Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 29. julija 1934. Štev. 30. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. Popüst po dogovoru. Namen Novin je: 1) z zagovoróm Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Naš namen. Odsehmao bo na vsakoj številki Novin na prvoj strani natiskan namen, pod šteroga zastavov se bodo Novine borite. Ne je to novi namen, to je naš stari namen. A zapisali smo ga na čelo Novin zato, naj vsaki jasno vidi naš namen, šteroga ščemo dosegnoti, za šteroga se borimo, za šteroga krvavimo, trpimo i za šteroga smo tüdi pripravleni vmreti. Jezuš i Siromaki. Tevi dve reči sta tisto sunce, na štero se hodimo segrevat sta tista obleka, v šteroj ščemo vsikdar hoditi, sta naše srce i naša düša, sta naše živlenje i naša smrt, sta naše stanenje i naše večno živlenje. I s tem smo vse povedali, več ne mogoče dodati. Srce Jezušovo ščejo Novine tolažiti. S čem ? Z zagovorom Pravice i z obsojenjom krivice. Pišemo „Pravicoˮ, ar je samo tisto pravica, ka se strinja z Večnov Pravicov, Bogom. To se vnogim ne vidi, a vidi se Srci Jezušovomi. Naš Zveličiteo si je zato posado čüteče človeče srce v prsi, naj njegovo bitje ravna bitje našega srca. Velikašom ne se je vido njegov navuk, sovražili so ga. Bogatašje so ga odürjavali. Vučeni so ga zametavali, oblastniki so ga preganjali. Skažlivci so njemi zanke naleküvali. I on je proti želi njihovoga srca bogao samo ravnanje svojega srca, štero njemi je na vüsta prineslo svoje lübezni dvoji sad: 1 Smili se mi vnožina, 2 Jaj vam farizeji. Pravico je zagovoro, krivico je obsodo. Pravico zagovoriti vu vsem, krivico obsoditi vu vsem, to je namen Novin, s tem ščejo i bodo tolažile Srce Jezušovo. Vu vsem. V politiki, v gospodarstvi, v prosveti, v javnom i zasebnom živlenji. Kristuš ma samo edno srce, zato samo edna je mogoča pravica. On, naš Sodnik nam naznanja, da bomo od vsake še nepotrebne reči račun davali. Motijo se zato prav močno, ki mislijo, da v politiki lejko delajo, ka ščejo. Bog de račun jemao od vsega i vsakšega. Kem dale je politika, gospodarstvo, prosveta od Kristušovoga Srca, tem strašnejši bo odgovor, ar tem vekše so blodnosti s poti pravice. Ali mislite, ka bi bila ta strašna stiska, ki leži zdaj na sveti, Če bi bogatašje i oblastniki meli Kristušovo pravično i smileno srce v sebi? Ali mislite, ka bi se šopiro več milijonski šereg brezvernikov na zemli, če bi politiki z Jezušovim srcom zagovarjali njegovo vero i jo vsi verniki ž njegovim srcom držali z rečjov i v djanji? Ali mislite, ka bi divjalo takše sovraštvo med narodi, kak divja zdaj, če bi Jezušovoga odpüščajočega srca reči venčale človeča srca: „Oča, odpüsti njim, ne vejo, ka delajo?ˮ Niˮ kak ne i nikdar ne. Sveti menka Jezušovo Srce, toga pravičnost, smilenost, toga odločnost, toga vse obimajoča lübezen. Mi smo že pisali, da stranke ne poznamo niedne. Mi nad vsakov strankov stojimo. Mi gledamo düha samo. Kem več sada z lübezni Jezušovoga Srca ovaramo pri šteroj stranki, tem bole jo bomo podpirali. Ne reči, nego djanja gledamo. Ne programa, nego toga izvršitev. Ka pomaga, če štera stranka na ves glas kriči, da je za sloboščino vere, a njeni voditelje so pa prvi, ki se ž nje norčarijo. Mi dela gledamo, kriči, kakšteč je sladek, vüh ne odpremo. Ka pomaga to narodi, če se na vse štiri raztegüjem, da pokažem svojo nacionalnost i državotvornost, če pri drügom kraji vlečem dovoljene i nedovoljene dohodke z državne blagajne na škodo svojemi zavrženomi, gladnomi, po krivici s slüžbe vrženomi sodržavlani, ki je mogoče desetkrat več haska napravo državi i narodi kak jaz kričač ? Dela, djanja gledamo. Srce bože, toga lübezen i pravico iščemo pri strankaj, pri njenih pristašaj, viditi, ne pa jasli, napunjene z krivičnom mammonom. Prosveta! Dobro, potrebno je narod včiti. Hasek ma z toga. Ali nikdar na škodo njegovo. Škodo pa trpi, če se njemi krivi navuk deli. Ka ne odobrava Jezušovo Srce po svojoj svetoj kat. Cerkvi, je za nas čemerna goba, štera smrt prinese, v kakšteč lepoj posodi se nam prinese gor. Ka nam pomagajo slavni pisatelje, govorniki, umetniki, če smrt za düše diha njihovo delo, če se širi po njihovih delaj nečistost, pijanost, marksizem, komunizem, brezverstvo ali mlačnost vu veri? Brez Jezušovega Srca so njihova dela samo papir, samo farba, samo prazna slama, puna z smrtnonosnimi bacili za tem več düš, kem bole so razširjena. Gospodarstvo! Kmetijstvo podignoti, obrt razširiti, trgovino spraviti v aktivnost, ka de vsikdar več nosila i nikdar več ne zgübila! Lepe reči! Hasnovita briga i tüdi potrebna. Ali samo par lüdem pomoči, večino pa držati na vajati i jo goniti z debelim ne bičom, nego bičnjekom, ne v roki, nego po njenom hrbti, da toj maloj menjšini, predobro hranjenoj i presijajno oblečenoj slüži, je ne pomoč, nego robstvo. Robstvo, ar nega tü Jezušovoga vsem slobodo glasečega Srca, ki je od mitničara Zacheja zahtevao odgovor, da z svoje trgovine pri mitnici povrne štirikratno i ki je mesto siromaka Petra plačao predpisano dačo s penezom, najdenim v zgrablenoj ribiči. Jezušovo Srce mora priti vu vso naše živlenje, njegova pravičnost, smilenost, odločnost i lübezen, te bo prava naša politika, hasnovita prosveta, dobičkonosna trgovina, lepa naša državotvornost i močnejša, kak smrt, naša lübezen do krala i domovine. Drügi namen Novin je: podpirati z čistim dobičkom siromake. Vse. Tüdi do zdaj smo pomagali, ka smo mogli. Če je več naročnikov, večim se lejko pomaga, če menje, malo ali nikaj ne ostane za podporo. Pomagamo pa samo zato lejko siromakom, ar delamo vse brezplačno. Vrednik ne slüži nikaj i dopisniki tüdi ne. Oboje vodi samo lübezen. Isto je delao i Jezuš. Majo pravico do odškodnine na papiri, peri, poštnini i drügih izdatkaj dopisniki, a so tak plemeniti, da se na njo ne nanašajo, naj se list samo kem bole opomore i kem več siromakov podpre. Mi mamo sirote brez vse vrednosti i brez vse moči, mamo siromaške delavce, ki majo moč, ne pa krüha, siromaške dijake, ki majo zdravo pamet, ne pa tople hrane, knige i zakürjene sobe v zimi, mamo sirote brez oče i matere, zapüščene, ostavlene, sirote v pameti oslablene, pohablene, ranjene, betežne... i vnoge, prevnoge teh so brez vse podpore, brez pomoči, brez iskrice lübezni i preštimanja. Nabirati za nje?! Malošto ma srce za to,časa tüdi ne, sredstev v vnogih mestaj tüdi ne. Kak se njim pa te naj pomaga? Brez vsega trüda, brez vseh Prošenj, brez vsega ponižanja se našim vsem siromakom lejko pomaga z Novinami. Čiste dobičke od Novin dobijo naši Siromaki. A do dobičkov samo tak pridemo, če se na Novine naroči cela Slov. Krajina. Novine so glasilo Slovenske Krajine. Naj bodo tüdi glasilo njene smilene lübezni. Če pridejo v vsako hišo naše Novine, to je če bo okoli 10 ali 12 jezero naročnikov, letno ostane za siromake najmenje 25 jezero dinarov. Vsaki, ki si Novine naroči, podpira siromake, I njim kaže smilenost, si spravla plačo za smilenost v večnom smilenji, pa poleg toga dobi v roke Zdravo vretino za svojo düšno žejo i pravo pomoč vu vseh vremenitih potrebčinaj po zgledi Jezušovoga Srca, ki je