega Jože Melanšek (skrajno desno): »Naravovarstvena zveza združuje tiste, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj.« (Foto: Franc Maršnjak) se seznanijo tudi z dobrimi praksami drugod. NZ Smrekovec je bila ustanovljena februarja leta 2005, aktivnosti za ustanovitev so se začele dve leti prej. Spodbudil jih je izlet malih planincev planinske skupine Vrtca Šoštanj. »Eden od izletov jih je vodil s Slemena preko Kramarce na Smrekovec. Izlet so vodili vodniki, med njimi je bil takrat tudi Bojan Rotov-nik, bivši predsednik Planinskega društva Šoštanj, potem dva mandata predsednik Planinske zveze Slovenije. Idilo so zmotili motoristi s kros motorji, mali izletniki z vodniki pa so se jim komaj umaknili na ozkih poteh,« nam je rojstvo ideje o ustanovitvi zveze obudil Melanšek. V zadnjih letih se je motoriziran obisk Smrekovca še povečal. Vožnje s kros motorji poleti in motornimi sanmi pozimi se po- lahko ona stori? Popiše, prijavi, izreče minimalno kazen, medtem ko je kazen za motokrosis-te, sankače z motornimi sanmi, voznike štirikolesnikov celo nižja kot za gobarje!« ) Smrekovško pogorje leži na stičišču Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter zgornje Mežiške doline. V NZ Smrekovec so danes vključene štiri občine - Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji, Šoštanj in Velenje, savinjsko gozdarsko društvo in velenjsko gobarsko društvo Velenje. »Osnovni moto in cilji delovanja naravovarstvene zveze ostajajo vse- območja in del Nature 2000.« V NZ Smrekovec se še kako zavedajo, da so kot del civilne družbe le eden od dejavnikov, ki bi lahko pripomogli k ohraniti Smrekovca, zato želijo prerasti v gibanje vseh ljudi ob Smrekovcu in pod njim. V zadnjih letih so uspeli okrepiti sodelovanje z osnovnimi šolami v občinah Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji in Šoštanj ter s petimi od šestih šol Velenju. Osnovnošolci z učno uro dopolnijo pouk. a Rekli so ) Marko Selan: »Varstvo narave bo zmagalo šele takrat, ko neprimerno obnašanje ne bo zgolj prekršek, temveč tudi sramota.« Pohod po obronkih Malega Vrha Šmartno ob Paki, 7. oktobra - V splet prireditev v počastitev praznika Občine Šmartno ob Pa-ki se že vrsto let vključuje vaška skupnost (VS) Mali Vrh. Tudi letos je njeno vodstvo pripravilo pohod po obronkih VS. Udeležilo se ga je blizu 70 pohodnikov, kar je kar nekaj manj kot lani. Razloge organizatorji pripisujejo slabšim vremenskim obetom. Predsednik odbora VS Mali Vrh Tomaž Lesnjak je povedal, da je bil letošnji pohod 16. po vrsti, na njih pa je doslej sodelovalo blizu 2000 pohodnikov. Ti niso bili le iz VS, ampak tudi drugih delov občine Šmartno ob Paki. Tovrstno obliko druženja vsako leto popestrijo še z malico. Tokrat so bile to klobase in kislo zelje. Na jasi pri Marku, kjer je bil start in cilj aktivnosti, je Lesnjak še na kratko orisal letošnje aktivnosti v VS. Med drugim so obnovili odvajanje meteornih vod pri Kovaču, uredili najbolj dotraja- ne krajše cestne odseke, plaz pri Malusu ter izvedli še nekatera vzdrževalna dela na infrastrukturi. Zahvalil se je vodstvu lokalne skupnosti za tvorno sodelovanje in pomoč. Zahvalo za pomoč in sodelovanje je VS izrekel v krajšem nagovoru tudi šmarški župan Janko Kopušar. V prihodnje si krajani VS Mali Vrh želijo celostne ureditve ce- stne in komunalne infrastrukture, saj je ta na nekaterih mestih že pošteno dotrajana. »Članom odborov VS se letos izteče mandat. Sam ne bom več kandidiral. Upam, da bomo imeli pri izvolitvi novih članov srečo, da bo njim uspelo še kaj več in da bodo imeli tudi kakšno novo idejo,« je še dejal Tomaž Lesnjak. a Tp Praznovanje na Konovem Krajevna skupnost Konovo je na kulturni prireditvi ob krajevnem prazniku podelila priznanja Na prireditvi so se predstavili ustvarjalci na različnih kulturnih področjih, vodstvo krajevne skupnosti pa je podelilo priznanja posebno zaslužnim krajankam in krajanom. Prejeli so ga Nada Katič, Zvonko Lah in Marko Mraz. Tina Felieijan Konovo, 13. septembra - Ob krajevnem prazniku so se srečali tudi na Konovem. V preteklem obdobju so v krajevni skupnosti opravili vse, kar so načrtovali, pravi predsednik Karli Stropnik. Kajuhova cesta je urejena, ko- munalno infrastrukturo so uspešno vzdrževali, uredili so igrišče pred domom krajanov ter sanitarije v avli ter v prostorih doma. »Dela je bilo veliko. Skupaj pa smo dosegli, da je igrišče na Konovem polno zasedeno, tam se je zdaj začela tudi gradnja načrtovanega objekta, tako da smo z delom v letu 2018 lahko zadovoljni,« je povedal predsednik, med projekte za prihodnja leta pa je naštel izgradnjo pločnika ob Konovski cesti, razširitev ceste pri Kumru, kjer promet ovira ožina, pripravljali pa se bodo tudi na dela na daljših odsekih. Življenje niso le lepe sanje 100 let Cecilije Ocepek iz Podgorja - Zmernost pri vsem Tatjana Podgoršek Pesje, 13.oktobra - Pri Ocep-kovih v Podgorju v krajevni skupnosti Pesje je bila minula sobota nekaj posebnega. Mama, stara mama, babi, tašča Cecilija je namreč praznovala 100. rojstni dan. Njeni najbližji so jo na ta z živino in na polju. »Človek si ne sme misliti, da je ubog. Ko si mlad, si zagnan in lažje premaguješ ovire. Čeprav sem sama delala in delala, pa danes mislim, da kar je preveč, je pa preveč. Pri vsem je potrebna zmernost.« Njeno življenjsko pot je zaznamovala tudi vojna. Ta je sicer mi- Najstarejši občanki v mestni občini Velenje so polepšali praznovanje tudi predstavniki krajevne skupnosti Pesje, tamkajšnjega društva upokojencev, krajevne organizacije RK ter velenjski župan Bojan Kontič. Nihče med njimi ni prišel praznih rok. »Nisem si mislila, da ste tako ve- Slavljenka Cecilija Ocepek v družbi Bojana Kontiča, svojcev in predstavnikov krajevne skupnosti ter nekaterih tamkajšnjih društev dan še posebej razvajali in poskrbeli, da se bo jubileja rada vselej spominjala. »So pridni, skrbni, lepo skrbijo zame,« je povedala slavljenka in dodala, da ničesar ne pogreša. Le delati ne more več, kot bi rada, tudi oči ji ne služijo najbolje. Nikoli ni pomislila na to, da bo kdaj učakala 100 let, kajti življenje niso le lepe sanje. »Bom rekla, da so se leta po eni strani prehitro nabrala, po drugi pa zopet ne.« Njene svetle zvezde v življenju so bili štirje otroci. Z njimi je bilo veliko dela, prav tako nila, je ugotavljala, a je pustila posledice. "Vse moraš potrpeti in marsikaj pozabiti, če se da, da je življenje lažje. Kdaj moraš ti popustiti, drugič kdo drug." Rada je v družbi, sploh svojih otrok, devetih vnukov, 15 prav-nukov, na poti je šestnajsti. Eden pove eno zgodbo, drugi drugo in tako čas hitreje mine, je pojasnila. Včasih je rada gledala televizijo, zanimala jo je politika. Danes ji precej več pomeni to, da jo njeni domači peljejo v naravo, da se prepušča sončnim žarkom na balkonu. lik mož,« je dejala slednjemu, ko ji je ta izročil košaro z dobrotami. Priznala mu je, da so jo njeni domači ta dan prej »dvignili« iz postelje, kot običajno vstane sama. Županu pa se je zagotovo najbolj prikupila z ugotovitvijo, da imajo politiki težko delo. Cecilija nam je še povedala, da si od vsega najbolj želi zdravja, da bi ji to služilo vsaj tako, kot ji danes. »Kompenzirajte, da bo tako,« se je še pošalila. Številnim čestitkam se ob praznovanju 100. rojstnega dne pridružuje tudi naše uredništvo. a ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 15 18. oktobra 2018 «JCAS NASI Odmevi dobri, obisk pod pričakovanji Na petih prireditvah Poznopoletnega festivala blizu 700 ljudi - Zanesljivo ne bodo popustili pri kakovosti Razen mladinske veselice so zaradi slabega vremena ostale dogodke pripravili v dvorani šmarškega kulturnega doma. Tatjana Podgoršek V okviru Poznopoletnega festivala, ki ga organizira javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, se je od 31. avgusta do 28. septembra zvrstilo pet dogodkov. Pisano druščino glasbenih gostov, ki so poskrbeli za nekoliko drugačne petke, so sestavljali primorski glas Slavko Ivančic, za jazzovski pridih je poskrbel Big Band velenjske glasbene šole, z bogatimi besedili in poslušljivo-stjo so poskušali očarati obiskovalce prireditve člani skupine Papir, na mladinski veselici sta za plesne korake poskrbela ansambla Spev in Zažur, za rock poslastico na zadnjem dogodku pa skupine Old School, Dry Fish in BO!. Je festival izpolnil pričakovanja organizatorjev? Na vprašanje, zakaj tako, odgovora niso našli »Z organizacijo, pripravo dogodkov smo zelo zadovoljni. Tudi nastopajoči glasbeniki so nam pisali o prijetnih odmevih, kar nas pravzaprav ne presene- ča. Namreč tisti, ki nastopijo v Šmartnem ob Paki prvič, nam povedo, da o nas seže dober glas daleč naokoli in da so za nas že slišali,« je odgovorila na vprašanje direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Mirjam Povh in nadaljevala: »Ne bi pa mogla pritrditi mnenju, da je festival izpolnil priča- kovanja v obisku na prireditvah. Ta so bila večja tudi zaradi tega, ker je bil od petih plačljiv le en dogodek. Pokazalo pa se je, da vstopnina ni merilo za obisk. Na koncertu skupine Papir je bilo namreč kljub potrebnemu nakupu vstopnice več obiskovalcev kot - na primer - na koncertu odličnih mladih glasbeni- kov Big Banda velenjske glasbene šole. Ob analizi festivala smo se že spraševali, zakaj je tako, a odgovora nismo našli. Lahko bi vplivalo na slabši obisk kakšnega koncerta na začetku festivala slabo vreme, zaradi katerega smo morali pripraviti prireditev v dvorani šmarškega kulturnega doma in ne pod šotorom, KRAJI IN LJUDJE kot smo prvotno načrtovali.« Pod šotorom so organizirali le mladinsko veselico, na kateri so glede na nastop priznanega domačega ansambla in primerno vreme prav tako pričakovali večji obisk. Jih pa z optimizmom navdaja to, da so bili udeleženci zadovoljni, nasmejani in da so skupaj z nastopajočimi izžarevali prijetno energijo. Mirjam Povh:» Z optimizmom nas navdaja to, da so bili udeleženci zadovoljni, da so skupaj z nastopajočimi izžarevali prijetno energijo.« Na vprašanje, koliko obiskovalcev so našteli povprečno na posamezno prireditev, je sogovornica menila, da težko odgovori, ker so bile prireditve specifične. Najmanj jih je zaploskalo na koncer- 15 tu Big Banda (blizu 70), največ (približno 300) pa jih je bilo na mladinski veselici. Po oceni so vsi dogodki v okviru festivala privabili blizu 700 ljudi. Decembra, konkretneje na dan kulture, nameravajo organizirati še zadnji festivalski dogodek - gledališko predstavo. Zanjo so se dogovarjali z domačimi gledališčniki, ki so že pripravljali odrsko postavitev, pa za zdaj še ne vedo, ali jo bodo pripravili do takrat ali ne. Če jim ne bo uspelo, bodo na domače odrske deske povabili drugo skupino. Malo drugače ostaja So razmišljali tudi že o prihodnjem Poznopoletnem festivalu? Povhova je zatrdila, so se s tem ukvarjali ob analizi letošnjega, saj želijo stvari še izboljšati, narediti kaj drugače. »Pri »malo drugače« in nastopu morda nekoliko manj znanih gostov bomo najverjetneje ostali. Skoraj zagotovo bo potreben nakup vstopnice za več dogodkov kot na letošnjem, saj je festival velik finančni zalogaj. Zanesljivo pa ne bomo odstopali pri kakovostih nastopajočih,« je še dejala Mirjam Povh. Poudarjali druženje Krajevna skupnost Soštanj praznovala ves teden - Zaključili s tradicionalno golažijado Svet KS se je štiri leta trudil za povezovanje generacij Milena Krstič - Planine Šoštanj - 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Šoštanj. Letos so praznovali ves teden. Na praznični dan so pripravili proslavo v kulturnem domu. Na njej so se zahvalili vsem društvom, klubom in posameznikom, ki so prispevali k temu, da je bivanje v kraju prijetno. V sredo so za otroke pripravili Rajanje v Tresi-mirjevem parku, na sobotni dan, 13. oktobra, pa je bil vrhunec prireditev ob prazniku. Pripravili so že tradicionalni pohod po Trški poti, na Trgu bratov Mra-vljakov so pripravili golažijado, zaključili pa so z zabavo na rokometnem igrišču. V kuhanju golaža se je pomerilo petnajst ekip. Tekmovalci so rezali, kuhali, obiskovalci so pokušali. Pa ne samo golaža, tudi vse tiste dobrote, ki so jih ekipe tekmovalcev prinesle s seboj kot dodano vrednost. Letos je bila za najboljšo ekipo prepoznana ekipa Gorenja Gostinstvo. Ni pa bilo v ospredju tekmovanje. »Zato, da bi se ljudje bolj povezali, smo pripravili vrsto dogodkov,« pravi predsednica Sveta KS Šoštanj Urška Kurnik na enem od njih. Dogodek je bil še eden v nizu tistih, s katerimi so v Šoštanju želeli ljudi spodbuditi k druženju. »Pred štirimi leti, ko sem nastopila mandat predsednice sveta krajevne skupnosti Šoštanj, funkcije nisem dojemala tako, kot jo danes. Stopila sem v velike čevlje mojih predhodnic, dveh zelo uspešnih predsednic, tudi častnih občank Šoštanja. Mandat je novoizvoljeni svet začel z velikim stra-hospoštovanjem. Naš cilj je bil povezati ljudi v mestu, združiti generacije, vrniti mestu življenje in ljudem povrniti dobro voljo. To nam je več kot dobro uspelo,« pravi predsednica sveta KS Šoštanj Urška Kurnik. Posebej vesela je, da so v tem mandatu začeli izvajati silvestrovanje na pro- stem, ki je iz leta v leto bolj obiskano, in v mesto vnesli vrsto dobro obiskanih prireditev. Bili so pobudniki srečanja vseh devetih svetov krajevnih skupnosti, pa srečanj društev, klubov, ki delujejo v mestu, ter srečanj in zborov kra-jank in krajanov, na katerih so lahko neposredno povedali, kaj jih tare. Na uradnih urah, ki so jih imeli ob sredah, so bili veseli vsakega krajana, ki je prišel do njih s pobudami, idejami, težavami, predlogi, včasih samo na klepet. »Oglasili smo se, ko je nastala težava s ceno toplotne energije. O tej temi smo pripravili zbor krajanov. Želeli smo, da imajo pri tem besedo tudi naši krajani, da se sliši tudi njihov glas. Skupaj s Civilno iniciativo smo se borili za vrnitev sredstev odškodnin oziroma se borili za rento, ki bi jo prejeli vsi, ne samo naša Najboljšega so skuhali v Gorenjevem Gostinstvu. (foto: JK) krajevna skupnost.« Ostalo pa je še nekaj neizpolnjenih projektov. »Želeli smo povezati manjše in veliko jezero z lesenim mostom, ki bi omogočal prečkanje z ene na drugo stran. Pa zaradi primanjkljaja sredstev, ki smo jih še do pred dvema letoma prejemali od odškodnin TEŠ, tega nismo uspeli.