200. številka. Ljubljana, v četrtek 2. septembra. XIX. leto, 1886. Ixhaja vsiik dan xve*er> rzimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a v str i j s ko-opcersk o dežele za vso leto 15 telo., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 tfld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za se k-to 13 gld., za četrt leta 3 gUl. 30 kr.. M jaden mesen 1 gld. 10 ur. Za pošiljanje na dum računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Octrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po «i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -- Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „GledaliSk* stolbn-1. Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročim. Slu io p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo aaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ ,, jeden mesec....... I ., 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slov. Sarotla**. Narodnostni boj v brutalnoj nemškej teoriji. (Konec.) Boj mej ljudstvi, narodi in plemeni ni „ večen", ni prirođen, človeški napredek ne sme hoteti in po zakonu napredujoče zgodovine ne more biti, da narod podjarmlja narod, da naposled se bi razprostiralo na svetu jedno samo pleme. Kakor se v go spodarBtvu sveta z napredujočim časom delo mej ozemlja in narode deli, da vsakdo po svojih okolnost ih sodeluje za socijalno celoto, tako se tudi na polji kulture vrši radovoljna razdelba dela in to v tem podrobniše, Čim bolj rase civilizacija in omika. Dokler bode obraz zemlje tako raznoličen, kakor je od nekdaj, tako dolgo se bodo človeški rodovi razlikovali, imeli bodo vsak svoje posebnosti in delali bodo s svojimi posebnostimi za obrazovanost človeštva! Kako bi tedaj mogel biti opravičen „ večni" boj, ki bi se z njim odstranjevali posamični narodi in amal- ganiovali v druga plemena, dokler so sposobni za kulturno delo? Tak zakon ne more biti v prirodi in teoriju taeega zakona nema dna. Posebno čudno pa je, da se proklamacija „ večnega" boja mej plemeni spočne na avstrijskej zemlji, — baš razmere avstrijske države so same po sebi, brez komentara najodličniši protest na tako teoiijo ! Če bi bila ta brutalna teorija osnovana, morala bi Avstrija biti že germanska država, ali pa bi bila morala razpasti tistega dne, ko so se morali narodi njeni poklicati, da začno radovoljno sodelovati pri državnem delu, ki je vsem vkupno. Po logiki, „po prirodni nujnosti" nemške teorije morale bi se av strijske razmere vse drugače razvijati, kakor so se v istini razvila! Saj je bilo dolgo časa videti, kakor da avstrijski Slovani, Italijani in Madjari hote za večno ugasniti v „svetej rimskej državi nemškega naroda", tedaj izginiti kot žrtve — zakona uniformitete, germanske (jednoličnosti. Ali zakon prirode je bil drugačen ! Avstrija se je razuniformovati, decentra-lizovati, preobraziti morala po prirodi in svojstvu svojih narodov. Ustava dala je, duvalizem dal je Avstriji raznoličnost državnega življenja, več svobode in samostojnosti deželam in narodnostim. Če zagovornik „večnega" narodnostnega boja ustanavlja prirodni zakon, po katerem se mali narodi morajo po-izgubiti v večjih. — te prirodne nujnosti ne pozna volja avstrijske države, člen XIX., ki določa, da ima vsak narod v državi sveto pravico, da se mu varujeta in gojita narodnost in jezik. Res je sedaj boj mej avtrijskimi narodi. Ali nam Slovanom je ta boj kaj druzega, kakor nemškim našim nasprotnikom. Poročevalec večine v jezikovnem odseku, dr. Madejski, dejal je 9. marca 188;>. leta v svojem poročilu te le znamenite be sede: „Tako i me n o v an i boj narodnostij v Avstriji, boj, ki se sicer ni še le včeraj vnel, marveč je bil moral takoj vsled posebnih razmer v avstrijskej državi nastopiti, ko se je narodnost obče vzbudila in ki se zastran notranje moči v narodnej ideji ne da z narejeno silo potlačiti, ga celo tudi državi na korist tlačiti treba ni, — ta boj je jedna izmej p v i k a z n i j političnega življenja, s katerimi se osvetljuje ustavno zagotovljena sa m oo d ločljivost svobodnih narodov. Dokler so ta borba za pravice giblje na postavnih tleh, ni nobenega opravičenega razloga, da bi se jo hotelo jednostransko preprečevati. Narodni jezikovni boj najde sam svoje mejnike, to je prirodna razčlenba narodov. V njej mora vsak jezik dobiti tisti prostor, ki ga mu notranji pomen jezika kot realna podloga jezika odkazuje z ozi-rom na dane javne razmere in na dejanstvene potrebe." Tako mi! Mi uedanje bojne dobe v Avstriji ne zmatramo za pravilno, prirodno stanje javnega življenja, nam je žal žrtev, ki jih narodom jemlje ta boj. Uverjeni smo tudi, da bode za obstoj, napredek in obrazovanost Avstrije najugodneje, kadar bodo njeni narodi drug poleg drugega mirno delali, drug druzega podpirali. Želimo si časa, Slovani, da bi mogli odložiti strupeno orožje in udati se mirnemu tekmovali ju. Ali Nemcem našim, kakor kaže „znanstvena" teorija o „večnem" plemenskem boji in o prirodno nujuej absorpciji narodov, kakor kaže vse njihovo sedanje dejanje in nehanje v notranjej politiki, njihovo besedičenje o državnej narodnosti, o državnem jeziku, o narodnej kulturi itd. — našim Nemcem ne do miru in sprave, marveč hočejo „večni boj" in po njem zmago germanskemu plemenu kot občemu plemenu! Kaj k temu poreče Avstrija-Hekuba, na to se ne misli. Dobro pa bi bilo, če bi na to mislil grof Tauffe s svojimi svetovalci, — morebiti bi potem kaj boljega izumil proti praktikom „večnega" narodnostnega boja in začel spolnovati Slovanom obljube, ki so že stare! —o.