pot pravica i živlenje naše. Ki ma lübezen do siromakov, naj nas podpira, naj si naroči Novine za sebe i za siromake, ki si je ne morejo naročiti i naj je širi med poznanci i gdekoli se obrača. Ministru za notranje posle g. Laziču, Beograd. Ponovno izvoljeni zvesti čuvarji severne meje občinskega zastopstva Lendava se Vam iz svoje prve seje, udano klanjajo ter vas prosijo za svoje iskreno delovanje v smislu 6. januarnih idej Njegovega Veličanstva blagohotne naklonjenosti. Odbor občine Lendava. Nedelska šola. I. Svetek slobode. — Dete moje, vütro je god tvoje dobre matere. Na široko odpre dete svoje nedužne oči, gleda, misli i če dobro viidiš, lejko spoznaš, kak je zabliskalo v mirnoj globočini detečega pogleda. Komaj viden smehek se sede malomi na lice, slabotna ali itak odločna rokica zamahne v zrak, vse to je znak: dete razmi kaj mora včiniti. Deček, deklica dobro znata, kakša dužnost čaka mladino, če majo lüblena mamika svoj god. Pripravila njej šopek cvetlic, do kraja premislila že itak dobro znano pozdravno pesmico, se postavita pred mater. Istina, sta ne brez skrbi, ar što zna, kaj pa če ne bode tekla gladko pozdravna reč, ali itak opravita svojo dužnost, čestitata mamici. Ne zato, ar je takša navada. Ne zato, ar drügi tüdi tak delajo. Ne zato, ka bi svet hvalo njeva izobrazbo, — nego zato i samo zato, ar je dobra mamika vredna toplih pozdravov, ar njima pošila pozdravno reči na jezik lübezni i hvale puno mlado srce. Da, dragi moji, tak ravna malo dete, če majo mamika svoj god. No... in če vse dobrote, vse skrbi i lübezen mamike povekšamo i razširimo prek domačega dvorišča, plota, vesi i fare, spoznamo drügo dobro i skrbno mamiko, vozkejšo domovino, v našem primeri — Slovensko krajino. Spoznamo sküpno dobro mater, spoznanje zbüdi v srci količkaj vredne dece lepe misli, pozdravne reči. Tüdi zdaj ne zato, ar je takša navada, — ne zato, ar drügi tüdi tak delajo, ne zato, ka bi svet hvalo našo izobrazbo, nego zato, ar ne moremo inači, ar v srci rojene reči silijo na jezik. Po obsegi dobrote vekša mati — Slovenska krajina, je vredna naše lübezni i zahvalnosti ravno tak, kak zaslüži oboje dobra mamika tam pod domačov strehov. Vse prav, bi lejko povedali, samo to ne razmimo, kda bi pa mela ta naša vozkejša domovina svoj god. Ali — če ga sploj ma? Ima ga. Naša vožja domovina je mela svoj god pred petimi leti, ob priliki desete obletnice slobode i zjedinjenja. Tüdi letos meseca avgusta bode eden takši god: Petnajstletnica slobodnoga i zjedinjenega živlenja. Lepi je bio svetek slobode pred petimi leti, Proslava je pokazala lübezen i Zahvalnost naroda. Pred petimi leti, to je ob priliki proslave desetletnice naše slobode, je mela svetek vsaka naša fara, skoro vsaka naša ves. Proslavo pred petimi leti bi rada pokvarila blodna miseo ništernih, ka jo prej ne smejo podperati, ar so jo pripravili drügi i ne oni. Zdaj pred petnajstletnicov slobode, naj se ne rodi takša blodna miseo niti v ednoj glavi, niti v kakšem srci. Ne zato, ka bi takša blodna miseo pokvarila lepoto proslave, nego zato, ar smo od zadnje proslave — zrasli, — te samo desetletno dete je dnes petnajstleten mladenec, šteri ne sme meti ne vole, ne časa za dečarije, štere šo pred petimi leti štele pokvariti lepoto svetka slobode i zjedinjenoga živlenja. Ne iščimo dnes, kak smo to blodnost napravili pred petimi leti, ka što ma pravico lübiti Slovensko krajino, ar takše pravice ne najdete. Lübezen do vozkejše domovine je — dužnost. Što je vživao dobrote Slovenske krajine, ali je vživa dnes, jo mora lübiti. Dnes ne mislimo na to, što bode stao ali sedo v prvoj vrsti na proslavi pet-najstletnice, se ne bomo razkažüvali lüdem, nego stopimo pred dobro mamiko, Slovensko krajino, i njej Povemo vsi na svoj način, ka jo lübimo i smo njej iz srca vdani. Pri toj tihoj proslavi bodimo vsi velka, sküpno mater lübeča drüžina! Na osvetek petnajste obletnice dneva slobode i zjedinjenja püstimo, bratje i sestre, naše male, ešče ne poravnan medsebojne račune, obrnimo te den vsi pogled proti sküpnoj materi i darüjmo vse količkaj vredne zaklade našega srca njej, mamiki, Slovenskoj krajini. — Prvi i najvekši dar je goreča molitev, naj ostane kak je bila dozdáj Slov. Krajina, narodno zavedna i globoko krščanska. — Vr. Mesečno vsaka hiša zmore dva dinara, če njej je za pravico i če lübi siromake. Na tolažbo Srca Jezušovoga i za pomoč našim siromakom mi Pomagajte lübitelje Slov. Krajine v vsako njeno hišo spraviti naše Novine. Klekl Jožef, Vrednik. Beograd, 16. jula 1934. Minister Unutrašnjih poslova. Povodom rodoljubivog pozdravnog telegrama uputjenog mi sa prve sednice opštinskog odbora, Izvolite primiti usrdnu Zahvalnost i želje za vsaki Uspeh u radu za dobro Lendave i Jugoslavije. L a z i č. Pisma naših z tüjine J. M. J. Prečastiti naš dühovni pastir! Najprle se Vam jako lepo zahvalim za veseli domači Pozdrav, šteroga sam s skuznimi očmi prečtela. Strašno skrbite za nas, ki smo v Franciji, da se ne bi ni eden zgübo, da bi ednok pá vsi veselo šli nazaj na svoje domove i da bi meli, kak se te mesec moli v molitvici Srca Jezušovoga, edno čredo ino ednoga pastira. Mi sirmacje v dalešnjem kraji trpimo telovno, ešče bole pa- düševno i nezmerno se veselimo trenutka, gda dobimo lüboga i blagoga dühovnoga pastira, da nam olajšajo naše trplenje. Vsakši si naj pripravi prostor za lüboga Jezuša, šteri de sladki, kak na sveti niedna pijača ne. O, pridi, pridi skoro Jezuš mili, tesno skleni se z nami i nikdar nas ne zapüsti. Želno te Čakamo, doma smo te mogli nihati i oditi po sveti, v te širni svet, gde človek malo dobroga vidi i čüje. Dobro se mora vojsküvati, da ostane na pravoj poti. Zato pa molite lübi bratje i 2 NOVINE 29. julija 1934. sestre Slovenske krajine, bodite veseli, da ste doma, lübite Jezuša v Presvetom Oltarskom Svestvi i spomnite se nas, ki stradamo v nebeskom jeli! Tak ti pošilam lübka bükovniška domačija pozdrave prek velkih bregov, velkih hiš, ki so nam tüje. Ostali ti bodemo zvesti i zdravi na düši i teli, da se bomo enkrat veselo pozdravlali. Naj se ti milimo Slovenska krajina, gda ti zadonijo glasovi iz dalne tüjine. Ostani mi zbogom i ne spozabi se z nas. Mili moj slovenski kraj, Bog te živi na vekov vekomaj. Z lübim Sinom Vas blagoslovi Devica Marija! Horvat Terezija iz Bükovnice v Franciji. Tešanovci, 21. julija. Prečastiti gospod vrednik! Naj primejo Srčen Pozdrav od moje lüblene žene Lepoša Ane iz Francije. Ona se njim tem potom tüdi najlepše zahvalüje na rednom pošilanji Novin, M. lista i M. ogračeka. Med drügim mi piše: „27. maja sam dobila 3 Štev. Novin, 2 M. lista, 2 M. ogračeka. To vse je prišlo v ednom paki. Dobila sam je glih v nedelo; trnok sam bila rada, gda sam je dobila, pa sam naj obprvim začnola evangelium čteti, šteroga sám že 2 i pol leta ne čüla v slovenskom jeziki. Zaprla me je takša žalost, ka sam mislila, ka de mi slednje; pa kelko drügo Vsefele lepoga čtenja sam najšla v M. listi i M. ogračeki! Ne mi je Žao za tiste peneze, štere Plačam, ka mi je to na velko tolažbo, pa tüdi na velki hasek za düšo i telo. Piši njim, ka njim trnok lepo zahvalim na njüvom pošilanji i jih srčno pozdravlam. Tüdi jaz, njeni mož, se njim najlepše zahvaljüjem na njuvom trüdi. Lepoša Štefan, Tešanovci 105. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhčl naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela po Risalaj deseta. Evangelium Sv. Lukača XVIII. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš nikim, ki so se v sebi vüpali kak Pravični, i drüge so zametavali, priliko eto: Dva človeka sta gori Šla vu cerkev, ka bi molila, eden Farizeuš, i te drügi Publikanuš. Farizeuš stoječi je etak vsebi molo: Bog, hvalo ti dajem, ka sem ne, kak drügi lüdje, zgrablivi, krivični, lotri, kak je i ete Publikanuš. Postim se dvakrat v tjedni, desetino davam od vsega, ka ladam. I Publikanuš odaleč stoječi, ne je šteo niti oči na Nebo podignoti, nego se je bio v prsi svoje, govoreči: Bog, bodi milostiven meni grejšniki. Velim vam, doli je šo ete spravlam vu hižo svojo bole od onoga: ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se, i ki se ponizi, zvisi se. - * „Dva človeka sta šla gori v cerkev, ka bi molila Molit sta šla farizej i publikanec. V globočino samoga sebe sta se štela spüstiti, ka zadostita za svoje grehe i potem sta se štela zdignoti k njegovoj lübezni, k njegovoj milosti, da bi se njima düša napunila s sunčnimi žarki, z močjov i povrnivša med lüdi, ka bi sama izžarevala dobrohotnost, mir i lübav svojim bližnjim. To so sadovi molitve: Odpüščenje i zadoščenje greha, milost, svetlost i moč, mir, dobrohotnost, lübav. Farizej je vsega toga ne dosegno. Samolübje i gizda njemi je mesto svetlobe, prinesla vekšo tmico, da ne vidi i ne spozna sebe i ga daleč loči od Gospoda, njegove svetlosti i moči... Publikanuš pa nasproti svojoj grešnosti doživi prenovlenje, ar je njegovo požalüvanje bilo ponižno. Što sebe gleda, ka bi drüge spregledne, ga je Bog ne vzeo vpamet. Što pa je iz sramü pred samim sebom, na zemlo vrgeo svoj pogled, se je na njega zgledno Gospod i njemi je dao svojo svetlost i milost. Kak blüzi Gospoda smo v svojoj poniznosti, nasproti slečemo se iz moči i svetlobe bože milosti, če smo nadüti sami sebom. Farizej je ne brat, prijateo, nego nadüti „pravičnikˮ, šteri zametavle drügoga, svojega bližnjega, šteri iz zapovedi, iz svojih dobrih činenj si šče napraviti zaslüge i hvalo pred lüdmi. On ne kriči iz globočine svojega sirmaštva, grešnosti i potrebe, on se Štima i hvali i to šče razglasiti pred Bogom i lüdmi. Sama zvünešnjost, | odeta v pompo samohvala. Paziti moremo vsikdar, ka nam zvünešnjosti ne vzemejo notrašnje vrednosti i zaslüženja. Vrednost je v notrašnjosti i ne zvünešnjosti. Zato je farizej ne molo dobro, ar je Vsevküp bila samo gola zvünešnjost brez istine, düha i živlenja! Publikanec pa nas vči poniznosti i ponižala! Odzaja se postavi, oči povesi i je obrne v zemlo, trka se na svoja prsa, svojo düšo napuni z zavestjov svoje revščine, sormaštva, mizerije; milosti, smilenja prosi, išče ... „Bodi milostliv meni grešniki...“ Kak globo reže plüg z božov miloščov ... Što tak dela, se opraviči. „Povem vam pa, ka je te šo opravičen na svoj dom, tisti pa me!“ Uredništvi „Slov. gospodaraˮ. V 29. Štev. pod „Razno iz Prekmurjaˮ trdite, da smo vas i vaše prekmurske dopisnike napadnoli. Mi vam odgovorimo, da te falinge hvala Bogi, ne smo včinoli. Mi smo jasno povedali, da ne napadamo ni poročevalca vašega, ni vas, nego samo pokažemo na neistino, ki, se je objavila v vašem listi. To pa je ne falinga, nego krepost i s tem smo šteli samo vam i Vašim dopisnikom olejšati odgovornost pred Bogom. Da kak 68 letni kat. list nemate prava z debelimi črkami objavlati trditev, da ste ví najbolši kat. list v mariborskoj škofiji, ar je to nedovoljen napad na vse drüge kat. liste, ki bi bili po toj vašoj trditvi menje vredni, kak vi. To je ne Kristušov navuk i tüdi ne poštüvanje načel kat. akcije gledoč na kat. tisk, kak so sveti oča jasno povedali. Mi i tüdi drügi smo vas opozoriti na gotove neistine, ki se v vašem listi objavlajo i vnogim v Slov. Krajini škodijo. Ar kat. list laži ne sme objavlati i če je objavla, ne vreden več naslova „Katoliškiˮ. Zato samo iz poštüvanja do dobroga lista, šteroga smo že letos tüdi priporačati v naših Novinaj, smo odkrili i bomo odkrivali krivice, štere delajo vam ešče bole kak nam, lažliva poročila vaših dopisnikov. Premislite samo te eden slučaj. Vaš dopisnik vam poroča, da je izvršen v Črensovskoj fari vmor. Vi to objavite kak istino, v Črensovcih se pa iste dni Slov. gospodar z predganica priporoča, kak najbolši kat. list, se ministrantom naroči, da ga od hiše do hiše širijo, se ga gratis pošila v velikih množinaj ravno v to faro i nazadnje še z debelimi črkami tiska, da je to najbolši kat. list, — izkaže se pa, da je vaš dopisnik laž poročao. Sodite sami, če sme pri tom kat. list mučati? Če bi mučao, ne bi bio katoliški. Vi ste bogati list; naše bogastvo je pa siromaštvo i rane doblene v borbi za pravico slovenkoga lüdstva, štero smo pripelali pod materno streho Jugoslavije. Pravimo, ka bi mi bili bogati list i vi siromaški i bi mi v tom bogastvi sprejemali skoz več mesecov neistinite i žalive glase proti vam i bi nazadnje od Maribora prinesli lažlivo vest, da je vmorilec i bi v istom časi en mariborski dühovnik z predganice razglaso, da so Novine najbolši katoliški list i bi je mi cele küpe pošilali v Maribor samo zato, da vaš siromaški list spat spravimo i bi celo nedužne ministrante vpregli, naj od hiše do hiše širijo Novine proti vašemi listi, odkrito povejte jeli bi ví držali to agitacijo za dopüstno, za pošteno, za krščansko, ja celo za agitacijo »najbolšega kat. lista?" Vaša vest bi vam to prepovedala. A zgodilo se je ravno naopak. To nedovoljeno reč, štero smo tü opisali, ste napravili vi „najbogši kat. listˮ. Ne zamerite zato, če se je naša vest zglasila i jasno povedala, da je to nedovoljena agitacijo. Ne mečemo nikaj v oči, samo žalostna dejstva prikažüjemo. Daj Bog, da jih več ne bi trbelo. Mi j tüdi ne Želemo borbe, nego bratsko sodelüvanje, a samo na podlagi ednakopravnosti. Mi Širimo Vaš list, Vi širite našega! Mi spravlamo Vam naročnike, Vi je spravlajte nam! Mi Vas priporočamo v naših Novinaj, vi nas priporočajte v svojem listi ! Vi ste katoliški list i mi smo katoliški list, nigdar pa neste „najbolši kat. listˮ. Ta trditev je velika pomota pa tüdi krivica i kat. list pomoto pa krivico mora popraviti. Če pa nema düševne moči, da bi jo popravo, ne zaslüži več niti iména, da je katoliški. S tem tüdi mi končamo svoje pojasnilo, ki ga blagovoli vzeti na znanje. Uredništvo Novin. To je junaški govor. V Nemčiji majo škofje prepovedano izdavati pastirske liste. Svoje vernike zato obveščajo z predganc. Najbole batriven govor je meo monakovski kardinal Faulhaber: Čemer slabih knigi.. Če pretijo narodi telike nevarnosti, kak dnes, püšpeki ne morejo biti tiho. Cerkev i njene slüžabnike napadajo i je zasmehava jo javno po listaj, revijaj i brošuraj, po rečaj i podobaj zasramüjejo našega Odrešenika Kristuša i žalijo neskončno Veličanstvo bože. Kak naj mi mučimo, če se