« Ljubenska ljubezen do smučarskih skokov Ljubno - Jubileji (65- let smučarskih skokov na Ljubnem, 45 let tamkajšnjega smučarsko - skakalnega kluba BTC in 25 let pokroviteljstva BTC) so spodbudili Rajka Pintarja, predsednika prireditvenega odbora za tekme v smučarskih skokih za ženske za svetovni pokal, za pripravo monografije z naslovom Ljubenska ljubezen do smučarskih skokov. »Velik užitek je bilo pisati, saj sem se ves čas srečeval z zelo zanimivimi zgodbami. Sicer pa so me od nekdaj impresionirali velikopotezni načrti Ljubencev, ki so leta 1947 prišli v Planico in rekli, da bodo naredili veliko skakalnico na Ljubnem. Povezali so se z inženirjem Stankom Bloudkom, ki je izdelal načrte za 60-metrsko skakalnico. Na prvih tekmah na njej so skakali takrat vsi najboljši skakalci: od Janeza Polda do Rudija Finžgarja. In to je bilo preprosto potrebno obeležiti, da bo ostalo dokumentirano za naslednje rodove,« je ob predstavitvi knjige dejal Pintar. Monografija ima 110 strani, v njej je blizu 70 fotografij, vsebina je razdeljena na poglavja. Po besedah Pintarja je v njej dan poudarek gradnji skakalnic, ki so jo ljubenski zanesenjaki gradili in obnavljali predvsem s prostovoljnim delom, tekmam na najvišji svetovni ravni, še posebej dragoceni so v njej podatki o bojih za status ženskih smučarskih skokov kot olimpijski kategoriji, ki so se v veliki meri odvijali prav na Ljubnem. Vsebino dopolnjujejo še največji tekmovalni uspehi. Monografija je izšla v nakladi 1000 izvodov, včeraj (v sredo) so jo dobili na Ljubnem. Njen avtor pa je zelo vesel, ker so zanjo izkazali zanimanje tudi v tujini, zato jo nameravajo prevesti še v tuje jezike. Tp Gaberški cvet skozi prvo sito V nedeljo je bilo v Rogaški Slatini regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pevci nam pojejo, godci pa godejo, po katerem je dr. Urša Šivic pripravila program regijskega srečanja, na katerega je uvrstila enajst skupin, med njimi tudi Gaberški cvet, KTD Kulturnica Gaberke. Srečanje je strokovno spremljala tudi Simona Goličnik, ki bo po ogledu vseh regijskih srečanj pripravila program za državno srečanje. To bo 10. novembra v Kopru. Takrat bo tudi jasno, ali se bo skupina Gaberški cvet uvrstila v program državnega srečanja ■ N. M. Krenker ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 18. oktobra 2018 Gorenje doživelo 'sladek' poraz Zaradi boljšega seštevka z dveh tekem so napredovali v tretji, zadnji predtekmovalni krog - Premagati morajo še špansko ekipo Fraikin BM Granollers Rokometaši velenjskega Gorenja so s sladkim porazom odhajali iz poljskega mesta Opo-le, čeprav so povratno tekmo 2. kroga kvalifikacij za pokal Evropske rokometne zveze z domačo Gwardio izgubili z 21 : 23. Kljub temu so napredovali v tretji krog, ker imajo v seštevku obeh tekem boljši rezultat. Na prvi v Velenju so bili boljši za štiri zadetke. Začetek tega za oboje zelo po- Tudi ob polčasu so izbranci Zorana Jovica zaostajali za sprejemljive tri gole (9 : 12), nakar so prišle njihove sijane minute. Z odlično igro v obrambi so nasprotnika povsem pokorili. V slabih desetih minutah so po štirih zapravljenih napadih domačih dosegli štiri gole zaporedoma in na semaforju je bilo na začetku 40. minute 13 : 12 - v njihovo korist. Z upoštevanjem domače nil Matic Verdinek za 16 : 18. Poljaki so hitro izgubili žogo, hitro tudi prejeli še drugi gol zaporedoma (Ibrahim Haseljic) in njihova prednost na tej tekmi je na začetku 56. minute znašala le še zadetek (18 : 17). Še dvakrat so v preostalih trenutkih tekme gostje zaostajali 'samo' za gol (18 : 19 in 19 : 20), na koncu pa so se veselili poraza z dvema goloma razlike. membnega dvoboja, zaradi česar so ga na obeh straneh 'krasile' številne napake, je bil spod-budnejši za goste. Vendar samo začetek. Po dobrih dveh minutah je Vlado Matanovic s sedmih metrov dosegel prvi gol na tekmi, in če k temu prištejemo razliko s prve, so gostje imeli tako rekoč (že) neulovljivo prednost petih zadetkov. A konec je bil seveda še daleč. Poljaki so se hitro zbrali in ob koncu devete minute imeli že prednost treh zadetkov (5 : 2). V drugem krogu so bili seveda še vedno Velenjčani, ki so tudi v nadaljevanju z dobro igro preprečevali nasprotniku, da bi jo povišal na + 4. zmage je skupni seštevek z obeh tekem zanašal že + 5. Morda so ob tej prednosti podzavestno že razmišljali, da je tretji krog zagotovljen, in sledil je nepričakovan padec v njihovi igri. Vrstile so se začetniške napake in s tem so omogočili Poljakom, da so se vrnili v 'življenje'. V 51. minuti so gostitelji spet imeli prednost, ki jim je vlivala upanje za napredovanje. Povedli so z 18 : 15. Imeli celo priložnost za izenačitev skupnega seštevka obeh tekem, kar pa jim je z dobrimi obrambami preprečil Emir Taletovic, in tudi njegovi soigralci so sept zaigrali bolj zbrano. Skoraj štiriminutni strelski post je preki- Rekli so > Trener Zoran Jo- vičic o Špancih: »Zagotovo bi lahko dobili kakšnega lažjega nasprotnika, seveda pa tudi veliko težjega. Čakata nas dve težki tekmi. Glede na samo stopnjo tekmovanja in dejstva, da je ekipa Granollersa nosilec, so najverjetneje tudi favoriti. Že to, da smo uspeli priti do te ravni tekmovanja, je za nas dober rezultat. Verjamem pa, da se bomo ponovno dobro pripravili na nasprotnika in uspeli ponoviti uspeh prejšnjih dveh krogov ter se uvrstili v skupinski del tekmovanja.« Torkov žreb na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju jim je za novega nasprotnika izbral špansko ekipo Fraikin BM Granollers. Ta je lani v španskem prvenstvu zasedla 3. mesto, za rokometaši Barcelone in Ademar Leona. ■ S. Vovk Šmarški nogometaši na vrhu Do tega kroga vodilni Videm je na osrednji tekmi 9. kroga doma izgubil z Bistričani V novo tekmovalno sezono so nogometaši Šmartna 1928 vstopili zelo ambiciozno. Napovedali so celo boj za najvišja mesta. Začeli so sijajno. Na uvodni tekmi so pred svojimi gledalci nasuli kar pol ducata žog Dravograj-čanom, svojo mrežo pa ohranili nedotaknjeno. V drugem krogu pa jim je spodrsnilo. Dobesedno. Gostili so Videm pri Ptuju. Razmere za igranje nogometa so bile zaradi dežja nemogoče za igro, sodnik in delegat pa sta očitno menila drugače in tekme nista želela prestaviti. Gostje so se na razmočenem in tudi blatnem igrišču bolje znašli in srečno zmagali z 2 : 0. Do sobotno--nedeljskega kroga so bili Ptujča-ni vseskozi v vodstvu, Šmarčani pa so jim prav tako ves čas dihali za ovratnik. Po devetem krogu pa je slika vrha lestvice dru- gačna. Trener Ramiz Smajlovič je skupaj s svojim moštvom gostil zadnje Pohorje, ki je do tega dvoboja kar sedemkrat izgubilo in samo dvakrat igralo neodločeno. S samo dvema točkama je tudi po novem porazu ostalo na repu lestvice, z zaostankom kar šestih točk za predzadnjo Dra-vinjo. Domači nogometaši so zmagali s 5 : 2. Toda po prvem polčasu niso bili prav nič dobre volje. Rušani so že v 12. minuti povedli, šele v 43. pa so domači izenačili z golom Fatlinda Ve-zaja. Še približno deset minut v nadaljevanju so se domači mučili, nato pa začeli upravičeva-ti vlogo favorita. Vezaj je zadel še dvakrat (71., 75.), po enkrat pa sta bila natančna s streli David Hrastnik (53.) in David Trap (84.). V 89. minuti so gostje s svojim drugim zadetkom nekoli- ko ublažili poraz. Sedma zmaga (ob tem so po enkrat igrali neodločeno in izgubili) domače še ne bi dvignila na prvo mesto, če se ne bi bil razplet v Vidmu končal po njihovih tihih željah. Bistri-čani so na osrednji tekmi kroga v gosteh nadigrali Videmčane in jim prizadeli prvi poraz. Zmagali so z 2 : 1. K sladki zmagi jim je pomagal tudi eden od domačih igralcev, ki jih je že v 23. minuti z avtogolom popeljal v vodstvo. V 32. minuti so Videmčani izenačili. V nadaljevanju pa so tudi gostje zadeli za pomembno zmago. Vredna je dvojno, ker so jo pač dosegli v gosteh in proti do tega kroga najboljšemu moštvu. Takšen razplet pa vsekakor tudi v nadaljevanju obeta zanimive boje. Prve tri med sabo loči le točka. a vos Slab začetek, preprečljiv konec Pred odhodom na Poljsko so rokometaši Gorenja v prej odigrani tekmi 6. prvenstvenega kroga z 32 : 26 premagali Maribor Začetek igre ni obetal takšnega konca. Gostje so bili večji del prvega polčasa boljši. Dvakrat so imeli celo prednost treh zadetkov, domači pa so prvič izenačili šele v zadnjih minutah tega dela igre, ki so ga nato dobili z dvema goloma razlike. Že po nekaj minutah v nadaljevanju so prednost povišali na štiri. Nato so popustili in gostje so se jim približali na gol zaostanka. Sledile so nove odlične minute igralcev Gorenja. Deset minut pred koncem so si priigrali najvišjo prednost - osmih zadetkov. Nato so zaigrali lagodneje in Mariborčani so nekoliko ublažili poraz ter izgubili z razliko šestih golov. Zahvalili so se dolgoletnemu kapetanu Pred začetkom štajerskega der-bija se je direktor Rok Bizjak v imenu kluba s simboličnim darilom zahvalil odličnemu igralcu Niku Medvedu za dolgoletno zvestobo klubu, v katerem je bil v zadnjih sezonah tudi kapetan, in mu zaželel uspešne nastope tudi v novem okolju. Pred začetkom sedanje tekmovalne sezone se je 'otrok' velenjskega klu- Kegljanje Drama Črnjanom Značilnost 4. kroga je, da so vse domače ekipe premagale svoje nasprotnike. Tako so praznih rok ostali tudi Šoštanjčani, ki so na gostovanju na Prevaljah nesrečno izgubili z ekipo Špedicije RCM. Gostitelji so Šoštanj-čanom dobesedno ponujali zmago, te priložnosti pa ti niso znali izkoristiti. Srečanje bi lahko poimenovali drama vseh dram. Že na začetku srečanja se je pokazalo, da bo trd boj za vsak kegelj. Šoštanjčani so začeli zelo dobro. Z natančnimi lučaji so podirali keglje kot za šalo, domačine pa spravljali v nelagoden položaj. Ko je že kazalo, da bodo Šoštanjčani povedli z 2 : 0, so napravili nerazumljive napake ter domačinoma omogočili vodstvo Niko Medved - ostal je zvest svoji petici Pokal EHE, 2. krog kvalifikacij, povrtana tekma Gwardia Opole - Gorenje Velenje 23:21 (12:9) Gorenje: Taletovic 10 obramb, Vujovic, Logar, Mazej, Haseljic 2, Tajnik 1, Špelic 2, Matanovic 1 (1), Stojnic, Miklavčič 1, Banfro, Drobež, Verdinek 5, Šiško, M. Kavčič 2, A. Kavčič 7. Trener: Zoran Jovičič. Sedemmetrovke: Gwardia 4 (3), Gorenje 3 (2); izključitve: Gwardia 6 minut, Gorenje 4. Liga NLB, 6. krog Gorenje Velenje - Maribor Branik 32:26 (16:14) Gorenje: Taletovic 1 obramba, Vujovic 4 obrambe, Logar 8 obramb, Grobelnik, Haseljic 5, Tajnik 3, Špelic 2, Matanovic 3, Stojnic, Miklavčič, Banfro 1, Drobež, Verdinek 8, Šiško 1, M. Kavčič 2, A. Kavčič 7 (1). Trener: Zoran Jovičič. Sedemmetrovke: Gorenje 8 (7), Maribor 1 (0); izključitve Gorenje 8 minut, Maribor 6. Drugi rezultati: Sviš - Dobova 31:35 (17:18), Jeruzalem Ormož - Krka 25:29 (12:11), Dol TKI Hrastnik - Koper 23:26 (11:11), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 29:36 (11:18), Trimo Trebnje ba, ki je bil zelo priljubljen med navijači, obenem pa je bil vzor tudi mnogim nadobudnim igralcem, odločil, da bo najmanj do konca te tekmovalne sezone nosil dres mariborskega Branika. Sploh prvič se je zgodilo, da je menjal klubsko barvo. Pred časom je v enem od pogovorov takole opisal svoje začetke: »Najprej smo se z rokometom seveda srečali v osnovni soli, nato pa so nas nekaj povabili na trening v Rokometni klub Gore- s prednostjo 5 kegljev. Nič kaj drugače ni potekala igra drugega para, preprečljivo vodstvo na koncu pa le obe točki za Šoštanj. Pri rezultatu 2 : 2 so gostje imeli prednost 11 kegljev. Za zmago je bilo treba v tretji igri obdržati prednost kegljev in osvojiti točko. A to so bile le sanje gostujoče ekipe, ki so se razblinile pet lučajev pred koncem srečanja. Preveč napak v zadnjih lučajih je Šoštanjčane pokopalo in slovo od zmage je bilo neizbežno. Kako blizu zmage so bili, pove dejstvo, da so srečanje izgubili v elementu čiščenja, v katerem so napravili kar 49 lučajev v prazno, srečanje pa izgubili le za 44 kegljev. Vodstvo kluba upa, da bodo to statistiko popravili že v naslednjem krogu, ko bodo na domačih stezah gostili ekipo Ko-rotana. Srečanje bo v soboto, začelo pa se bo ob 14. uri. a TAKO so igrali - Celje Pivovarna Laško 33:36 (17:22). Lestvica: 1. Riko Ribnica 11, 2 Celje Pivovarna Laško 8 (tekma manj), 3. Gorenje Velenje 8, 4. Trimo Trebnje 7, 5. Krka 7, 6. Jeruzalem Ormož 6. 7. Urbanscape Loka 6, 8. Maribor Branik 6, 9. Dobova 4, 10. Koper 2013 3 (tekma manj). 7. krog (20. 10): Ribnica - Gorenje. Prva ŽL - ženske, 4. krog Velenje - Z'Celje 27 : 37, Ptuj - Ž.U.R.D. Koper 25 : 24, Krim Mercator - Krka 48 : 13, Zagorje - Mlinotest 20 : 17, Zelene doline Žalec - Ljubljana 31 : 20. Vrstni red: 1. Krim 8, 2. Žalec 6, 3. Celje 5, 4. Krka 5, 6. Zagorje 4, 6. Ajdovščina 4, 7. Koper 2, 8. Velenje 2, 9. Ptuj 2, 10. Ljubljana 2. 3. SNL - sever, 9. krog Rezultati: Šmartno 1928 - Pohorje 5 : 2 (1 : 1), Videm pri Ptuju - Ketty emmi Bistrica 1 : 2 (1 : 1), Šampion - Dravinja 3 : 2 (2 : 1), Mons Claudius - AG Dravograd 1 : 2 (0 : 0), Zreče - Tehno-tim 2 : 2), (1 : 1), Vrstni red: 1. Šmartno 22, 2. Videm 21, 3. Bistrica 19, 4. Šampion 13, 5. Pesnica 12, 6. Zreče 10 (tekma manj), 7. Dravograd 9 (tekma manj), 8. M. Claudius 8, 9. Dravinja 8, 10. Pohorje 2. 10. krog (20. 10., 15.00): Šmartno - Dravograd. nje Velenje. Takrat sem vzljubil to igro in tako je še danes. Spominjam se, kako smo s prijatelji vsak dan hodili v šolo z dvema torbama - ena je bila šolska, druga pa za trening. Takoj po koncu pouka smo odhiteli v Rdečo dvorano na trening. Vse to se je povrnilo, ko me je pri 17 letih v člansko ekipo poklical Ivica Obr-van (Trener Gorenja je bil v obdobju 2007-2010 - op. p.). a S. Vovk Petanka Petankarji znova uspešni Društvo petanke Velenje je bogatejše še za eno srebrno medaljo. V soboto so sodelovali na močnem turnirju TOUR trojke pod okriljem Združenja društev petanke Slovenije, ki je potekalo v Vuzenici. V ogenj so poslali tri trojke za točkovanje v tabeli društev ZDPS. Bili so zelo uspešni. Osvojili so drugo in peto mesto, ena ekipa pa si je delila deveto mesto. S tem tekmovanjem je uradno zaključena tekmovalna sezona. Ostalo je še nekaj družabnih turnirjev, med katerimi je tudi tradicionalni turnir velenjskih petankarjev Zlata jesen, ki bo 20. oktobra v Velenju. Medobčinska članska liga Golgeter, 7 krog Rezultati: AS System Šmarje pri Jelšah - Žalec 3 : 4 (1 : 2), Odred Kozje - Šoštanj 2 : 0 (0 : 0), Mozirje - Ljubno ob Savinji 2 : 0 (i : 0), Vojnik -Fosilum Šentjur 2 : 4 (0 : 1). Vrstni red: 1, Mozirje 15, 2. Žalec 13, 3. Kozje 13, 4. Šmarje 10, 5. Šentjur 10, 6. Šoštanj 7, 7. Ljubno 6, 8. Vojnik 1. 