— Der Drang nach Osten. n. Ako s • pred vsem ozremo po lastni domovini, opazimo, da se nam po vseh narodnih šolah, pač celo po jednorazrednicah upeljava nemški jezik pri -poročujoč nam ga, da nam je in nam bode sila potreba. To sicer ni samo pri nus nego na dokazovanje Nemcev rije se isti jezik i v Bosno in Hercegovino ter v sedanjem času, seveda bolj potiho in sramožljivo celo v Srbijo in južneje kraje. Židje, uradniki in nekoji obrtniki prineso ta jezik v naj -oddahnejo slovanske kraje in ne meneč se za prvotno LISTEK. Strahovi. Povest; češki spisal Vac. Benei Tfeblzskv, prevel M. Vrnilež. V. (Dalje.) 4 Neka čudna slutnja, kakoršne še ni nikdar občutila, je Jelico obšla, ko je starec pripovedko dovršil; skoro mrazilo jo je, dasi je solnce dobro pogrevalo, da, tako rekoč palilo. „Čemu mi nisi nikdar prej povedal te pripovedke, stoprav danes?" zašepetala je deklica boječ se pogledati v starčeve oči, koje so se strašneje svetile nego čukovi pogledi v viharnih nočeh. „Ker tega še nikoli treba ni bilo. Včasih strašijo take pripovedke in smrt provzročajo, Čuješ, Jelica? smrt!" „Nisi ti moj oče, sem morebiti jaz ona mala deklica, ki je jedina z ladije ostala, koje roditeljem je krv iz prs vrela, koje mati je v naročji moža po-hotnika izdahnila?" vprašala je z boječim in ihtečiro glasom. „Nisem tvoj oče ! Ti si me imela žmiriti z duhovi, ki so po noči k meni hodili, da še hodijo, ko ti mirno spiš, a ko jaz bedim in se zgrožam. Cele vrste jih videvam, mej njimi i tvojega očeta in tvojo mater. — Ti si temu kriv, izrod pekla, da je današnji dan nad me piišel, tega ti Izmail ne odpusti! Še jeden pot poskusi, mu bo li odpuščeno in zginejo li ti duhovi. Tretji dan, ko bo solnce zahajalo, zvedel bom, se li znebim teh groznih obrazov, ako se jih ne znebim in ako zopet po noči k meni pridejo, skočim v morje in odneso naj me v peklo. Zaslužil sem ga. Štirinajst let bivam v skalovji, celih štirinajst let in to ni pomoglo. Jeden dan uničil je vsa ta leta, on, hudičev sin," bentil je starec in ni videl, da leži deklica poleg njega z glavo v skalo uprta in da se njena rahla, bela nedra le počasi dvigajo, kakor bi poletavalo iz njih življenje na skale k modremu nebu, na kojem so se ne daleč od tod, kjer se je z morjem strnilo, začeli sivi, zlovestni oblaki gromaditi. Ftarec ni niti pogledal na svojo kočo; nazgor na sicale je hitel in se niti ozrl ni. „Vidiš, čemu nisi živel v kočici in si hotel biti bogat, kakor skaderski paša! Doma bi bil in paša bi te bil z deklico, ženo in dečkom ubil ali bi bil pa ti sam njemu s svojimi sodrugi to učinil. In kdo ve, bi se bil li drznil v vns, da si napolni harem z brodarskimi ženami? Idite proč! Me hočete mar i za dne zasledovati? Idi ti prvi, jaz ti še jednokrat glavo s kroglo prebijem, videl bom, ustaneš li potem; ne hodi, povem til" kričal je starec in kakor bi ga besi ščuli, drl je dalje, boreč se s prividami. Samokres je potegnil izza pasa, strel se je razlegal po skalah in za strelom hripav smeh. Smejal se je, kolikor se je mogel, samokres zopet nabil in nabitega za pas utaknil. Kos skale se odkruši in kamen se skotali doli v morje. „Idi, videl bom, se ii vrneš. Ako prideš, pa s seboj tako naredim in se kakor ta kamen zvrnem; tam me mučite, kolikor vam drago, saj vas ne bom videl, tudi moje telo ne bo čutilo! Kiuperli!" Tolpa tonovščic je vzletela in ptice viharnice so žalostno zakrakale. „Drugače ti pokažem, da si mi pokoj prerušil. Topoglavec si, starec, ako si mislil, da ti bo dekle angelj. — Ljudje so zli, tudi ti si zel, najhudob-nejši mej njimi in za tega del si topa glava, da si hotel iz koga angelja vzgojiti. Ti bi najčistejšo dušo v hudiča pretvoril in peklu poslal. — Da ni on prišel, zbral bi si jo drugi: pa naj, vsakemu bi. prebivalstvo drže se ga sami z vso ustrajnostjo, naj se ga zarad njih nauče tudi drugi. Vprašanje je, ali je nemški jezik vzhodnim in južnim slovanskim narodom, osobito nam, v resnici potreben bodisi v rodbinskem bodisi v javnem ži-venji ? Jezik je sredstvo, s katerim drugim razodevamo naše misli. Smešno bi bilo trditi, da v našem navadnem rodbinskem živenji rabimo drugi razen naš materinski. Dobe se tudi taki, ki bi to v resnici trdili, toda ti so se sodili sami ter vsaka beseda o njih bi bila odveč. Razkrojimo naše javno živenje! Rabimo li nemški jezik v cerkvi? prastara doba kaže, da ne; ga rabimo li v različnih uradih naših