priporoča kniga, ki s pomočjov najvekšega potvarjanja dejstev i svetih zročil posküša podreti iz src krščansko vero i podkopati oblast Kristuša i Cerkve? Mi smo dužni, ne gledoč na kakšešte žrtve, nastopiti, če se takša kniga razširja po šolah i če jo vučitelstvo priporoča, če. slüži kak vučbenik na tečajih za „führere“ i če se ž njov zastrupla naša mladina v delavnih taboriščaj. Mi gotovo ne bomo mučali, če se tak šče stvoriti novi nazor o sveti i včiti ves narod nove poštenosti. Kak pravijo, to tem menje, či se takši nazori vsiljavajo od zgoraj i če se šče spreobrniti vernike k takšemi nazori s strahüvanjom. V tom slučaji moramo po svojoj svetoj dužnosti izjaviti ka je smrtni greh, če se takše knige küpüjejo i čtejo, ar ne smemo dopüščati, da se rüšijo fun- damenti krščanske vere i jakosti. Mi moramo opomenoti, da teh nazorov ne širijo neodgovorni posamezniki tak ne, kak tüdi uradne osebnosti ne, štere majo za širjenje toga novoga poganstva na razpolago bogata sredstva i vpliv države... Vera je düša naše düše. ...Vi ste čüli od svojih führerov tüdi sledeče: Če što obleče uniformo, te je ne več katoličan, kak ne protestant. Toda mi, vaši püšpeki, Vam pravimo: Čeravno se trbe v slüžbi držati pravil, štere nareküje dobro tovarištvo i pogled ednoga na drügoga, verski nazori i način živlenja zavolo toga nikak ne postane obleka, štero človek sleče, gda ide na slüžbo i pa obleče, gda se vrača na svoj dom. Zakaj vera je düša naše düše i je sveta dužnost vsako vüro i vsaki čas i vu vseh prilikaj živlenja. Vera ostane tüdi v slüžbenoj dužnosti i v slüžbi naroda vretina moči i najbole dragocen element jakostne osebnosti. Tüdi pravo tovarištvo i medsebojna pomoč i potrplivost izvirajo iz versko-krščanskoga osvedočenja. Zato se ne dajte zapelati po površnih govoraj gotovih führerov i „prijatelov mladineˮ, šteri vas na tak dečinski način sküšajo odvračati od izpovedi vaše vere, da bi vam vdehnoli svojo lažlivo nacionalno moralo... ...Vi ste čüli sledeče : Človek je lehko kristjan v pozitivnom smisli, ne Kovačova Julika. Tatvina v Prespurgi. I. Prespuržani so si zvolili novoga mestnoga župana. Slüžba je bila lepa i lehka, plača zagvišna i — težka, gospod župan v najlepšoj moškoj dobi, zato se je odločo, ka pri toj slüžbi ostane dokeč ne obogati, ali ne vmrje. Da bi se priküpo meščanom, je dao postaviti v mestnom parki 25 novih klopi, v mesti samom pa je dao razglasiti, ka so klopi za trüdne meščane, zato Bog ne daj, ka bi se što tak daleč spozabo, ka bi nered delo v mestnom parki, ešče menje, da bi samo s pogledom poškodüvao mestne klopi. Voditeo mestne policije, gospod dr. Pravnik, je dobo strogo zapoved, naj s svojimi policaji pazi na mir i red v parki, posebno pa na mestne klopi. — Na cesti se najde cela mestna Policija z vami vred, gospod komisar, — tak je povedao mestni župan, — če v parki i okoli klopi ne bo mir i red. Novo rešeto na cveki visi, to je stari narodni pregovor. Komisar policije je razmo, ka župan ne bo poznao šale, če v parki ne bo red, zato je svojega najbolšega policaja postavo v mestni park, beračom i pijancom je strogo zabrano, da bi v parki nadlegüvali lüdi, meščanom je priporačao, naj po devetoj vöri mirno odidejo spat, dijakom pa, ka po devetoj vöri ne smejo v parki ne igrati, ne spevati. Meščani so bili pijani velke sreče. Vse, kaj se je samo gibalo, je drlo v mestni park; se zna, sama trüdna gospoda... Klopi so bile celi den zasedene i tjeden dni kak najvekšo srečo so pripovedavale mestne gospodične: „Pomisli, dragica, celo vöro sem sedela na mestnoj klopi v parki...ˮ V drügom tjedni se je navdüšenje meščanov malo ohladilo, ali policija je itak ostala pri svojem. Berači i pijanci so se daleč ogibali parka, meščani so po devetoj vöri mirno odišli domo, dijaki, mladi i veseli lüdje so tüdi bogali. Po devetoj vöri ne bi najšeo dijaka, šteri bi spevao, ali zaigrao na tamburico v mestnom parki. Policaj Suhec, meščani so njemi pravili — gospod Suhec, pa je zraseo v pravi strah, šteri je v parki vido vsè, čüo tüdi; pred njim ne bilo skrite misli, ešče menje neopaženoga pregreška. Vse je teklo v najlepšem redi po zapovedi župana i pred očmi policije, pokeč sta ne prišla v Prespurg dva mladiva akademika, sinova bogatina, lepiva i veseliva dečka, vajeniva velkomestnoga živlenja. V prvom tedni sta spoznala vse gostilne, kavarne, vse količkaj zabavne lüdi. V drügom tjedni njima je bilo živlenje v Prespurgi dugočasno. Za včenje se dosta ne brigajo takši mladi gospodje, našiva dva akademika tüdi ne... Ka bi s penezi in s časom? Srečniva sta bila, kda je postavo župan v parki nove klopi; tam sta lejko opazüvala mestne lüdi: resne i smešne, poštene i cucke. Radiva sta opazüvala mlade gospodične, kak so senjarile v parki; najrajši sta pa glédala dugina, poštenjaka, policaja Suhca, moža postave, šteri je vse vido, vse slišao i šteri bi nabunkao s svojim korbačom lastno mater, če se v parki pregreši proti „postaviˮ. Nego... posedanje v parki je tüdi dugočasno, mlada akademika sta se navolila tüdi toga opravila, zato sta zgrüntavali dve jalnivi tikvi, kak bi prišla do male zabave. Mlajši od bratov, Kazimir, ki se je pripravlao za fiškališa, i bio pameten veseljak, je neki večer predlagao brati: — Zlatko, dajva si napraviti takšo klop, kakše ma naše slavno mesto v parki. Klop nama na skrivaj prinese tišlar v park, veter pa, kda va jo nesla domo, nas najmenje sedemnajst policajov prime na cesti. Tisto noč ne bo spao gospod komisar naše policije, če bova samo malo jalniva i če nama bode sreča samo malo mila. Brat, Zlatko, miren, vlüden dečko, (pripravlao se je za profesora,) je privolo v šalo. Skoro sta skočila iz kože oba od same misli na noč, štera čaka na komisara i mestno policijo, kda bo klop gotova. Poiskala sta v mesti najbolšega tišlara, tam se lepo predstavila, povedala sta: što sta i kaj ščeta. — Do pičice takša mora biti, po farbi, po obliki, po velikosti. — Zakaj ravno takša? je pitao majster, šteromi je nikak ne šlo v glavo: zakaj bi trošila mladiva i lepo oblečeniva gospodiča svoje peneze na klopi. Se zna, če sploj mala kaj penez.. Ali kda je starejši brat mirno pojasno, da ščeta meti v parki svojo klop, da bi na njej mirno počivala; posebno pa, kda sta ceno klopi izplačal naprej, 29. julija 1934. NOVINE 3 ka bi vervao v Boga, ali pa v evangeliuma, šteri so židovskoga izvora i čütenja. Mi, vaši püšpeki, pa vam pravimo: ne more biti pravoga krščanstva nigdi, kak samo tam, gde lüdje verjejo v Kristuša, včlovečenoga Boga, v njegovo odküplenje i v njegov evangelij, pa v njegove zapovedi, ki so ne židovskoga, liki božega izvora i za vse narode brez izjeme obvezne... Politični pregled. Stavka v Kaliforniji stavlena. V Zjedinjenih amerikanskih državah je v državi Kaliforniji 250 jezero delavcov štrajkalo. Največ je trpelo pri tom štrajki glavno mesto S. Francisko. Roosevelt, predsednik amerikanske republike je pooblastio katoličanskoga nadškofa v S. Francisko, Hanna, da napravi red. Prezvišeni so prevzeli to težavno delo i je rešili v najvekše zadovolstvo naroda. Eršek so jako plemenitoga i