8. krog (20. 10., 15.00): Žalec - Šentjur, Šmarje - Ljubno, Mozirje - Šoštanj, Kozje -Vojnik. Prva DOL - za moške, 1. krog Rezultati: Hoče - Šoštanj Topolšica 0 : 3 (20:25, 26:28, 19:25), Maribor - Panvita Pomgrad 3 : 0, Hiša na kolesih - Calcit Volley 0 : 3, Krka - Črnuče 3 : 1, ACH Volley Ljubljana - Salonit Anhovo 3 : 1. kegljanje, 2. liga, vzh, 4. k. Špedicija RCM - Šoštanj 6 : 2 (3235 : 3191) Šoštanj: Pintarič - 565 (0), Šehič - 510 (0), Jug - 533 (1), Petrovič - 550 (1), Hasičič - 531 (0), Sečki - 502 (0). ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 17 18. oktobra 2018 ""^Jis ŠPORT 17 Karate klub Velenje zaznamoval 50 let neprekinjenega delovanja 50. obletnico je velenjski klub praznoval kot prvi karate klub v Sloveniji - Na prireditvi tudi nekateri visoki gostje - V prihodnje računajo na nastope članov kluba na olimpijskih igrah Mojca Štruc Med številnimi velenjskimi klubi, ki gojijo tradicijo odličnosti, zaseda prav posebno mesto Karate klub Velenje. Danes je v njem aktivnih 140 članov in častnih gostov, v letih od ustanovitve pa je šlo skozi njihove vrste približno 6300 ljudi različnih starosti. Nekateri so aktivni člani vse od začetka, in to kljub dejstvu, da velenjski karateisti letos zaznamujejo 50-letnico delovanja. Ob prisotnosti nekaterih visokih gostov so jo v domačem kulturnem domu zaznamovali minulo soboto. So prvi med vsemi karate klubi v Sloveniji, ki so lahko obeležili takšen jubilej. »Sicer je še starejši klub iz Brežic, vendar so imeli pri njih v preteklosti zastoj, tako da smo prav mi tisti, ki smo prvi dopolnili 50 let delovanja,« je povedal predsednik Karate kluba Velenje Matjaž Cesar. Nekoč je bilo drugače, kot je danes Karate klub Velenje je pravzaprav postavljal temelje karateja po vsej Sloveniji. »Začetki segajo v čase, ko je vadba potekala v telovadnici na parketu in ne na ta-tamiju kot danes,« je povedal Ce- sar in dodal, da so bila tudi pravila nekoč dosti ohlapnejša, kot so danes. »Včasih je karate dovoljeval kontakt z nasprotnikom, zaradi česar je prihajalo tudi do poškodb. Danes imajo tekmoval- Pa verjetno še kaj. »Karate sem začel trenirati pri šestih letih starosti. Treniram vsak delovni dan in si želim čim več nastopati oziroma tekmovati. Na borbah pa moram nositi rokavice ter ščitni- prihaja tudi iz vrst Karate kluba Velenje. Klub, ki teče maraton V Karate klubu Velenje imajo deset licenciranih trenerjev in tri sodnike, med katerimi je tudi eden mednarodnega ranga. »Mislim, da se lahko pohvalimo, da smo našli pravo pot -skrbimo za domače tekmovalce in svoj strokovni kader ter tako dokazujemo, da nismo muha ci bistveno več zaščite, kontakti pa so dovoljeni le pri članih,« je še pojasnil Matjaž Cesar. Da je treba biti na današnjih tekmah karateja zares dobro zaščiten, je potrdil tudi mladi karateist Nik Borovnik. Pri svojih 12 letih je osvojil že dva naslova balkanskega podprvaka v borbah, dva naslova državnega prvaka in dva naslova pokalnega prvaka. ke za noge, zobe in telo,« je povedal Nik. Tako kot ostali tekmovalci tudi on na treninge prihaja v Center za vzgojo in usposabljanje (CVIU) Velenje. »Tam nas zelo radi sprejmejo,« je vesel Cesar, ki dodaja, da v zadnjem času v prostorih CVIU Velenje redno vadi tudi Karate reprezentanca Slovenije. Enajst reprezentantov pa poteka v štirih skupinah - ka-ta, borba, karateam in parakarate,« je povedal Cesar in pristavil, da njihov klub letno opravi približno 36 obiskov tekem. Njihova velika vizija je, da bi v prihodnosti tekmovalec iz kluba nastopil tudi na olimpijskih igrah (na katerih bo karate prvič na sporedu leta 2020). Nik pravi, da se mu zdi vizija odlična in bi se lahko našel v njej. Ponosni so (lahko) na marsikaj V prihodnje si v Karate klubu Velenje želijo novih tekmovalnih uspehov in še več članov. »Predvsem pa želimo posameznikom omogočati, kar je največ možno,« pravi predsednik Cesar. Karate - prireditev ob 50-letnici kluba je bila odlično pripravljena. enodnevnica. Pravzaprav tečemo maraton in ob 50. obletnici delovanja si upam trditi, da se ta ne bo ustavil, temveč ga bodo naslednje generacije nadaljevale ali celo nadgradile,« razmišlja predsednik kluba. Kot pravi, trenutno poleg vadbe veliko vlagajo tudi v tekmovalni del. »Imamo osem skupin klasične vadbe, specialni karate Matjaž Cesar - predsednik kluba, pravi, da je karate način življenja. Nik Borovnik je eden najuspešnejših karateistov velenjskega kluba. Meni, da je ta šport namenjen vsakemu človeku od rane mladosti (njihova najmlajša članica še ni dopolnila štirih let starosti) do zrelih let. Velenjski karateisti trenirajo, se izobražujejo in se učijo življenja. »Karate v prevo- du pomeni 'prazna roka'. Človeka uči, kako naj živi, kako naj diha, kako naj se obnaša do svojih nasprotnikov, kolegov, staršev. Ni samo borba, saj z njim ne želimo le zmagovati, temveč se želimo znati braniti. Naš namen je uporaba znanja tako, da se zoperstavimo tistemu, ki nas bi morda napadel, vendar nasprotnika nikoli ne želimo poškodovati,« je pojasnil Matjaž Cesar. Niso bile le besede. Tako Matjaž Cesar kot Nik Borovnik sta točno to - športnika, ki živita spoštovanje. Nič čudnega, da ima Karate klub Velenje status društva v javnem interesu, saj s tem sloganom očitno tudi deluje. Sobotna prireditev vrhunska Tudi sobotna prireditev ob praznovanju jubileja je bila vrhunsko izpeljana. Na njej smo spremljali prisrčne avdio in video posnetke, v živo videli nastope članov vseh starostnih kategorij in parakarateistov ter prisluhnili lepim besedam predsednika kluba, predsednika Karate zveze Slovenije, predsednika Karate kluba Trbovlje, podžupana Mestne občine Velenje in svetnice na japonskem veleposlaništvu v Sloveniji. Vsi so iskreno čestitali in klubu zaželeli še vsaj enkrat toliko uspešnih let delovanja. Volja je. »Če smo zdržali že 50 let, bomo skušali še naslednjih 50!« obljublja Matjaž Cesar. Sanje postale resničnost Na Ljubnem predali svojemu namenu plastificirano skakalnico HS - 94 - V ureditev skakalnega centra pod Rajhovko doslej vložili že več kot milijon evrov Tatjana Podgoršek Ljubno ob Savinji, 13. oktobra - V prizadevanjih za razvoj smučarskoskakalnega športa in s tem tudi turistične dejavnosti so na Ljubnem ob Savinji minulo soboto odprli novo poglavje. Na prireditvi so namreč predali svojemu namenu plastificirano skakalnico HS - 94, ki so jo s pridom uporabljali za treninge člani Smučarskoskakalnega kluba Ljubno BTC in na kateri so organizirali odmevne tekme v smučarskih skokih za ženske za celinski in svetovni pokal. Poleg omenjenega bo skakalnica 3.avgusta prihodnje leto, prav v času flosarskega bala, prvič tudi prizorišče tekme poletne velike nagrade za ženske. V pozdravnem nagovoru zbranim ob skakalnici pod Rajhovko je tamkajšnji župan Franjo Naraločnik otvoritev lepotice, odete v zeleno barvo z odtenki rdeče in bele barve, označil kot praznik za lokalno skupnost za regijo vzhodno od Trojan. Sanje so postale resničnost, plastična skakalnica pa pomembna pridobitev za člane domačega smu-čarskoskakalnega kluba Ljubno BTC in tuje skakalce, saj bodo i-. Plastificirano skakalnico so predali svojemu namenu (z leve:): Bogomir Strašek (KLS), Jože Mermal, Franjo Naraločnik in Alojz Murko (predsednik SSK). lahko ti skakalnico uporabljali za treninge tudi v drugih letnih časih, ne le pozimi. Njihova gostovanja na Ljubnem bodo priložnost za občane, ki vidijo svojo prihodnost v turizmu. Ob tej priložnosti se - tako Naraločnik - spominjamo tudi prednikov, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili pravo skakalnico in organizirali prve tekme v smučarskih skokih. Sledila so leta, ko so skakalnice dograjevali in bi bilo najlažje reči ne, a ljubezen tamkajšnjih ljudi do skakalnega športa jim tega ni dovolila. Danes so lahko ponosni del vrhunskih dosežkov slovenskih skakalnic in skakalcev. Olimpijski komite Slovenije je oktobra 2013 skakalni center pod Rajhovko označil za nacionalni panožni center za ženske smučarske skoke. Postal je dom domačih športnikov, kraj srečevanj prijateljev in znancev. S tem izpolnjuje svoje bistvo -rojevanje odličnih športnikov, odličnih ljudi, ki bodo v ponos kraju, državi ter pomenili prostor, odprt za vsa dela in ideje. Plastifikacija skakalnice je stala več kot 300 tisoč evrov, vlaganja v ureditev športnega centra pa so doslej že presegla milijon Rekli so ) Jože Mermal, predsednik uprave BTC Ljubljana: »Za svojo družbeno odgovornost smo prejeli nacionalno in evropsko nagrado. Menim, da si kot gospodarstvenik odgovoren tudi za okolje, za potrebe ljudi. Nekateri to razumemo in se temu primerno tudi obnašamo, saj se zavedamo, da zadovoljni ljudje dajejo rezultate na vseh področjih. Plasticifirana skakalnica je velik projekt, pomemben tudi v mednarodnem merilu. Ogromno smo naredili za preboj smučarskih skokov za ženske v svetu. To je vrednota, ki lahko postavi Slovenijo v žlahtnosti na višjo raven.« Medard Brezovnik, član SKK Ljubno BTC: »Skakalnica je nekaj zelo lepega, pomembna pridobitev, saj bomo lahko poslej več trenirali doma in pripravljali tekme za državna prvenstva. Pričakovanja nas skakalcev in seveda ljubiteljev smučarskih skokov bodo še večja.« Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske: »Skrite sanje so postale resničnost. S plastificoirano skakalnico so ustvarjeni pogoji za treninge domačih in upamo tudi tujih skakalcev celo leto. Naslednjih 5 do 10 let bomo konkurenčni v svetovnem pokalu, potem pa bo glede na razvoj ženskih in moških smučarskih skokov in teženj po večjih skakalnicah potreben razmislek tudi o povečanju skakalnice. « evrov. Poleg lokalne skupnosti so denar zagotovila nekatera družbeno dogovorna podjetja, predvsem družbi BTC Ljubljana in KLS Ljubno ter Fundacija za šport. Ob tej priložnosti so zaznamovali še 65-letnico smučarskih skokov na Ljubnem, 45-le-tnico delovanja domačega smu-čarskoskakalnega kluba ter 25-letnico pokroviteljstva družbe BTC iz Ljubljane. Plastifici-rano skakalnico so preizkusili mladinci do 21 let, ki so se pomerili na državnem prvenstvu v konkurenci posameznikov in ekipno. Grudnikov Renault Clio El razkrit! Matej Grudnik je v tovarni Revoz v Novem mestu premierno predstavil dirkalnik Renault Clio E1, novi dirkalnik, izdelan izključno za gorske hitrostne dirke. Z njim bo nastopil v sezoni 2019, v kateri cilja na uvrstitev med najhitrejše domače in tuje gorske dirkače. Na predstavitvi so bili poleg številnih novinarjev prisotni tudi člani vodstva Revoza in predstavniki ostalih pokroviteljev, kakor tudi številni ljubitelji in člani kluba V-Ra-cing in ekipe Mateja Grudnika. »Zelo sem vesel prvega odziva ob razkritju dirkalnika, saj smo za ta projekt trdo delali skoraj dve leti. Vsi v ekipi smo ponosni na ta izdelek in že komaj čakamo, da lahko začnemo jesenska in kasneje spomladanska testiranja pred začetkom sezone«, je dejal Matej. Dirkalnik, ki je v osnovi Renault Clio 4 RS, nima kaj veliko skupnega s serijskim vozilom. Podvozje je prototipne izdelave, pri čemer ima na zadnji osi namesto toge preme, princip vpetja McPherson. Zavore so karbon-keramične, 2-litrski turbo motor pa je vzet iz Megana RS in razvije 500 konjskih moči. »Na prvem mestu se zahvaljujem vsem, ki so v večji ali manjši meri pomagali in prispevali k temu projektu. Vsekakor brez pomoči in podpore tega izdelka ne bi bilo«, je še zaključil dirkač. ■ ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 18 18 ŠPORT "^AS 18. oktobra 2018 Članica Šaleškega alpinističnega odseka Janja Garnbret je na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Innsbrucku blestela v vseh treh disciplinah. Naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju je osvojila že leta 2016. Na letošnjem prvenstvu je izpolnila zadani cilj, da bo svetovna prvakinja še v balvanih, kar ji je uspelo. »Glede na moja čustva po zadnjem balvanu mi je ta zmaga veliko pomenila. Ne vem, če sem že bila kdaj v življenju tako čustvena kot takrat. Res mi je veliko pomenilo, ker sem celo leto trdo trenirala samo balvane, da bi postala svetovna prvakinja. Ko mi je to uspelo, so čustva prišla na dan in sprva nisem mogla verjeti, da se to res dogaja,« se spominja prvih trenutkov po osvojenem naslovu svetovne prvakinje. Poleg tega je postala podprvakinja v težavnostnem plezanju, pa še zmagovalka olimpijske kombinacije v hitrosti, balvanih in težavnosti. Na obzorju vidi olimpijske igre, plezalni center, ki bi ga rada ustanovila s partnerjem, prav tako vrhunskim plezalcem, ni še zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih, kar si želi v naslednjem letu. »Morda v tekmovalnem smislu nimam več veliko ciljev, imam pa jih v plezanju in življenju nasploh.« Velenjčanka ali Korošica? »Pravzaprav oboje na pol,« pravi prvakinja in pojasnjuje, da se je vse začelo v Slovenj Gradcu - »doma, na Koroškem.« Ker se je večinoma šolala in trenirala v Velenju, pa se čuti povezano tudi z našim mestom. Janja je plezala že v otroštvu, povedo njeni starši. Ne le po Ciljev ji ne zmanjka Po tem, ko je 19-letna športna plezalka Janja Garnbret na svetovnem prvenstvu presegla svoj cilj, smo jo vprašali, kaj si je zadala za prihodnost drevesih, ampak tudi po pohištvu, podbojih - samo da se je vzpenjala. »Doma hranimo posnetke, ki jih z veseljem pogledam. Očitno sta bila talent in veselje že na samem začetku v meni,« je povedala in dodala, da je v otroštvu tudi plesala, čeprav tega nikoli ni jemala resno. »To je bila neka skupna dejavnost, ki smo jo obiskovale s sošolkami. Zato se mi ni bilo treba odločati med plezanjem in plesanjem, ker je plezanje bilo moja prva ljubezen.