dežel? državni temeljni zakoni nam vele naravno, da ne, kajti čemu bi bile potem tudi vse naše dotične pritožbe ter uradnik živi zaradi naroda in ne narod zaradi uradnika: mar ga rabimo v vojski? v tem smo govrrili in hočemo še na drugem mestu, za sedaj pravimo kratko, da ne, in tudi ne, ako ima komanda vojske nemška ostati. Poglejmo zatem prebivalstvo naše domovine slovenske! Nas nikjer ne presekava znaten tuj živelj, mi smo povsodi skupno prebivalstvo. Morda pa dobimo mi in dobe naši potomci potrebnega zaslužka? Pač, to je tista točka, ki jo preradi zasedajo naši nasprotniki in kateri ne ugovarjajo celo neke vrste narodnjaki. Mi na to vprašanje niti odgovoriti ne-čemo, nego navajamo le nekateie že v prvem odstavku omenjene in druge čine. Hočemo-li kruha iskati si v Nemčiji, kjer ga, kakor rečeno, priman -kuje tako, da iztirajo slednjega slovaškega piskro-vezca? Ali naj si ga iščemo mej avstrijskimi Nemci? znani so nam konci oni sklepi Dunajskega mestnega zbora, štajerskega šolskega sveta in brezštevilnih nemških korporacij, po katerih se nema vsprejeti ni kot učitelj ni kot drug uradnik nikdo kakor — Nemec. In slednjič nam li ne preplavljajo ravno Nemci vseh učilnic in vseh uradov na škodo naše inteligencije? Druzega ne kakor, ako se hočemo sami ponemčiti, kajti kakor je razvidno, ta jezik nam ni k drugemu kakor, da Nemci dobivajo kruh mej nami. Ostanejo pač še višje sedanje centralne oblasti Recimo, da je tam nemščina potrebna. Ne pristajamo, pa zaradi ljubega miru, bodi si! Kolikim in koliko je zaradi tega potrebna, razvidi lahko vsak sam. Vendar drugo polje je, kjer se bode naša inteligencija z veseljem vsprejela, ako si ohrani svoj slovanski značaj. To polje je slovanski jug in vzhod, to bo zemlje, ki so se oslobodile turškega jarma. Te dežele pa so slovanske dežele. Dol^o se ondi dramijo iz smrtnega spanja, niti se mogo detiuske čizme na mah izuti, a to je pri njih ohranjenem zdravji in sili prav gotovo, da ostanejo slovanske in da se bodejo vsled naravnih bogatih njih sredstev čudovito hitro razvile. Tej naravni sili, opirajoči se na vekovečne zakone ne bode se moči ustaviti ne nemškim zidovom in krčmarjem po Bosni in Hercegovini, ne madjarskim ne angleškim in ne drugim uplivom. Ta sila pa, ki bode, kakor je videti v najnovejih pa magari zamotanih bolgarskih dogodkih odstranila vse ustavljajoče se zapreke, uplivala bode tudi na sosede prerojenih narodov in, se bil osveti 1, ne Izmail, ne osvetil, le po pravu bi bil delal. Po pravu, he? Na pravo se ti sklicuješ, koje si tolikokrat teptal z nogama, in tedaj, ko se nesi še osvetal za ženo, za deklico in za dečka? Kcj pa, da na pravo, — saj sem se štirinajst let v skalah pokoril; sedaj se lahko na pravo sklicujem in se bom skliceval. A ako ga ne dobiš?" Starec se je zagrabil za sive lase, si je ruval, kakor zbesnelec in da ga je kdo ugledal, gotovo bi se mu bil na sto korakov ognil. Urnih korakov in z rokama na glavi sklenjenima je hitel dalje in dalje na sever. Ko so Jelici omedlevce prešle, ozrla se je okrog sebe in si globoko oddahnila. „Oče — oče!" zakliče žalostno, vstane, teče v kočo in plane zopet iz nje; ali starca, dozdevnega očeta ne vidi nikjer. Ubožica mu je hotela pripovedovati, kako čuden sen jo je strašil in kako želo se ji je v mlado srce zabodlo. „Jeliea, to ni bil sen, oče mrtev, davno mrtev, ta le je sedaj moj oče, on je ropar, kakor Kiuperli in jaz ubogo dete. — Sirotica od mladih let, mamica s pravim očetom v morji, njiju morilec me je •vzgojil in jaz sem ga imela z njima žmiriti. In jaz sem ga vender tako rada imela. — Čemu mi je povedal to pripovedko, ki straši in baje smrt pro- ako nečemo svojega pogina ampak celo svoj gmoten dobiček, uplivala bode tudi na nas. Znameniti naš rojak slavist Jarnej Kopitar pisal je že več kakor pred šestdesetimi leti, tla se bodita na slovanskem jugu bojevala za prvenstvo jezik srbski in ruski; mi pristavimo k temu: ondi se bode bojevalo germanstvo in slovanstvo. Država, v kateri imajo Slovani večino, kakor je v Avstriji, mora o taci h okolnostih takoj izpievideti, kaj jej je storiti, »n morda ni več daleč ona bodočnost, ko bode katera bodočih vlad zaukazala, da se imajo na srednjih šolah poučevati ruski in jugoslovanski jeziki. Navdaja nas le jedna skrb, ne bode li ta vladen ukaz za našo korist kakor po navadi zelo po/en, in dolžnost nastopa n a-rodnim zastopstvom, naj delujejo na to in ako ni drugače začasno sami ožitvore lastna učilišča s takim poukom. Prazni so torej oni pomisleki celo narodnih mož, naj bi se li slovenščina upeljala tudi po višjih razredih srednjih šol ali naj ostane nemščina. Po rečenem najde odgovor lahko vsak in kdor vidi malo dalje, nego jedno ped pred se, oni ve, kaj mu je storiti. Tako sodimo mi poučevanje nemščine po naših šolah. Naša mladina po prvotnih narodnih šolah naj se uči praktičnih predmetov in te šole naj nam vzga jajo umnih kmetov, obrtnikov, sploh tacih Ijudij, ki se bodejo živeli od svojega