socialno čütečega srca. Njim se ma zahvaliti delavstvo, ka ga je polovica prišla do dela. Sedemvürno dnevno delo so tüdi oni dali vpelati. Stavko so napravili komunisti, ki so štrajk šteli razširiti po celoj Ameriki, da bi po tom njega spremenili demokratično državo v boljševiško. Kat. Cerkev je bila znova, kak vnogokrat inda, rešitelica države. Polska. Grozovita nesreča je obiskala Polsko: povoden nad 50 jezero lüdi je brez strehe. Proti se njoj pa tüdi drüga povoden Francija bi rada sklenola vzhodno pogodbo, v štero pa nešče stopiti Nemčija. Med Francijov i Nemčijov zato je mogoča bojna. V tom slučaji bi Francija potrebüvala rusko pomoč. Rusi pa majo prek Polske najkračišo pot proti Nemčiji. Te ruske povodni se boji Polska, zato nešče k pogodbi pristopiti, kakšteč njej grozi Francija. Nemčija. Hindenburg je stari i betežen. Hitler bi rad prišo na fijego-vo mesto za predsednika republike. Nema pa zadosta pristašov. Divja mo-rija 29. junija njemi je stojezere pristašov odtrgnola. Zato se zdaj naslanja samo na vojsko. Ne premisli pa, ka je ta tüdi nezanesliva, ar so med vojaki Heimwehra poštenjaki, ki iz dna düše obsojajo klanje nedužnih vojakov, pa drügih. Narod v Nemčiji glasno obsoja usmrtitev treh odličnih katoličancov brez vsega zroka, kak dr. Probsta, Dr. Klausenera i Bečka, šteri so bili vodijelje kat. akcije, odnosno mladine. Po jalnosti so Hitlerovci izvabili te tri lüdi od svojega dela, je strelili i prviva dva žežgali pa pepeo odposlali dovicama, tretjega so pa po smrti oropali, püstili so njemi samo rožni venec. I to poganstvo narodnih socialistov bi naj vleklo štero državo ?! Mladina Slov. Krajine na delu. Univerzalnost pri gledanju v sodobne probleme katolicizma. Katoliška Cerkev je univerzalna, ni omejena na kako državo, narodnost, kraj, niti ne dela nikakih privilegijev v tem oziru. Katoličan je povsod doma, povsod se čuti enakovrednega. Ni razlike med Nemcem in Francozom, med Evropcem in Azijatom. Stiska katoličanov v Nemčiji povzroča bol tudi francoskim katoličanom, prav tako kakor se uspeha španskih katoličanov veselimo tudi mi. V tej univerzalnosti katoliške Cerkve tiči velika moč, ako jo gledamo z organizacijskega stališča. Samo en primer: danes skoraj ni države, ki se ne bi resno bavila z idejo stanovske države. To je povzročila vesoljnost katoliške Cerkve. — Najbolj se je ta vesoljnost pokazala v Srednjem veku, ko je katoliška Cerkev ustvarila iz Evrope takorekoč eno samo narodnost: populum christianum. Zelo viden izraz te univerzalnosti so bile tudi križarske vojske. Danes Seveda ni več tako. Brezsmoterni liberalizem in nacijonalizem sta püstila pri katoličanihvse polno napačne predsodkov. V zelo veliki meri manjka katoličanom prav tega čuta univerzalnosti. Kjer se katoličani zabarikadirajo, bodisi to kot država, ali narod, ali provinca, tam tudi moč vere hitro nazaduje, Tu velja načelo, da drug drugega krepimo in vzpodbujamo, drug drugega učimo. L’ Union fait Ia force! Naj navedem za primer katoličana, ki zasluži res ime »catholicus", moža, ki je v kratki dobi' dvignil popolnoma štrto moč španskih katoličanov zopet na prvo mesto. To je Angele Herrera, Voditelj katoliške akcije na Španskem in eden najboljših or-ganizatorjev, kar jih ima Evropa. Kako dela ta Jílovek? Kadar gre za kako važno, novo stvar, leti v Rim, na Dunaj, v Innsbruck, Pariz, London, povsod povprašuje, si zapisuje in oglejüje, nato pa študira in študira. Ko pride domov, je že načrt izgotovljen in Uspeh mora biti. Če bi pa delal kot so delali .dozdáj Španski katoličani, po svoji »katoliški tradiciji", sami vaše zaprti, nepoučljivi, bogve, ali se ne bi danes govorilo o sovjetski Španiji! Zakaj te stvari? Ker se tičejo nas, predvsem nas inteligenčne mladine. Navajeni smo, da gledamo katolicizem, če ga sploh gledamo, samo kolikor ga je med Gorjanci in Srebrnim bregom. Tu bivamo sami vaše zavero-vani, brez širšega obzorja ven v katoliški svet. Tu se velikokrat kregamo in polemiziramo o stvareh, ki so v drugih deželah že davno prešle z dnev-nega reda kot nerabne ali celo zmotne. Kaj še, da bi se od drugih učili metati, taktike, organizacije! Naj imajo Italjani kar imajo, mi jih ne bomo posnemali, se še sliši in vse polno podobnega. In vendar, kako so nekatere katoliške dežele daleč pred nami! Mi si pa domišljujemo, da ne rabimo tujih modelov. V resnici pa še naš katoliški študent zmeraj ne ve določno, kam naj osredotoči svoje delovanje. Delal bi Sicer rad, je poln življenskih moči, toda ne ve, kje bi zagrabil, ne ve, da v tej dobi divja boj med katoliškim in marksističnim načelom, in da se je treba odločiti, aut — aut, z vso radikalnostjo. Zelo lepo je, da se današnja katoliška mladina zanima za socijalne probleme svojega ljudstva in pju skuša tudi pomagati. Tega pa ne vidi, da se socijalno vprašanje mora reševali s skupnim naporom vseh 360-ih milijonov, z enotnim programom, začrtanim od papeža, in da je drugače delati kot po tem programu brezuspešno in nesmoterno delo. Tu se kaže le pomenjkanje katoliške univerzalnosti. Saj vendar socijalni probemi, n. pr. Slov. krajine, nimajo svoje korenine doma.To je svetovni pojav, ki zahteva svetovne akcije. In tako svetovno akcijo more postaviti in tudi Problem rešiti edino le univerzalna katoliška Cerkev. Vsi Poizkusi, ki gredo mimo te univerzalnosti, so brezuspešni! G. S. K. A. D. „ZAVEDNOSTˮ. Na izrednem občnem zboru, ki se je vršil 18. julija t 1. v Martinišču v Soboti, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Grabar Geza, stud. phil., podpredsednik: Camplin Ivan, stud. theol, tajnik: Jerič Mihael, stud. the,ol., bla- gajnik: Rous Matija, stud. agr., knjižničar: Berden Pavel, abiturient GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Črensovci. Gasilske vaje so dnesteden dobro izpadnole. Najhitrejši so bili Beltinčarje s svojov brizgalnov. — Po vaji je bila veselica v gostilni Škoberne, pri šteroj je Vaopotič Ferdinand z Črensovec na zemlo zmetao i nekaj namlato nešterne osebe. Pridoči Orožniki so napravili poznej red. Bi prosili g. srezkoga načelnika, da ne dovoli igre po gostilnaj, gda mamo primicije ali proščenja. Lepa cerkvena slovesnost s tem jako dosta zgübi na resnosti. Že en čas so se vpoštüvale naše žele, naj bi se i zdaj. Pri zadnjoj primiciji je dosta muzik bilo v okolišni krčmaj. Lendava. Novo izvoljeni občinski odbor je prevzeo svoje posle. Na prvoj seji obč. odbora so se ustanovili razni odseki, kakti: Financijski, Zdravstveni, ágrarni, elektrifikacijski, ki bodo pomagali upravi pri njenom delovanji. — Občinski odbor je pri toj priliki poslao pozdravno i vdanostne brzojavko Nj. Veličanstvi Kralji Aleksandri, g. ministri notrašnjih poslov i g. bani. Žižki. Čteli smo v 29. št. „Novinˮ od 22. julija toga leta, ka so mil. beltinska grofica dali v vsako občino 10 plügov zemle siromakom k šenki. Pri nas se je pa to zgodilo naopak. Izpüščeni so nešterni pravi siromacje, ki so kak cerkvena miš, pa so dobili nešterni, ki so ne pravi siromacje. Dobo je celo eden takši, od šteroga smo negdi pred lanskim letom čteli v „Murskoj Krajiniˮ, ka