"Amerikanski Slovenec" dela žs
52
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL
AMERIKANSKI
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
BUY
vam*
•TAtM AM*
kupujte vojke bonbfel
ŠTEV. (NO.) 124
CHICAGO, ILL., TOREK, 3. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 3, 1943
LETNIK (VOL.) Lil. 4
Rumunski oljni vrelci razbiti
ZAVEZNIKI ZAVRNILI
BADOGLJIVE POGOJE
London, Anglija. — Najbolj učinkovit dogodek na bojnem polju proti osišču se je dogodil v nedeljo 1. avgusta, ko je blizu j 200 ameriških bombnikov poletelo iz Aleksandrije 1200 milj daleč preko morja in Balkana v Rumunijo in uspešno bombardiralo glavne rumunske petro-lejske vrelce pri Poesti na Ru-munskem. Napad se je izvršil iz nižave in letalci so vrgli več, kakor 600,000 funtov težkih bomb in na tisoče vžigalnih bomb. Razbili so številne tanke, poškodovali oljne rafinerije in nastal je ogromen požar, ko je začel goreti petrolej. Iz Rumu-nije so Nemci dobivali do 90% olja in petroleja. Tretjino tega je ta zračni napad uničil, kar bo silovito učinkovalo zlasti na nemško zračno silo.
V soboto je baje general Ba-doglio, ki načeluje sedanji italijanski vladi odgovoril na zavezniške pogoje, da je pripravljen sprejeti vse pogoje, le to ne, da bi Italija postala baza za napade na Nemčijo. Pripravljen je odpoklicati čete iz Bal-;
-—<
SEDAJ JE SA*IO NAPOTI
kana, Grčije in Jugoslavije. Le Albanijo naj bi Italija obdržala. Zavezniki so te pogoje enostavno zavrgli In napovedali obnovitev najostrejših sovražnosti proti Italiji. Nemci so med tem pa zasedli vse strategične točke v severni Italiji. V Vero-ni je baje glavni stan nemške vojske, pravijo poročila.
V Siciliji so zavezniki napredovali od zadnjega petka do sedaj za kakih 14 milj. Kakor zgleda bo Sicilija v kakem tednu očiščena vseh osiščnih sil.
Italijani so obvestili civilno prebivalstvo po mestih naj se čuva pred zračnimi napadi in poročila omenjajo da več, kakor tri milijone Italijanov beži iz mest, ker pričakujejo masne napade iz zraka.
i
NE SAMO ZASU2NITI -
UNIČITI NAS HOČEJO!
Da, v Sloveniji so postavili Italijani in Nemci do neba segajoč spomenik svoji "kulturi"! — V Siciliji so Kanadčani naleteli na ujetniško taborišče, kjer so imeli Italijani zaprte Jugoslovane, ter so jih oprostili. ~
New York Times o italijanskem postopanju s s Slovenci
New York Times prinaša pad naslovom — ITALIJANI j NAMERAVAJO % BAJE PO-KLATI VSE SLOVENCE — in podnaslovom — Na sto tisoče mučenih v koncentracijskih taboriščih — naslednji članek o italijanskem posto-. panju s Slovenci:
"Britanski radio jc le j al včeraj v oddaji, katero je za-1 beležil Columbia Broadcasting System, da fašisti isjvršu- i jejo načrt, katerega cilj je po- j polna eksterminacija vsega 3lovenskega naroda."
'Iz Ljubljanske pokrajine je bilo odvedenih 35.000 Slovencev v konfinacijo, povečini riiladifTTjucTf med katerimi se nahaja velik odstotek ntfa-dih žena in otrok," pravi angleški radio.
"Zločin večine teh Slovencev je, da so se nahajali v | oddaljenosti 20 milj od krajev, > v katerih so se sile slovenskih patriotov borile proti. Italijanom.
"Razmere v teh toboriščih pa so "take, da mora vsakdo spoznati, da je usoda ujetni- j kov mučenje do smrti. Na o-toku Rabu n. pr., je interniranih 14.000 Slovencev, ki so' bili tam zaprti vso jesen in! zimo 1942 in 1943. To so povečini žene in otroci.
"Taborišče se nahaja v močvirni nižini kraj morja. Ujetniki so skoraj brez oble-. ke in morajo spati pod milim nebom na blatni, vlažni zemlji. Sanitarnih instalacij ni nobenih .... cesto so dogodi, da straže posilijo žone, ki so zaprte v teh taboriščih. V teku j treh mesecev je tam poginilo , več kot 3,000 ljudi.
"V 70 koncentracijskih taboriščih je zaprtih na stotiso-če mladih Slovencev, ki umirajo, mučeni do smrti."
-o-
Zavezniki so osvobodili na Siciliji skupino Jugoslovanskih ujetnikov
List New York Times je pred nekaj dnevi priobčil na vidnem mestu velik fotograf-i ski posnetek skupine -jugoslo-| vanskih vojnih ujetnikov, ki pomagajo zavezniškim četam pri delu na Siciliji. Besedilo pod sliko je naslednje:
*'Jugoslovenske čete, katere je osišče ujelo na Balkanu in poslalo na Sicilijo, na prisilno delo, pomagajo zaveznikom pri pospravljanju razva-I lin v Caltagirone. Jugoslovani so bili odklonili, da delajo kot prisilni delavci, nakar so jih zaprli Italijani v koncentracijsko taborišče, kjer so nale-i teli nanje Kanadčani in jih o-svobodili."
Nemški tank Mark VI j« hotel imeti celo cesto ssse v Siciliji, pa je bil kmalu pohabljen in potisnjen na stran. Na desni prihajajo zavezniški rojaki na dvoiiraem truku. toda si ne morejo kaj, da se ne bi ustavili in si ogledali pokvarjeni nemški tank. Veliki tank ni mogel zadržati zavezniških sil posebno dolgo.
KRIŽEM SVETA
—	Chungking, Kitajsko. — Zavezniški letalci so zadnji te- { den uspešno bombardirali ta-: kozvani Taiku del pristanišč, v I. Hong Kongu, katerega imajo zesedenega Japonci. "Letalci so 1 razbili velik del ladjedelniških I pomolov in tudi druga škoda I ■ je velika, pravi poročilo.
—	Bern, Švica. — Italijanski poslanik pri svrstolici v Vati- j kanu grof Ciano, Mussolinijev < zet je podal novi vladi rezigna- ! cijo, katero je kralj Emanuel i sprejel. Ciano je baje ostal v Vatikanu in se skriva, ker set] boji razjarjenih množic, ki demonstrirajo proti vsem bivšim fašističnim uradnikom.
—	London, Anglija. — New-forški nadškof Francis W. I Spellman, ki se nahaja že od anskega leta naprej na potovanju po raznih delih Evrope i n Afrike se nahaja zdaj v francoski Gvineji, ki se nahaja v sapadni Afriki ob Atlantiku. 1 3d tu se bo podal nazaj v Združene države.
—	New York, N. Y. — Pred- j »ednik narodne ustanove za' otroško paralizo objavlja v svojem poročilu, da je v prvi polovici leta 1943 več pojavov paralize, kakor kedaj preje v enakem času. Število se je skoro podvojilo. pravi predsednik ustanove Basil O'Connor. V podporo ustanove je prispevalo ; lani 35 milijonov ljudi, omenja poročilo.
—	Zurich, Švica. — Potniki iz Milana, ki so dospeli v Švico koncem zadnjega tedna poročajo, da je bilo v Milanu ubitih 1 v dnevih preobrata od fašistov več kakor 700 demonstrantov, ki so demonstrirali po mestu za mir s zavezniki. Fašisti so s strojnicami streljali na množice. Se le redni vojaki so pokolj ustavili.
—	New York, N. Y. — Iz Moskve poročajo, da sovjetska vlada smatra, da je upravičena, da ima glas odločevanja glede Italije v vseh pogajanjih z njo. Rusi pravijo, proti nam so poslali»Italijani svoje najboljše divizije, katere smo mi zlomili in porazili, zato smatramo, da imamo vso pravico biti udeleženi pri pogajanjih z njimi.
TEŽKI BOJI ZA N AZIJSKO SREDIŠČE OREL IN OKOLICO V RUSIJI
Moskva, Rusija. — Boji za Orel se nadaljujejo, ki pa so nadvse težavni. Nemci so Orel in vso valovito okolico silno utr-dili a posebnim namenom, da to koncentracijsko središče, v katerega so Nemci doslej dova-žali vsa ojačenja in vse zaloge in iz njega iste razpečavali po potrebi za razne fronte v Rusiji, lahko vzdrži dalj časa pred vsakim pritiskom sovražnika. Zgradili so po okoliških gričih, brdih, bregovih in doilnskih ovinkih silovite moderne utrdbe, ki ene druge krijejo. Postavljenih je vse polno konkretnih zaklonišč, bunkerjev, ki so opremljeni 'z brzostrelnimi topovi in strojnicami. .Obširno središče utrjeno nad 100 milj na okrog, v katerega se ne da kar korakati, pač pa je treba, vsako posamezno utrdbo posebej razbit predno jo je mogeče vzeti. Tako poteka boj za Orel. Junaški Rusi uspešno razbijajo te utrdbe in jemljejo postojanko za postojanko Nemcem iz rok. Pričakuje se, da Rusi bodo vsak čas .v Orelu samem. Ko pade Orel se bo fronta pomaknila daleč naprej.
-o-
KJE POČITNIKUJE MUSSOLINI?
Chiasso, Švica. — Iz Rirtla doslo nepotrjeno poročilo orne-:nja, da imajo Mussolinija zaprtega v rimski utrdbi Braschi blizu Rima, kamor so preje zapirali fašisti svoje najbolj ne-i varne nasprotnike. Z njim se naKajata zaprta tudi fašistični maršal Cavallero in general | Calviati.
* --o-
NAD 2 MILIJONA AMERI-KANCEV NA RAZNIH FRONTAH
i Washington, D. C. — Ar-madni transportacijski kor objavlja v svojem poročilu, da j« bilo odposlanih v skoro petde set raznih dežel po svetu več kakor 2 milijona' vojakov is Zdr. držav. Nad 20 milijonom tonov pa je tehtalo razno orož je in oprema, ki je bila posla na z vojaki.
-o-
Poročajte takoj o vseh do godkih v 44A. S.", ki se dogodi v vasi naselbini!
Poslanica Hrvatom G. Krnje-viča, podpredsednika vlade
London, 25. julija (ONA) Hrvaški partizani so prejeli danes od enega svojih predstavnikov v Londonu poslanico, ki zahteva od njih, naj po-skrbe za to, da ne bo "nobenega Italijana niti Nemca" na hrvaški zemlji, kadar se ji bodo bližale zavezniške vojaške sile.
Na kratkovalovni oddaji angleškega radia vspodbuja Juraj Krnjevič, podpredsednik jugoslovanske vlade v izgnanstvu, uporne hrvaške bojevnike, naj v složni edinosti s Srbi in Slovenci uničijo sovražnika.