dela no od nemške besede in vsak nemški agent navadil se bode rad našega jezika, Rog, če mu kaj odkupimo! Naša inteligencija naj se na srednjih šolah uči slovanskih jezikov, gaj smo pokazali, kje jo čaka kruh, ki se po zgledu višjih krajev tudi pri nas reže in mora rezati vedno tanje. Oni demoničen strah pred ruskim jezikom zginil je bojda tudi že v vladnih krogih, saj se dela ruskega slovstva kar na par prevajajo v francoski, nemški in druge moderne jezike, da iz njih srkajo zopet pravih človeških čustev ter si popravijo bolni in sprijeni svoj okus. Dvojno omiko, dvojna pota k njej imamo; ako hočemo Slovenci ostati Slovani krenimo po nazna-čenem, kajti nasprotni vodi nazaj v tisto pogubno num morje, katerega znano gaslo je: Der Drang nad Osten. Politični razgled. Notrasijc deželo« V Ljubljani 2. septembra Državni xl»or sni de se koncem tega meseca, kakor ve povedati „Presse". Dan pa še ni določen. Zboroval bode do začetka novembra iu se bode bavil samo s predlogami o nagodbi z Ogersko. V novembru bosta zborovali delegaciji, v decembru pa deželni zbori. Piavosodni minister je ukazal sestaviti seznam, koliko poslednji čas imenovanih sod njih uradnikov in služabnikov na 4Vškem je zmožnih obeh deželnih jezikov, koliko po samo nemščine. Imenovanih je bilo 50 sovetnikov deželne šodnije, katerih je 41 veščih obeh deželnih jezikov, 9 \m samo nemščine; 17 sovetniških tajnikov katerih je 12 zmožnih obeh deželnih jezikov, 5 pa samo nemščine; 65 okrajnih sodcev, od katerih jih umeje 41 oba deželna jezika, o druzih štirinajstih pa pravi poročilo, da znajo češčino pomanjkljivo. Nadalje je imenovanih 130 sodnjih pristavov, od katerih sta 102 vešča uzročuje? Odpustita mu, mamica, očka, ne tožita ga! Čemu me ni rajši ob jarbolo vrgel; i jaz bi bila že davno lahko pri njih, moj Bog, moj Bog! Vzemi k sebi hčer, siroto!" zatoguje, zgrudeč se zopet na skalo. Vetriček je razvalovil njene krasne modrikaste lase, kakoršne imajo vile po morji, po dobravah in smaragdni očesci sta se zaprli, kakor bi ni spro-gledati več ne hoteli. Na obzoru pa so se vsak trenotek novi, sivi oblaki gromadili, kakor iz skrivališča črnega morja. Šli so navzgor, a na morji bila je tihota, zlovestna tihota; polahko, brez šuma dvigavale so se vode in nad njimi so zopet ptice viharnice po-let.avale. VI. Danes se je za čudo hitro stemnilo. Na večer bilo je nebo kakor pokrov, morje se je zdelo, da je rakev, na kojp je nevidna roka črne oblake spuščala, mej kojimi so se le zredka sivkaste proge belile; a tudi te so z nenagla v strahotno temo spi i vale. Nebo ni bilo danes zaman pokrovu podobno in morje ne zaman ogromni rakvi, kajti gorje ljudem, ki so tak čas na morski gladini. Zvečer se je silen veter še bolj razburil in morje ni več le težko tudi češčine, 20 jih je manj veščih, 8 pa popolnem neveščih češčini. Od 50 kancelijskih mest so jih 30 namestili z osohami, ki ume jo samo nemščino, 12 novonameščenih kancdistov zna pa le deloma češki, samo osem jih dobro razume oba deželna jezika. Od 46 novih sodnjih slug jih umeje samo 16 tudi češki jezik. Iz tega se razvidi, kako so se Čehi prezirali zlasti pri oddajanji nižjih služeb. Trgovski iiiinislor skliče v oktobru konferenco obrtnih nadzornikov, da se posvetujejo o svojih dosedanjih skušnjah v obrtništvu. Povedali smo že, da je več okomitih ma-gnatov odpotovalo v Sofijo, da pozdravijo kneza Aleksandra. Tudi madjarsko občinstvo sploh simpa-tizuje s knezom. Tako so poslali Budapeštanski meščani grofu Evgeniju Zichy-ju, ki v državnem zboru zastopa Budimpešto in je tudi šel kneza pozdravljat, sledeči telegram: „Volilci notranjega mesta smo z veseljem zvedeli, da ste Vi z več druzimi gospodi odšli v Sofijo pozdravljat junaškega kneza plemenitega bolgarskega naroda. Z Vami čuti vsak Oger in vsa omikana Evropa. Iz srca želimo, da bi za svobodo borečima se deželama, Bolgariji in Srbiji, več ne pretil tuji despotizern." S 1. dnein oktobra osnovale se bodo štiri nove ■»oMeii.sIto-liercegovNke stotnije. Skupno finančno ministerstvo misli v Dolnji Tuzli in "Banjaluki zgraditi steklarni, da bode tako omogočilo razpošiljanje bosenskih zdravilnih vod v velikej meri. * n .m j«' države. Ker je dvomljivo, da bi se knez Aleksander mogel obdržati na (»olgaivsUem prestolu, se še vedno ugiblje, kdo bode njegov naslednik. Sedaj se zatrjuje, da knez Karadjordjevič nema dosti upanja, da bi prišel na bolgarski prestol. Zarotniki nekda tudi neso mislili na Karadjordjeviča, ampak so hoteli vojvodo Aleksandra Oldenburškega proglasiti za kneza, čakali so nekda samo še odgovora iz Peter-burga. Predno je došel odgovor, je pa že proti-revolucija jela zmagovati. Imenuje se sedaj tudi drug kandidat za bolgarski prestol, knez Emanuel Vogorides, nečak bivšega vzhodnorumelijskega generalnega guvernerja, A loko paše. Ta je že imel pripravljeno proklamacijo na bolgarski narod ter bi jo bil razglasil, ko bi protirevolucija ne bila zmagala. Knez Emanuel Konoki-Vogorides je