je dober gospodar, zdaj je pa ne ednok postao takši siromak, ka je tüdi dobo te šenk. Se zna, ka na škodo drügij pravij siromakov. Prosimo, što je to delao, naj popravi, ar to je krivica, štera v nebo kriči. Turnišče. Dnes tjeden se prikažali Vsegamogočemi svojo prvo sveto mešo novomešnik g. Koren Ivan. Z rojstne vesi, z Renkovec, so ga verniki sprevodili v cerkev k novoj meši i po njoj ravnotak na dom, šteri je pogostio okroglo tristo lüdi. Manuduktor g. novomešnika je bio provizor g. Greif Ivan, predgao njemi je pa g. Kolenc Franc, tajnik kat. akcije iz Maribora. Predgao je od troje dühovniške dužnosti: dühovnik moli za svoje ovce, dühovnik vodi svoje ovce, dühovnik brani svoje ovce pred sovražniki tela, sveta i hüdoga düha. V predgi se je opomeno s pokojnoga oče novomešnika i narisao čast i veselje novomešniške matere. Popoldnevi je opravo novomešnik v lepoj kapeli Srca Jezušovoga litanije, drügi den pa sv. mešo zá pokojnoga očo. Isti popoldne je prišo i bio sprejeti drügi novomešnik törjanske fare, g. Zver Franc, ki od dnes tjeden slüži svojo prvo sveto mešo v Turnišči. Ki do romali na Sladke gore, se oprosijo, da se 11. augusta zajtra ob 4 zberejo pri Jakšič Štefani na G. Bistrici, Odked bodo šli v Lotmerk k sv. *meši. Navuk za tretjired je dnes v Črensovcih, 29. julija ob 7 vüri pred ranov svetov mešov. Širitelom beltinske, črensovske i törjanske fare naznanjamo, ka majo ešče več kak dvetretjini duga na naročnini. Na delo pa sterjajte! Čakati se ne more duže kak do konca augusta. Premeščen je iz Niša v Zaječar č. g. Kolenc Ivan, bogoslovec, da tű vči vojake verski navuk. Jako se veseli svojoj krasnoj novoj slüžbi i nam vsem pošila pozdrave. Gasilstvo v Gederovcih. Gasilsko čete Gederovci, Sodišinci, Krajna i M. Petrovci bodo mele 29. julija popoldne ob 2 Okrožne vaje poleg gostilne Štivan Franca. Ne zamüdite te lepe prilike, pridite vaje gledat. Dr. Sedlaček, Radenci, ne ordinira do prvoga augusta. Prosimo sledeče širitele Novin, M. Lista i M. Ogračeka, da nam pošlejo seznam naročnikov s hišnov številkov: Bratonci, Ižakovci, Lipovci, Melinci, Bükovnica, Domajinci, Dobrovnik. Žižki: Koštric; Trnje: Tkalec; Črensovci: Rous; vse Bistrice, Bednja, D. Lendava, Gaberje, Mostje, Hotiza, Kovačevci, Kuzma, Vidonci, Martjanci, Noršinci, Mlajtinci, Rakičan, Radovci, Lukačovci, Turnišče, Gomilica, Nedelica, Brezovica, Renkovci, V. Polana, M. Polana, Dankovci, Šü- linci, Sv. Jurij, D. Slaveči, G. Slaveči, Vuča gomila, Sotina, Tišina, Krajna, Gederovci, Sodišinci, Petanjci, Petrovci, Tropovci, Rankovci, Vančaves, Gradišče, Kupšinci, V. Dolenci, Pečarovci, Šalamenci, Prosečka ves, Nuskova, Gerlinci, Pertoča. Napišite ime naročnika, hiš. številko i kakši list ma. Kelkokrat Vas bomo ešče prosili? — Uprava. Delo je iskalo na borzi dela v Soboti od 1. do 20. julija 33 moškov i 55 žensk. Murska Sobota. Prvo drüštvo bojevnikov v našoj krajini se je ustanovilo Preminoči četrtek v Soboti. Za •predsednika je zvoleni g. notar Koder, za tajnika pa g. odvetniški kandidat Bajlec. Drüštvo ma geslo »Z Bogom za narod, državo, kralja!" To je tüdi nekakši osnovni program osrednjega vodstva v Ljubljani. Odbor si je stavo nalogo vse včiniti, ka bi zmoglo količkaj zbolšati naše težke prilike. — Zidanje hiše za borzo dela. Izgleda, da se v najkračišem časi začnejo zidati Prostori za borzo dela v Soboti. Občina je prostor dala na razpolago, penezi so Zagotovim i tak se v najkračišem časi včakamo, da bodo delavci, ki morajo čakati na sunci, mrazi pa dešči, da dobijo delo, lehko čakali i sedeli v lepi prostoraj borže dela. Nova zidina bo mela poleg lepi čakajte uradni i ambulantni postor. Je bilo za naše delavstvo tó krvavo potrebno, zato delo najlepše pozdravlamo. — Kopališče v Soboti. Pri nas so se ništerni Penezni lüdje začnoli gibati i ščejo pri Ledavi zgraditi velko moderno kopališče. Pametna misel, samo Škoda, da se je to že na sprotoletje že zvršilo, da bi se zdaj v toj vročini že lehko kopali. Izpit na učitelišči v Maribori so napravili iz Slov. krajine poleg že imenüvanih gospodičen še sledeči gospodje: Kofjač Alojz i Telkes Imre iz Petanec, Banfi Štefan iz Markišavec, Küčan Koloman iz Adrijanec i Ratkai Ladislav iz Andrejec. Čestitamo! Udruženje borcev Jugoslavije, Krajevna organizacija v Soboti, je poslala s svojega ustanovnoga občnoga zbora dne 12. t. m. pozdravno brzojavko g. bani dr. Marušiči. Navedena krajevna organizacija je sprejela zdaj od kr. banske uprave v Ljubljani dopis, s šterim se g. ban iskreno zahvali za pazlivost, štera njemi je bila izkazana na ustanovnom občnem zbori borcov v Soboti. Udruženje borcev se nastavla zdaj tüdi za občino M. Sobota okolica. Nekaj mož iz te občine je že podpisalo pravila za ustanovitev Krajevne organizacije pa je poslalo banskoj upravi v Ljubljano v Odobritev. Kak bodo odobrena, se bo pozvao ustanovni občni zbor. Diplomo za profesorico si je spravila gd. Vukan Helena izJ3odonec. Čestitamo! Drüga nova meša v Türnišči bo 5. augusta. Prikaže jo Vsemogočemi g. Zver Franc, novomešnik iz Brezovice. Novomešnik je dühovnik šibeniške škofije v Dalmaciji. Predgali do njemi g. Jerič Ivan, dekan v D. Lendavi. Filovci. Kak so Novine objavile, da bo v Buenos Airesi euharistični kongres, se je jako razveselila edna ženska, ka de prej zdaj ona tüdi Šla na kongres. G. Klekl jo prej vzemejo na letalo i njim je za dobroto več jezero dinarov obečala. Pitali smo pa g. Kleklina, če je to istina, pa so nam dali sledeči odgovor: »Jaz bi rad leto na kongres, samo ka penez nemam. Takše ženske pa je ne mogoče vzeti na letalo, štera Cila za drügim moškom, ar so takše tak žmetne, ka če bi šele v letalo, bi se to nikak nej moglo z zemle zdignoti". Diplomiran je bio na univerzi v Pragi za strojnoga inženira g. Boris Cijan, bivši dijak sobočke gimnazije i gojence Martinišča. Te dni je dobilo ravnitelstvo Martinišča iz Prage pismo sledeče vsebine: „Vaš bivši gojence inženir Boris Cijan si dovoljuje naznaniiti, da je napravil dne 16. junija 1934. drugi državni izpit na strojem oddelku tehniške visoke. šole v Pragi in postal strojni inženir." — Iskreno Čestitamo, pozdravljamo in Želimo mnogo uspehov in božjega blagoslova! — Rav. je majster obečao, ka včini vse, ka je naročeno. Prle pa, kak bi brata odišla, jiva je opominao: . — Gospodje, dobro bi bilo, če bi si preskrbela Potrdilo, da je klop vajna, inače se lejko zgodi, ka ta mela neprilike s strogim policajom, z gospodom Suhcom. Zlatko je komaj zadüšo smeh. Na to sta mislila z bratom. Zato sta zdaj na videz resno prosila majstra, naj stopi ž njima k kraleskom! notari, šteri naj napiše Potrdilo, ka je klop njiva pravična last. — Stroške Plačam jaz, je tolažo tišlara starejši brat. Komaj je minolo tjeden dni, klop je bila gotova, uradno Potrdilo tüdi. Kda je pitao stolar, kama bi naj dao odnesti klop, sta ga brata prosila, naj prinese Pomočnik na določeno m esto v park — Po osmoj vöri sva tam, je razlagao Zlatko majstri. Tam naj vaš Pomočnik zagvišno dobi. Kazimir je tüdi meo prošnjo: — Pa naj tak pride, ka ga ne ovara na poti kakši policaj. Lejko bi