"Prišel je trenotek končnega obračuna s fašistično Italijo ill nacistično Nemčijo^ Je izjavil g. Krnjevic. "V bodoče moramo ravnati tako, da bo naša naloga popolnoma dovršena v trenotku, ko bodo zavezniške čete prestopile prag \ Jugoslavije."
Dolga dalmatinska obala
j Hrvaške leži nasproti -Itai&je,
onstran Jadranskega morja — jt
široka pot na Balkan in v osrčje Evrope.
Izjava pravi nadalje, da bo narod Hrvaške, ki je trenotno marijonetna kraljevina in poslušno orodje v rokah oeišča, po vojni dobil "svobodno hrvaško domovino — v okvirju svobodne Jugoslavije sluipaj s Srbi in Slovenci."
Obsojen vohunstva v prid Rusije
Washington, (ONA) — Nacistični nemškši časopis Ost-Deutscher Beobachter, ki izhaja na Poljskem, poroča iz Sofije, da se bo v kratkem sestalo bolgarsko vojaško sodišče, da razpravlja obtožbo( ra-diotehnika Lefterof-a, ki je obtožen, da je s pomočjo tajne radio postaje pošiljal v Sovjetsko Rusijo zaupne informacije.
Brzojavka pravi, da je policija našla'šifro, katere se je posluževal Lefterof za svoja tajna poročila v njegovem stanovanju, skrito v platnicah znanega bolga£k€|ga romana.
Za boj proti partizanom.
Washington, (ONA) — OWI je prejel jtoročilo iz Budimpešte, glasom katerega piše madžarsko časopisje, da je delovanje partizanskih in patriotičnih skupin na južnem in jugovzhodnem hrvaškem ozemlju tako naraslo, da je hrvaška vlada z novim dekretom ustanovila posebno mini-sterstvo za "prizadete kraje"; uradna definicija za prizadete kraje se glasi: "Ozemlja, ki so trpela v bojih s partizani in drugimi upornikf."
NASTOP JUGOSLOVANSKIH
UPORNIKOV IN DRUGO !
- ]
Bern, Švica. — V soboto in nedeljo so se Širile vesti, da so ] slovenski partizani in drugi slovenski uporniki, ki so se jim pridružili, začeli s splošnimi napadi na Italijane in Nemce. Iz ob-mejnih gorskih skrivališč so ti baje udrli na Primorsko, Goriško in pojavili se celo v bližini Vidma v Furlaniji. Civilno prebivalstvo po slovenskih trgih in vaseh so se jim v velikem številu pridruževalo. So pač morali misliti, da je s tem Italije konec in so nastopili, kakor so. Kako bodo uspevali s svojim odporom seveda nihče ne ve. Dogodek vse eno kaže, da so Slovenci najboljši zavezniki Zedinje-nih narodov, ki se borijo proti Italiji.
Druga poročila omenjajo, da so Nemci zasedli Trst, Corico in Pulj (Polo) in da stražijo velik del italijanskega vojnega
brodovja in za slučaj, da se Italijani podajo, ga bodo Nemci vzeli. Na Grškem razorožujejo italijanske vojake. Italijanom so vzeli tudi 15 submarinov in jih zdaj obratuje nemško moštvo. Ob reki Po Nemci z vso hitrostjo grade velike nasipe in grade utrdbe po načrtu Sigrie-dove linije. Na isti način pravijo, da bodo utrdili istersko obalo in dalmatinska obrežja. Vso obrambo v Italiji so vzeli v roke Nemci, ker Italijanom ne zaupajo več.
ČUDNO OBNAŠANJE NOVE ITALIJANSKE VLADE
Bern, Švica. —Skoro ves zadnji teden je svet pričakoval, da bo Italija sprejela zavezniške pogoje, ki so brezpogojna predaja in da bo izstopila iz vojne. Da do tčga ni prišlo, vsaj ne do ponedeljka jutra, je vzrok nova Badoglijeva vlada, ki nejasno cinca semintja in zavlačuje -
pogajanje. Zdi se, da gospodarsko, moralno in politično ban-' krotirani Italijani so hoteli s zavlačevanjem doseči vsaj dvo- j je in to je:
Prvič izsilili bi bili radi v kolikor mogoče milostne pogoje od strani zaveznikov. Najbolj žuli Italijane točka okupacija italijanskega teritorija od strani zaveznikov.
Drugič pa se zdi, da imajo v Italiji še vedno veliko oblast in moč Nemci. Tako menda je nova Badoglijeva vlada le nekak medsredni stvor med zavezniki, ki silijo v deželo in med Nemci, ki drže Italijane od zadaj skriti za vrat. Badoglijeva vlada nima nobene inicijative v rokah in je odvisna menda od za-
povedujočih Nemcev, kakor pajacelj na kolenu od svojega ventrilokvista.
Med tem so se pogajanja razbila. V Italiji vladajo zdaj i ! čudne razmere. Povsod demonstrirajo za mir, kakor omenja—ii j jo poročila iz mnogih krajev. Zdi se, da zavezniki niso ravnali pametno, ko so čakali cel teden neiskrene in nejasne Italijane, da se odločijo. S tem so dali samo priliko Nemcem, da j so se utrdili v severni Italiji in da tamkaj grade zdaj svojo obrambno črto in pa da umiče-1 jo svoje čete iz južnih krajev, i ki bi jih bil hiter nastop lahko uničil. Italijansko neiskrenost in zahrbtnost bi moral svet pač j že enkrat poznat!
ALI BODO VODITELJI j OSIŠČNIH SIL PRIŠLI PRED MEDNARODNO SODIŠČE?
New York, N. Y. — Zahteva Churchilla, Roosevelta in Stalina, da imajo biti voditelji osi-šča in glavni povzročitelji in krivci sedanje vojne prijeti, postavljeni" pr$d mednarodno sodišče, ali pred posamezna državna sodišča dežel, kjer so vršili med vojno zločine, je za mnoge velika uganka, kako se bo ta zahteva izvedla. O njej razpravljajo premnogi učenjaki tu in v Evropi. Mnogi so mnenja, da nevtralce ne bo moč prisiliti, da bi te vojne zločince izročili zavezniškim oblastem-Drugi pravijo, da Mussolini sploh ne bo dočakal, ker je bolan, da bi bil sojen. O Hitlerju so mnenja, da si bo sam končal življenje, tako* vlada tudi mr>enje o Japoncu Tojo, da bo j; raje sam izvršil znani japonski ' samomor "hirakari". Mogoče bo vse tako. Na vsak način pa , ta zahteva ne sme ostati samo navadno politična farsa. Toliko zla in gorja, kakor so ga ti nepridipravi povzročili, pa naj ostane vse to nekaznovano?
-o-
KITAJCI UKINILI ZVEZE Z VICHYŠKO VLADO
Chungking, Kitajsko. — Ki- i tajska narodna vlada je ukini-! la koncem zadnjega tedna zve- j ze z francosko vlado v Vichyu. Obenem je zasegla znano Yun-nan-Indo-kitajsko železnico na Kitajskem, ki so jo vodili doslej na podlagi posebnih koncesij I Francozi. Vse te koncesije in še » druge so zdaj Kitajci odpove-i tdali Francozom.
-o—
RAČUN ZA VOJSKO BO DRAG
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je apeliral te dni na kongres, ki se bo sestal v septembru, da naj misli na nove vire za nadaljno zvišanje davkov. Vojni stroški, gredo navzgor in treba bo novcev in novcev, da se bodo krili. Da se narod obrani inflacije, bo treba zvišati davke, pravi objava.
-o
►	I LETALSKA NESREČA
St. Louis, Mo. — Pri poizkus-, nih vajah v gliderju se je na
►	Itukajšnjem letališču ubilo de-: set ljudi. Med temi je bil župan i tukajšnjega mesta Wm. De
Becker.
Stran 2
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Torek, 3. avgusta 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski h&t v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Izhaja rsak torek in petek.
Izdija in tiska: EEDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Z* celo leto_______________________:.'.$4.00
Za pol leta-----^-----------2.00
Za četrl leta _____________________1.25
Za Cnicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto_________.$4.50
Za pol leta________________2.25
Za četrt leta_________________________ 1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday.
Published by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.y Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year--------------------$4.00
For half a year ------------------- 2.00
For three months-------------------- 1.25
Chicago, Canada and Europe:
For one year____________________$4.50
For half a year------------------2.25
For three months --------------— 1.5C
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisniki so proseni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brei podpisa se ne osira. — Roko-F^ot uredništvo «ie vrača.__r
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chioago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._
VELIKA NEVARNOST
Politični in vojni dogodki se vrste eden za drugim z veliko brzino. Invazija Sicilije je prišla, kakor je prišla pred šestimi meseci invazija Afrike. Padec Mussolinija in njegovega fašizma je prišel kar čez noč. Osišče se ruši v razvaline^ To je bilo delno pričakovati, te tako hitrega preobrata ni nihče pričakoval. In ta preobrat je tukaj, postopno se vrši naprej. Fašizem in nazizem sta v razpada- * nju. Drugega za nju sploh mogoče ni. Vsak red, vsaka"* politika, vsaka vlada, ki stoji na takem surovem tiranstvu mora pasti prej ali slej. Ljudstva taka ali taka, stojijo za takimi političnimi tiranskimi sistemi samo nekaj časa, na-1 kar se sama obrnejo proti in porušijo ista. Saj ni mogoče drugače. Teme in tiranstva se vsakdo naveliča prej ali slej. Razkroj osišča je že tukaj. Italijo je že zajel. Nemcev se tudi sigurno že prijemlje in jih bo uničil, kakor tudi vse druge osiščne sile, kar jih še potem ostane. Svet in njegova ljudstva pa bodo zopet zadihala v prostem demokratičnem ozračju svoja nova življenja. Vse to je že na potu in se že uresničuje, prav pred našimi očmi.
Toda — velika nevarnost! smo zapisali naslov temu članku. Zakaj pa to? *
Ta naslov je opozorilo slovanskemu svetu. Posebno nam Slovrticem velja. Bati se nam je radi naše slovenske zemlje, ki meji in se dotika ozemlja nevarnih sebičnih sosedov, ki že stoletja požirajo kos za kosom našo slovensko zemljo in z njo naš slovenski rod. Ti naši nevarni sosedje bo Nemci in Italijani.
V Italiji je prišlo te dni do politične spremembe. Za enkrat ta sprememba še ni nič drugega, kakor le to, da je en diktator stopil z vlade in ji na čelo stopil drugi diktator v tem slučaju vojak — maršal Badoglio. Vojak je nadomestil fašista Mussolinija. Kako se je ves preobrat izvršil je či ta tel jem že deloma znano.