« V plezanju pa je našla tudi partnersko ljubezen - plezalca Domna Škofica. »Ne predstavljam si, da bi bila s kom, ki se ukvarja s kakim drugim športom ali sploh ni športnik. Sreč-nica sem, da sem našla plezalca, da sva skupaj v tem športu, > Janja Garnbret: »Škoda, da olimpijskih iger ni že letos, ker bi res imela dobre možnosti za zlato kolajno.« Janja Garnbret svoje uspehe dosega pod mentorstvom trenerja Gorazda Hrena, ki je ponosen, verjame pa, da je njegova varovanka lahko še boljša. »Njeni cilji so tudi moji, jaz ji pomagam do tega, kar si želi,« pravi in dodaja, da strategija treningov za nastop na olimpijskih igrah ne bo bistveno drugačna od dosedanje, bodo pa izpopolnili hitrostno plezanje. Kakšne občutke ima mama, ko njena hči ne le izpolni svoje sanje, ampak jih preseže? »Občutki so lepi. Ponosni smo na Janjo in njene dosežke. Spodbujamo jo in ji stojimo ob strani. Sicer pa živimo preprosto. Kljub njenim dosežkom in slavi je doma vse po starem in smo takšni, kot smo bili. V njenem otroštvu nismo razmišljali, da bo kdaj vrhunska športnica. Janja je bila bolj živahna deklica, zato smo si želeli, da bi poleg šole obiskovala še kako aktivnost. Po dveh letih so se začeli kazati rezultati, trener jo je opazil in jo usmerjal, da je že pri 13 letih bila v reprezentanci. Janjo smo že od malega navajali na samostojnost, odgovornost do obveznosti, zato je tudi danes tako zrela. Bila je priden otrok, nikoli ni oporekala. V tretjem razredu se je začela sama voziti od doma v Velenje na treninge, z možem pa sva jo po službi (v Velenju) počakala do večera, da smo šli skupaj domov. Nikoli ni bilo preveč naporno,« je povedala Janjina mama Darja Garnbret. da drug drugega motivirava in se razumeva, kar je najbolj pomembno.« Skupno prihodnost načrtujeta na Gorenjskem, kjer bi rada ustanovila svoj plezalni center. »To je velik projekt in na Gorenjskem imava veliko priložnosti, da te sanje uresničiva. Ker so tam tudi odlični pogoji za treniranje, načrtujem tam tudi ostati, seveda pa bom še vedno na vseh treh koncih.« Uspehi presegajo sanje in kujejo nove »Nikoli si nisem predstavljala, da bom kaj takega dosegla. Čeprav sem vedno rada plezala in rada tekmovala, si nisem mislila, da bom prišla tako daleč. Vedno sem stremela k temu, da bom vedno boljša, nisem pa si predstavljala, da bom kdaj tekmovala na tako visoki ravni, sploh pa ne, da bom kdajkoli svetovna prvakinja. Imela sem vzornice in sem si želela, da bi tudi sama nekoč tako plezala. Za to sem trdo delala, še vedno pa si nisem mislila, da bom s katerega koli svetovnega prvenstva prinesla tri medalje,« pravi Janja, ki po izjemnem uspehu v svetovnem merilu ostaja skromna in prizemljena, a osredotočena na prihodnost. Bližajo se namreč olimpijske igre, od katerih imajo tako njeni navijači kot ona sama velika pričakovanja. »Olimpijska kombinacija je bila pravi bum. Škoda, da olimpijskih iger ni že letos, ker bi res imela dobre možnosti za zlato kolajno. Upam, da mi bo leta 2020 uspelo. Seveda je pomembno, da se ne poškodujem,« je ob koncu pogovora še razmišljala mlada športnica. a Tina Felicijan Novi varuhi gorske narave in njihova odkritja Sredi septembra je Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) Planinske zveze Slovenije (PZS) v sodelovanju s Planinskim društvom (PD) Ljubno ob Savinji in tamkajšnjo občino a medse povabila vse gorske stražarje (GS) in varuhe gorske narave (VGN). Še posebej so bili vabljeni udele-^ ženci letošnjega tečaja za VGN, ki so ga tu zaključili. Ob tej priložnosti je bilo izvedeno tudi letno srečanje VGN. Dogajanje je potekalo na Ljubnem ob Savinji in na Smrekovcu, skrbno pripravljen in odlično izveden program pa je trajal dva dni. Na Ljubnem ob Savinji so nam najprej pripravili nekaj nadvse zanimivih ogledov - od flosar-skega muzeja do Fašunove hiše, ki so jih popestrili s kulturnim utrinkom in slastno malico. Po njej so avtorji predstavili seminarske naloge, ki so bile zelo zanimive in raznolike. Iz njih smo se marsikaj naučili o naravi, spoznali njene posebnosti, lepoto ter naš odnos do nje, ki je po navadi zanjo obremenjujoč. Med vrsto res zanimivih predstavitev z različnih koncev Slovenije omenimo domačinko Anico Pugelj, ki nas je seznanila s Šilihovo potjo, ki jo želi obuditi iz pozabe. Zato sistematično vodi po njej vse generacije šolskih otrok. Njej je bila predana skrb za organizacijo srečanja, kar ji je s pomočniki odlično uspelo in se ji iskreno zahvaljujemo. Po uspešnem zaključku sobotnega srečanja smo se podali med zelo urejenimi domovanji do svojih avtomobilov, ki so veči- Denša, načelnik KVGN pri PZS, in zaključil usposabljanje. V nedeljo po zajtrku je bil zbor vseh udeležencev. Zboru je sledil naravovarstveni planinski pohod po Smrekovškem pogorju od Doma na Smrekovcu do njegovega vrha, vrha Krnesa, Črnega jezera in mimo lovske koče krožno spet do Doma. Vodil ga Uspešni igralci uprizoritve srečanja nabiralk borovnic z inšpektorjem. no prepeljali do Doma na Smre-kovcu. Tam smo prisluhnili predstavitvi informacijske točke Ge-oparka Karavanke in pozdravu predsednika Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec Jožeta Melanška. Sledilo je predavanje Petra Tomšeta: 85 let od Šoštanj-ske koče do Doma na Smrekov-cu in podelitev diplom novim varuhom. Podelil jih je Marijan je Damjan Jevšnik, eden od pobudnikov in ustanoviteljev NZ Smrekovec. Med potjo je opozarjal na problem varovanja narave na tem območju in predstavil značilnosti Smrekovškega pogorja ter njegov pomen. S pohodom smo tudi sklenili nadvse prijetno in poučno srečanje. Marija Lesjak Uspešna obuditev regate Velenjčanke Velenje, Zadar - Po dvoletnem premoru so se v Klubu vodnih športov Velenje odločili, da ponovno organizirajo regato Ve-lenjčanko. V začetku oktobra se je v bližini Zadra zbralo sedem bark, da so se pomerile v hitrosti jadranja do določenega cilja. Tridnevno tekmovanje je obsegalo štiri plove. Zanimivost -ena in ista barka je 'pobrala' vsa štiri prva mesta. Barko je vodil in ji poveljeval Žiga Žuber, posadko sta dopolnjevala Marina Žuber in Srečko Štefančič. Naneslo je, da je bila posadka samo treh (najstarejših) članov na koncu tudi najboljša. Ob prijetnem druženju so se posadke pomerile tudi v kuli-nariki in vse so bile zmagovalke. Ob veselem zaključku so si obljubili, da prihodnje leto, morda še bolj številno, z Velenj-čanko nadaljujejo. Klub vodnih športov, ki ga zelo prizadevno in uspešno vodi predsednica Slavica, je tudi si- cer zelo aktiven, v njem se vedno kaj dogaja. Nazadnje so se člani kluba v soboto srečali na kostanjevem pikniku. Predvidenih dogodkov pa je še veliko in ni dvoma, da jih bodo z združenimi močmi in dobro voljo tudi uresničili. a mt, kvš Košarica Pesje Špeglova 16 03/ 891 91 40 Košarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10 Od 19. 10. do 25. 10. 2018 vam med ostalim nudimo: sveča "Mojca" sveča "kocka Kušer" sveča elektronska 60 dni NSK-1 za kokoši nesnice 35 kg pesni rezanci 30 kg krmilna moka mlin Katič 30 kg 0,89 € / kos 1,49 € / kos 1,59 € / kos 13,79 € / vreča 9,99 € / vreča 5,69 € / kos Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 19 18. oktobra 2018 «»SÜAS KRONIKA, UTRIP 19 Regijska vaja 'Potres - zahodna Štajerska 2018' Različne sile za zaščito in reševanje bodo preverile in izboljšale pripravljenost za učinkovito in usklajeno delovanje ob potresu HOROSKOP Milena Krstič - Planine Celje, Velenje - V petek in soboto, 19. in 20. oktobra, bo pod okriljem Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) Celje potekala regijska vaja 'Potres - Zahodna Štajerska 2018'. Namen vaje bo preveriti in izboljšati pripravljenost za učinkovito in usklajeno delovanje različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu. Z njo bodo celovito preverili pri- pravljenost javnih služb za zaščito, reševanje in pomoč, državne, regijske in občinske enote ter službe Civilne zaščite, organov, služb in nevladnih organizacij, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitne ukrepe ob nesreči ob potresu. Predpostavka vaje bo potres VII. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), ki bo prizadel širše območje zahodnoštajerske regije. Najbolj bodo prizadete mestni občini Celje in Velenje ter občini Laško in Žalec. Na javnih in zasebnih stavbah se bodo pojavile velike razpoke na stenah, več starejših in slabo grajenih stavb se bo porušilo. Mestna občina Velenje bo v regijski vaji sodelovala oba dneva, prvi dan z aktiviranjem in simulacijo dela štaba civilne zaščite, drugi dan pa s preverjanjem operativnega delovanja in sodelovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč pri gašenju in reševanju s praktično vajo 'Potres MOV 2018'. POLICIJSKA kronika Zagorelo zaradi krušne v peci Mislinja, 10. oktobra - V sredo je zagorelo v 200 let stari kmečki hiši na območju Mislinje, ki jo lastnik uporablja kot vikend. Do požara je prišlo pri stari krušni peči. Tuja krivda za nastanek požara je izključena. Tatvina goriva Polzela, 10. oktobra - Na Polzeli so v sredo obravnavali tatvino goriva. Neznanec je iz rezervoarjev dveh delovnih strojev ukradel okoli 100 litrov goriva. Lastnikom pa je škodo povzročil tudi s poškodovanjem rezervoarjev. Vlomilce zamikale klime Žalec, 11. oktobra - V Petrovčah so obravnavali vlom v skladišče, od koder so neznani storilci ukradli več zunanjih in notranjih delov klimatskih naprav, električni žar, nevtralni termični blok, pomivalni stroj in ledomat. Začenjajo se kraje pri pokopališcih Žalec, 11. oktobra - Bliža se 1. november. To je čas, ko večina ljudi ureja grobove. Ljudje so zaposleni z delom, nepridipravi pa tudi. Vlomi v vozila na parkiriščih pri pokopališčih v prihodnjih dneh ne bodo redki, očitno pa se že dogajajo. Na parkirišču pri pokopališču v Žalcu so obravnavali vlom v osebno vozilo. Storilec je ukradel torbico z bančnimi karticami, gotovino in dokumenti ter mobilni telefon. Bodite posebej previdni, da ne postanete tarča tatov in vlomilcev. Nikar na vidnih mestih v avtomobilih ne puščajte torbic, aktovk, denarnic in drugih vrednih predmetov. Sef je šel z vlomilcem Šoštanj, 14. oktobra - V nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na območju Šoštanja. Storilci so ukradli sef z gotovino in dokumenti. Prometna nesreča s konjsko vprego Šmartno ob Paki, 15. oktobra - V ponedeljek, ob 10.30, so policisti obravnavali nenavadno prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi konjski vpregi. Voznik vprege z dvema konjema je prevažal otroke tamkajšnjega javnega vrtca v okviru redne dejavnosti vrtca. Ko je po manjšem hribu navzdol pripeljal po lokalni cesti iz smeri Mali Vrh proti centru Šmartnega ob Paki, sta se konja pri vožnji skozi križišče splašila in potegnila vprego na travnik, kjer se je prevrnila. Pri tem sta se poškodovala 63-letni voznik konjske vprege in 56-le-tni sopotnik, lažje sta bili poškodovani tudi vzgojiteljici. Nekateri otroci so dobili manjše praske in odrgnine. V nesreči so posredovali gasilci PGD Velenje in zavarovali kraj nesreče. Reševalci velenjske nujne medicinske pomoči so poškodovanca oskrbeli na kraju nesreče in ju prepeljali v zdravstveno oskrbo. Zaključek bogate sezone AMD Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki S tradicionalnim kostanjevim piknikom so članice in člani DLT zaključili novo uspešno sezono. Očitno jih lanskoletno proslavljanje 70. obletnice začetkov delovanja ni preveč utrudilo, saj so letos znova organizirali srečanje - Pilihov memorial, sodelovali pri prometnih preventivnih akcijah, vozili sta-rodobna kolesa, motocikle in avtomobile na različnih prireditvah. V jesenskem delu so se s starodobnimi vozili udeležili premiere filma Baron Codelli v Velenju. Na začetku oktobra so organizirali strokovno ekskurzijo v Tehniški muzej Slovenije v Bistro. Tja so se peljali s starodobnima TAM-oma - avtobusom in gasilskim vozilom. Zaradi izjemnega zanimanja so morali najeti še dva kombija, saj je v Bistro šlo kar 71 članov, članic in simpatizerjev. Na pikniku so ob prijetnem druženju analizirali rezultate tega leta in že zastavljali načrte za naslednjega. Če jim bo uspelo, bodo letos odprli vrata manjšega muzeja, ki ga postavljajo v pritličju svojih prostorov, saj se je v 70 letih nabralo lepo število dokumentov in eksponatov, ki jih velja pokazati javnosti. PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA HITRO IN UGODNO! 041' 349 846 ^MS&j Vojko Podbornik, s.p. JjT SiLova 6 c, Velenje Pri plačilu z gotovino ceneje kot konkurenca. Članice in člani DLTse radi družijo in ob tem pripravljajo načrte za svoje delovanje. Vožnja na ekskurzijo s starodobnikoma je bila pika na i ekskurzije v Bistro. (Foto: E. Š.) Oven od 21. 3. do 21. 4. Na spremembo, ki si jo po tihem želite, se sicer po tihem pripravljate že nekaj časa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Z večjimi nakupi še malo počakajte, saj stvari še niso tako daleč, da bi lahko zapravljali. Ni rečeno, da boste pričakovani denar dobili v kratkem, lahko se zgodi, da niti letos ne. Energije v naslednjih dneh ne boste imeli na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. Doma bo prijetno, sploh če boste vrata odprli tudi prijateljem. Bik od 22.4. do 20.5. Za tiste, ki se v teh dneh že pripravljate na krompirjeve počitnice, bodo te letos res nepozabne. Planiranje zaključite že v teh dneh. Veseli boste tudi zaradi novih čustev, ki jih je v vas zbudil prijatelj, ki postaja več kot le to. V teh dneh se boste začeli zavedati, da so velike spremembe v vašem življenju neizogibne. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Sploh na zdravstvenem, področju. Polni boste nove energije, počutje bo odlično. Vse to lahko pripišete tudi novi ljubezni. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Največ vaših misli se bo v naslednjih dneh vrtelo okoli zdravja. Vsak dan vam bo prinesel kakšno novo občutje. Nekatera bodo žal boleča, saj se vam je telo začelo maščevati, ker se zadnje čase nimate radi. Tudi zato ne, ker ne veste, kaj si želite v prihodnosti. Čutite le, da ste obstali in da ne znate z mrtve točke. Partner vam pri tem ni v pomoč, prej je kot kamen okoli vratu. Odtujila sta se bolj kot si upate priznati. Morda pa ravno v tem grmu tiči zajec. Ne zatiskajte si več oči pred realnostjo. Rak od 22.6. do 22.7. Včasih se vam zdi, da so se v zadnjem času vsi zarotili proti vam. Ob tem vam ne bo jasno, zakaj. Dogajalo pa se vam bo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, ne za vas, neza druge. Potrebni ste izklopa iz vsakdanjika, ki vam načenja živce. Če gre, si privoščite vsaj podaljšan konec tedna. Lahko ga posvetite le sebi in razva-janju. Kaj vas najbolj umiri, veste le vi. Pa si to res preredko privoščite. Potrudite se zase in za svojo družino, ki ve, kaj se dogaja z vami. Vašim najbližjim ni vseeno! Lev od 23.7. do 23.8. Še nekaj dni bo vse teklo po vaših željah. Čeprav vam denar doslej ni pomenil veliko, vam sedaj bo. Sploh, ker ste se naveličali, da se ves čas borite za preživetje. Kot bi bili boj z mlini na veter. Največja žalost pri tem je, da za finančno stisko niste krivi sami. Če bi bili bolj strogi, bi tistemu, ki se ves čas obeša na vas in računa tudi na vaš denar, že zdavnaj pokazali vrata. A tega doslej niste zmogli. V naslednjih dneh pa bo kaplja kanila čez rob. To bo začetek konca nekega razmerja in bolj mirnega življenja. Devica od 24.8. do 23.9. Polni boste hrepenenja in pričakovanj. Spoznali boste osebo, ki vam bo odprla oči in srce. Zahvalite se lahko tudi lepi, topli jeseni in priložnostim, ki vam jih nudi narava. Izkoristite lepe dneve, dokler trajajo. Z novim znancem preživite čim več časa, pa četudi bodo vajina srečanja videti zelo naključna. V nedeljo boste sami, ker boste vi tako želeli. Odklop boste potrebovali tudi zato, da razmislite o novi poti, na katero se podajate. Naj vam ne zmanjka poguma, saj si zaslužite srečo. Predolgo ste ji zapirali vrata. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vsak dan večje. To bo za vas novo, saj tako hude krize s partnerjem še nista imela. Lahko, da vas bo to spodbudilo k spogledovanju. To ne bo čisto nedolžno, saj vam bo nekdo iz dneva v dan bolj všeč. Boste šli še korak dlje? Tokrat je to res odvisno le od vas. In od tega, koliko si boste upali. Zavedali se boste, da na kocko postavljate marsikaj, tudi finančno stabilnost. Ta vam je doslej pomenila zelo veliko. Razmišljajte z glavo, srce je trenutno preveč nemirno. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ob novici, ki bo prišla do vas v teh dneh, se boste zelo raznežili. Upravičeno, saj bo boljša, kot ste si sploh upali želeti. Počutje bo odlično, družba tudi! Uživajte in življenje še naprej zajemajte z veliko žlico, saj ste končno svobodni kot ptica. Tu in tam se boste vseeno zalotili pri razmišljanju o preteklosti. Predvsem zato, ker ste si o njej v zadnjem času ustvarili precej popačeno sliko. Vse, kar je bilo lepo, ste zavedno izbrisali. Zato, ker ste tako tolažili svojo slabo vest. Sedaj bodo na plan prišli tudi dobri spomini. Ob njih vam bo kar malo žal, da se je zgodilo, kar se je. Strelec od 23.11. do 22.12. Zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo to osrečilo, kot že dolgo ne prav nič na tem svetu. Morda bo to res dan, ki bo za vas pomenil nov začetek, a le, če boste verjeli, da je vse, kar se zdi lepo, res takšno. Zna se zgoditi, da vaše videnje ne bo čisto pravo, saj boste jezni na partnerja, ki se ni držal dogovorjenega. Zato boste odprti za čare nasprotnega spola. Nedelja zna prinesti streznitev od podivjanih čustev. Še pravi čas se boste ujeli, škode s svojimi dejanji pa niste naredili. So bila preveč nedolžna. Kozorog od 23.12. do 20.1. Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se končno upali postaviti sebi v bran, odlično. Reakcije okolice bodo presenetile celo vas. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj nagajali, saj ste jim šli na živce. V njihovi novi pozornosti boste uživali. O njih boste v teh dneh izvedeli več, kot ste prej v letih. Če boste v naslednjih dneh doma več kot sicer, se lotite čiščenja hiše in omar. To zna biti katarzično, saj boste s tem še bolj opravili s preteklostjo. Vodnar od 21.1. do 19.2. Pazite, kaj boste obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo žal, če bodo obljube prevelike. Zavedajte se, da še nimate toliko energije, kot ste jo imeli. Še nekaj tednov boste potrebovali več počitka, tudi zato, ker bo v službi spet napeto. Ksreči vsaj ljubezni ne boste pogrešali, Partner vas bo obsipal s pozornostjo in drobnimi nežnostmi, ki vam bodo lepšale večere. Privarčevan denar naj ostane tam, kjer je. Kot kaže, boste kmalu potrebovali rezerve, saj je prihodnost spet zelo ne predvidljiva. Začnite brati oglase za delo, saj ni treba, da se nenehno sekirate zaradi službe. Ribi od 20.2. do 20.3. Nabrali ste si nove moči za vse, kar vas čaka v naslednjih dneh. Poskušajte se vzdržati komentarjev, tudi, ko vas bo kdo od sodelavcev močno razjezil. Včasih znate bičati z besedami, zato morate biti bolj previdni. Čas, ko ste bili kar malo zamorjeni, ker niste imeli dobrih idej, je preteklost. Sedaj bo težava v tem, da bo dobrih idej preveč. Manjkalo pa vam bo denarja in časa, da jih izpeljete. Če boste našli ravnovesje, bo teden lep in ne preveč naporen. Zdravje vam ne bo nagajalo. ■ ■ Četrtek, 18. oktobra Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»ms 10. oktobra 2018 Petek, 19. oktobra Sobota, 20. oktobra Nedelja, 21. oktobra Ponedeljek, 22. oktobra Torek, 23. oktobra Sreda, 24. oktobra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Medicinska konoplja - od prepovedi do nadzora 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 15.45 Prava ideja: 10. obletnica oddaje 16.20 Nabriti detektivi, nem. otroška nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Prostori aktivne participacije mladih 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., brit. nad. 00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Platno in žganci 08.10 Na lepše 08.35 Tihotapci identitete, dok. film 09.45 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.00 Televizijski klub: Na odru življenja 15.50 Koda, izob. odd. 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Firbcologi, odd. za otroke 19.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Naravna čudesa Zemlje (I), brit. dok. ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Dobra žena, kopr. film 23.05 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 00.10 Slovenska jazz scena: Mike Sponza Blues Convention z gosti 01.20 Ukane po kanadsko, razv. odd. 01.50 Videotrak, zabavni kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.15 Mostovi, odd. TV Lendava 16.00 Duhovni utrip 16.25 Nabriti detektivi, nem. otroška nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Pismo, ameriški film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Govoreče živali 08.15 Prisluhnimo tišini: 60. mednarodni dan gluhih 08.40 Bleščica, odd. o modi 09.25 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 11.20 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.30 Dober dan 15.35 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 16.00 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.05 Duhec, otroška nad. 20.05 Srečen za umret, slov.-hrv. film 21.50 Zvezdana 22.30 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 23.30 Vikend paket 00.55 Ukane po kanadsko, razv. odd. 01.25 Videotrak 02.30 Zabavni kanal 05.20 Videotrak pop POP 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Telebajski, ris. 07.30 Pikica in Pepermint, ris. 07.40 Ben 10, ris. 07.50 Miraculous - Čarobni dragulji, ris. 08.15 Hotel 13, 2. sez., 21. del 08.30 TV prodaja 08.45 Jaz sem Luna, 3. sez., 23. del 09.40 TV prodaja 10.10 Dr. Oz, 5. sez. 11.05 TV prodaja 11.20 Moč in strast, 1. sez., 76. del 12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 12. del 13.40 Usodno vino, 4. sez., 24. del 14.40 Jaz sem Luna, 3. sez., 24. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 83. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 77. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 13. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3. sez., 34. del 21.00 Kmetija 22.00 24URzvečer 22.35 Chicaška policija, 1. sez., 14. del 23.30 Na kraju zločina, 15. sez., 16. del 00.25 Mentalist, 4. sez., 6. del 01.20 Helix, 1. sez., 2. del 02.10 24URzvečer, pon. 02.45 Zvoki noči 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Telebajski, ris. 07.30 Pikica in Pepermint, ris. 07.40 Ben 10, ris. 07.50 Miraculous - Čarobni dragulji, ris. 08.15 Hotel 13, 2. sez., 22. del 08.30 TV prodaja 08.45 Jaz sem Luna, 3. sez., 24. del 09.40 TV prodaja 10.10 Dr. Oz, 5. sez. 11.05 TV prodaja 11.20 Moč in strast, 1. sez., 77. del 12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 13. del 13.40 Usodno vino, 4. sez., 25. del 14.40 Jaz sem Luna, 3. sez., 25. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 84. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 78. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 14. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Kmetija 21.05 Smrtonosno orožje, 2. sez., 2. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Druga žena, ameriški film 00.25 Dvojina, slovenski film 02.20 24UR zveče © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, pogovor v studiu 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Pop Corn 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 2606. VTV magazin 16.20 Videospot dneva 16.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Jakub Kornhauser, Kvasarna 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Napovedujemo 21.55 Skrbimo za zdravje, Lepotna kirurgija 22.55 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Jakub Kornhauser, Kvasarna 23.00 Videospot dneva 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj viža 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš Maš, Prazniki pri nas 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Dragan Potočnik, Pesem za sinin džan 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, Camino 21.00 Regionalne novice 3 21.05 PopCorn 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Dragan Potočnik, Pesem za sinin džan 23.15 Videospot dneva 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Juvi, aerobika za otroke: Oblaki 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Kljukec s strehe, ris. 07.55 Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke 08.15 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.50 Firbcologi, odd. zaotroke 09.15 Male sive celice: OŠ Vavta vas in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci 10.05 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.20 Osvežilna fronta: Geek kultura 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Oliver Dragojevic 11.40 Tednik 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.55 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.35 Med odmorom, avstral. otr. nan. 15.00 Ambienti 15.35 Profil 16.15 Nova Zelandija iz zraka, am. dok. odd. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Slovenska narečja, izob.-dok. ser. 17.50 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 18.20 Ozare 18.25 Kalimero, ris. 18.45 Čebelice 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.40 Poročila, šport, vreme 22.05 Deklina zgodba (I.), am. nad. 23.20 Lady Macbeth, ang. film 00.55 Profil 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.50 Info-kanal 07.00 07.25 07.30 07.45 08.10 08.15 08.25 08.40 08.50 08.55 09.05 09.15 09.30 09.40 10.05 10.15 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.40 22.30 22.55 23.55 00.30 00.55 Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Gozdna druščina, ris. Božičkov vajenček, ris. Manja, ris. Oblakov kruhek, ris. Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris. Trobka in Skok, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Vse o Rozi, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kozmo, belg. otroška nan. _ Sledi: Dvorec Novo Celje in Črna dama, dok. odd. TV Maribor Ozare Obzorja duha: Slovenija za misiione Ljudje ii Maribor in zemlja, izob. odd. TV Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Vinetu 1, nemška miniser. Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Bacek Jon, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Umori na podeželju (XX.), brit. nan. Intervju Poročila, šport, vreme Gospoda gre čez progo, portret dr. Vladimirja Sruka, dok. film Za lahko noč: Iz noči klavirjev: Pianist Tadej Horvat, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 10.00 Skodelica kave, dok. film 11.05 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 13.20 Na lepše 14.05 10 domačih 14.40 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 15.45 Nogomet - državno prvenstvo: Gorica : Maribor, 13. kolo, prenos iz Gorice 18.15 Duh opere, dok. film 19.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade 19.30 Osvežilna fronta: Geek kultura 20.05 Diana, koprodukcijski film 22.00 Televizijski klub 22.55 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 23.50 Ukane po kanadsko, razv. odd. 00.25 Kraljevi variete 02.45 Videotrak 03.55 Nogomet - državno prvenstvo: Gorica : Maribor, 13. kolo, posnetek iz Gorice 05.50 Videotrak pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Smrkci, ris. 07.30 Tačke na patrulji, ris. 07.55 Super krila, ris. 08.05 Peter Pan, ris. 08.30 Heidi, ris. 08.55 Miraculous - Čarobni dragulji, ris. 09.20 Zak nevihta, ris. 09.45 Ben 10, ris. 10.05 Beyblade: Pot do zmage, ris. 10.30 Ljubke lažnivke, 6. sez., 8. del 11.25 Kuharski mojster, 6. sez. 12.25 Joe proti vulkanu, ameriški film 14.20 Druga žena, ameriški film 16.05 Slovenija ima talent 17.55 Preverjeno, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Dan najlepših sanj 21.35 Upanje ostane, ameriški film 23.50 Poslednji plesalec, avstralski film 02.