se zgodilo, ka bi meo neprijetnosti... Obečala sta pomočniki dobro napitnino, doma sta se oblekla v najlepši gvant, peneze i potrdilo, ka je klop njuva pravična last,-sta vteknola v žep i po sedmoj vöri se odpravila v mestni park. Gospodinji sta naročila, naj ne bo v skrbeh, če ne prideta pravočasno domo. Smejala sta se, kak samo toplo sprotoletno sunce zna, kda pogleda na premraženo zemlo. (Dale.) 4 NOVINE 29. julija 1934. Same vgodnosti... Same vgodnosti vam nüdi „Karitasˮ... Glejte !... Če ste zdravi, se pri njoj lehko zavarjete pod jako vgodnimi pogoji. Pri pristopi trbe plačati samo 10 Din. Zavarvanje stopi v valavo taki po vplačili prve mesečne premije. Premijo si lehko določite sami. Najmenša je 5 Din. Toliko zmore na meseč tüdi siromak. Lehko pa se zavarjete tüdi za vekšo mesečno premijo i to od 10 Din do 75 Din. Po višini premije i po starosti se ravna zavarvana šuma, ki se zplača donositci police ali onomi, ki je označen na polici v slučaji zavarvančove smrti. Zavarjete lehko tüdi svoje domače, rod, znance. Pa samo z njihovim privoljenjem. Drüžinam z decov nüdi „Karitasˮ še posebne ugodnosti. Če sta zavarvana oča i mati, odnosno dovec ali dovica i edno dete, so brezplačno zavarvana tüdi vsa ostala deca v starosti od 2. do 16. leta. Če se šteri od te brezplačno zavarvane dece smrtno ponesreči, zplača „Karitasˮ dvojno zavarovalnino. Ne pomišlajte! Taki stopite k zastopniki „Karitasˮ, ali k vodstvi „Karitasˮ v Maribori, Orožnova ulica 8, ali na uredništvo „Novinˮ v Črensovcih v Prekmurji. Tam dobite vsa potrebna pojasnila. Sezna se tam tüdi lehko zavarjete. Ne pozabite, kolki vmerjejo, kda najmenje mislijo na smrti Tüdi vi ne vete ne vüre,nedneva! Popaščite se zato, da ne bo prekesno I PO DRŽAVI. Vihérje i povodni so napravile velike kvare po Sloveniji. Razstava proti brezbožnikom. V Ljubljani je bila razstava, štera je pokazala vse grozovitosti, ki so je napravili brezbožniki po Rusiji, Meksiki, Španiji. Na obiskovalce so te strahovite slike napravile vekši vtis, kak kakšakoli goreča predga. Narodna banka je znižala obrestno mero za y2%. Eskont je pri njej na 6°/0, loni bard pa na 7% tak znižan. Nieden zavod zato ne sme zdaj od 11% več obresti zahtevati od posojil. Roparje se vmorili v Slavonskom Šamci bogatoga kmeta Gube-roviča z ženov i te materjov i hišo oropali. Najstarejši človek v Jugoslaviji je mrtev. V Vočaji v Mačvi je vmro Glišič Peter v 119 leti starosti. Ž njim je v grob vlego najstarejši človek Jugoslavije. Katehetski kongres. V Maribori se je vršo preminoče dni katehetski kongres, šteroga so obiskali katehete z cele države. Sklenjeno je na njem, da se vpliva na državno oblast, naj versko vzgojo podpira na šolaj i ne dovoli, da se Verenavuk odpravi z višjih razredov. Z ednim se oprosi državna oblast, naj posveti vso pažnjo, da se ne bo širo pogübni navuk socialnih demokratov med šolskov mladinov, kak se je dozdaj. Mladina naj se vzgaja v dühi Kristušovom, kak razlagajo sv. Oča v okrožnici „Quadragesi-mo amo“. Pravičnost i lübezen naj rešita socialno pitanje. Vernost v slüžbi. V Ljubljani pri Oršolinkaj je na Ivanje obhajala dekla Merše Meta 50 letnico, ka slüži pri sestraj. Kak lepa i kak redka vernost! Nesreče. Oblak se je odtrgao i poplavo Kostajnico v Bosni. Kvara je pet milijon Din. — Toča je pobila slovenjgraški okraj, ban Dr. Marušiča je ponesrečenim poslao 15.000 Din podpore. — Vtopo se je Majdič Vinko v Podgorici v vodnjaki, v šteroga je po nesreči spadno. — V rüdniki v Vrs-koj Čuki so čemérni gazi vmorili tri rüdare. — Ognji na vse kraje. Na Stajarskom je letos zgorelo že več kak v sto mestaj. Novi misijonar. G. Jereb Franc, pomožni Vrednik Kat. Misijonov, lazarist, je odišo na Kitajsko, da tam glasi med pogani vero Jezušovo. Vojaška akademija v Belgradi je podignjena na stopnjo vseučilišča. Letos sprejme 300 dijakov, ki do se včili na državne stroške. OKOLI PO SVETI. Frančiškansko Vseučilišče. V Rimi so odprli Sinovje svétoga Frančiška Asiškoga Vseučilišče, na šterom je preminoče leto predavalo 47 profesorov, med temi so bili trije Hrvatje iz Jugoslavije. I profesorje i dijaki so vseh narodnosti. Med profesori je več drüge narodnosti, kak domačih Italijanov. Med dijaki so celo Kitajci i Meksikanci. Pripravlajo se mlade düše, ka gda henja brezversko besnenje, skočijo svojemi teško presküšenomi narodi na pomoč. Vseučilišče bo davalo tüdi doktorske naslove, zove se pa po sv. Antoni: Antonianum. Svaja zavolo postele, na šteroj je vmro Napoleon. Nedavno je vzbüdilo veliko zanimanje pitanje, štero je prava posteo, na šteroj je vmro Napoleon. Je najmre šest posteo, za štere se misli, da je na njih vmro Napoleon. Edna od teh posteo je iz medi i za njo je dala edna Amerikanka krasno šumo penez. Drüge postele so vse v različnih evropskih i amerikanskih zbirkah. Sod v Londoni bo v najkračišem časi mogeo razjasniti to zadevo. — Pred par meseci je bila najmre dražba starin i dragocenosti edne na sirmaštvo prišle plemiške drüžine. Najvekšo pazlivost je zbüdila posteo iz medi, štera je bila na odajo. Na toj posteli je stao ete napis: „To posteo je prepüsto Napoleon 1. dne 4. maja 1921. na den pred svojov smrtjov generali grofi Montholoni. Ta posteo je postavlena v carskoj spalnici v Lonwoodi. Napoleon je ležao v njoj od dneva gda je prišeo na otok sv. Helene, pa do smrti. Küpec te postele dobi med drügim i vse pismene listine, štere gučijo o istinitosti teh navodil." — Razmi se, da se je pojavilo veliko število ponüdi štere so povzročile, da se zdigne cena te postele nenavadno visiko. Najhüjše borbo za to posteo sta bile edna francoska plemenitaška i edna amerikanska milijonerka. Zmagala je zadnja. Njena šuma je bila tak visika, da je Francozinji sapa zastala, gda je to čüla. — Gda je Amerikanka končno vse svoje konkurente vklonila, se je odločila, da razstavi posteo na posamezne dele i da jo pošle v Ameriko. Gda se je med tem stvar zvedila v javnosti, je dobivala Amerikanka vsakši den po edno pismo, v šterom so njej štirje lastniki Napoleonovih posteo dopovedavali, da je nasela grdoj slepariji. Vsaki od »lastnika" Napoleonovih posteo je trdio, da ma samo on pravo Napoleonovih posteo. K toj četvorici „lastnikovˮ Napoleonovih posteo se je pridrüžo pariški muzej, šteroga uprava uporno trdi, da se prava Napoleonova posteo nahaja v tom muzeji. — Medtem je zadelo Amerikanko najbole pismo ednoga zgodovinara, ki trdi, da je vse to, ka so povedali namišleni lastniki Napoleonovih posteo, laž. Prava posteo, v v šteroj je mro francoski car, pravi isti zgodovinar, je že več desetletij v gradi Chambly i je last princa Murata. Zdaj je spoznala Amerikanka, ka so jo Evropejci prekanili i je drüžbo, štera je razpisala dražbo, tožila zavolo prekanjenja. — Zaistino nede mela londonska sodnija lehkoga posla. Zagvišno pride na den vèč svedokov, pripovedk, štere bodo poskušale stvar zatemniti, da se ne bi moglo dokazati, ka je bilo kakšo Vkanjenje. Službena naznanila. Odposlanec Kraljevske banske uprave za dravsko banovino je pregledal stanje izterjavanja agr. zakupnine za 1. 