Nevarnosti, ki nam Slovencem preti od strani Italije ta preobrat prav nič ne zmanjša. Nevarnost je v tem slučaju celo še večja! Zakaj naj je nevarnost za nas Slovence še večja? Poglejmo^
Italijani so največji oportunisti na svetu. Političnih, vojaških in drugih pogodb niso v zgodovini nikdar spoštovali tako, kakor se morajo take pogodbe spoštovati. V zgodovini držav in narodov nahajamo, da so narodi, ki so se zavezali s kakimi pogodbami'stali za istimi z vsemi svojimi silami in jih častno podpirali, tudi če so taka zavezništva jim bila v škodo. Ne tako Italijani. Italijani so se vedno nagibali tja, kjer so pričakovali dobiček. In negle-de, da so skoro v vsakem takem slučaju na bojnem polju doživljali same poraze in v vojskah niso znali drugega, kakor bežati, so ob koncu vojn vedno tako presedlali, da so želi pri mirovnih konferencah dobiček. Tako je bilo vse skozi, odkar se je Italija ujedinila. V zadnji vojni so bili Italijani največje breme zaveznikom. Angleži, Francozi in Amerikanci so morali pošiljati svoje divizije, da so jih vsaj pri Pijavi rešili pred popolnim propadom. Po vojni pa so jim dovolili skoro pol Slovenije, najvažnejše dalmatinske otočne postojanke in vse ugodnosti in vso nadvlado v Jadranu.
In zdaj ? Vzlic temu, da je Italija s svojim Mussolini-jem prva kriva tega svetovnega pokolja, kljub temu, da je nemški nazizem nič drugega, kakor le otrok laškega fašizma, kljub temu, da je Mussolini nad deset let hujskajoče nastopal proti zapadnim demokratičnim državam, se zdaj proti Italijanom že z rokavicami nastopa in ponuja ugodnosti. To ni nobeno pretiravanje, ampak le resnica.
Preobrat so zavezniki potom posebnih načinov, ki jih za enkrat še ni za odkrivati, uspešno dosegli v Italiji. Mussolinija so zvrnili Drugo najvažnejše je, kako zrušiti nemški upliv v Italiji? Ali še bolje, kako zrušiti nemško moč v Italiji ? To vprašanje dela najbrže vsem rimskim krogom najhujše glavobole. Če bo še to moči, potem bodo zavezniške žrtve za zmago nad Italijo najmanjše in bo zaveznikom to le v korist. Zavezniška politika gre pa še dalje in ta politika je z vojaškega in vsakega drugega ozira
čisto pravilna, ker gre za tem, da se doseže zmaga nad osi-ščem z čim manjšimi žrtvami mogoče. Ako se bo Italijanom posrečilo otresti se nemškega upliva in nemških klešč, potem bo Italija čimpreje sklenila separaten mir z zavezniki. Zavezniki pa samo z separatnim mirom ne bodo zadovoljni. Njim je treba italijanskih letalskih baz, s katerih bodo lahko dosegali nemška mesta za zračne napade, kakor tudi italijansko ozemlje, preko katerega bodo pritiskali na Nemčijo. Tu pri tem tretjem vprašanju pa bodo kupčije. Kakšne kupčije? Razmišljajte.
Italijh ve, da je vojno zgubila na bojnem polju. Ali jo naj zgubi tudi pri mirovni konferenci? Do zdaj rimska diplomacija ni zgubila še nobene vojne pri mirovnih konferencah, dasi skoro vsako na bojnem polju. Rimska diplomacija zna že od nekdaj vse diplomatske umetnosti, zjutraj sedi na enem konju, opoldne na drugem, zvečer že na tretjem. Z Mussolinijevega konja se je zdaj že vsedla na drugega. Pazite, kmalu bo morda sedela že na tretjem poleg zaveznikov. Kaj če za kulisami že zdaj ne kupčuje-jo z Italijani in ti stavljajo svoje zahteve. Italijanski di-plomatje imajo najbrže o tem že dogovore. Le če jih ne drže preveč tesno še qemske klešče. Ko se bodo Italijani vsedli na tretjega konja v tej vojni znajo napasti celo Nemce, za mastno plačilo seveda. Italijani dobro vedo, da je usoda osišča zapečatena in vojna zgubljena. Ampak po-lentar zabode za plačilo v hrbet vsakega. Zakaj ne bi zabodel Hitlerja, če tudi se je z njim vojskoval dosedaj ? Plačilo je plačilo. In kaj bo plačilo? Ali kaj sumite? Italijani bodo zahtevali: Jadran mora biti naš in najmanj ono, kar je bilo pjod njihovo oblastjo do te vojne, če ne še kaj drugega! ? Vidite to je tista velika nevarnost za nas Slovence! Ali je kje kdo, ki bi mogel to nevarnost odvrniti ? -Upajmo v pravico, to je vse kar moremo. Zraven ps delajmo na vso moč, da to nevarnost odvrnemo. Brez našega lastnega prizadevanja ne bo nič.
KATERI IMATE VICTORY VRTOVE <
Chicago, 111.
Naslednje vrstice so namenjene v prvi vrsti tistim slovenskim ženam in dekletom v Chicagi, ki obdelujejo letos svoje gredice, njivice ali vrtičke, ali kakor pravimo dandanes, "Victory" vrtove. Če bi se pa zgodilo, da bi tudi kdo drug bil radoveden in bi vse to prebral, pa tudi ne bo nič hudega zato. Preden gremo naprej, moramo še to dognati, kaj je pravzaprav Victory garden. To je lahko tudi cvetlični vrt. Katere imate samo vsakovrstne rože po vrtovih, . tudi lahko berete ta dopis. Tdidi tijki, ki ste posadili fižol, alngr^n, ki nima štročja, — krompir,; ki nima krompirja, temveč le mogočno cimo, — paradižnike, na katerih ni paradižnikov, — repico, ki je puhla, — korenje, peso in kolerabo, ki gnije ali so jo črvi Aiedli, vsi lahko berete naslednje vrstice. Enako tudi tisti, ki ste pridelali lepo solato, pa ste jo že vso sami snedli. Nadalje vsi tisti, ki ste pridelali zeljna-te glave, pa nis^Tvečje -kakor otroška pest, ali pa se vam zelje sploh noče zviti in strditi v glave, ne bodite malodušni in le s korajžo preberite naslednje vrstice.
Chicaški dnevnik "The Chicago Sun" bo priredil velikanski Victory Garden Harvest Festival od 9. do 11. septembra na Soldier Fieldu v Chicagi. Vstopnina bo prosta.
Vsakdo, ki je zasadil vrt zmage, da bi pomagal na domači fronti v boju proti pomanjkanju živil, je povabljen, da pride in tekmuje pri tem praznovanju spravljanja pridelkov iz vrtov zmage.
Velika tozadevna tekma in razstava bo prirejena deloma pod streho, deloma na prostem na Soldier Fieldu 9., 10. in 11. septembra in bo prosto na razpolago vsem, ki se hočejo udeležiti tekme ali pa samo gledati.
Na festivalu bo več kakor 1600 različnih kontestov ali tekem za najboljšo zelenjavo, cvetlice, sadje in domače kon-serve živil. Za te tekme se lah-
ko prijavijo samo tisti, ki so di-letanti (amateurs) v obdelovanju Victory vrtov. Na vsakem kontestu bodo podeljeni po zaslugi plavi, rdeči in beli trakovi, zraven pa še $2,500 v vojnih bondih, razne posebne nagrade, medalje, trofeje, certifikati in razne nagrade v bla-du. Vse to bo dal list The Chicago Sun.
Več kot eno miljo dolg oder bo pripravljen in okrašen za razstavo znotraj v Exhibition Hall na Soldier Fieldu. Tam bo vsak lahko razstavil svoje najboljše vrtne pridelke in konser-virana živila, da jih bodo pre-sojevali po celi deželi znani izvedenci. Celoten seznam in popis vseh 1600 amaterskih kontestov in pravil za ta festival je vsakemu brezplačno na razpolago, kdor se obrne na Festival office, The Chicago Sun, 400 W. Madison St., Tel. Andover 4800.
"Vsak, ki je pripravljen pomagati, da bo festival vsestransko uspel ter pokazal, kaj je napravilo mestb Chicago na domaČi fronti v boju za živila, je povabljen, da pomaga odboru tega festivala," se je izrazila Martha B. King, glavna upra-viteljica.
Ona prosi, naj vsaka posamezna oseba, ali skupina, ki želi tekmovati na tej razstavi, pomagati kontestnim odborom, ali samo priti na tridnevno razstavo, takoj ^)iše na zgoraj navedeni naslov.
Vsem ženam in dekletom pa pri tej priliki priporočamo, naj preberejo naslednja navodila, ki nam jih pošilja vojni informacijski urad.
NAVODILA ZA DOMAČE KONSERVIRANJE ŽIVEŽA
V mnogih domovih bo kon-serviranje živeža za prihodnjo zimo ena najvažnejših domačih potreb. 2ivež je v orožarni zedinjenih narodov eno najbolj bistvenih sredstev vojne. Radi tega je važno in potrebno da vsakdo požna vse skrivnosti konserviranje živeža.
Ako nameravate konservira-ti sadje in zelenjavo iz svojega "Victory" vrta ali iz sosedne farme, bo najbolje, da si pre-skrbite uradno knjigo z navo-
dili za konserviranje v vojnem času, katero dobite zastonj.
Pišite še danes in zahtevajte navodila za znanstvene metode, po katerih se boste mogli ravnati, da pravilno izvedete konserviranje. Naslov: "Home Canning, Department of Agriculture, Washington, D. C." Zahtevajte brezplačno dostavo knjige "Wartime canning of [fruits and vegetables."
Poročevalec.
-o--
KAJ JE LOUIS ADAMIČ BRZOJAV1L PREDSEDNIKU ROOSEVELTU
Washington, D. C.
Louis Adamič, ameriški pisatelj in predsednik Zedinjenega odbora ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev, je poslal predsedniku Rooseveltu ob strmo-glavljenju Mussolinija sledečo brzojavko:
Gospod predsednik, Bela hiša, Washington, D. C. Cenjeni gospod predsednik: To brzojavko Vam pošiljam v svoji lastnosti kot predsednik nedavno organiziranega Zedinjenega odbora Amerikancev srbskega, hrvatskega in slovenskega porekla. Mi želimo izraziti svoje globoko zadoščenje nad padcem Mussolinija, čigar I dvajsetletni teroristični režim je bil v proklefetvo ne samo italijanskega ljudstva, temveč še posebno za 600,000 Slovencev in Hrvatov, katerih dežele so bile dodeljene Italiji na podlagi tajne londonske pogodbe iz leta 1915, in sicer navzlic dejstvu, da je Vaš veliki predhodnik Woodrow Wilson protestiral proti nji.
Naš odbor je strogo ameriška organizacija. Njegova svrha je v prvi vrsti ojaeenje edinstva Amerikancev jugoslovanskega porekla za vojno prizadevanje in stremljenje za besedo v povojnih načrtih in operacijah. Toda naša svrha je tudi, govoriti v interesu južnih Slovanov, ki pod osiščem, proti kateremu , se bore, ne morejo sami govo-I riti.
Člani našega odbora in skoro nad milijon jugoslovanskih Amerikancev, ki jih odbor re-prezentira, se globoko zanimamo za problem Istre in Trsta in goriških okrajev kakor tudi za problem Reke, Zadra in dalmatinskih otokov, kar vse pripada logično Jugoslaviji in Balkanu, | toda je bilo vse to od zadnje vojne pod Italijo. Zato čutimo, da je v očigled bodočega svetovnega miru neobhodno potrebno, da se teritorije vključi 'Iv bodočo jugoslovansko državo, katero si mi zamišljamo kot demokratsko federacijo.