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Prazniki pri nas 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Žogarija (11) 10.15 Popotniške razglednice, Camino 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.40 Videostrani, obvestila 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.55 Naj viža, Šentjurski muzikanti, ans. Brloga 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Igre s prstki 18.40 Videospot dneva 18.45 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Aleš Šteger - Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2607. VTV magazin, regionalni informativni program 20.30 Jutranji pogovori 21.30 Lepo je biti muzikant, domača gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 23.40 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Aleš Šteger - Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija 23.45 Videospot dneva 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.15 Videostrani, obvestila 07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja: Biseri glasbene prihodnosti: Prvonagrajenci 42. tekmovanja mladih glasbenikov RS 08.15 Slastna kuhinja: Klasični ratatouille 08.30 Koda, izob. odd. 09.20 Svetovni popotnik: Buenos Aires, vodnik po mestu 10.30 Slovenska narečja, izob.-dok. ser. 11.00 Žogarija 11.30 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 13.40 Zvezdana 14.40 Kraljevi variete 2015 16.45 SPINT svetovno prvenstvo športnikov invalidov v namiznem tenisu, reportaža iz Celja 17.25 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.20 Sanje o prihodnosti, fran. dok. ser. 19.15 Z glasbo in s plesom: Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Sinji planet II, brit. dok. ser. 21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.35 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 22.30 Ambienti 22.55 Avtomobilnost 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Bučke, izmišljene novice 00.25 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.50 Ukane po kanadsko, razv. odd. 02.25 Videotrak, zabavni kanal pop 24UR, pon. OTO čira čara Smrkci, ris. Tačke na patrulji, ris. Peter Pan, ris. Heidi, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Zak nevihta, ris. Ben 10, ris. Beyblade: Pot do zmage, ris. Ljubke lažnivke, 6. sez., 9. del Kuharski mojster, 6. sez. Skrivnosti v Glenwoodu, kanadski film Upanje ostane, ameriški film Dan najlepših sanj Zdravo, Tereza! Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Po sončnem zahodu, ameriški film Joe proti vulkanu, ameriški film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 09.45 10.10 11.05 12.05 13.50 16.05 17.40 18.10 18.55 18.58 20.00 21.45 22.30 00.20 02.15 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Prazniki pri nas 09.40 2606. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2607. VTV magazin 10.35 Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 1. del 12.05 Slikarski urok Majde Kurnik 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14.20 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Ivo stropnik, Drevo 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Šentjurski muzikanti, ans. Brloga 06.10 07.00 10.05 10.50 11.20 12.10 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.30 16.00 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.45 01.10 Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 10 domačih Vem!, kviz NaGlas Zlata dekleta (VII.), 01. del, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Kaj nam sporočajo gledališča? S-prehodi Doberdan,Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Zvoki dvanajstih strun, Jerko Novak in Žarko Ignjatovic Nabriti detektivi, nem. otr. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Čist zares, mladinska dok. ser. Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetni raj Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Vili Resnik, Urška Majdič Uma 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Ivo Stropnik, Drevo 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.55 Videostrani, obvestila TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa: Penelopa in različni liki, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Bisergora: Kako postaneš junak 08.10 Nočko: Doktor vseved 08.20 Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dok. film 09.15 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.10 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.10 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.15 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd. 20.00 Svetovni popotnik: Kolonialna Avstralija 20.55 Morilec z jezera, fran. nad. 21.55 Voščene lutke Madame Tussaud, fran. igrano-dok. film 23.25 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 00.25 Ukane po kanadsko, razv. odd. 00.50 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd. 01.50 Videotrak, zabavni kanal pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Telebajski, ris. 07.30 Pikica in Pepermint, ris. 07.40 Ben 10, ris. 07.50 Miraculous - Čarobni dragulji, ris. 08.15 Hotel 13, 2. sez., 23. del 08.30 TV prodaja 08.45 Jaz sem Luna, 3. sez., 25. del 09.40 TV prodaja 10.10 Dr. Oz, 5. sez. 11.05 TV prodaja 11.20 Moč in strast, 1. sez., 78. del 12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 14. del 13.40 Usodno vino, 4. sez., 26. del 14.40 Jaz sem Luna, 3. sez., 26. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 85. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 79. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 15. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3. sez., 34. del 21.00 Kmetija 22.10 24UR zvečer 22.45 Prevara, 1. sez., 8. del 23.40 Na kraju zločina, 15. sez., 17. del 00.35 Mentalist, 4. sez., 7. del 01.30 Helix, 1. sez., 3. del 02.25 24UR zvečer, pon. 03.00 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.20 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.40 23.40 23.45 23.50 00.10 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.50 Obzorja duha: Slovenija za misijone 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.30 Kino Fokus 14.40 City folk - Obrazi mest, dok. odd. 15.20 Potepanja, odd. TV Lendava 15.50 Firbcologi, odd. za otroke 16.20 Nabriti detektivi, nem. otr. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Durrellovi (III.), brit. nad. 20.55 Televizija in kulturna dediščina, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Pričevalci: Ivanka Kunič, Jožefa Verderber 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi, poročila 10.05 Dober dan 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja: Telečji medaljoni z borovničevo omako in s prilogo iz mešanega riža Umetni raj Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Vavta vas in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Nabriti detektivi, nem. otr. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice Trobka in Skok, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Filmoljubje, dok. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 15.30 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.20 02.15 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Bine: Hišni ljubljenčki 08.20 Oddaja za otroke 08.35 Žogarija 09.15 Slovenski magazin 09.55 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.00 Halo TV 11.35 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 12.20 Dobro jutro 14.20 Dober dan 15.10 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Vladivostok, novi ruski eldorado, francoska dok. odd. 21.00 Prava ideja 21.35 Akcent 22.30 Goljufija (II.), danska nad. 23.40 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 00.40 Ukane po kanadsko, razv. odd. 01.10 Videotrak, zabavni kanal pop 24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Pikica in Pepermint, ris. Ben 10, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 24. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 26. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 79. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 15. del Usodno vino, 4. sez., 27. del Jaz sem Luna, 3. sez., 27. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 86. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 80. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 16. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 35. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Na kraju zločina, 15. sez., 18. del Mentalist, 4. sez., 8. del Helix, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 23.10 23.45 00.40 01.35 02.30 03.05 © Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2607. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Wasan Shire- Kaj so storili včeraj popoldne Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogovorv studiu Regionalne novice Napovedujemo Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Wasan Shire- Kaj so storili včeraj popoldne Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Pogovor v studiu 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.55 Skrbimo za zdravje, Lepotna kirurgija 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pihalni orkester z Omarjem Naberjem 19.00 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Zoran Pevec- Pesnik iz province 19.05 Videospot dneva 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2608. VTV magazin 20.30 Dotiki gora, 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Kralj gora in ljudomrznik, gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 23.20 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Zoran Pevec- Pesnik iz province 23.25 Videospot dneva 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.55 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Vesela hišica: O užaljeni čarovnici 08.15 10 domačih 08.45 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.00 Halo TV 11.35 Dobrojutro 13.45 Dober dan 14.25 Vikend paket 16.00 Ambienti 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M) - Slovenija : Latvija, prenos iz Maribora 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.35 Klub, čilski film 00.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 01.10 Ukane po kanadsko, razv. odd. 01.35 Videotrak 02.45 Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M) - Slovenija : Latvija, posnetek iz Maribora 04.20 Zabavni kanal, videotrak HD pop 24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Pikica in Pepermint, ris. Ben 10, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 25. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 27. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 80. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 16. del Usodno vino, 4. sez., 28. del Jaz sem Luna, 3. sez., 28. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 87. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 81. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 17. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 36. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 15. del Na kraju zločina, 16. sez., 1. del Mentalist, 4. sez., 9. del Helix, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 2608. VTV magazin 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija (12) 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Japp Robben- A narediva gozd 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kasaške dirke, Stožice - Ljubljana, reportaža 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Japp Robben- A narediva gozd 22.55 Videospot dneva 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.20 Videostrani, obvestila Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 21 18. oktobra 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček KUIČ, Gordana: Vonj po dežju na Balkanu Od- Odrasli/821-311.2 Družbeni roman Zgodba romana se začenja tik pred začetkom prve svetovne vojne in konča ob koncu druge svetovne vojne. Stara Blanki Korač nam pripoveduje zgodbo judovske družine Salom, ki so pred inkvizicijo v Španiji pobegnili v Sarajevo. Starša Estera in Leon imata pet hčera in dva sinova - Elijasa in potešimo lakoto in žejo. Vsaka zgodba pa ima opisano še posebnost, zaradi katere se še posebej splača oditi na izlet. Hkrati nas opozori, kaj si je še vredno ogledati. BROSCHE, Heidemarie: Svetleče pero ml - Mladina/C-Sz - Slikanica v zabojniku Zjutraj, ko je bila še skoraj tema, se je ptiček prebudil na drevesu. Pretegnil se je in s kljunom začel vneto gladiti svojo perna- Isaka, ki v romanu nimata pomembne vloge. Otroci se želijo vključiti v sodoben način življenja, vendar jih pri tem omejuje predvsem vera. Najmlajša Riki je primabaleri-na v Narodnem gledališču, kar je v tistem času bilo enako prostituciji. Nina se poroči z pravoslavnim Srbom, Klara z Dalmatin-cem ter Buka, najstarejša, je zaljubljena v knjige. Blanki se je odločila, da živi z Markom, kljub temu da se nista poročila. Hčerke so močne in odločene, da sledijo svojim željam, kljub temu da s tem krši takratna družbena pravila. Mama Estera se mnogokrat sprašuje, zakaj morajo biti ravno njeni otroci prvi pri vsem, a jih pri vsem podpira, saj je sreča njenih otrok na prvem mestu. HIENG, Primož: Nenavadni vodnik po nenavadni Sloveniji. 