letos v nekem pismu na Karavelova se bil odločno izrekel za Rusiji prijazno politiko. Že 187S. leta se je nekda nadejal, da bode voljen knezom. V Rumuniji ima obširna posestva, po narodnosti je pa Bolgar. Mej Itiiimiiiijo, Srbi j m llolgurljo vrše se nekda pogajanja, da bi te države sklenile /vezo proti Rusiji. Ta pogajanja pa najbrž ne bodo imela nikakega uspeha, ako jih na skrivnem ne podpira kaka kontinentalna velevlast. Rusija zlasti Nemčiji in Avstriji nič ne zaupa, in zategadelj tako dolgo ne more priti do nikakega definitivnega sklepa. V niNitili vladnih krogih se ne morejo odločiti za okupacijo Bolgarije. Car sam ni nikakor posebno zavzet za okupacijo. Ruski listi vsi izražajo bojazen, če Rusi zasedejo Bolgarijo, da bode potem Avstrija prisvojila si Bosno in Hercegovino, kar bi pa po mnenji ruskih listov bilo v škodo pravo-slavju. V Peterburgu tudi sedaj še prav ne verjamejo, da bi Aleksander še ostal na bolgarskem prestolu. Dopisi. Iz Korotauu 30. avgusta. [Izv dop.] Slovenci ! sprejmite blagovoljno tudi poročilo od vaših bratov na jezikovnih mejah koroških. Koroški Slovenci smo zgubljeni ako na nas pozabijo naši bratje preko Karavank. Kmet sam je preslab, a mej tem dihalo, temveč z divjim jekom bučalo, kakor ko v oblakih brez prestanka grom, udarja in po vodah so se tmine razgrnile,- da ni bilo niti korak daleč videti. Ne daleč od obali pokali so pogosto streli iz cevij; sprva se to niti ni razločevalo od jekota valov. Čim dalje, tem pogostejše sledil je pok za pokom. V pobrežnih selih so klenkali z zvonovi, kakor kedar zvone umirajočemu. Tu pa tam zažgali smolnate plamenice, a veter je je hipoma ugasnil. Velika dvoiarbolna ladija se je kake pol ure od brega v razbesnelih valovih borila in s te so grmeli poki na pomoč klicaje. „Blizu kopnega moramo biti!" kričal je kapitan mornarjem na uho. „Razsekajte droge, sicer se v trenutku utopimo!" Voda bila je na palubi skoro do polovice. Zaman so žene z deteti molile; črni oblaki so viseli nad njimi, iz oblakov gledala je smrt na svoje žrtve. „Celo življenje sem štedil in vse zaman! Kaj mi je do življenja, berač nečem biti! vsaj preproge mi rešite, imam biserje, dragocene biserje, ves svoj imetek," tarnal je lastnik, žid iz Smvrne. (Dalje prih.) pa tudi narašča naša mladina, nadepolna bi rekel, res nadepolna! Da, to ie ona mladina, ki celih osem let, kar je šolo obiskovala, ni slišala slovenske besedice. To je naša mladina! Kar je slovenskega, skoro že sovraži, ravno, ker slovenski brati ne zna. A kakor je že jedenkrat na kmetih, se tega naučiti neće. Ni tedaj čuda, da veliko rajši nemški govori in na materni jezik celo pozabi. Ni čuda, če večkrat pripovedujejo popotniku, ki potuje po krajinah korotanskih : „Ta in ta v tej vasi zna še slovenski." In koliko ča-a je še, da tudi temu od-klenka mrtvaški zvon in slovenska govorica utihne na vekomaj! In glejte ravno zdaj so oni časi, ko se jezikovna meja tako naglo premika. Veliko je že zamujenega. Da, vsled malomarnosti so se ponem-čili tudi že oni kraji, na katere bi imel vsak Slovenec ponosen biti. Jaz kažem tu na Krnski grad (Karnburg) in Gospo sveto. Krnski grad na katerem so nekdaj stolovali slovenski knezi. Ti si bil nekdaj luč slovenstva in pravi zmaj našim sovražnikom! A kaj je zdaj? Z žalostjo odgovarjam, da tam noben človek ne razume več slovenske govorice. Vasi pod nekdaj tako mogočnim gradom nosijo sicer še slovenska imena, kakor: Zagrad itd. Celo druga imena so se še ohranila n. pr. Kraljić (studenec), Kraljev dol (kjer so se nekdaj slovenski knezi najrajše sprehajali.) Neme priče so tudi še gosposvetska cerkev in vojvodski stol. Ko sem že ravno pri vojvodskem stolu, spomnim se tudi napisa na stranski plošči jedne strani: MASVETI VERI. Veliko se je že o tem pisalo, kar menda ni piškavega oreha vredno. Vprašal sem tudi nekega Slovenca, ki tukaj stanuje in si je napis že večkrat ogledoval. In tudi on je bil mojega mnenja. — Napis je namreč latinsk ter je gotovo iz bližnjih raz valin nekdanjega rimskega mesta Viruna. A zakaj so naši pradedi ravno ta kamen z latinskim napisom tu uzidali? Nič drugega! Oni so namreč ta napis i v svojem jeziku razumeli. In tedaj že po-kristjanjeni Slovenci so tak nnpis ravno potrebovali. Latinske besede so se tedaj tolmačile slovenski. Ni drugače misliti, da bi pustili, da bi neumljive besede kazile ta nekdaj tako slavni vojvodski stol. — Pa kam sem zdaj zašel? Vrnem se zopet k stvari. — In kaj dela neki narodna inteligencija, bi morda kdo vprašal ? Da, žalibog te ni, le sama duhovščina je še. Ali kako dolgo bo pa ta še tako trdno stala ? Na gimnazijah je le mala peščica Slovencev, na pripravnici so navadno taki učenjaki za učitelje slovenščine, ki sami še slovnice ne znajo, ljudske šole so vse nemške vsaki paglavec se že slovenščine sramuje. Da, kaj hočem več?! I Poljakom v Prusiji se bo boljše godilo. A zdaj se hočem obrniti do družbe sv. Cirila in Metoda Z veseljem smo čuli vsi Korotanci, da se