Mi imamo popolno zaupanje v Vašo casablanško in poznejše izjave, da se v morebitnih pogajanjih za separatni mir z Italijo, ne bo ničesar storilo, kar bi utegnilo dati italijanskim imperialistom idejo, da jim bo ; mogoče obdržati slovanske po-| krajine.	w
Z iskrenimi osebnimi pozdravi, ostajam, gospod, s spoštovanjem, Vaš
Louis Adamič.
J
Chicago, 111. — Na pobudo profesorja Johna Zvetine so se !v torek 27. julija zbrali v Chicagi razni odlični tukajipji slovenski, hrvatski in srbšKi rojaki ter pripravili vse potrebno, da pošljejo predsedniku Roose-
' vplt.ll rpsnllipiin r imanu omam
ikih Jugoslovanov v Chicagi, u bo po vsebini zelo podobna igorajšnji brzojavki Mr. Ada-niča. Dobiti bo treba še podpise zastopnikov raznih chica-ikih društev vseh treh narodnosti.
-o-
IZ MINNESOTE
Eveleth, Minn.
Miss Helen Bayuk, hči Mrs. Mary Bayuk, se nahaja v New York City, kjer hodi v šolo pri American Airlines. Ko bo skon-čala ta tečaj, ki traja dva meseca, bo postala letalska strežnica (stewardess) pri tej družbi in bo dobila svojo redno zračno progo. Potem ko je gradui-rala na Eveleth High School in Junior .College, je graduirala še na Grinnell College, Iowa. Zadnje leto je poučevala šolo v Delevan, Minn.
Eveleth je zdaj na pravi poti kar se šolske mladine tiče. Vpeljali so več zabavnega programa za šolsko mladino, da se ta ne potepa okrog in ne zaide na slaba pota. Starši naj tozadevno sodelujejo s šolsko in mestno oblastjo.
Mr. in Mrs. Anton Novak imata dva sinova pri vojakih. Pvt. Stanley hodi zdaj v inženirsko šolo v Springfieldu, Mass.; ni še dolgo kar je dobil tudi posebno izkazilo, da je izvrsten strelec. Pvt. John je pa nastanjen v Camp Shanks, New York.
Rev. Father A. Bernard Roy iz St. James fare v Duluthu, je četrti duluthski duhovnik, ki je postal vojaški kaplan. Te dni je začel posebni tečaj za vojaške kaplane na Harvard univerzi. Preden je bil nastavljen pri imenovani cerkvi, je bil pomožni župnik pri fari Sv. Družine v Evelethu.
Joseph J. Primozich, ki je bil nedavno premeščen na Petersen Field, Colorado Springs, Colo., je postal saržent.
Harry Drobnick, ladijski kuhar in Petty Officer 3rd Class, je bil te dni na 10-dnevnem dopustu pri svoji materi Mrs. .Margaret Drobnick. Harry je ; dokončal 3-meseČni tečaj za kuharje in peke in je zdaj nastanjen v Frankfortu, Mich.
Letalski kadet Edward Kotnik, sin Mr. in Mrs. John Kotnik, je obiskal svoje starše za par dni. Sedaj hodi v predletal-sko šolo v Iowa City, Iowa, in pravi, da ima silno rad letalstvo.
Sgt. Frank Knaus je skončal letalsko šolo in dobil perutnice. Služi pri armadnih letalcih, kjer je letalski strelec. Pri vojakih je 15 mesecev. Zdaj se nahaja v Salt Lake City, Utah.
Mr. in Mrs. Nick Begich imata štiri sinove v vojaški službi. Cpl. John je pri armadi v Severni Afriki, Pfc. Thomas je pri armadi v Camp Carson, Colorado, Matthew je pri obrežni straži v Baltimore, Md., Gedrge pa služi kot mornar drugega razreda na bojni ladji USS New Jersey.
Domačinka.
-o-
SLOVENSKI IZUMITELJ
Cleveland, O.
Mr. Frank Chepirlo, 827 E. 934rd St., je po poklicu maši-nist ter se bavi tudi z raznimi iznajdbami, katere je že predložil ameriški vladi. Nedavno je izročil kapetanu Robb Jamesu neko precizno napravo za merjenje, katero je sam zasnoval in izdelal, zatem pa je na-
f * 11
NAZNANILO
Vsem delničarjem Tiskovne družbe "Edinost" se naznanja, da se bo vršila v torek dne 10. avgusta 1943 izredna seja delničarjev in odbora te družbe, v lastnih prostorih na 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois, ob 8. uri zvečer.
Vsi delničarji so proseni, da se te izredne seje udeleže. Oni, ki se radi oddaljenosti ne bodo mogli udeležiti seje, naj podajo odboru svoja mnenja pismeno in odbor bo iste seji predložil.	_
^ ^iiiit ww-'*	Odbor
Tiskovne družbe "Edinost"
DOGODKI
tied Slovenci n
* Toča in vinar
Tower, N. D__V Nort
Dakoti smo imeli mrzlo i mokro pomlad, julij je pa z< lo vroč. Ravno zdaj se je ž< tev začela tukaj. Po nekod . toča pobila in veliko škodo n; redila, tudi poslopju, zravc pa je bil še velik vihar, tal da ubogi lj*udje ne bodo ime nobenega pridelka letos, i tudi poslopja ne; hlevi so na več trpeli. — M. K.
Joseph Japel umrl
Tower, N. D. — Dne 23. julija smo pokopali rojaka Jožefa Japel, ki je bil veliko let naročen na Am. Slovenca. U-mrl je 20. julija. Bil je 76 let star. Imel je raka, vendar je bil v postelji samo 6 dni. Večkrat je bil previden s sv. zakramenti. Rojen je bil na Vrhniki na Notranjskem 19. marca 1867. Tukaj je bil na svoji farmi okrog 40 let, zadnjih 8 let pa je živel v Fargo, N. D. kot vpokojen farmar. Zapušča tri sinove in dve hčeri. — M. K.
Jack Petrič odlikovan
Chicago, 111. — Pvt. 1. cl. Jack Petrič, ki je bil ranjen na severno-afriški fronti in je prvi vojak od Sv. Štefana, o katerem smo zvedeli, da je bil ranjen v tej vojni, je bil ravnokar odlikovan z medaljo škrlatnega srca (Purple Heart). Jack je poslal to medaljo domov svoji teti Mrs. Gregor Gregorič. Sedaj ni več v Severni Afriki, kje je, pa menda ne sme povedati; najbrž je v Siciliji.
Mrs. Anna Mrkonič v Chicagi
Chicago, 111. — V četrtek nas je v premstvu Mrs. Gregor Gregorič obiskala ter si pri tej priliki ogledala našo tiskarno Mrs. Anna Mrkonič iz Evele-tha, Minn. Prišla je Chicago na obisk k znancem in svojim trem hčeram, ki se nahajajo v Chicagi; dve izmed njih pojeta tudi v šentštefanskem cerkvenem zboru. Za njen prijazni obisk najlepša hvala.
Zemljevide bi radi
Chicago, 111. — Vojni oddelek Z. D. želi vsakovrstnih zemljevidov za tujezemske kraje. Pravijo, da so do sedaj dobili najboljše vzorce od privatnih ljudi. Če ima kateri naših čitateljev kak majhen ali velik zemljevid Jugoslavije, Slovenije ali posameznih dežel, okrajev in mest nekdanje Avstrije, ali katerega koli tujega kraja, naj blagovoli to prijaviti na WTar Department Army Map Service, Corps of Engineers — U. S. Army, Chicago Library Branch, 79 W. Monroe St., Chicago, 111.*-*-* Tel. Central 3240.
Kdor ima takšen zamljevid, ki bi ga Vojni oddelek potreboval, pa ni pripravljen tega zemljevida oddati ali podariti, mu tega ne bo treba, ker i bodo v takih slučajih tam ze-j mljevid samo fotografirali, nato pa vrnili lastniku.
redil načrte za zložljivo mizico za zemljevide, katero je tu-cji sam izdelal do največjih preciznosti, nakar "jo je poklonil generalu MacArthurju. General bo vporabljal mizico, ki je skrajno lahka in praktična, na bojiščih Daljnega vzhoda, kjer se njegove armade bore proti Japoncem.
Mr. Chepirlo izjavlja, da ima na razpolago več praktičnih iznajdb, s katerimi se bo okoristila ameriška armada. — Slovenskemu izumitelju čestitamo!
Torek, 3. avgusta 1943
AMER1KANSKI SLOVENEC
Stran 3
Zapadna |2|j|y 7 ^
Slovanska ^llir ** VCZcI
--------- DKNVIR, COLORADO
KmIit in imenik (lamSi uradnikov UPRAVNI ODBOR:
Predatdnik: Leo Jurjorec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, IU. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mtroalavich. 3360 Vine
Street, Denver, (16) Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St.. Lodcport. UL Tajnik: Anthony Jeriin. 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St., Denver, (16) Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg, Pueblo. Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Thomas J. Morriseey. 1934 Forest St., Denver, (16) Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich, 1849 Grove St., Denver, (16) Colo.
3.	nadzornik:'Anton Ropar, 408 E. Mesa Ave.. Pueblo. Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo. Colo.
2.	fk>rotnica: Johanna V. Mervir, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O.
3.	porotaik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.
4.	porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere Ave., Cleveland* Ohio.
5.	porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amarikanald Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago^ HL
tm mm
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči na] se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznic* naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklop i jo. Kdor zeli postali član Zveze, naj se oglati pri tajnflcu najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo v»a pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1
*	FINANCIAL REPORT OF THE WSA FROM JAN.						1, TO JUNE 30,		1943	
			Receipts from Lodges — Prejemki od društev:						-5k.-	
Ld	g. No. of	Mortuary	Sick Ben.	Indemn.	Benefct	Conven.	Expense	First		-
No	» > Membs.	Fund	Fund	Fund	Fund	Fund	Fund	Yrs.		Total
Dr	Št.	Smrtn.	Boln.	Odskod.	Dobrodel.	Konven.	Strošk.	Prvo-		
št.	ČL	Sklad	Sklad	Sklad	Sklad	Sklad	Sklad	letni		Skupaj
1	201	$1114.02	$719.10	$154.50	$24.00	$60.00	$303.75	$50.09		$2425.46
3	232	1241.84	809.85	172.50	27.42	68.55	343.25	48.62		2712.03
4	58	292.77	197.25	46.50	6.94	17.35	87.50	2.80		651.11
5	148	787.99	490.35	301.55	15.12	37.80	190.00	10.39		1633.20
6	41	196.20	147.75	29.55	4.92	12.30	61.50	8.88		461.10
7	159	840.29	641.10	139.50	19.20	48.00	240.25	34.60		1962.94
8	21	133.64	93.00	19.50	2.60	6.50	32.75	___		287.99
, 9	126	566.83	392.25	88.35	14.80	37.00	192.11	19.62		1310.96
11	21	85.08	67.50	16.20	2.40	6.00	30.00	___		207.18
13	12	64.14	49.50	9.90	1.44	3.60	18.00	__		146.58
14	97	562.11	384.75	76.95	11.56	28.90	145.00	26.68		1235.95
15	27	213.39	. 115.50	23.10	3.20	8.00	40.75	4.52		408.46
16	229	1146.71	778.20	178.35	27.16	67.90	340.25	43.50		2582.07
17	70	295.28	270.00	54.00	8.14	20.35	102.38	24.24		774.39
20	00	142.77	99.00	20.40	2.84	7.10	35.50	____		307.61
21	125	663.94	482.10	100.50	19.79	37.35	187.00	42.95		1533.63
22	31	230.57	121.50	26.10	3.78	9.45	50.56	3.42		445.38
23	46	272.74	178.50	36.60	5.64	14.10	70.50	12.50		590.58
24	53	274.87	95.25	44.25	6.26	15.65	78.25	16.80		531.33
25	0	20.55	15.75	3.15	.42 .	1.05	5.25	__ _		46.17
26	31	160.58	107.25	21.45	3.72	9.30	47.00	23.56		372.86
27	11	48.30	39.00	7.80	1.16	2.90	14.50	7.94		121.60
28	16	37.92 *	57.75	11.70	1.92	4.80	24.00	— -_		138.09
29	75	357.67	263.10	60.15	8.98	22.45	112.75	30.36		855.46
30	21	103.62 .	94.50	18.90	2.52	6.30	31.50	3.42		260.76
31	13	85.98	29.25	10.35	1.56	3.90	19.50	—.—		150.54
32	76	373.74	287.25	60.15	9.16	22.90	114.75	26.61		894.56
33	136	550.70	209.25	98.40	16.30	40.75	203.75	42.89		1162.04
34	6	37.62	19.50	3.90	.72	1.80	9.00	____		72.54
36	119	579.46	294.95	84.90	14.30	30.75	179.25	44.08		1232.69
37	28	87.74	121.50	24.30	3.44	8.60	43.00	_i		288.58
38	42	226.98	165.75	33.15	4.78	11.95	62.70	36.58		541.89
31	239	1266.06	563.70	153.15	27.84	69.60	351.00	160.74		2592.09
44	24	150.17	88.30	18.30	2.84	7.10	35.75	16.62		319.08
45	-84	159.34	129.00	25.80	4.12	10.30	55.60	19.88		404.04
46	15	68.64	49.50	12.60	1.80	4.50	22.50	2.80		162.34
51	40	215.77	174.75	34.95	4.80	12.00	60.25	14.37		516.89
52	27	192.24	107.25	21.45	3.24	8.10	40.50	6.78		379.56
53^	6	29.05	18.75	4.50	.72	1.80	9.00			63.82
54	26	210.24	92.25	19.35	3.00	7.50	37.50	6.78		376.62
55	18	107.95	68.25	13.65	2.28	5.70	28.50	6.51		232.84
56	32	157.07	94.50	20.70	3.84	9.60	48.00	24.87		358.58
57	10	36.56	—.—	8.10	1.20	3.00	15.00	3.76		67.62
58	13	38.22	10.50	6.45	1.56	3.90	19.50	__		80.13
59	33	135.16 *	105.00	21.00	3.90	9.75	48.75	32.90		356.46
60	7	65.12	16.50	6.00	1.04	2.60	13.00	7.20		111.46
61	5	39.55	21.75	4.35	.80	2.00 t	10.00	7.01	l	85.46
62	3	34.62	19.50	3.90	.54	1.35	7.00	9.40	j	76.31
63	18	99.34	38.25	9.30	2.14	5.35	26.75	21.29		202.42
64	13	72.27	45.00	9.90	1.56	3.90	19.75	18.48		170.86
65	8	28.13	15.00	3.60	.72	1.80	9.00	22.61		80.86
66	3	5.22	3.00	1.05	.14	.35	1.75	.49		12.00
	2,845	14906.76	9498.00	2174.70	344.27	848.55	4275.35	947.54		32,995.17
	DISBURSEMENTS TO LODGES — IZDATKI DRUŠTVOM:						
Lodge	Death	Sick Ben.	Oper.	Special Commis-			
No.	Claims	Claims	Claims Benefits		sions	Prizes	Total
Dr.	Smrt-	Bolniške	Oper. in Izredne Provizije				
št.	nine	podpore	odškod.	podp.	nove čl Nagrade		Skupaj
1	$420.76	$658.00	$20.00	S—.—	$27.00	$30.00	1155.76
3	1000.00	1024.50	150.00	25.00	13.00	—.—	2212.50
4	—.—	267.00	—.—	—.—	_._	_._	267.00
5	500.00	325.50	—.—	25.00	4.00	—.—	854.50
6	—.—	21.00	75.00	—.—	4.00	—.—	100.00
7	—.—	366.50	350.00	—.—	8.00	—.—	724.50
8	500.00	98.00	—.—	—.—	—.—	—.—	598.00
9	—.—	404.00	—.—	15.00	4.00	—.—	423.00
11	—.—	91.00	—.—	—.—	—.—	—.—	91.00
13	—.—	11.00	—.—	—.—	_._	_._	11.00
14	—.—	382.50	—.—	—._	8.00	_._	390.50
15	——	9.00	—.—	—.—	_._	_	9.00
16	—.—	354.00	200.00	5.00	6.00	—.—	565.00
17	—.—	152.00	75.00	15.00	—.—	_._	242.00
20	—.—	20.00	—.—	—.—	—.—	_._	20.00
21	731.25	605.00	150.00	10.00	17.00	20.00	1533.25
22	1000.00	233.50	75.00	—.—	2.00	_._	1310.50
23	500.00	123.00	75.00	—.—	2.00	_._	700.00
24	250.00	18.00	—.—	—.—	10.00	_._	278.00
25	—.—	78.00	—.—	—.—	—.—	_._	78.00
26	— — .	104.00	—.—	—.—	4.00	_._	108.00
27	—.—	11.00	—.—	—.—	—.—	_._	11.00
29	1975.96	360.00	—.—	10.00	4.00	___	2358.96
30	—.—	171.00	—	—.—	2.00	—.—	173.00
32	—.—	314.00	150.00	30.00	12.00	—.—	506.00
33	—.—	248.00	225.00	5.00	19.00	145.00	642.00
34	—.—	86.00	—.—	—.—	—.—	—.—	86.00
36	—.—	195.00	—.—	5.00	16.00	—,—	216.00
37	—	170.50	75.00	—.—	—.—	_._	245.50
38	—	213.00	—.—	—.—	13.00	—.—	226.00
41	—.—	129.00	150.00	20.00	38.00	20.00	357.00
44	—.—	60.50	—	—.—	4.00	—.—	64.50
45	448.78	333.00	—.—	25.00	11.00	_._	817.78
46	—.—	57.00	—.—	—._	___	___	57.00
51	—.—	219.00	75.00	10.00	1.00	—._	305.00
52	—.—	147.00	—.—	5.00	4.00	___	156.00
54	—.—	331.50	125.00	—,—	3.00	_._	459.50
55	—•—	111.00	—.—	—.—	4.00	—.—	115.00
56	—■—	—.—	—.—	—.—	5.00	_._	5.00
59	—.—	211.00	75.00	—.—	9.00	_._	295.00
60	—.—	—.—	—.—	5.00	5.00	_._	10.00
61	—.—	11.00	—.—	—.—	_._	___	11.00
62	—.—	55.00	—.—	—.—	—.—	___	55.00
63	—.—	28.00	—.—	—.—	2.00	___	30.00
64	—.—	29.00	—,—	—.—	—._	___	29.00
65	—.—	35.00	—.—	—.—	—.—	—.—	35.00
	7326.75	8880.00	'2045.00	210.00	261.00	215.00	18,937.75
INVESTMENTS — INVESTICIJE		
Bonds:		
; U. S. Savings,	2.90%..........	...$ 16,300.00
! U. S. Defense Ser. F, * ^ * * C	2.53%...............	... 81,746.00
Alamosa, Colo. Ref., * *	4%................	4.000.00
Arkansas Highway, * v *	3%................	... 3,000.00
Arkansas Highway, i * tf	3.25%................	... 4.000.00
Aurora, Colo. Sewer Dist. No. 1,	5%%............	2,780.00
Browning, Mont. Ref.,	4*4%............	_. 5,000.00
Camden, N. J. Gen. Ref., ^ T ~ J~f	3 Vz%............	... 5,000.00
Costilla Co., Colo. Sch. Dist. No. 10,	5%................	... 1,000.00
Costilla Co., Colo. Sch. Dist. No. 10, i » %	2%................	... 4,000.00
Crowley Co., Colo. Sch. Dist. No. 12, * tf*	4H%............	... 4,000.00
Dumas, Tex Sewer Ref., ■*"*-	4^.%............	... 6,000.00
Ecorse, Mich. Sch. 11, Y J	3»*%............	5.000.00
Edge water, Colo. Ref., :* **	4%................	... 5.000.00
Farmington, N. M. Water,	5^2%............	... 4,000.00
'Florence, Colo. Sewer Dist No. 4,	6%................	1.000.00
Gallup, N. M. Sewer,	5%................	... 4,000.00
Los Angeles Co., San. Dist.,	5V4%..._.......	7,000.00
Middle Rio Grande, 1	4%............	... 13,980.00
Muleshoe, Tex. Water,	5Ms%............	3.000.00
Ordway, Colo. Water,	4%.................	... 13,000.00
Perth Amboy, N. J. Gen.,	5%...............	... 5,000.00
Pinal Co., Ariz. Elect.,	6%.................	... 8.000.00
Pritchett, Colo. Judgment,	5%%.............	1,950.00
Pueblo, Colo. Water No. 12,	4Vi%.............	... 4,000.00
Roswell, N .M. Imp.,	—	1,500.00
Salt River Ag. Imp.,	4*4%.............	... 10,000.00
Springfield, Colo. Pav.,	6%.................	5.000.00 i
Walsenburg, Colo. Ref.,	4%.................	... 2,000.00
Walsenburg, Colo. Ref. Water,	4y4%.............	5,000.00
Wellington, Colo. Ref.,	2%.................	4,500.00
Winters, Tex. Munic. Hosp.,	4%.................	5,000.00
Benedictine Soc. of Colo., i 7	_	675.00
Masonic Temple, N. Platte, Neb.,	5%.................	- 2,000.00
University of Denver Stadium,	5%.................	.. 2,000.00
Total — Skupaj .................................................		
Real Estate *— posestvo in zemljišče ...................		.. 11,715.24
First National Bank of Denver, Checking Acct.		.. 11,748.62
Denver Federal Sav. & Loan Assn.,	3%.................	5,000.00
First Federal Sav. & Loan Assn. of Pueblo,	4%.................	.. 5,000.00
Railway Bldg. & Loan Assn. of Pueblo,	5%.............	5,000.00 j
Reliance Fed. Sav. & Loan Assn. of Chicago,	3%.................	.. 10,000.00 i
Standard Federal Sav. & Loan Assn. of Chicago, 3%		5,000.00
Talman Fed. Sav. & Loan Assn. of Chicago,	3%.................	
FHA & Mortgage Loans—FHA in Hipoteke, 6%...............		65,612.02
Certificate Loans—Posojilo na certifikate,	6%.................	.. 18,125.22 j
Total —Rktmai i. t • . - .j "ft.	_______________ t	$391,632 10
k, , t V R^APItl7LATldN;-- REKAPITULACUA: \		
Mortuary Fund — Smrtninski sklad.................	.........................	..$367,513.30
Sick Benefit Fund — Bolniški sklad.....		12,477 15
Indemnity Fund — Odškodninski sklad ..		... 3,057.50
Beneficent Fund — Dobrodelni sklad .................		... 1,903.90
Convention Fund — Konvenčni sklad .	-	2,541.37
Expense Fund — Stroškovni sklad .....................		4,138.88
Total — Skupaj ____________________.i_________________		...$391,632.10-
Miscellaneous Disbursements — Razni izdatki:	
j Officials' Salaries — Uradniške plače..............	$1,496.48
Social Security — Socialna zavarovalnina. .	59.84
Supreme Medical Examiner—Vrh. zdravnik..	88.75
Salary of Home Office Employee—Plača pom.	296.10
Traveling & per diem—Vožna in dnevnice..	190.31
1942 Bonus—Nagrade gl. tajniku za 1942_____	150.00
Insurance Depts.—Zavaroval, departments.	188-50
, Printing, Stationery & Ads — Tiskovine	
potrebščine in oglasi....................................	70.31
1 Slovenian National Museum—Slov. Muzej..	25.00
American Red Cross—Ameriški Rdeči križ..	25.00
Calendars — Koledarji............................	106.23
Postage & Phone—Poštnina in telefon.........	83.86
■ Official Organ — Uradno glasilo __________________	1,320.42
Disbursements — Izdatki:	
Death Claims — Smrtnine ................................................	..$ 7,326.75
Sick Benefits — Bolniške podpore ...............................	.. 8,880.00
Operation Benefits — Operacijske podpore ..................	.. 2,045.00
Special Benefits — Izredne podpore ................................	210.00
Commissions for New members— Prov. za nove ČL..	261.00
Prizes — Nagrade.............................................................	215.00
Total disbursed to lodges—Skupno izdato društvom..	.. 18,937.75
Miscellaneous Receipts — Razni prejemki:		
Taxes on FHA Loans — Davki na FHA posojila..............	S 505.42	
Fire Ins. on FHA Loans—2Javaroval, proti ognju FHA ...	62.28	
FHA Insurance — Zavarovalnino na glavnico FHA.......	73.54	
Int. on FHA & Mortgage Loans—Obresti na FHA in hip	1229.38	
Profit on Bonds sold—Dobiček na prodanih obveznicah..	1140.30	
Interest on Bonds — Obresti na obveznice ........t..............	4404.90	
Int. on Savings Accounts—Obresti na hran. vloge...........	537.50	*
Certificate Loans Increased—Posojilo Cert, zvišano	82.71	$8,036.03
Total receipts — Skupni prejemki.......................1.....		41,031.20
Balance December 31, 1942 — Preostanek .................		376,367.19
Total — Skupaj .................................................................	.......-.......$417,398.39	
INVESTMENTS — INVESTICIJE:		
Bonds:		
U. S. War Savings, Ser. F,	2.53%...........	$ 6,690.00
Alamosa, Colo. Ref.,	4%...............	3,500.00
Huerfano Co., Colo. Sch. Dist. No. 51,	4^2%...........	1,600.00
Middle Rio Grande Conserv.,	4%...............	2,680.00
Musselshell Co., Mont. Ref.,	2%...............	2,220.00
Perth Amboy, N. J. Tax. Ref.,	4Vz7c...........	4,825.00
Phoenix, Ariz. Water,	5%...............	1,000.00
Pinal Co., Ariz. Electrical Dist.,	6%............	2,000.00
Pueblo Conservancy Dist.,	4%%...........	1.000.00
Wellington, Colo. Ref.,	2%------------L	500.00
Total Bonds — Skupaj obveznic .......		$26,015.00
The First Nat l Bank of Denver, Check. Acc................		3,063.81
Total — Skupaj ........................		426,078.81
RECAPITULATION — REKAPITULACIJA:	
Mortuary Fund — Smrtninski sklad ............................................. Expense Fund — Stroškovni sklad ..............................................	$ 28,487.89 590.92
Total — Skupaj ........................................................................ Assets of the Adult Dept.—-Premoženje aktivnega oddelka Furniture & Fixtures — Pohištvo in opremo............................... Lodge Supplies — Društvene potrebščine ...................................	$ 29,078.81 391,632.10 721.94 490.47
Total Assets — Skupno premoženje .......................................	....$421,923.32
Total receipts — Skupni prejemki ................................		$ 3,144.88
Balance December 31, 1942 — Preostanek....................		27,888.59
		
Total — Skupaj________________ __ . ... ____		$31,033.47
Disbursements — Izdatki:		
Death Claims — Smrtnine, No. 9, 21, & 45.. .	.........S855.00	
Reserves Refunded — Rezerve povrnjene ..	....... 375J&	
Exchange Charges on coupons—Vnov. kuponov......	1&	
Mother's Day Donations ......7..................../		
Commissions — Provizije .................		
Fraternal Voice — Bratski Glas .. ..	....... 85.18	
Printing — Tiskovine .......................	....... 18.00	
Refunded to Branches .................		
Refunded to Lodges ............	....... 276.72	
Total disbursements — Skupni izdatki ..		$ 1,954.66
Balance June 30, 1943 — Preostanek .......		$29,078.81
	FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. OF THE WSA > FROM JAN. L TO JUNE 30. 1943					
FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ OD 1. JAN. DO 30. JUNIJA 1943						
Lodge No. Dr. št.	No. of Members Število članov	Amount m « ¥ ] Vsoto	Lodge No. Dr. it.	No. of Members Število članov	Amount Vsoto	~ » *
l.......	258	$261.66 115.20	32........	61	52.95 356.26 .90 167.55 12.00	m
3.......	... 167		33	386		
4...„.. 5.......	... 19 ... 110	17.70 82.95 20.25 *	34 36	1 163		
8	24		37........	12		
7	... 45	36.90	38	77	97.48 259.50	
8.......	... 14	12.15	41_____	.. 292		
9.......	... 57	51.75	44	- 13	12 13	s
11.......	... 10	9.00 r	45_____	63	54.90	4H
14.......	... 82	113.52	46.......	3	3.45	
15......	14	11.10	51	24	19.20 77 88	f'-wrt
16......	... 220	205.71	52	66		VC H
17......	... 75	60.15	53.......	v 17	15.30	]
20......	0	12.45	54	22	20.55 25.32	U-4
,21......	... 73	157.65	55... .	15		
22......	... 29	25.20	56	59	68.55 5.40 49.05 21.42	
23......	9	6.00	57	6		¥
24......	... 52	45.00	59	59		
25......	0	.45	60 . ..	15		
26......	15	13.50	61.....	11	10.20	4
27......	5	5.70	62.......	0	1.50	
28......	4	3.60	63	10	7.50	T"
29......	... 47	44.05	64	7	5.30	
30......	... 16	14.40	65.......	3	2.10	
31	g	12.18				-
Total	— Skupaj :st on Bonds			2,^39	$2,684.63	$2,684.63 460.25
Inter«		— Obresti na obveznice..				
Adoption of Fraternal Code — Sprejem		
novega Bratskega zakona .......................	50.00	
Seal for No. 9—Pečat za dr. št. 9...............	5.61	
83 Men's Emblems — 83 moških znakov	45.65	
Actuary — Aktuarij .......................	50.00	
Flag and Pole — Zastavo in drog ...	3.78	
Colorado-Wyoming Fraternal Congress	5.00	1 *
Surety Bonds — Poroštva ...........	135.02	
i Water, Lights & Fuel — Voda, razsvetljavo		
in kurjavo ........................	61.27	
General Taxes — Davki .......	8.48	
Vault rent — Najemnino varn. predala........	24.40	
Mass for Matt J. Kochevar, deceased_		
Z a mašo ____________________________	5.00	
Real Estate — popravo poslopja	63.41	
! Lock — Ključavnico.................	1.75	*>
Taxes on FHA —J Davki na FHA	1,147.55	*
FHA Fire Insuran^—Zavaroval, proti ognju	150.20	• * Tffjfc
FHA Mortgage Insurance-Zavarov. na FHA	110.28	
Exchange Charges on Coupons —		rTTXIFT
Vnovčenje kuponov ...................................	10.38	
Premiums on Bonds Purchased	766.97	- XT
Acc. Int. on Salt River Ag. &		— -Jr.. 1
Camden, N. J. Gen. Imp.	82.99	$6,828.54
Total disbursements — Skupni izdatki		..................$ 25,766.29
Balance June 30, 1943 — Preostanek		..................$391,632.10
_MEHZ^SMEH
UMETNIŠKI ZAKON
Kipar: "Ali si srečen v zakonu?"
Slikar: "Vel, kako bi ti povedal ... V zakonskem jarmu se živi j ako — udobno. Moja žena ugiba, kaj predoČujejo moje slike, jaz pa zopet vsak dan ugibam, kaj je ona prav za prav hotela skuhati!"
"BREZ SKRBI"
Baron (novemu slugi): "Vašega prednika sem spodil, ker ga ob času kosila največkrat ni bilo blizu."
Sluga (z vnemo) : "O, gospod baron, zaradi tega pa bodite brez skrbi, pri jedi sem vedno prvi."
v Soli
Katehet pripoveduje učencem, da čaka na onem svetu jok in škripanje z zobmi tiste, ki umro v grehu.
"Kaj pa one, ki nimajo zob?" vpraša Janezek.
"Si jih bodo že preskrbeli," odgovori katehet osorno.
OGLASI V "AM. SLOVENCU" i IMAJO VEDNO USPEHI
KNJIGE RAZPRODANE — NAROČNIKI POZOR!
Zbirka knjig, med katerimi bo bile knjige o zdravju in zdravilnih zeliščih so vse razprodane in nimamo nobene več, zato z njimi ne moremo postreči več. Prosimo vzemite to na znanje.
— Knjigarna Am. Slovenec.
(3x30, 3 — 6)
i Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten. J
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1030 ,
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
RAZNOTEROSTI
JEČA PRENAPOLNJENA
Portland, Ore. — Tu so te dni klicali na policijo za policijski voz, da bi odvedel neke pijance. Odgovor s policijske postaje je bil: "Obžalujemo, ječa je polna, iztreznite jih kako sami in skrbite za nje najbolje, kakor znate."
-o-
IZ HITLERJEVIH UST
London, Anglija. — Pred nemškim Rajhstagom leta 1940 je izjavil Hitler: "Mi ne moremo nikdar pripustiti, da bi bila Italija poražena. Vemo namreč, če fašistična Italija pade, bi padla tudi nazijska Nemčija." Bog ve, če se te izjave Hitler še spominja ali ne?
o ■ -
KRALJ BORIS SE KREGA NAD MINISTROM FI-LOFFOM
Bern, Švica. — Kakor pred peklom, stoje Bolgari vsi nervozni v teh dneh. Italija se ruši predhjihovimi oumi.> ToKko imajo že pameti, da vedo, da je vsa osiščna politika bankrot. Poročilo iz Sofije omeni, da je predvčerajšnjim kralj Boris na seji vlade zmerjal in dolžil mi-
fnisterskega predsednika Filof-fa, da je ta zapeljal Bolgarijo v osiščni tabor. Nervoznemu Koburžanu postaja med Slovani vroče. Le še bolj mu naj bo. Če imajo Bolgari kaj pameti naj se vsiljenih pritepencev od-križajo in se pridružijo drugim Slovanom. i •-o-
LAHKO SE JE SMEJAL
Obiskovalci nekega nočnega zabavišča v St. Louisu so se pritožili pri družbi za varstvo živali, češ, da Billy Irwin, čaro-dejec, žre žive zlate ribice med svojim nastopom. Billy se je zglasil pri uradnikih imenovane družbe, in ko jim je celo zadevo pojasnil, so mu od srca dovolili, naj še kar naprej dela z ribicami, kar hoče. Toda gledalci niso vedeli, da so bile tiste "zlate ribice", ki jih je Billy požiral, izrezljane iz korenja. S tem, da je premešaval vodo, ki so v njej plavale te i "ribice", so .izgledale kakor žive in kakor bi zares migale z repki.
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo ved-I no dober uspeh. ^__^ ^
Fraternally submitted,	_ ^
LEO JURJOVEC, Supreme President, M-jf1 ANTHONY JERSIN, Supreme Secretary, MICHAEL P. HORVAT, Supreme Treasurer. We the undersigned Board of Trustees of The Western Slavonic Association, have on this 30th day of July, 1943, examined and audited the preceding statements and account of income and disbursements for period of January 1, 1943, to June 30, 1943, and find same correct.
(Signed)	THOMAS J. MORRISSEY, Chairman, ' fc
i £ lii St MIKE POPOVICH, 2nd Trustee,	:t.
State of Colorado,	| ^^
City and County of Denver j
Subscribed and sworn to before me this 30th day of July, A. D. 1943. My Commission Expires January 27, 1946.
(Signed)	R. B. DERGANCE, Notary Put>ltc.
T
T
KNEZ SEREBRJANI
ROMAN
[ Rusko — A. K. Tolstoj
Poslovenil — Al. Benkovič
Ali Nemci in Italijani ne vi-dijo, da bodo končno podlegli? Seve vidijo, pa le upajo. Kdo jim nudi take upe? Weill poročajo, da so bombe pri Duis-burgu porušile dva premogovnika. Imenitno! Ampak Nemci dobro vejo, da je v Americi štrajkov kar na debelo in dosti j še druge nečedne robe, in taka j roba daje Nemcem in Italija-j nom vse polno upov, da si bomo sami porezali vratove. Vojska j. . he . . centi, centi!
"Nikita," je slednjič rekel car, polagoma izgovarjajoč vsako besedo, "pojdi sem! Pridi na odgovor. Ali poznaš tega človeka?"	_ .. . i
"Poznam, gosudar." "Ali si napadel njega in njegove tovariše?"
"Gosudar, ta človek je s svojimi drugovi sam napadel selo."
Homjak-je segel knezu v besedo. Da bi pogubil neprijatelja, je sklenil izpostaviti sebe samega.
"Gosudar," je rekel, "ne poslušaj bo jar-ja! On vali krivdo name, ki sem nizkega rodu; tako se ne pokaže resnica med nama. Toda ukazi, naj govore tovariši; ali pa naju daj oba zaslišati s hudimi mukami. Potem se razodene pravica."
Serebrjani je zaničljivo pogledal Hom-jaka.
"Godusar!" je rekel; "jaz ne tajim svojega čina. Napadel sem tega človeka, ukazal sem njega in njegove tovariše pretep-sti, potem pa sem ukazal..."
"Dovolj!" je strogo rekel Ivan Vasilje-vič. "Odgovori na moje vprašanje: Ali si vedel, ko si jih napadel, da so to moji opričniki?"
"Nisem vedel, gosudar."
"Ali so ti to povedali, ko si jih hotel dati obesiti?"
"So."	-1
"Zakaj si si premislil in jih nisi dal obesiti?"
"Zato, gosudar, da bi jih prej tvoji sodniki zaslišali."
"Zakaj jih nisi takoj od početka poslal mojim sodnikom?"
Serebrjani ni našel odgovora.
Car je uprl vanj vprašujoči pogled in mu skušal prodreti v dno duše.
"Nisi si premislil," je rekel "zategadelj, da bi jih izročil sodnikom, ampak zato, ker so ti rekli, da so carski ljudje. In ti." je nadaljeval car z rastočo jezo, "ti si jih vedoč, da so moji ljudje, velel pretepsti z biči?"
"Gosudar . .."
"Dovolj!" je zagrmel Ivan. "Zaslišanje je končano. Bratje," je nadaljeval in se okrenil k svojim ljubljencem, "povejte, kaj zasluži bo jar Jknez Nikita? Govorite kot mislite; vedeti hočem, kaj misli vsak izmed vas!"
Glas Ivanov je bil umerjen, toda njegov pogled je kazal, da je v svojem srcu že določil knezovo usodo in da gorje tistemu, kdor bo hotel biti mehkejši od njega.
"Govorite, ljudje!" je nadaljeval in zvišal glas. "Kaj zasluži Nikita?"
"Smrt!" so ponovili Skuratov, Grjazni, oče Levki in oba Basmanova.
"Naj mu bo torej smrt!" je rekel Ivan hladnokrvno. "Kajti pisano je: Kdor prime za meč, pod mečem pogine. Primite ga, ljudje!"
Serebrjani se je molče poklonil Ivanu. Nekaj ljudi ga je obkolilo in odvedlo iz dvorane.
Mnogo jih je šlo za njimi gledat usmrtitev, drugi pa so ostali v dvorani. Pridušeno govorjenje je šlo preko dvorane. Car se je obrnil k obričnikom. Njegov izraz je bil svečan.
"Bratje!" je rekel, "aH je moja sodba pravična?"
"Pravična, pravična!" se je razleglo med blizu stoječimi opričniki.
"Pravična, pravična!" so ponovili oddaljeni.
"Ne; ni pravična P se je oglasil nekdo.
Opričniki so se razvneli.
"Kdo je to rekel? Kdo je izgovoril to besedo? Kdo pravi, da carjeva sodba ni pravična?" — se je oglasilo otf vseh strani.
Na vseh obrazih je bilo videti strmen je, vseh oči so izražale nejevoljo. Samo eden, najkrutejši izmed njih ni kazal srda. Ma-ljuta je bil bled kakor smrt.
(Dalje prih.) /
Kmalu nato se je tolpa razmaknila in v dvorano je stopil Matvej Homjak z obvezano glavo.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodni* kom, prijateljem in znancem žalostno veti, da je dne 5. junija 1943 preminul moj soprog in naš oče
MIKE MISMASH, SR.
Pokojni je bil rojen v Princi vasi. fara Ambrus, na Dolenjskem, leta 1883. Nepričakovana snlrt je prišla in g* je iztrgal« od nas po enodnevni bolezni.
Dolžnost nas veže, da se lepo zahvalimo našemu župniku Rev. Roitz, ki so tako lepo opre rili pogrebno obrede in imeli lep govor, ter ga spremili ne Roslyn pokopališče.
Prav lepo se zahvalimo vsem sorodnikom; prijateljem in sosedom, ter vsem tistim, kateri so darovali za svete maše. Enako prav lepa hvala tudi tistim, ki so darovali vence in šopke. Bog naj Vam vse to poplača. Radi bi napisali imena vseh. pa te bojimo, da bi koga izpustili. Nadalje prav lepa hvala, tudi vsem prijateljem in sosedom, kar ste za nas storili v tej veliki žalosti, ter vsem tistim, kateri ste dali avtomobile na razpolago za pogreb. Tudi se prav lepo zahvalimo Mr. John Germu, za tako lepo petje pri pogrebu, in pevkam Ženskega pevskega zbora, ki so pele pri sv. maši. Vsem se tudi zahvalimo. ki ste ga priili kropit, ter nosilcem krste, kakor tudi ženskam, ki so molile 8 večerov sv. rožni venec za pokojnega.
Nadalje se prav lepo zahvalimo tudi vsem tistim, ~ki so iz drugih naselbin prišli na pogreb, in sicer: Mr. in Mrs. Andrej Ribich in Slogar iz Bowie, Minn.; Mr. in Mrs. Nelson, Helper, Utah; Mrs. Johanna Jurich, Leadville, Colo.; Mrs. Mary Novak, Leadville, Colo.; Mrs. Johanna Poiocin, Leadville, Colo.; Mr. in Mrs. Philip Jaklich. Ocean Beach, Calif.; Mr. in Mrs. Anton Bear, Crested Butte. Colo.; Mr. Frank Novak. Denver. Colo.; ter Mr. in Mrs. Anton Perko, Colorado Springs, Colo.
Prav prisrčna zahvala vsem Vam. ki ste se udeležili pogreba in Bog naj Vam poplača.
Ti pa dragi in nepozabni soprog in oče. počivaj mirno. Mi Te ne bomo pozabili do konca naših dni, ter se Te bomo spominjali v molitvah in pri sv. mašah, dokler se ne snidemo v raju nad zvezdami.
'	—	i--jim
Žalujoči ostali:
JOHANNA MISMASH. soproga: JENNIE* omožena Star. OLGA in ELSIE, hčere: IGNAC in LOUIS MIŠ-MAŠ, brala v stari domovini.
Pueblo, Colo., 3. avgusta 1943.
9. Sodba
Homjak si ni umil krvi z obraza, nalašč si jo je razmazal po obvezi in obleki, češ, naj vidi car, kako so pretepli njegovega služabnika. Stopil je k Ivanu, mu padel k nogam in kleče čakal, da mu bo dovoljeno govoriti.
Vsi so radovedno gledali Homjaka. Car je prvi pretrgal molčanje.
"Koga obtožuješ?" je vprašal; "kako se je to zgodilo? Pripoveduj po vrsti."
"Sam ne vem, koga obtožujem, nada naša, pravoslavni car! Pes mi ni povedal svojega rodnega imena. Temveč ponižno javljam tviAcarski milosti o svojem boju.in
0	svoji nmi in da me je pobil neznan človek v veliki svoji nizkotnosti."
Splošna pozornost se je podvojila. Nihče si ni upal dihati. Homjak je nadaljeval:
"Prišli smo na svojem obhodu do vasi Medvedevke, ko so naenkrat tisti preklet-ci, vrag ve, kje so se vzeli, navalili na nas in padli čez nas kakor sneg na glavo, nas premogli, pobili in potolkli 'deset ljudi, druge pa zvezali; njihov bo jar, razbojnik, pa nas je hotel dati vse obesiti, dva razbojnika, katera smo bili zajeli na obhodu, pa je velel osvoboditi in izpustiti."
Homjak je umolknil in si popravil krvavo obvezo na glavi. Nezaupno mrmranje je vstalo med opričniki. Pripovedovanje je kazalo, da ni vredno vere. Car je vzdvomil.
"Povej, ali govoriš resnieo; dečko," je rekel, predirljivo zroč Homjaka s svojim orlovskim očesom. "Ali se ti ne meša v glavi? Ali te niso morda pretepli v krčmi?"
"Na križ prisegam, gosudar; svojo glavo zastavim, da so moje besede resnične!"
"Toda povej mi, zakaj te ni obesil neznani bojar?"
"Bržkone si je premislil. Nikogar ni obesil ; ukazal je samo, naj nas pretepo z bi-
3?* t*
CL
Zopet je mrmranje preletelo zbor.
"Ali vas je bilo mnogo na obhodu?"
1	"Petdeset ljudi, jaz sem bil enoinpetde-seti."
"Ali je bilo onih mnogo?"
"Ne bom tajil krivde, onih je bilo manj — tako nekako dvajset do trideset."
"In vi ste se dali zvezati in nabiti kakor babe? Kaj ste otrpnili ali kaj? Ali so vam roke odrevenele, ali so vam duše zlezle v pete? To je res smeha vrdno! In kakšen bojar je to, ki o belem dnevu napada oprič-nike ? To je nemogoče. Ne rečem, da ne bi hoteli, ampak to ni tako lahko! Tudi mene bi navsezadnje snedli, pa jim zob ne prime ! Čuj: ako hočeš, da ti bom verjel, imenuj mi tistega bojarja; ako tega ne moreš, potem priznaj, da si lagal. Ce mi ga pa ne poveš in ne priznaš, da si lagal, se ti bo slabo godilo, dečko!"
"Nada naša, gosudar!" je trdovratno odgovoril oproda, "sam Bog ve, da govorim resnico. Ce pa me daš ob glavo, je to tvoja volja! Ne bojim se smrti, a bojim se krivde! Vse tvoje bojevnike kličem na pričo!"
In ozrl se je na, opričnike, kakor bi jjh klical za priče. Nenadoma pa se je njegov pogled srečal s pogledom Serebrjanega.
Težko je popisati, kaj se je godilo v duši Homjakovi. Strmenje, dvom in nazadnje zlobno veselje se mu je bralo z obraza.
"Gosudar," je rekel vstajaje; "ako hočeš vedeti, kdo nas je napadel, posekal drugove in nas ukazal biti z biči, ukaži te-mule bojarju povedati svoje ime in priimek."
Vseh oči so se obrnile na Serebrjanega. Car je dvignil svoje gole obrvi in je srepo gledal Serebrjanega, rekel pa ni niti besedice. Nikita Romanovič je stal nepremično, miren, toda bled.
Jugoslavija je le dobila vlado. Kako? Ali so se vsedli skupaj? Kaj še? Anglež Eden je pritisnil, in — sluga ponižni! Ko bi bil pritisnil Rus Molotov, well, bojim se, da bi bili mislili | na nože. Kak Slovan naj bi pri-| tiskal na Slovana? ! Pritisne pa Anglež in gre.
*
Kakor v precepu so neki.
Zatrjujejo, da so najbolj iskreni amerikanski patrioti in pomagajo Ameriki z vsemi silami do zmage. Ampak dežela, od-I koder so prišli včeraj, je napovedala Ameriki vojno in se bori proti Ameriki, in ti možiceli trdijo, da so oni edini pravilni zastopniki te dežele v Ameriki. I Stopijo na eno nogo, in Ameri-ka naj bi zmagala, stopijo na drugo, in tiita dežela naj pre-imaga Ameriko. V precepu so lin precep jih drži v kleščah, in človeške dvoživke so: zdaj na zraku, potem v vodi, ampak
glave nosijo silno visoko!
*
.-Naletiš na ljudi, ki zatrjujejo, da niso politiki. Pa dobro. Vsak ni čevljar. Ampak o vsa-jkem, ki se nekaj postavlja v
! politiki, trdijo ti nepolitiki, da je njegova politika popolnoma j zavožena! Niso čevljarji, pa so j pravi strokovnjaki v izdelava-jnju čevljev! Vsak si more misliti, kakšna bo politika, ako je politika politikov vsa le zavožena, politika nepolitikov pa je
najbolj pravilna.
*
Še drugačne seme so na svetu. Sovjetija je vsa polna samih hudobij. Napadla je ta Sovjetija krotke Fince. Grde grdobije. Ampak Finčki so že sanjali, da bodo spali v Moskvi. So pa ov-čice, in Moskoviči so grdobe, jker so Fincem izbili iz glav te i in take sanje. V kratkem pa so i se zopet prikazali sanji o Krem-|linu. Finci so takoj prijeli za i meč, toraj napadli Sovjete, ka-Lkor je še zdaj. Ampak tega ne j vidijo tisti, ki se zgražajo nad j Moskoviči! Sovjeti napadejo j jFinčke, strašno, Finci napadejo Sovjete, nije nista.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da nam je nemila smrt vzela ljubljenega soproga, oziroma očeta
JOHNA BALOHA
ki je preminul po enodnevnem bivanju v bolnišnici vi led poškodb. ki jih je 4obil na glavi. Umrl je 28. junija 1943 in je bil pokopan 2. julija 1943 na Greendale pokopališču.
Pokojni je bil rojen 28. avgusta 1983 v Češnjicah. ter je prišel v Ameriko leta 1907 in sicer v Sheboygan.
Spadal je k društvom J. P. Z. Sloga št. 4. Idrija in L. O. O. M. Lodge No. 375.
V prvi vrsti se zahvalimo Rev. Louis F. Korenu za lepo opravljene pogrebne obrede. Dalje se lepo zahvalimo vsem. kateri so darovali za sv. maše. kakor tudi za lepe vence in cvetlice. Lepo se tudi zahvalimo Amer. Slov. pevskemu društvu, ki je pelo ob njegovi krsti. Istotako lepa hvala vsem. ki so ga prišli kropit in ki so nas tolažili v bridkih urah, ter najlepša hvala vsem, ki ste pokojnega spremili k zadnjemu počitku.
Torej še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Naj mirno, počiva v ameriški grudi.
Žalujoči ostali:
JERA BALOH, soproga; KATARINA MATKO v Milwaukee in JULIJA VALENČIČ. hčeri; CECILIJA BOSTON v Cleveland. Ohio, sestra, in tri vnukinje.
Sheboygan, Wis« 30. julija 1943.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
\—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel Canal 4918 CHICAGO
Rezidenčni teL: La Grange 3966
Ustavi srbečico takoj
Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, i "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste j je zelo zdravilno | mazilo, ki je brez I duha, ne umaže, lahko " uporabljivo I in ne potrebtje I obvez. To je for-I mula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar na Braxon Co.. 322 So. Clark St.. DepL A, Chicago, I1L. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo.
Hitler je prihrul nad Polja-
j ke. Primarširali so pa tudi Sov-ijeti. Dogodek je treba preso-iditi iz vrlo kritičnega stališča, j Pozneje je vse požrl nenasitlji-vi Hitler. Ampak ne vidijo ne-|ki'Hitlera, kakor bi ga sploh ne I bilo, toda vsak dan pride na j mizo, da so Sovjeti Poljake na-! padli. In Poljaki so imeli na mi-ljone Rusinov in Belorusov pod seboj, in nastopali so tako, da je bil ravs in kavs vsak dan. Ampak tega pravcatega zatiranja ne vidijo, nad Sovjeti se pa zgražajo trikrat dnevno!
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki MI prevzemamo vse vrste dela, gradimo nove stavb« kakoršnega koli o b t e g a. Sprejemamo velika dela kol grajenje večjih poslopij, ioL tovarn. aH kakršnekoli. Obenem sprejemamo t u-d i manjša dala, kot popravljanje hiš in drugih poslopij. Za nas Jo vsako dalo in na-točilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in na črte dajemo na željo brez-
nlačnoL . ■ ■ "i. ■ ■
Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten	Uffwo kar
napravimo vam ml sa šmarno nizko ceno.
Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu	, - ■
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois
General de Gaulle je zavzel pravilno stališče, ko je padla Francija. Anglija je podpirala to gibanje. Razmere so se pa izpremenile. Prišel je Giraud, ker je prišla Amerika. Vsi Francozi morajo skupaj, tako je pravilno zahtevala Amerika in Anglija ji je pritrdila. Francoska vojska mora imeti le eno glavo, in ta mora biti le Giraud. Kaj se zgodi? De Gaulle je zdaj proti Angliji in proti Ameriki, kakor je bilo in je še
i DR.JOHN J. SMETANA
( Pregleduje oči In predpisuje očala
23 LET IZKUŠNJE \ <_ OPTOMETRIST | 1801 So. Ashland Avenus
TeL Canal 0523 j Uradne ure: vsak dan od 9 > ziutraj do 8:30 zvečer.
t,... • . • • ^ j .. . ; Str&" *____-AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 3. avgusta 1943

J. M. Trunk
po polomiji Francije pri najslabših Francozih!
Velike bitke so redke, mali spopadi vsakdanji. Obe strani poročate. Lovci se lažejo, da dile pokajo, ribiči tudi in vojaška oblast — well — poroča. "Eden je padel, izgube neznatne", pravi prijatelj. "Sto, dvesto jih je padlo, plen izdaten", trdi nasprotnik. Pri čem si?
Amerikanci smo v vojni, imamo pa bitke tudi doma. Kaj takega si moremo pač le Amerikanci "špogati". Ker vidijo mnoj?i z lastnimi očmi, ne gre s pretiravanji, ostati je treba pri resnici.. "Trideset mrtvih, šest sto ranjenih, do dva tisoč zaprtih. . poročajo iz Detroi-ta, in utegne biti resnica. Ampak Hitler je vedel že po nekaj minutah, da imamo tudi domačo vojno, in dokler se bomo doma med seboj mrcvarili, bo Hitler upal. Vojne smo siti, jo pa sami podaljšujemo. In Japonec skaka, da Črncem ne damo pravic, kakor bi jih on dajal in jih daja z jezikom, am-
propaganda je velikan! *
Razborit Hrvat je nekaj namignil, da se pričakuje nekaj od slovanske Rusije pri razprtih slovanskih bratih. Drugi Hrvati se silno zgražajo nad slo-ivansko robo. Slovanske Rusije ni, le Sovjeti so in ti so ateistični in še komunistični, nista više. Well, morda res ni dosti slovanskega v Moskvi, pa bi vsaj jutri moglo biti in upajmo, da bo, saj je čas, da Slovane sreča pamet. Pokazujejo na Radiča, ki je poromal svoje dni v Moskvo, pa se je vrnil razočaran. Well, pravim, prvič je bilo to tedaj, in drugič, kaj je Radič v Moskvi iskal? Brača Hrvat govori po dve uri, pa sam ne ve, kaj hoče povedati. In zgražajo se taki, ki vzdihujejo, da bi Lah Spoleto že vendar prišel v Zagreb !
Ampak Moskva lahko pride v Zagreb, in tedaj bi bilo treba iz"Zagreba iti v Rim, ako bo kaj Rima.