1931/32 in 1932/33 ter ugotovil, da so agr. interesenti v velikih zaostankih s plačevanjem, ker še do sedaj ni plačana niti ena Polovica. V smislu odloka ministrstva za kmetijstvo br. 73475/VI a ponovno odrejam, da mora vsak agr. interesent plačati agr. zakupnine za letí 1931/32 in 1932/33 takoj. V svrho čimprejšnje likvidacije se bodo dostavile potom občin vsem dolžnikom čekovne položnice, potom katerih morajo plačati dolžno vsoto najkasneje tekom 8 dni po prejemu čeka. Občinam Obenem naročam, da čekovne položnice takoj po prejemu izročajo prizadetim. Vsem agr. interesentom je že bilo potom spiskov objavljeno, katero vsoto dolgujejo. Radi tega Vam naročam, da obvestite prizadete o tem in jih pozovete, da naj pripravijo denar, da bodo mogli plačati dolžno vsoto takoj po prejemu čeka in da si na ta način ohranijo nepotrebne stroške in odvzem parcel. Od onega, ki bi ne plačal tudi po preteku 8 dni dolžno vsoto, se bo izterjalo eksekucijskim potom. Po preteku 8 dni se bo zarubljen predmet prodal in s tem plačala zakupnina. Eksekucijo bo vršila davčna uprava potom svojih organov. Interesenti, ki ne bi plačali dolžne vsote ali se je ne bo moglo od njih izterjati, bodo brezpogojno izgubili agrarno zemljo. Prebivalstvu priporočajte, da naj v lastnem interesu sigurno in čimprej plača agr. zakupnino, ker se bo tistim, ki jo ne bodo poravnali takoj sedaj, kar se ponovno povdarja, brez odloga morala vzeti agrarna zemlja, s čemur bodo interesenti prizadeti celo v svojem življenskem obstanku, kar si bodo pa morali pripisati sami sebi. Takojšnja poravnava celotne še ne plačane zakupnine je torej za vse interesente prvenstvene važnosti, kar morajo uvideti sami, če premislijo, da jim sicer brezpogojno preti odvzem agrarne zemlje. To je za vse dolžnike zadnji opom in! Dolnja Lendava, 10. julija 1934. Sreski načelnik: Dr. Kartin 1. r. Banovinska kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju prične novo šolsko leto 1934|35 24. septembra 1934. Sprejemni pogoji: 1. Sprejme se okrog 30 prosilcev, v prvi vrsti kmetske sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah. 2. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari, izjemno se sprejme tudi starejše. 3. Prosilci morajo dovršiti vsaj 4 razrede, oz. oddelke osnovne šole s pozitivnim uspehom. 4. Mesečna oskrbovalnina znaša 25—300 Din, ker dovoljuje kr. banska uprava potreb-nejšim delne štipendije. Tudi sreski kmetijski odbori podeljujejo prispevke k oskrbovalnini. Zato je najbolje, da oni, ki zaprosijo Sreš. kmet. odbor za podporo, vlože celotno prošnjo za sprejem na zavod potom Sreš. kmet. referenta, da ve ta koliko je prosilcev v srezu in koliko jih prosi Sreš kmet. odbor za prispevek. Povprečno prispeva banovina 1J3 in istotoliko Sreš. kmet. odbor. Prosilci naj se obrnejo tudi na domače posojilnice in občine za podpore Lastnoročno spisana prošnja, kolkovana s 5 Din, mora dospeti na upravo zavoda Vsaj do 10 avgusta. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in Obvezo staršev ozir. varuha (kolek Din 2), da bodo krili stroške. Oni, ki prosijo za podporo, naj navedejo r prošnji gospodarsko stanje staršev, županstvo pa lahko koncem prošnje to potrdi, priporoči prošnjo ter navede velikost posestva in višino državnega davka, ali se pa priloži koleka prosto .Uverenje o imovinskem stanju* z navedbo teh podatkov. Tiskovine za to se dobe pri občini in srezu. Poučuje se na zavodu poleg splošno izobraževalnih predmetov posebno: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, čebelarstvo, gozdarstvo, delno tudi vinarstvo in kletarstvo ter kmetijske gospodarske predmete, kakor knjigovodstvo, zadružništvo, kmet. zakonodajo in kupčijstvo. Z vsemi predmeti je zdrüžena gospodarska praksa na obsežnih zavodovih objektih. Zavod je posebno primeren za kmetske sinove iz živinorejskih okolišev banovine. O sprejemu se obveste prosilci pismeno, istotako kaj prineso s seboj. Gospodarstvo. Včelni betegi. Človeštvo, rastline i živali mojo jako dosta sovražnikov, šteri je vničavlejo na različno načine. Ravnotak tüdi naša Včela neje brez betegov i te betege bi mogeo vsaki rojar dobro poznati i je že v njüvoj klici vničiti. Poleg menje nevarnih si bomo tü pogučali o gnitji mladic ali gnilobi, brezletnosti, griži i besnosti včel. Najbole nevaren beteg našim vče- licâm je gnitje mladic ali gniloba. To je beteg, šteri se je v lanskoj jeseni i zdajšnjem sprotoletji priselo v naše prekmurske vinjake. V ništerni je tak strašno gospodaro, ka je vničo vse roje i trüd 10 letnoga dela. V glavnom mi razločüjemo dve vrsti gnilobe. Mirno i poprijete. Mirna gniloba je prvič tista, kda začnejo gniliti mladice Črvi v celici od prehlajenja ali od slaboga živeža. Pri toj gnilobi postanejo mladice snèžnobele, sivorumene ali črnkaste z ošpičenim klinčkom se lehko potegnejo iz celice, se ne razcedijo, ne vlečejo i tüdi ne smrdijo po gnilobi. Drügo gnilobo dobimo v vsakom letnom časi v sredini volišča. To povzročajo neke glivice (to so jako majčkene živalice, a ne bacillus larve) i te mrtvi rod se tüdi lehko potegne iz celice. To sta mirnivi i nepoprijetivi gnilobi, šterivi sta ne nevarnivi rojari. Vsaki pameten rojar pa bo tüdi pri mirnoj gnilobi previden i bo vse takše satje (gerpe) z volišča odstrano i nadomesto z novim i na te način rešo sebe i drüge rojare prepada. Poprijeta gniloba pa je najhüjši bič rojarov. Te beteg povzročajo glivice — bacillus larve — štere se naselijo v panji (kišti, koši) s starimi gerpami, malo včelami, štere so krmlene s pokvarjenim medom. Te bačille prenašajo včele na svojih dlači caj, raznaša je veter i tüdi rojar po neprevidnosti z oküženim rojarski orodjom. (Dale) Pošta. Žalig Ivana žena, Vel. Polana 162. Prineste možov naslov, ar mamo dva naročnika z istim imenom, pa zdaj ne vemo šteri je pravi. Nemec Ludvika domači. Vaš je naročo s prvim julijom Novine, nam je postao ime gospodarovo, ne pa mesto, gde je. Prosimo Vas,.da nam včasi pošlete naténčen njegov naslovi Segeri Franca domači. Vašega Novine iz Francije so prišle nazaj. Prosimo Vas, da nam naznanite njegov novi naslov. Kolmanič Marija, Deuil, Francija. Penez sprejeli 98 Din i 60 par. Hvala! Fujs Jožef, Ižakovci. Pridi k nam po peneze po naročili sestre iz Francije. Senja meseca augusta. 6 v Martjancih, 10 v G. Radgoni i na Razkriži 12 v Ljutomeri, 13 v Čakovci, 16 v Rakičani, 18 pri sv. Jeleni poleg Čakovca, 19 na Hodoši, 20 v M.Središči, 21 v Dokležovji, 24 v Soboti i pri sv. Dühi, 28 v Lendavi. Vreme. Vroče, nevihte, deževno. Cene: Ne so se spremenile. Vajenca sprejme taki Tkalčič Jožef, stolar v Nedelici. 2-2 BANKA BARUCH 15, Rile Lafavette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned.Dienst;Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošl emo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24-í Betežnim zavolo krofa i otečenoga šinjeka kniga nekšega zdravnika kšenki domo postavlena. Pišite taki na naslov: Zbiralno mesto za pošto: GEORG FULGNER Berlin Neukölln Ringbahnstrasse 24. Abt: P. 95. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik; Klekl Jožef, župnik v pok.