tudi na nas ne bo pozabilo. In kje naj zdaj začne društvo svoje delovanje? Po mojem mnenji tam, kjer je največja nevarnost. In ta je povsod na Ko roškem na jezikovni meji. Najboljše bi bilo, da se deluje tako dolgo, dokler ne bo imela družba kaj več na razpolaganje, strogo le na meji. Tu naj se ponemčevanje jedenkrat zabrani, — in potem bo delo lahko. O rt hv. Križa pri Ljutomeru 31. avgusta. (Nemški jezik v slovenski šoli.) Dne 26. avgusta so imeli učitelji ljutomerskega in go: enjo-radgonskega okraja tukaj skupno konferencijo, ter so napravili velevažno resolucijo v zadevi nemščine na slovenskih ljudskih šolah našega okraja. Mimogrede moram tu pripomniti, da je vsled te resolucije dvema g. učiteljema našega okraja postalo tako hudo, da je jeden moral v trenutku glasovanja zapustiti sobo, kjer se je zborovalo, drugi pa se ni mogel s svojega sedeža vzdigniti, bodi si zavoljo zmeče, ali, ker mu je bila klop pretesna. Omenjena resolucija se glasi: „Glede na to; 1. da se mora po načelih zdrave pedagogike šolska mladina poučevati samo v materinskem jeziku; 2. da je na temelji iste pedagogike smoter ljudske šole po šolskem zakonu od 2. maja 1885 postavljen, ter je smoter pouka ljudske šole §. 1. rečenega zakona popolnem jasen in določen; 3. da so na temelji imenovanega šolskega zakona osnovani vsi učni načrti za vse ljudske, torej tudi za slovenske ljudske šole, in v njih niti jedna ura ni določena za pouk v drugem deželnem jeziku; 4. da je z naredbo naučnega ministerstva od 5. aprila 1878 štev. 5316. celo zabranjeno od učnih načrtov nekaj odvzeti ali pristaviti, in to z ozirom na učni jezik in na ves pouk v realijah; 5. da se s poukom druzega — raz ven materinskega jezika šolska mladina preoblaga; 6. da se s poukom druzega deželnega jezika čut domovinoljubja ali patrijotizma v šolskej mladini celo podkopava in udušuje; glede na vse to: ne spada nemščina kot drugi deželnijezik v slovenske Ijud-s k e šole; točka o učnem redu za nemščino naj se torej izpusti ter se preide na dnevni red." Ta resolucija je vsprejeta od učiteljev ljutomerskega okraja z jednajstimi proti trem glasom, neprištevaje onega, ki je jedri emu gospodu obtičal v grlu, in mu najbrže še dandanes notri tiči. Najbolj zanimiva pa je bila pri tem neka čudna parlamentarna prikazen. G. c. kr. okr. šolski nadzornik Ranner nam je kot predsednik konferenciji pokazal svojo diplomatiško spretnost ali „kunšt", ki je menda niti nemški Bismarck nema, kako se da namreč iz manjšine hipoma napraviti večina. Učiteljska konferencija je bila vsled sklepov okr. šol. svetov v Ljutomeru in Zgorni Radgoni skupna, po načelu, „več oči, več vidi; več glav, več misli", po tem takem je imela ta konferencija ne le pravico, temveč tudi dolžnost, obravnavati to vprašanje skupaj, kakor se je to zgodilo pri dveh prvih vprašanjih. A glejte, ko je prišlo vprašanje o nemškem jeziku na vrsto, mahoma je razdelil g. predsednik celi zbor na dve skupini, ali prav za prav na dve konferenciji, ljutomersko in gorenjoradgonsko, boječ se, da ne bode obveljala njegova misel. Po tem je sledila obravnava o jezikovnem vprašanji samo za skupino gorenjoradgonski, in ljutomerski učitelji so zastopali mej tem časom galerijo; g. nadzornik pa jim je strogo naročil, da naj nič ne motiio nemškega govora g. Erženjaka od sv. Petra pri Radgoni, češ, kadar se govori nemški, morajo vsi s posebno pobožnostjo poslušati. A ta govor je bil res nemški, iu sicer tako nemški, da se more vsak res čuditi, kako in koliko ta gospod deluje za slovensko mladino na slovenski šoli. Iz njegovega govora je bilo raz vidno, kako se ima vsaka slovenska šola spremeniti v nemško, tako da 14letni deček zapusti ljud sko šolo kot popolni nemški renegat, ki je zgubil popolnem ljubezen do svoje domovine ter je postal zrel za Velikoiiemčijo; a to se pravi odgajati mladino po pedagogičnih načelih, to se pravi vzbujati in razvivati v njej kal ljubezni do matere, do naroda, domovine in cesarja ! Hujši je poturčenec od Turka; a nekaj takšnega spraviti v slovensko ljudsko šolo, to zamore le slovenski renegat; pravi Nemec s svojim hladnim razumom tega nikukor ne spravi na beli dan. Za dostuje tu, ako omenim, da vrhunec njegove resolucije se glasi: naj se začne poučevati nemški jezik že s tretjim šolskim letoin; torej takrat, ko so se učenci komaj navadili na slovenske črke in začetek slovnice; v 3. razredu že zahteva, da se uči že računstvo, v 4. tudi geografija v 5. pa vsi predmeti izjemaje veronauk v nemščini. Otrok ima po načelu tega gospoda učiti se misliti po nemški pri računstvu, kjer se ima učiti soditi, iz pojmov skle pati, zlagati in razlagati itd. N|egova resolucija je bila vsprejeta za gornjeradgonski okraj s sedmimi glasi proti petim, ne pa štirim, kakor je g. nad zornik konstatoval, jeden gospod ni glasoval ter se je že za naprej opravičeval, zakaj. Tega sicer ni trebalo; a nekaj druzega je vsem pokazalo njegovo opravičevanje. Zapazil je vsak nekak strah