3 del Od - 0drasli/913(497.4)(036) Vodniki. Slovenija Ne morete živeti brez popotovanj in si želite nekaj novega? Slovenci radi hodimo na izlete in odkrivamo nove kraje. V Sloveniji, za katero velja, da je majhna, nam ne bo zmanjkalo idej za izlete. Le z glavne ceste je treba zaviti, pa bomo že našli kraj, ki nas bo navdušil. "Slovenija je na zemljevidu sveta le drobna pikica, a ima toliko lepot in posebnosti, ki jih le redko srečamo na tako majhnem prostoru," je v uvodu zapisal avtor. "Pravimo, da smo lahko v enem dnevu na vrhu najvišje slovenske gore in se kaj kmalu že kopamo v majhnem koščku slovenskega morja." Preden se odpravimo na izlet, se moramo temeljito pripraviti in ta Nenavadni vodnik po nenavadni Sloveniji nam bo pri tem v veliko pomoč, saj je avtor v njem zbral številne koristne informacije in podatke. Najpomembnejša je seveda osrednja zgodba o ljudeh, krajih ali običajih. Ob tem so dodane še razdalje med pomembnejšimi kraji ter kje lahko to obleko. Po nesreči si je izpulil najlepše, svetleče pero. Prav v tistem trenutku je prišel sunek vetra, zagrabil pero in ga vrtel po zraku. Pero je priletelo do jezne veveričke, ki se je učila skakati z drevesa na drevo, a ji nikakor ni uspelo. Svetleče pero je padalo prav na njen košati rep, in medtem ko ga je gledala padati, je čutila, kako je postajala vse bolj vesela. Pero je odletelo naprej, do jeznega prašička, do jezne žabice, ki ni smela na zabavo in nazadnje do krtka. Krtek je bil žalosten, saj je babica zbolela. Nesel ji je pero, da bi jo razveselil. Ko je krtek prilezel spet iz luknje, je zagledal ptiča, ki je iskal svoje pero. KRAMER, Irmgard: Na koncu sveta sem srečala Noaha ml - Mladina/M - Leposlovje od 13. leta dalje Marlena je bila besna, ker je morala počitnice preživljati skupaj s starši. Z najboljšo prijateljico Kathi in njenim stricem bi lahko jadrala po Sredozemskem morju. Medtem ko sta starša prejemala priznanje za socialni projekt, ki sta ga zasnovala - dom za izgubljene duše, vrtec za kunce z rakom ali zatočišče za albanske pudlje brez doma, je odšla na sprehod po okolici sanatorija. Toda, ko se je želela vrniti, jo je nekaj zaslepilo. Odkrila je staromoden rdeč kovček. Ni bil podoben navadni prtljagi, ampak kovčku, ki je pričal o pozabljenih pustolovščinah, o prastarih prekomorskih parnikih, o drznih vožnjah v neznano, v svobodo. Kovček je dvignila na klop zraven ulične svetilke in še preden se je dodobra zavedala, se je znašla v vlogi Irine Pawlowe. Poletje je preživela daleč proč od civilizacije, v stari vili, v družbi stare nune, vrtnarja in kuharja. In Noaha. Noah je očarljiv fant, slep in ujet v vili, ker izven njenih varovalnih zidov obstaja nekaj, zaradi česar hudo zboli. To, kar se je zgodilo po tem, pa ni mogel nihče predvideti ... ■ AS Mesa MOBILNA TELEFONIJA SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaia@mega-m.: kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 18. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma/Urjenje spomina/Meditacija 10.00 Vila Bianca Namestitvena podpora v lokalni skupnosti, okrogla miza 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije - V družbi Neve Hvalec 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Živeti z demenco - Skrbništvo in odvzem poslovne sposobnosti, predavanje 18.00 Galerija Velenje Alojz Zavolovšek (1928-2017): Spomini v podobah, odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Brane Ternovšek: Malezija, potopisno predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Moški brlog, komedija v izvedbi SLG Celje Petek, 19. oktober 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 13.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Turnir v ročnem nogometu, neformalno druženje 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Z nasmehom na oder, delavnica 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Svečanost ob 70-letnici ustanovitve Društva upokojencev Velenje 19.00 Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori Letni koncert Kvarteta Svit z Marino Sobota, 20. oktober 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 Skakalnica Velenje Državno prvenstvo v smučarskih skokih 10.00 Rdeča dvorana 5. mednarodni festival vezenja 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Škrt škrt kra čof!, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne s tolkalci GŠ FKK Velenje 17.00 Prostori DŠL, Goriška 54 Keramične delavnice 1 18.00 Dom KS Konovo 25 let Konovskih štrajharjev 19.00 Dom kulture Velenje On the Rocks (ZDA), vokalni koncert Nedelja, 21. oktober 10.00 Rdeča dvorana 5. mednarodni festival vezenja 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Diagnoza: fotr!, komedija v izvedbi KD Gornji Grad Ponedeljek, 22. oktober 10.00 TRC Jezero Igranje mini golfa (AZ Ljudska univerza Velenje) 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je življenje 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Klobuček čarovnice Mici, ustvarjalna delavnica 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Koncert MPZ ŠC Velenje in MPZ Gimnazije Theodor Heeuss iz Esslingena 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Resnica, urbana komedija v izvedbi SSG Trst 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Prvi človek, biografska drama Torek, 23. oktober 14.00- 18.00 Vzorčno mesto, Kidričeva 2b Vojne sveta, interaktivna postavitev 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Zgradimo svoje mesto, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu 19.00 Titov trg Odprtje prenovljene razsvetljave Velenjskega gradu 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Metka Podpečan: Katapultiranje do tvojih zvezd, predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Ženski pevski zbor Carmen manet Sreda, 24. oktober 8.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Bolečina, vnetje in bolezen - kaj imajo skupnega?, predavanje 12.00 Velenjski grad V zaledju Soške fronte, odprtje razstave 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Pri spomeniku Onemele puške, Titov trg Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve 19.00 Knjižnica Velenje, preddverje Proslava ob dnevu reformacije 20.30 Max klub Ratko Zjaca&Stefano Bedetti Nocturnal band: Jesenska Max zgodba ŠOŠTANJ Četrtek, 18. oktober 10.00 Središče za samostojno učenje Sedaj sem doma v Sloveniji 12.30 Središče za samostojno učenje Varni na spletu 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom 18.00 Mestna galerija Šoštanj Kiparska razstava Peter Marolt Petek, 19. oktober 10.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko Sobota, 20. oktober X Odhod iz AP Šoštanj (Gorenjska) Zelenica - zahtevno brezpotje X Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Prireditev ob 230. obletnici ustanovitve Woschnaggove usnjarne Ponedeljek, 22. oktober 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 23. oktober 10.00 Središče za samostojno učenje Sedaj sem doma v Sloveniji Sreda, 24. oktober 10.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko 19.00 Kulturni dom Šoštanj NA KMETIH, abonmajska predstava gledališče Zarja Trnovlje ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 20. oktober 8.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica Nedelja, 21. oktober X Pohod 100 Uršk na Uršljo goro 15.00 športni park Šmartno ob Paki NK Šmartno 1928 : NK Avto Grubelnik Dravograd Lunine mene 24. oktobra, ob 18:45, polna luna (ščip) Obeležili bodo 230-letnico Tovarne usnja V Šoštanju bo Muzej Velenje v sodelovanju z Občino Šoštanj v soboto, 20. oktobra, pripravil prireditev ob 230. obletnici ustanovitve tovarne usnja v Šoštanju. V Muzeju usnjarstva na Slovenskem bodo vrata za brezplačne oglede ta dan odprta od 10. do 18. ure, ob 10. in 16. uri pa bodo pripravili tudi strokovno vodenje po muzeju. Otroci se bodo ves dan lahko udeleževali ustvarjalnih delavnic, ob 11. uri pa bo pred muzejem nastopil Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Takrat bo zbrane nagovoril župan občine Šoštanj Darko Menih, obiskovalci pa bodo lahko poskusili tudi tradicionalno usnjarsko malico. a Nocoj premierno Ptice jezer Velenje - Nocoj, v četrtek, 18. oktobra, ob 19. uri bodo v Kinu Velenje premierno prikazali dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev. Reži-ral ga je Velenjčan Matej Vranic. Film je odličen prikaz tega, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje. Film je nastal s podporo Mestne občine Velenje. a mkp Jana Zagoričnik Žičkar: Iskanja Velenje, 19. oktober - Jutri (v petek) ob 17. uri bodo v vi- li Bianci odprli slikarsko razstavo Jane Zgoričnik Žičkar z naslovom Iskanja. Avtorica se bo predstavila z deli, ki obravnavajo različne vsebine tako v figuri kot ploskovni abstrakciji, vedno pa so močna v barvni izpovedi. a tf Predstavitev knjige Orgle Slovenije Velenje, 20. oktober - V soboto ob 10. uri bo Slovensko orgelsko društvo v Orgelski dvorani Glasbene šole Velenje predstavilo knjigo z naslovom Orgle Slovenije. Gre za veliko pridobitev za Slovensko kulturno dediščino. Orgle, ki jih je Mozart poimenoval kraljica glasbil, spremljajo človeštvo že tretje tisočletje in so eden pomembnejših simbolov združene Evrope. a tf CITY CENTER Celje • Četrtek, 18. 10. Biotržnica • Petek, 19. 10. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 21. 10. od 11.00 do 12.00, pravljične urice -Malček • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • 28. 10. na osrednjem prostoru - Zgodba o dveh kozah v izvedbi gledališča Makarenko . • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MALA NOGA Small Foot, animirana komična pustolovščina s podnapisi, 96 minut (ZDA) Režija: Karey Kirkpatrick Glasovi: Channing Tatum, James Corden, Zendaya, Danny De Vito, LeBron James Petek, 19. 10., ob 17.00 Sobota, 20. 10., ob 17.00 Nedelja, 21. 10., ob 16.00 - otroška matineja CANKAR Igrano - dokumentarni film, 93 minut (Slovenija) Režija: Amir Muratovic Igrajo: Rok Vihar (Ivan Cankar), Lara Vouk, Helena Per-šuh, Katarina, Lucia-Maria Kresitschnig, Jaka Lah, Urška Taufer, Nina Rakovec, Luka Cimprič, Robert Prebil, Uroš Kaurin, Mitja Manček Petek, 19. 10., ob 19.00 - velenjska premiera in pogovor z režiserjem filma! Sobota, 20. 10., 20.00 - mala dvor. Nedelja, 21. 10., ob 19.00 - mala dv. JOHNNY ENGLISH SPET V AKCIJI Johnny English Strikes Again , akcijska komedija, 88 minut (ZDA, VB, Francija,) Režija: David Kerr Igrajo: Rowan Atkinson, Olga Kurylenko, Emma Thompson Petek, 19. 10., ob 21.00 Sobota, 20. 10., 19.00 Nedelja, 21. 10., ob 18.00 Ponedeljek, 22. 10., ob 18.00 VENOM Akcijska grozljivka, 112 minut (ZDA) Režija: Ruben Fleischer Igrajo: Tom Hardy, Michelle Williams, Woody Harrelson, Marcella Bragio, Jenny Slate Sobota, 20. 10., 21.00 Nedelja, 21. 10., ob 20.00 PRVI ČLOVEK First Man, biografska drama, 138 minut (ZDA) Režija: Damien Chazelle Igrajo: Ryan Gosling, Claire Foy, Jason Clarke, Kyle Chandler, Patrick Fugit, Ciaran Hinds, Ethan Embry Ponedeljek, 22. 10. ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 18. oktobra 2018 Nagradna križanka Mobtel t anunalniške J novice W7fw.raoimalnlske-iiovloe.oom Kako analizirati hrano s svojim pametnim telefonom? Si predstavljate, da imate infrardeči detektor, ki lahko preusmeri vaš pametni telefon v prenosni laboratorij, primeren velikosti žepa? Prav to je Hertzstück™, ki ga predstavlja BASF. Prikazani prototip miniaturne- ga spektrometra bo potrošnikom denimo omogočil merjenje vsebnosti maščobe v skuti, kot prikazuje infografika (glej fotografijo). Ta izjemen infrardeči senzor (NIR) za valovne dolžine 1-3 Zmožnosti tega robota so neverjetne! Robotika je v zadnjih nekaj letih močno napredovala. To so ponovno dokazali nadobudni inženirji tehnološkega podjetja Boston Dynamics, saj so v sodelovanju z Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice. raziskovalno agencijo ameriškega ministrstva za obrambo (Defense Advanced Research Projects Agency - DARPA) razvili novo generacijo naprednega gigantskega robotskega sistema Atlas. Novost je namreč tako dovršena, da je sposobna izvajati celo trike, ki jih ne zmorejo niti ljudje, zaradi česar se je mnogi celo bojijo. Najnovejša različica inovativ-nega robota Atlas lahko sedaj celo preskakuje ovire, saj so ga inženirji podjetja Boston Dynamics opremili z naprednim sistemom, ki nadzoruje gibanje v zraku. K temu dosežku je seveda veliko pripomogel tudi velik napredek, ki je bil narejen v stroji opreme, procesorski moči in programski opremi. Zato ne preseneča, da lahko roboti danes precej bolj nadzorujejo gibanje nog, rok in trupa pri teku in poskakovanju ter pri tem ohranijo ravnotežje. Poleg tega lahko tudi »prenašajo« svojo težo z ene noge na drugo, kar je značilno _ za ljudi. Zelo velik napredek v robotiki je bil storjen tudi na računalniškem vidu, saj je bil ta že izboljšan do te mere, da lahko roboti prepoznajo vse predmete v prostoru. Zaradi tega so mnogi prepričani, da bodo roboti lahko že v nekaj desetletjih postali povsem primerljivi z ljudmi. Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Novo! OUTLET KERAMIKA! Gradbeni center MIX Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52 Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov. Super cena: le 11,90 evr/m2 KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 8. do 14. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 8. do 14. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu RADIO VELENJE H Telekom Slovenije mir. paketi trio in modri * Vrhunski televizor in drugi izdelki že za 1 € • izdelki že za 1 € • znižana mesečna naročnina • prihranek z elektriko Telekoma Slovenije • več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29. 10. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. ■ MV . " Zdravniški gost: Jurij ! ' Zdravniški nasveti, * gost: Jurij Šorli,, dr. med., spec. int. medicine in v. d. direktorja Bolnišnice Topolšica. Tema: astma ČETRTEK, 18. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 19. oktobra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 24. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. do 14. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 23 18. oktobra 2018 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNAN-STVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si NEPREMIČNINE GARAŽO, skladiščni prostor od 30 do 150 m2, 5 km iz Velenja, varovano, oddam. Gsm: 051 395 560 RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. SMREKOV LES, suh, debeline 50 mm in 80 mm, prodam. Gsm: 031 389 780 HLEVSKI GNOJ, uležan, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898 ŽIVALI TELIČKO pasme Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515 KUPIM MOTOR, lahko v okvari ali nevozen, letnik ni pomemben, od 250 do 1000 kubikov, kupim. Gsm: 070 867 526 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. 10. do 21. 10. 2018, Ajda Ježovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Bukovec Roza, roj. 1933, Velenje, Bevče17A Žove Judita, roj. 1950, Velenje, Prel-ska 22 Nagrajenci nagradne križanke »Radia Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 4. oktobra 2018 so: • Darja Rehar, Parižlje 118, 3314 Braslovče • Pavla Časl, Subotiška 12, 3320 Velenje • Bojan Knez, Tomšičeva cesta 55, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: MOJA FREKVENCA. oiiilo se je... od 19. 10. do 25. 10. - 20. oktobra 1923 se je v Podkraju pri Velenju rodil ekonomist Jože Novinšek, ki je bil med drugim v letih 1974-1979 generalni direktor Zveznega zavoda za planiranje SFRJ (minister za planiranje) in član zvezne vlade; - 20. oktobra 1999 je Ljudska univerza Velenje z izidom zbornika in proslavo v velenjskem domu kulture zaznamovala 40-letnico svojega delovanja; - na 10. jubilejnem festivalu nekomercialnih radijskih postaj, ki je od 20. do 22. oktobra 1999 potekal v Celju, je urednica Radia Velenje Mira Zakošek osvojila 3. mesto za komentar, novinarka Bojana Špegel pa za intervju; - 20. oktobra 2011 je na Flo- O Habit Živite bolje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: VELENJE, CENTER, 61,2 m2, zgrajeno l. 1958, 4/5 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena 65.900 €. Prodaja, hiša, samostojna: ŠOŠTANJ, 202,7 m2, zgrajena l. 1970, 296 m2 zemljišča, EI: v izdelavi. Cena: 85.000 €. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan i? jï IV > à S S S ridi v šestinštiridesetem letu umrl nekdanji vrhunski ro-kometaš Iztok Puc, ki je začel svojo rokometno pot v Šaleški dolini; 21. oktobra 1911 je na Viso-lah pri Slovenski Bistrici v oseminsedemdesetem letu umrl šoštanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip Vošnjak; 21. oktobra 1915 se je v Du-ropolju na Kozjanskem rodil znani velenjski fotograf Vol-beng Pajk, ki je v fotografski objektiv ujel in zabeležil nešteto podob naših krajev in ljudi; umrl je 7. januarja 2005; 21. oktobra 1956 se je v Celju rodil pesnik in pisatelj Peter Rezman iz Šoštanja; od 21. do 31. oktobra 1985 je bil v velenjski Rdeči dvorani že 10. hišni sejem Gorenja, ki so ga obiskali tudi številni ugledni gostje iz političnega in gospodarskega življenja nekdanje države; 22. oktobra 1904 je v Rečici ob Paki umrl kemik in inovator dr. Karl Josef Bayer, Bojan Glavač na svojem nastopu (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ki si je leta 1896 v Rečici ob Paki kupil zemljišče, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemičnih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; - Velenjski iluzionist Bojan Glavač (prvi ravnatelj gimnazije Velenje) je na mednarodnem festivalu čarodejnih umetnikov v Mariboru 21. oktobra 2011 prejel posebno priznanje za izjemne zasluge na področju magije in iluzionizma; - 23. oktobra 1932 se je v Županji na Hrvaškem rodil literat, prevajalec in projektant Josip Bačic Savski, ki od leta 1975 deluje v Šaleški dolini; - 23. oktobra 1943 je bil rojen rokometni trener Miro Po-žun iz Velenja, ki je umrl 21. avgusta letos; - 23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje; - v šoštanjski termoelektrarni so oktobra leta 1981 proslavili 25. obletnico obratovanja tega pomembnega elektroenergetskega objekta, ki velikemu delu Slovenije zagotavlja električno energijo. a Damijan Kljajič V SPOMIN - Jože Rebernak (Pepi) Jože Rebernak iz Šoštanja, rojen med drugo svetovno vojno leta 1942, član DUŠoštanj, kasneje član organov Šaleške pokrajinske zveze DU Velenje in pred dobrima 2 letoma, po odstopu dotedanjega predsednika ŠPZDUKarla Draga Semeta in za njim še predsednika dr. Konrada Steblovnika, izvoljen za predsednika te več kot 5000-članske upokojenske zveze v Šaleški dolini, je v dveh letih ustvaril prijetno vzdušje, mir in prijateljske vezi med vodstvi društev, klubov in prostovoljci, delujočimi v organih ŠPZDU Velenje. Pred pol leta pa je bil izvoljen še za nov štiriletni mandat na to funkcijo, katere se je, kot nam je dejal v šali, »navadil« in »da mu prav pride, ker cajta itak nima«. Prijeten, topel človek, s kančkom humorja, najkrajšimi pozdravnimi nagovori in vero v druge ljudi, je krmaril lokalno upokojensko zvezo od dogodka do prireditve, ki so si sledili kot temeljni program vključenih upokojencev. Tudi v Zvezi DU Slovenije se je znal postaviti za boljše pogoje delovanja, a ni nikoli prestopil meje dostojanstva in kooperativnega dogovarjanja. Jože Rebernak Pepi je bil prijeten povezovalec in koordi- Jože Rebernak (Pepi) se je poslovil v 76. letu. nator tudi v ekipi vodstva in komisij ter odborov pri ŠPZDU, brez nepotrebnega politiziranja je motiviral sodelavce in sam bil najprej človek. Življenjsko pot je Rebernak sklenil po burni delovni preteklosti v znanih podjetjih v Šoštanju in Velenju, v sodelovanju s partnerji po nekdanji Jugoslaviji, kot strasten ljubitelj narave, lovstva in ne nazadnje član upokojenske organizacije DU Šoštanj ter nazadnje predsednik Šaleške pokrajinske zveze DU Velenje. Po nekajmesečni akutni obolelosti dihal se ni uspel upreti razmahu hude pljučnice, kljub prizadevanju različnih specialistov treh bolnišnic. Odšel je prerano, v 76. letu starosti, slovo od pokojnika pa je bilo v Podkraju pri Velenju 2. oktobra, sredi festivala tretjega življenjskega obdobja, ki je potekal v Ljubljani. Od njega so se poslovili lovci LD Velunja Šoštanj, člani društva upokojencev Šoštanj, vodstvo in sodelavci ŠPZDU Velenje, v imenu zveze upokojencev iz vse Slovenije pa je spregovoril predsednik ZDUS Janez Sušnik in obžaloval prerano izgubo Jožeta Rebernaka. a Jože Miklavc Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. (S. Lorca) Zapustila nas je draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta ANA VERBIC roj. OSTROVRŠNIK 19. 6. 1937 - 3. 10. 2018 Iskrena zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni \A Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 24 Skate park bo, a cez nekaj let Društvo urbanih športov Duša je priredilo še eno skate tekmovanje - Vse močnejše je gibanje za skate park Tina Felicijan Pred nekaj desetletji je bilo Velenje znano kot skatersko mesto. Mladina se je družila na ulicah, poganjala deske in organizirala tekmovanja - conteste, ki so bili menda med najboljšimi v državi in tudi izjemno obiskani. Kultura urbanih športov je še živa, čeprav so od zlate dobe do danes kolesca skoraj izumrla. Nekaj zanesenjakov starejše generacije še vztraja in za rolke, rolerje, skiroje, kolesa in drugo navdušuje mladino. V zadnjem času so poleg kotalk, ki so priljubljene predvsem med deklicami, pravi hit ponovno tudi skiroji. Pojavljajo se različne vrste rolk. In vse glasnejše je gibanje Velenje za skate park, ki ga vodi Društvo urbanih športov Duša. Starejši, mlajši in najmlajši ljubitelji urbanih športov namreč niso zadovoljni z več kot desetletje starim skate parkom pred Rdečo dvorano, ki se je že takrat ponujal kot začasna rešitev. Naveličali so se objektov, ki glede na evropske normative niti niso več ustrezni, pravi predsednik društva Andrej Ciglar. Ker si že dolgo želijo nov skate park, so se pred skoraj petimi leti povezali v društvo, da bi lažje navezali stik z občino in nadaljevali pogovore o novem in bolje opremljenem prostoru za razvijanje urbanih športov, ki tečejo že leta. Vztrajajo V zadnjem času so člani društva Duša sodelovali pri otvoritvi pump track steze, izvedli pa tudi več delavnic Pejt na skate. Potekale so v okviru raznih prireditev v Velenju, ob sobotah pa so jih izvajali tudi v skate parku, kamor zahaja veliko otrok in precej jih želi spoznati zakonitosti skej-tanja, ki je še vedno atraktiven šport, povezan z urbanimi subkulturami. »Podmladka je ogromno. Največ otrok ima skiroje, ampak tudi skaterjev in kolesarjev je precej. Z letošnjim odpr- te park ima zastarele objekte, ki ne ustrezajo več evropskim standardom. Za napredek scene potrebujemo novega, v katerem bi lahko izvajali tudi državna, celo mednarodna tekmovanja,« pravi Ciglar in dodaja, da bi tako morda lahko vzgojili še kakega olimpijskega prvaka. Vrhunski deskar na snegu Tim Kevin Ravnjak je bil namreč tudi strasten skater. Idej za lokacijo novega skate parka je več - stari letni ba- lik in razgiban, da ga bomo lahko varno uporabljali vsi ljubitelji urbanih športov. Zelo pomemben je način izgradnje in razporeditev objektov. V društvu smo sestavili delovno ekipo in na osnovi svojih izkušenj iz uporabe različnih skate parkov in študij primerov po Evropi želimo sodelovati pri načrtovanju. Pomembno pa je izbrati kakovostnega izvajalca, ki bo razumel potrebe športnikov in Zaradi negotovega vremena so Titov skate session, ki ga prirejajo že nekaj let zapored, letos že dvakrat odpovedali, v tretje pa so ga namesto na Titovem trgu izvedli v skate parku. Zaradi manjšega prostora so morali postaviti manj objektov. Kljub temu se je tekmovanja, kije vabilo z nagradami iz denarnega sklada, udeležilo veliko skaterjev različnih generacij. Ne le tistih, ki deske na kolesih že obvladajo, temveč tudi tistih, ki se šele učijo. tjem pump track steze se je pokazalo, da je zanimanja za urbane športe veliko. Celo toliko, da vožnja po pump track stezi zaradi gneče niti ni več varna. Bilo je že nekaj nesreč in poškodb. Potrebujemo skate park, da se ta populacija porazdeli. Stari ska- zen, travnik pri pump track stezi, ostanek nekdanjega ribnika v Sončnem parku, jih je naštel Ciglar in poudaril, da je veliko pomembnejša od velikosti površine skate parka funkcionalna razporeditev objektov. »Želimo si skate park, ki bo dovolj ve- REKLI SO ^ »Vsa ta leta sem že na sceni in spremljam dogajanje povsod. Glede na to, kako se fantje v Velenju trudijo, upam, da bo občina imela posluh za nov skate park, ker je obstoječi zelo slab. Vsi skate parki po Sloveniji so ena žalost, za razliko od skate parka v Novi Gorici, ki je, kar se tega tiče, edini v 21. stoletju. Včasih so se skate parki gradili tako, da so se kovinski objekti postavili na asfalt. Danes so sodobni skate parki z objekti vred uliti iz betona,« je povedal eden najboljših slovenskih skaterjev Fogy iz Ljubljane, kije leta 1997 v Velenju obiskal eno prvih skate tekmovanj. Pomni, da je bila takrat skaterska scena pri nas večja in boljša tudi zato, ker je mladina imela več prostorov za skejtanje, pa tudi več samoini-ciative kot danes. »Sicer nisem iz Velenja, bi pa bilo super, če bi tu imeli boljši skate park, ker bi se tako lahko celotna scena bolj razvila. Sem iz Prevalj, kjer imamo boljši skate park kot v Velenju,« je povedal Filip Krebs in dodal, da mu skejtanje daje določeno svobodo in možnost za kreativno izražanje. V skate parku se zbirajo tudi mlajše generacije, ki se vozijo predvsem s skiroji. Udeležujejo se tudi skaterskih delavnic, ki jih društvo Duša redno prireja, in spoznavajo različne vrste rolk. »Fajn je in zanimivo. Bolje kot doma,« pravijo, čeprav je marsikdo že dobil kako prasko ali se celo huje poškodoval. »Hočemo nov, večji, boljši skate park!« so soglasni. v skate park umestil primerne objekte,« poudarja Ciglar in pravi, da so v društvu zaskrbljeni, če Velenje ne bo dobilo najboljšega razmerja med kakovostjo in funkcionalnostjo objektov, prostorom in razporeditvijo ter ceno naložbe. Spreminjajo gradbeno dovoljenje Da so skrbi odveč, pa pravi vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Drago Martinšek in pojasnjuje, da je projekt, ki ga nameravajo izvesti v sklopu razvojnih programov v letu 2020, trenutno v fazi spremembe gradbenega dovoljenja. Objekt bodo umestili na območje nekdanjega letnega bazena, kjer bodo zgradili tudi stezo za BMX kolesa. »Načrte pripravlja Rok Poles, šele ko bomo pridobili gradbeno dovolje- nje, pa bomo izbrali izvajalca. O tem, kakšna bo oprema, pa se bomo z bodočimi uporabniki zagotovo pogovorili, ko bo čas za to,« je povedal in dodal, da bodo v pripravljalni fazi projekta poskušali poiskati še kak vir financiranja. Naložba bo namreč velika, zato mora biti t&ko tudi zadovoljstvo tako investitorjev kot uporabnikov. ■ Druženje in izmenjava izkušenj D.festival vezenja h^n M PoVŠter Tema festivala 2018 je 20. in 21. oktober 2018 Velenje - Rdeča dvorana Spoštovani, Mestna občina Velenje skupaj s soorganizatorji v oktobru pripravlja 5. mednarodni festival vezenja. Na festivalu, ki bo 20. in 21. oktobra potekal v Rdeči dvorani Velenje, si boste lahko ogledali vezenine razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije, Francije in Nemčije. Pripravili bomo tudi bogat kulturni program. 5. mednarodni festival vezenja bomo odprli v soboto,. 20. oktobra, ob 11. uri. V nedeljo, 21. oktobra, ob 15. uri pa bomo na zaključni prireditvi razglasili najlepše tri vezenine. Vstopnina bo 2 evra. Prijazno vabljeni! Velenje, 16. oktobra - Šola za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje je bila organizatorica 9. srečanje dijakov programa okoljevarstveni tehnik. Zanj izobražujejo na šestih srednjih šolah v Sloveniji, vabilu za srečanje so se odzvale vse. Našteli so blizu 75 udele- izkušenj. Okoljevarstveni tehnik je mlad program, v državi še dokaj neprepoznaven, zato je pomembno, da stopijo učitelji skupaj in izmenjajo primere dobrih praks pri reševanju težav. Med največjimi so težave pri zaposlovanju okoljevarstvenih tehnikov, a so glede tega ravnatelji šol, na trebuje okoljevarstvene tehnike. Okolje in narava nas opozarjata, da je z njima potrebno delati sistemsko, to pa brez znanja ne bo mogoče. Na šolah mlade pripravljamo za organizirano delo na tem področju.« Po njegovih besedah se v program okoljevar-stveni tehnik v Sloveniji vpiše v Z uvodnega dela srečanja pred začetkom zabavnih delavnic žencev, od tega 45 dijakov, ostalo so bili mentorji, profesorji in ravnatelji šol. Gostitelji, ki so srečanje organizirali drugič, so jim pripravili zanimive vsebine v delavnicah ob Velenjskem jezeru, popeljali so jih na ogled Muzeja premogovništva ter drugih zanimivosti rudarskega mesta. Maja Radšel iz omenjene velenjske šole je povedala, da je srečanje namenjeno predvsem druženju in izmenjavi katerih izvajajo program, stopili skupaj in naslovili na pristojno ministrstvo vlogo za spremembo nekaterih določil zakonodaje. Mag. Albin Vrabič, nekdanji ravnatelj nekdanje Šole za rudarstvo in varstvo okolja na šolskem centru, pobudnik srečanj ter umeščanja programa okolje-varstveni tehnik v srednješolsko izobraževanje, upa, da se bodo ta srečanja nadaljevala še vrsto let, »ker Slovenija in cel svet po- šolskem letu blizu 100 dijakov, v Velenju v povprečju 10. Komaj toliko zato, ker zakonodaja še ni prepoznala mesta in vloge omenjenega poklica. »Prepoznala je visokošolce, verjamem pa, da bo kmalu tudi, da lahko prav tako srednješolci prispevajo svoj delež k ohranitvi okolja in narave,« je še menil Albin Vrabič. Tp