pri njem pred g. šolskim nadzornikom, ki po takem nekako teroristično deluje na učitelje, sosebno v zadevi nemškega jezika, on jim meri torej vselej le z nemškim merilom njihovo delovanje, zahteva od slovenskih učiteljev na slovenskih šolah stvari, ki jih niti zdrava pedagogika niti postava zahtevati ne more, a on ima svoje posebne tajne instrukcije in po teh se mu je ravnati, kakor sam pravi, njegovo prepričanje pa je drugačno. Če je taka, po tem naj se lepo zahvali za mesto Šolskega nadzornika in strokovnjaka v didaktiško-pedagogiških stvareh, to bode od njega moško storjeno; drugače bi učiteljstvo z',o,o oviti do prepričanja, da je g. nadzornik že veliko moral pozabiti, ker zahteva nemogoče reči. Na /adnje pa mora g. šolski nadzornik vendar sam pripoznati, da celi ta njegov manever pri zadnji okrajni konferenciji za ljutomersko glavarstvo nič ne pomaga, da ne bode ž njim nikakor rešil i msicc; prednje straže niti v Radgoni, niti pri Ka- peli, niti v ŠČavniški dolini. Nekaterim g učiteljem gorenjoradgonskega okraja, ki so se tako potegovali za to samoizveličavno nemščino, pa bi nasve-toval, da bi pri takih prilikah, kakor so okrajne konferencije, tudi pokazali, koliko znajo slovenščine, inače bi kdo utegnil misliti, da so Nemci, ki ne znajo niti slovenski govorUi, kamo li mladino slovensko poučevati. — Imel bi še marsikaj omeniti, a to pustim za drugi pot. Domače stvari. — (Izvolitev kanonika dr. (Jregorca) državnim poslancem je hudo zbegala vse nemčurske liste ter jim pretresla živce tako hudo, da je stvar že v patologičnem zmislu zanimiva. Kakor besni psujejo in obrekujejo v uvodnih člankih in dopisih novo izvoljenega poslanca in njegove volilce, a s tem le kažejo, na kako nizki stopinji je njih toli hvalisana „nemška kultura". Da se čitatelji o tem sami prepričajo, bodi tu mesta le nekaterim izrazom iz „Deutsche Wacht". Poslanca dr. Gre-gorca imenuje ta list „Hetzpfaffe", „unubertrottene Hetzer im Priesterkleide", „rothbestrumpfte Cano-nicus und Ex-Chefredacteur des Bauernverdum-mungs-Schmierblattes ,Slov. Gosp.'", o narodnjakih pravi, da bodo vsled prevelikega veselja dobili „Vcitstanz", volilci so mu „Gattung gedankenloser Menschen" in pa „hirnschvvundige WahlmannerV Čestitati se mora nemškutarski stranki, da jo zastopajo taka glasila a la »Deutsche VVacht", da se na ta način širi nemška omika. Nas taki izbruhi ne spravijo iz ravnotežja, marveč smijati se moramo prav iz srca, čitajoč psovke, ki nas živo spominjajo na Homerovega Terzita. — (Šolski nadzornik Ranner) dobil je naslov „ravnatelj", kakor čitamo, v priznanje svojega zaslužnega delovanja. Glej današnji dopis od sv. Križa pri Ljutomeru. — (Okrajni sodnik v Brežicahg. Can-toni) gre na daljši dopust, kot vodja sodnije ga bode nadomestoval g. dr. N e m a n i č, pristav pri okrožnem sodišči v Celji — (Šolsko leto) začne na učiteljišči v Ljubljani dne 18. t. m. Upisavanje bode 14. in 15. t. m. — („Narodni Listy") bili so štiri dni zaporedoma zaplenjeni in sicer vsakokrat zaradi člankov o bolgarskem vprašanji. — (V Ajdovščini) ustanovila se je podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Predsednik: A. C as a g ran de; tajnik: Oton Dietz, blagajnik: Anton Lok ar. Rodoljubi v okolici naj pridno pristopajo. Dne 26. septembra priredila se bode v korist podružnice nAjdovske z okolico" veselica. — (V Tolminu) se snuje podružnica sv. Cirila in Metoda. Kaj delajo pa naši narodni trgi Kobarid, Bovec, Kanal in Cerkno? Ganite se! — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 9. številki naslednjo vsebino: Od doma. Pesen. Slavko. — Mladi citrar. — Lesena žlica. (Prilika.) Poslovenil J. S—a. — Mej otroci na kmetih. — Najlepši dan, — Žalujoča sestrica. J. T. — Dva stotaka. — Pisma mlademu prijatelju. — Prirodopisno-natoroznansko polje. - Sova. — Listje in cvetje. „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Uradno izveš tj e o koleri v Trstu.) Od polunoči 31. avgusta do polunoči 1. t. m. v mestu in predmestjih 4 slučaji, v okolici 6. Doslej 421 osob za kolero zbolelo, 117 ozdravelo, 269 umrlo. — Z dežele naznanja se: v Izoli 5, v Milah 1, v Movraži in Tribanu po 1 slučaj. — Na Beneškem se je število žrtev zopet zmanjšalo. — (Trtna uš.) Gosp. Fran Kura 11, tajnik hrvatske kmetijske družbe, konstatoval je, da so v Krapinsko Topliški podžupaniji okuženi vinogradi od Klanjca čez občino Vel. Trgovište, Krap. Toplice, Sv. Križ. V Zlatarski podžupaniji občina Mače do Zlatara, v občini Desinič tudi več vinogradov. — (Potres) dne 27. avgusta, ki se je tudi v naših krajih precej čutil, imel je k sreči svoje središče v morji, 30 milj južno vzhodno od mesta Zante. Vender je prouzročena škoda na kopnem velikanska. Mesto Filiatra je, kakor smo že povedali, popolnem uničeno in 300 Ijudij ubitih. V Katakolu in v Pvrgosu so skoro vse hiše razdejane, tudi glavna cerkev. Hudo prizadet je južno zahodni del Pelo-poneza, posebno Mesenija. Iz vseh krajev še ni poročil, ker je potres pretrgal brzojavno zvezo. Ofici -jalno se iz Aten javlja, da je potres usmrtil 166 osob, 500 ranil, škoda pa znaša več milijonov. Po- tres čutil se je celo v Švici, proti jugu pa je segal do Alek^andrije. — (Žrebanje kreditnih srečk) bilo je včeraj. Glavni dobitek zadela srečka serija 3812 Št. 20, serija 2140 št. 38 zadela 30.000 gld., se rija 2140 št. 97 pa 15.000 gld. Po 5000 gld. zadeli ser. 3539 št. 2 in serija 888 št. 81, po 2000 gld. serija 2140 št 76 in serija 3092 št. 93, po 1500 gld. serija 2620 št. 84 in serija 888 št. 19. — (Razpisano) je mesto 3. učitelja na trorazrednici v Velikih Lašičah. Plača 400 gld. Prošnje do 20. t. m. — Pri magistratu Ljubljanskem razpisana je služba policaja II. razreda. Letna plača 360 gld. Prošnje do 15 t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 2. septembra. „Pravitelj-stveni Vestnik" objavlja bolgarskega kneza telegram z dne 30. avgusta na ruskega carja in slednjega brzojavni odgovor v Plovdiv. Knez bolgarski, zmatrajoč ohcijalno prisotnost ruskega agenta pri vsprejemu kneza v Ruš čuku za dokaz, da ruska vlada ne odobrava pun-tarskega dejanja z dne 21. avgusta, zahvaljuje se carju na tem in izreka zahvalo tudi za to, da se je v Bolgarsko knez Dolgoruki odposlal. Knez pravi dalje, da je trdno odločen za vsako žrtev, da bi v sporazumljenji s knezom Dolgo-rukim pogodil carja namen (intention), to je, deželo rešil iz resnobnega položaja. Zagotavljajoč nepremakljivo u dan os t, sklepa knez z besedami: Monarhično načelo prisililo me je, da v Bolgarski in Rumeliji zopet uveljavim zakonitost (legalitat). Ker mi je Rusija krono dala, pripravljen sem, jo zopet nazaj položiti v roke njenega vladarja. Carjev odgovor: Ker se naprej vidi, da bode povratek kneza imel nesrečne posledice za Bolgarsko, izjavlja car, da bi bilo sedaj neumestno, da bi se odposlal knez Dolgoruki. Rusija se v žalostne razmere Bolgarske ne bode umeša-vala, dokler knez ondu biva. Konec odgovora slove: „Vaša Visokost bode vedela, kaj ima storiti. Pridržujem si razsojati, kaj mi mojega očeta blaženi spomin, interesi Rusije in ori-jjentsko vprašanje velevajo. Sofija 1. septembra. Matkurov s 6 polki semkaj dospel ter Karavelova, Cankova, Kle-menta, Nikiforova in druge v zapor del. Knez ukazal, da se Karavelo v in Gankov izpustita, ker proti svojima bivšema ministroma nema suma. Drugi ostanejo v zaporu. Polka, ki sta sodelovala pri prevratu, odposlali so v Kosten-dil. — Knez je preko Elene mej navdušenimi ovacijami dospel v Plovdiv in pride najbrže v petek zvečer v Sofijo. Sofija 1. septembra. V zaroto zapleteni ruski konzul Bogdanov odpoklican. Na njegovo mesto pride Nekljudov, drugi tajnik pri veleposlaništvu v Carigradu. Beligrad 1. septembra. Kralj Milan in minister Garašanin odpeljeta se v nedeljo v Gleichenberg. Franzens"bad 1. septembra. Danes bila poroka hčere ministra Giersa z rumun-skim legacijskim tajnikom Rosetti-jem. Prisotna sta bila zastopnika ruskega carja in rumun-skega kralja. Pariz 1. septembra. Pri manevrih prvega voja je mnogo vojakov zadela solnčarica. V Capelle leži 140 bolnih in 2 mrtva. Tudi v Landrecies-u in v Cambrai-u je več reservi-stov zaradi vročine onemoglo. V Colligronu sta se mej maršem dva reservista mrtva zgrudila. Vojni minister zaukazal preiskavo. No'vi Y"ork 1. septembra. Včeraj zvečer ob vsej obali od Alabame do Novega Yorka močni potresi. V Avgusti šteli so 10 sunkov. V Charlestomi zrušilo se je veliko hiš, mej razvalinami je na več krajih začelo goreti in vsled tega je okolu 60 osob poginilo. Mej prebivalstvom velik strah. Meteorologično poročilo. Tulci: Pri -i iiu: Freihoit z Dunaja. — Bettlheim, Fidcher z Karlove«. — pl. Hirseh, Lowy iz Trsta. — Gruber z DuDiija — Dum cicb i/. Ueke. Pri ♦* .n.i : Gib» ur z Dunaja. — Šebes iz Grade«. — Hticb; f* lludiuipcšte. — Ilauser z Dunaja. — Strudt-hof iz Cerknice. — VVitchen. Croker, Lmidecker, Mevnier iz Trst-«. s a Ca s op:i-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb , Mi) krma v mm. 1 sept. j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741 00 uro. 739 91 740-71 mi. 16 4" C 29-2" r 20 4 < brez v. si. vzb. si. vzh megla jas. ja». 0' Onm.. Sred m a temperatura 22 0', za 5*01 nad normalom. XDTo.x^a,:sl2«3, "borza, dne 2 septembra t. I (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta ... "4 gld. ftO kr Srebrna renta .... So - 05 Zlata renta . . ... 117 , 80 ft" , marčna renta . . . 102 , _ Akcije narodne banke . . .... mS4 278 London 12o . 30 Srebro. ...... _ Napol. 9 » 9-' l C. kr. cekini 5 - 96 Nemške marke ril . 85 4u/„ državne srećke iz I. 1864 250 gld. 132 . 25 Državne srećke iz 1. IK64 100 «ld. 1 .9 Ogrska zlata renta 4U/, 107 - ao » OgrBka papirna renta 5° „ b* „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 6" , 100 gld 94 . 50 , lOft . 50 118 . 50 Zemlj. obč. avstr. 4Vi0,„ zlati zast. listi 124 . 50 Prior, oblij;. Elizabetine zapad, železnice _ Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele