MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednlitvo in uprava, Maribor. Aleksandrova oaata 4t. 13 , Talalon 3440 In 246B tsha;a razon nedelja In praznikov vaak dan ob 16. url Volja mesečno prejaman a upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din , Oglasi po ceniku , Oglasa eprejeme tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani > Poltnl čekovni račun IL 11.400
JUTRA
99
Naša vinska kriza in obmejni promet
IZ GOVORA POSLANCA JAKOBA ZEMLJIČA V NARODNI SKUPŠČINI.
Ob priliki specialne debate o proračunu finančnega ministrstva je v sredo, dne t. m., obrazložil ljutomerski poslanec Jakob Zemljič narodni skupščini in vjudi podrobno potrebe in želje našega vinorodnega obmejnega ozemlja. »Moj okraj je v prvi vrsti vinogradniški«, je dejal uvodoma, »saj je ljutomersko vino ^svoji kvaliteti znano ne samo širom naše države, ampak tudi daleč izven njenih meja. Pred osvobojenjem se je naše vino prodajalo največ na Gorenje Štajersko ter Dolenje in Gorenje Avstrijsko, deloma tudi na Češko, po osvobojenju Pa ie postal vsak izvoz skoraj nemogoč. Avstrija zahteva v zaščito svojega vl-•togradništva po 6 Din carine od litra, v "ntranjost Jugoslavije pa ga ne moremo Prodati zaradi dragih transportnih strokov in ker je v južnih krajih države še Premalo znano. Zaradi tega smo navedbi pretežno le na prodajo doma in ker le nezadostna, se naše kleti vedno bolj Polnijo Cene so tako nizke, da ne krije-io niti pridelovalnih stroškov. Zato živijo v največji gospodarski bedi. Produkcijski stroški so enaki kakor pred tremi *eti, cene pa so padle za 60 do 80 odstotkov. v dobrih letih stane vinogradnika 'iter vina 3 Din, v slabih do 5 Din, letds se prodaja po sramotni ceni I do J Din, samo da se plačajo davki in kri-ieL najnuinejše potrebe.
Prt nas je Izterjevanje • davkov tako strogo urejeno, da davčna oblast ne po-Zna nobenih zaostankov. Pri izterjevali11 Pa zaračunavajo davčni uradi poleg 6 odstotnih obresti in 6 odstotnih zamudnih obresti še 1 odstotek izvršilnih stroškov, in to, čim v 8 dneh po preje-položnice davkoplačevalec ni zadoni svoji obvezi. Ti izvršilni stroški, ki ^nsko niti ne nastanejo, se stekajo v Neben fond, iz katerega se plačujejo Nrade in prejemki dnevničarjev. Ker ■ ®rei uprava pri črtanju teh stroškov ne Ničesar utrpela, predlagam, da se ne-n|udoina črtajo in v bodoče sploh več ne Preit jj j s ti lefo.
2a omiljeuie naše vinske krize pa ^Cdlaoram; da se zemHiškl davek, ki je '■a3vlši|, primerno uredi in zniža in da c trošarine na vino, ki presegajo seda-n’o prodajno ceno, popolnoma odpravilo
ali vsaj primerno znižajo. V nobenem primeru pa naj ne znašajo nad 1.50 Din od litra. Gostilničarjem naj se dajo olajšave glede točenja in plačevanja trošarine, zlasti pa, da jo bodo morali plačati šele tedaj, ko bodo sod nastavili. Carine na uvoz modre galice naj se, če domača produkcija ne zadostuje, takoj ukinejo. Kraljevsko vlado in narodne poslance prosim, da te želje upoštevajo, ako nočejo nositi odgovornosti za popolno propast našega vinogradništva in viničarjev.
Druga moja pritožba se nanaša na naš obmejni prom-et. Po vojni nam je zarezala reka Muro novo mejo med Avstrijo in Jugoslavijo. Žalibog smo pustili na oni strani tudii še nekaj slovenskih občin, na katere ne smemo pozabiti, da se ne od-tuje našemu jeziku in narodu. Mi smo srečni, da smo osvobojeni in združeni z našimi brati, saj smo se za to borili z vsemi svojimi močmi in bomo vednp pripravljeni braniti svoje meje, vendar pa prosim kraljevsko vlado, naj nam na našem severu ne dela takih težkoč pri obmejnem prometu. Ves čas po osvobojenju smo imeli lepo organizirano obmejno službo, ki jo je opravljalo orožništvo in osebje finančne kontrole. Dolgih 12 let ni bilo nobenih pritožb, lani pa so bile poslane k nam obmejne čete, ki so docela nepotrebne in ki se niso obnesle. O njih bo treba še temeljito'spregovorijti,
Našim dvolastnikom se godi velika krivica. Hiše in gospodarska poslopja imajo tostran Mure, večino njiv, travnikov, gozdov itd. pa v Avstriji. Vsem tem je sedaj prepovedano spravljati pridelke domov, zato jih morajo prodajati onstran meje, ker se smatrajo za dvolastnike širšega ozemlja, dočim smejo avstrijski dvolastniki nemoteno voziti vse, kar pridelajo, v svojo državo. Velike težkoče se delajo tudi našemu tranzitnemu prometu iz Prekmurja, preko Radgone v Gornjo Radgono in obratno. Zato prosim, da se čimprel zgradi prepotrebni most čez Muro pri Petajncih, da postanemo tudi v tem oziru neodvisni od Avstrije.«
Naposled je poslanec g. Zemljič govoril še o težkočah, ki so nastale pri izvozu v Avstrijo zaradi klirinškega prometa, in zahteval tudi v tem oziru intervencijo ter odoomoč.
Francija Briandu
PARIZ, 12. marca. Do snočl se Je po-‘£«°niIo pokojnemu državniku In aposto-ju miru Arlstidu Briandu že preko 50.000 ■tudi in (U(]i ge danes dopoldne deiillrajo 'elike množice mimo njegovega mrtvaškega odra. Na popoldanski pogreb se Pripravlja ves Pariz. Iz vse države In tU(Ii Iz tujine prihajajo deputacije, da ga Spremijo na zadnji poti. Parlament In senat sta Briandu soglasno priznala zasege za domovino In odredila, da se nje-Sovo ime vpiše z zlatimi črkami v spominske plošče vseh Šol In javnih zgradb, «)or so že Imena Clemenceauja in nekaterih drugih državnikov. ______
Vreme.
Današnja vremenska napovedi (opol-rne): Nobene bistvene spremembe.
APEL MINISTRA KRALJEVIČA NA ŠPORTNIKE.
BEOGRAD, 12. marca. Minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič je naslovil na vsa športna društva v državi apel, naj pri vseh-svojih tekmah in drugih prireditvah zbirajo prispevke za brezposelne. V spremnem pismu naglasu minister, da športne organizacije niso samo zato tu, da bi gojile telesno kulturo, ampak morajo služiti tudi višjim socialnim smotrom.
JUGOSLOVANSKI TUJSKOPRO-METNI URAD V VARŠAVI.
VARŠAVA, 12. marca. Včeraj je bil tu na slovesen način otvorjen jugoslovanski tujskopromelnl urad. Otvoritvi sta prisostvovala tudi jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič in poljski poslanik v Beogradu Schwarz-tmrg-Giinther.
»hrr«. cenik« H
in in
jiijiiii m mm!
Ivan Pečar, droge-fotomanufaktura
Usodna nedelja
nemške republike
AGITACIJA ZA JUTRIŠNJE PREDSEDNIŠKE VOLITVE. VSAKA PROGNOZA JE NEMOGOČA. HINDENBURG IN HITLER.
BERLIN, 12. marca. Vsa Nemčija mrzlično pričakuje jutrišnjega dne, ko bodo volitve državnega predsednika odločile usodo bližnje nemške bodočnosti. Srditost agitacije se stopnjuje od ure do ure. Glavna borba se bije med Hindenburgom in Hitlerjem, dočim je zanimanje za ostale tri kandidate daleč v ozadja. Po mnenju objektivnih opazovalcev se pa pred glasovanjem ne more postaviti nobena zanesljiva prognoza.
Pri zadnjih predsedniških volitvah je bilo 42 milijonov volilnih upravičence/; sedaj jih je vsaj 2 milijona več. Zadnjič je bilo oddanih 35 milijonov glasov in tudi sedaj število glasovalcev naibrže
ne bo dosti večje, ker bodo mnogi nacionalisti in socialni demokrati ostali doma. Nekateri nacionalisti ne bodo hoteli glasovati proti Hindenburgu, mlajši socialni demokrati pa tre zanj, zato se bodo rajši abstinirali.
Splošno računajo, da bi moral dobiti Hindenburg, če bi hotel biti izvoljen, vsaj 18 milijonov glasov, česar pa ne verjamejo niti v njegovi najožji okolici. Pričakovati je torej, do bodo potrebne med Hindenburgom in Hitlerjem ožje volitve. V tem primeru bo, kakor zatrjujejo, skušal Hugenberg doseči od Hindenburga posebne koncesije, preden bo podprl njegovo izvolitev, da bi jih dobil, ie Da zelo malo verjetno.
Jaoonfka ponudba
In kitajski odgovor
KITAJCI ZAHTEVAJO NAJPREJ UMI NJA ZA PREMIRJE IN MIR. SL
LONDON, 12. marca. Japonski poslanik je izročil angleškemu poslaniku Lam-ponu noto za kitajsko vlado, v kateri pravi; »Japonska Se pripravljena pričeti s kitajskimi oblastmi pogajanja za premirje in mir na podlagi določil resolucije Društva narodov z dne 4. marca. Najprej se morajo odstraniti vse nevarnosti nadaljnjih spopadov, nato pa se bo moglo govoriti tudi o umiku čet.«
LONDON, 12. marca. Kitajska vlada je že odgovorila na japonsko noto glede sklenitve premirja in miru. Vlada izjavlja, da je pripravljena pogajati se z Japonci na isti podlagi, L j. po načelih resolucije Društva narodov, a zahteva poleg prenehanja vseh sovražnosti tudi takojšnji umik vseh japonskih čet na celi črti. Ta umik se ne sme vezati na no-
K JAPONSKIH CET, POTEM POGAJA-ABI IZGLEDI ZA USPEH.
bene pogoje. Po tem odgovoru je popolnoma gotovo, da se Japonci ne bodo vdali.
ŠANGHAJ, 12. marca. Včeraj so Japonci 35 km severno od Šanghaja zftpet izkrcali 6000 vojakov, ki so takoj odkorakali na fronto.
TOKIO, 12. marca. Čeprav je Japonska sprejela sklepe Društva narodov, se v uradnih krogih resno zatrjuje, da bodo morale okupacijske čete še nadalje ostati v Mandžuriji. Položaj se je v Mandžuriji po ustanovitvi samostojne države in imenovanju cesarja popolnoma spremenil in v interesu miru in reda je, da ostanejo tam japonske čete vsaj tako dolgo, da se bo nova država, popolnoma organizirala.
Proračunska debata v senatu
POČASTITEV BRIANDOVEGA SPOMINA IN MASARYKOVEGA JUBILEJA. PRIHODNJI PROGRAM DELA.
BEOGRAD, 12. marca. Včeraj ob 17. uri je bila plenarna soja senata, na kateri se je predsednik dr. Pavelič spomnil pokojnega Aristida Brianda in 82-letr nice predsednika T. G* Masaryka. Nato je sporočil, da je prejel od narodne skupščine zakon o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah, zakon o ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljskih šolah ter proračun za leto 1932-33. O šolskih zakonih bo razpravljal odbor za zakone, o proračunu pa finančni odbor, ki mora podati poročilo do 15. t. m. Prora-
čunska seja se bo pričela najbrže 16. t. m. in bo trajala 8 dni, tako da bo proračun v celoti in podrobnostih sprejet do 23. t. m. Sledila so razna tekoče zadeve, nakar je bilo zasedanje odgodeno do 15 t- m. ob 16. uri.
BEOGRAD, 12.>marca. Finančni odbor senata je že danes pričel razpravo o po narodni skupščini sprejetem državnem proračunu, ki jo bo dovršil do torka zvečer. Ko bo senat proračun sprejel, pojde na velikonočne počitnice.
Maribor, Gosposka ulica 11
8 6
UKINITEV NAŠEGA KONZULATA V BRATISLAVI.
BRATISLAVA, 12. marca. Tukajšnji jugoslovanski konzulat bo .15. t. m. ukinjen. Vse konzularno osobje odpotuje v Prago, kjer bo prideljeno tamkajšnjemu konzulatu, odnosno poslaništvu.
VELIK POTRES NA KEFALON1JI.
ATENE. 12. marca. Na otoku Kefa-lonijl je divjal velik potres, ki Je uničil več vasi. V Argastoli in Luxuri je porušena četrtina hiš. Nekaj ljudi je bilo ubitih, več pa ranjenih. Prebivalstvo je pobegndo na prosto in tabori pod milim nebom.
POPLAVE V DOLINI MORAVE.
NIŠ, 12. marca. Reka Morava je v zadnjih dneh tako narastla, da je prestopila bregove in poplavila več^vasi. Na pomoč je odhitelo vojaštvo. Škoda je znatna.
NOV POLET V STRATOSFERO.
AUGSBURG, 12. marca. Profesor Piccard pripravlja nov polet v stratosfero. Aparat za polet je bil izdelan v Liegeu in bo te dni 'prepeljan semkaj. Profesor Piccard se sam ne udeleži noleta, pač pa bo vodil vse priprave in nadzoroval start.
MarlborslcT »VE C ER NI K« Jutra’
temamra—1
Iz policijske službe. •
Od tukajšnje mestne policije je premeščen k policijski upravi v Ljubljano pod-nadzornik in namestnik vodje kriminalne razvidnice g. Franc Bezjak. G. Bez-ut je služil nepretrgoma od prevrata na mariborski policiji in si je pridobil s s^pjtm vestnim in vzornim delom zaupanje predpostavljenih, med tovariši pa je bil res pravi tovariš. Želimo g. Bezjaku, ki se težko loči od Maribora, tudi v Ljubljani vse dobro. Na njegovo mesto pride iz Ljubljane podnadzornik g. Karl Pišon.
Iz obmejne policijske službe.
Pri tukajšnjem obmejnem komisarija-tu je postavljen za pisarja 8. skupine g. Franc Petrečič, dosedaj v Boki Kotorski, pisarniški uradnik g. Milan Milič pa je premeščen iz Maribora k obmejnemu in železniškemu komisarijatu v Vel. Ki-kindo.
Dr. Valentin Varl,
specijalist za tuberkulozo, radi odpoto-vanja ne bo ordiniral prihodnji ponedeljek in torek.
Predavanje Zofije Lazarsfeid.
Dr. Zofija Lazarsfeid, voditeljica duševne oziroma zakonske posvetovalnice na Dunaju, obišče ob priliki svoje turneje po Jugoslaviji na povabilo »Pedagoške Centrale« tudi Maribor in bo predavala o temi »Problem ženske vzgoje v današnji družbi«. Predavanje bo v petek 18. marca v kazinski dvorani.
Iz Glasbene Matice.
Pevski zbor Glasbene Matice priredi prihodnji ponedeljek zvečer pri »Orlu« družabni večer v proslavo 601etnioe predsednika Glasbene Matice, gimnazijskega ravnatelja dr. Jos. Tominška. Prijatelji Glasbene Matice vabljeni!
Ljudska univerza v Mariboru.
»Dvanajst let v francoski tujski legiji«
se glasi predavanje, ki smo ga radi zanimivosti nastavili za ponedeljek 14. marca ob 8M. url zvečer. Svoje doživljaje tekom dvanajstih let bo pripovedoval (v nemščini) podčastnik francoske tujske legije g. Raimund Kropi, rojen Jugoslovan (iz Koprivnice), ki se mudi pri nas za nekaj dni, za časa svojega do pusta. Prehodil je vse francoske kolonije in bil v Tunisu, Alžirju, Maroku in Sa hari, Mezopotamiji, Somaliji in v Indiji. Pripovedoval bo o svojih doživljajih, o pokrajinah, o veri in o praznovanju tamkajšnjih narodov.
V sredo 16. marca je spominska proslava stoletnice smrti velikega nemškega genija Goetheja. Njegov človeški in umetniški pomen bo očrtal naš pisatelj in kritik g. prof. Fram Sušnik.
Koncert mladine za mladino.
Pevski zbor Ferijalnega Saveza ponovi svoj koncert v nedeljo ob pol 11. uri v veliki unionski dvortot za dijaštvo vseh srednjih šol. A tudi ostalo občinstvo opozarjamo na to izredno priliko! Koncert je ob znižanih cenah.
Akademija trg. obrtne mladine.
Slovensko trgovsko društvo vabi svoje članstvo na akademijo, katero priredi trg. obrtna mladina jutri 12. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Spored je pester!
Gasilno In reševalno društvo.
Od nedelje 13. t m. do prihodnje nedelje bo v pripravljenosti T. četa. Četnik Rudolf Glabutschnig. V primeru požara hi nesreče kličite telef. štev. 2224 In 2336.
Pregled motornih koles.
V garaži mestnega avtobusnega podjetja bo 23. t. m. ob 14. uri pregled vseh motornih koles iz mesta Maribora. Lastniki motornih koles naj prinesejo s seboj potrdilo o lanskem pregledu in potrdilo o plačami banovinski taksi za lansko in letošnje leto.
Važno za Čebelarje.
Redni letni občni zbor Čebelarskega društva bo prihodnjo nedeljo 20. t. m. ob 10. uri v dvorani bivšega Orlovskega doma v Celju. Ministrstvo prometa je dovolilo vsem udeležencem-čebelar-jem tega občnega zbora polovično vožnjo na železnici. Kupljeni vozmi listek za vožnjo v Celje, bo veljal s potrdilom, ki ga dobi vsak delegat na zborovanju, tudi za povratek. Čebelarji, udeležite se polnoštevilno občnega zbora v Celju.
Kontrola tujih nameščencev
BESEDA K OBNAVLJANJU DOVOLJENJ ZA BIVANJE IN ZAPOSLOVANJE
TUJCEV V NAŠI DRŽAVI.
Na našem policijskem predstojmištvu pregledujejo te dni dovoljenja tujoev za bivanje in zaposlitev v naši državi. Urad za kontrolo oblegajo dolge vrste ljudi, kar dokazuje, da je tudi v Mariboru veliko tujih državljanov, posebno pa takih, ki niso naše narodnosti in ki po nepotrebnem odjedajo kruh domačinom.
Naslovi, pod katerimi so bili ti ljudje poklicani v Maribor, so različni, preče-sto le maskirani z neresničnimi navedbami in podatki, zato bi bilo potrebno, da bi se kontrola izvršila zares temeljito in da bi se pri obnavljanju dovoljenj za bivanje in zaposlitev bolj štedilo, kakor se je doslej. V zadnjem času so se pojavili tudi primeri, da se nameščajo pri nas razni tujci pod ilrmo sorodnikov, ki delajo brezplačno. Ti »sorodniki« im ljudje »na obiskih« bi se morali še prav posebno prekontrolirati.
V času, ko vse države odpuščajo tuje uslužbence in delavce, ko omejuje dovoljenja za zaposlitev tujcev celo Francija in se dan za dnem vračajo iz tujine naši ljudje, moramo tudi mi seči po samoobrambi in samopomoči. Načelo mora biti, da ne sme ostati na nobenem mestu, ki bi se lahko zasedlo z našim človekom, noben tujec, pa naj se sicer zavzema zanj že kdorkoli. Izjema smejo biti samo naši primorski begunci.
Vsekakor je sedanja kontrola prilika za temeljito rešitev tega perečega vprašanja, ki je me glede na socialno stran tudi rana na našem nacionalnem telesu in že več let nadvse aktualno, posebno pa sedaj, v času splošne krize in brezposelnosti.
faominiaite te CMD
Nočna lekarniška služba.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Konigova lekarna pri »Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Nov župan v Murski Soboti.
Po izvolitvi g. Josipa Benka za narodnega poslanca je ostala Murska Sobota brez župana. Županske posle je vodil za' časno podžupan, sedaj pa je banska upra va rešila tudi to vrašanje in imenovala za novega župana notarja g. Antona Kodra. Novi župan je svoje posle že prevzel.
Polaganje privatnih Izpitov na meščan' sklh šolah.
Javljam vsem onim, ki so se obrnili name v zadevi privatnih izpitov na meščanskih šolah, ki so bili ukinjena na podlagi zakona o meščanskih šolah z odlokom ministrstva prosvete O M br. 3313 od 18. jan. 1932, da je ministrstvo te dni z naknadnim odlokom za tekoče šolsko leto izjemno dovolilo polaganje privatnih izpitov vsem onim, ki so dovršili vsaj že en razred meščanske šole. Seveda je priporočati, da oni, ki imajo za seboj že dva razreda, polože letos izpit čez 3. in 4. razred, ker ni izgleda, da bi se tudi še prihodnje šolsko leto napravila kaka izjema. Z zadevnimi prošnjami naj se interesenti takoj obrnejo na meščanske šole, kjer žele polagati izpite. Vse meščanske šole so — ali bodo te dni — dobile tozadevni razpis.
Prošnje na ministrstvo, katere so mi posamezniki izročili, so jim s kolki vred na razpolago v pisarni Zveze kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva ulica 1, vsak dan (razen nedelje) od 15. do 18. ure. — Vekoslav Špindler, nar. poslanec.
Koncert v Ptuju.
Praški kvartet (Zikovci) bo koncertiral v Ptuju v petek, 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Glasbene Matice. Na sporedu so Haydmov kvartet št. 8 v D-duiru, Ravelov kvartet ter Schubertov kvintet. V kvintetu sodeluje naš odlični čelist Če-nek Šedlbauer. — V nedeljo 20. t. m. ob 18. uri bodo Zikovci sviraii v minoritski cerkvi.
Elnono * Heniie-sliam pon!
najidealnejše sredstvo za pranje in barvanje las samo pri Ivanu Pečarju* droge-parfumerija, Maribor, Gosposka ulica 11. -	850
Izgubljena listnica.
Včeraj dopoldne je izgubil neki orožniški upokojenec na poti od glavne pošte po Stolni ulici do Glavnega trga listnico z manjšim zneskom denarja in neko vizitko. Ker je vizitka precejšnje vrednosti za gubitelja, prosi ta poštenega najditelja, da odda listnico proti nagradi na mestni policiji.
Posestniki psov v Studencih
se opozarjajo, da plačajo pasji davek in dvignejo tablice za tekoče leto do 1. aprila. Obenem se naznanja, da bo kontroliral pse začetkom aprila po celi občini kouijač, one brez znamke pa vzel s seboj in jih pokončal. Lastniki psov hrez znamk bodo strogo kaznovani.
maribčrsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 12. marca ob 20. uri »Groteska sedanjosti«. Znižane cene. Zadnjič. Ab.
A.
Nedelja, 13. marca ob 15. uri »Dijak-prosjak«. — Ob 20. uri »Trije vaški svetniki«.
Pondeljek, 14. marca. Zaprto.
Jutri v nedeljo ob 15. uri Millockerje-va tako priljubljena opereta »Dijak-pros-jak«. — Zvečer ob 20. uri se ponovi ve-lezabavna komedija iz kmečkega življenja »Trije vaški svetniki«.
Lutkovno gledališče
Sokola Maribor-matica v Narodnem domu ponovi v nedeljo 13. t. m. ob 15. pravljično igro v štirih dejanjih »Dolgin, Debeluh im Bistrooki«.
»Učiteljica«,
kompdijo v,.,tr.eh dejanjih uprizori sokolsko društvo na. Pobrežju jutri v nedeljo 13. t. m. ob pol 19. uri v sokolski dvorani pri Renčlju.
Licitacija.
Prihodnji ponedeljek 14. t. m. ob 9. uri bodo v skladišču mariborske glavne carinarnice prodajali na licitaciji razno trgovsko blago.
Hotel Halbwidl.
Točim unionsko »Bock« in marčno pivo. Fina SchickerjeVu vina. V nedeljo dopoldanski in večerni koncert.
Gremij trgovcev v Mariboru
priporoča svojim članom, da se udeleže današnje akademije trgovsko-obrtne mladine ob 20. uri v Narodnem domu.
• v« •
SIRITE „VECERNIK“I
ua na Dan za Damam
poleg raznih drugih potrebščin Ivan Pečar, droge-parfumerija, foto Corso
Cvetje z vrtov spakedranščine.
Pa je res križ s tem čudnim zeliščem na mariborskih tleh. Je prav kakor s plevelom:	bolj ga trebiš, bolj poganja.
Recimo: hodiš takole po ulicah, poslušaš govorico: slovensko govorijo ljudje še dokaj čedno, slišiš tudi neko drugo na* rečje, o katerem trdijo domačini, da je to nemščina (?), hodiš torej po prijaznih mariborskih ulicah in si vesel, da si med Slovenci, — ampak napisov raznih takole desno in levo po lokalih, izložbah in vogalih ne smeš prebirati, sicer te mine veselje. Smo jih že dokaj potrebili, moramo priznati, ampak zgine eden, pa P°* žene drug, še bolj zverižen. Pa nam piš® dober narodnjak: »Za božjo voljo, recite no spet katero o tej grozni »slovenski« (oprostite!) spakedranščini, ki se še zmerom javno šopiri po našem mestu!« Pa je prišel včeraj skavt in nam poklonil šopek takšnega-le cvetja: »Cvirna* cajg, vino lastnoga prideljka čes ulici, trgovina se je priselila druga vrata le* vo> 1 gospot se sprejme na postiljo, prodaja jajcev, tukaj se iskuha kafa ...« I® je pravil vrli skavt, da je na neki praj-nici bral: »Špeeijaliteta! Gladčano P®r*' lo v nedoseženi izpeljavi« in da si Pr* vsej fantaziji ni mogel predstavljati *® nedosežene izpeljave gladčanega perila* Kateri slovenski jezikoslovec bi mož®1 razrešiti to zagonetko? In je dejal vrli skavt, da nam lahko pritrese takih P®' berkov z mariborskih ulic poln koš, če jih hočemo. In jih bo tudi prinesel in storil dobro delo.
Današnji trg.
Današnji trg je zelo trpel radi visokega snega in zasneženih cest. Sočivja ifl zelenjave je bilo zelo tnalo in so cene nekoliko poskočile. Okoliški kmetje s0 pripeljali tri voze in 69 vreč krompirja, lukarji pa 29 vreč čebule. Tudi na perutninarskem trgu je bila le skromna izbira. Kokoši so bile po 25—35 in par piščancev po 30—65 Din. Mesarske in sla-ninarske stojnice pa so bile srednje dobro založene. Cene slanini in mesu od zadnje sobote niso poskočile. Slaninarji so pripeljali 150 zaklanih prašičev, okoliški mesarji pa dve govedi, tri teleta >n 18 svinj. Na senenem trgu je bil sam0 en voz sena. V večji množini so se P°' javile na trgu že tudi oljčne vejice *h butare.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti, sezite takoj po staroprelz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izboru o učinkujoče naravno odvajalno sredstvo-»Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Spomin na apostola mirti
ARISTIDE BRIAND GOVORI KOT ZUNANJI MINISTER FRANCIJE SV«J ZADNJI VELIKI POLITIČNI GOVOR PRED DRUŠTVOM NARODOV V ŽENEVI.
Ne pozabite! Nocoj pojdite v Narodni dom! Spored: Prosta zabava - ples -
^ M a r i o o r u, cme 12. m. 1933.
Sokolstvo
Občni zbor Sokolske župe Maribor
bo jutri z začetkom ob 9. uri zjutraj v gornji dvorani hotela »Orel« (III. nadstropje).
Film o vsesokolskem zletu
se bo v Mariboru predvajal za občinstvo 16. in 17. marca v prostorih »Ljudske univerze« (bivši kino Apolo na Slomškovem trgu) z začetkom točno ob 20. (8.) uri zvečer. Ker ima film predvsem propagandni namen, so vstopnine zelo nizke: 2—10 Din. Državni in drugi stalni nameščenci imajo (z legitimacijo) popust. Oglejte si lepake!
Sokol Št. lij v Slov gor.
Na Jožefovo 19. t. m. ob 15. uri uprizori diletantski sokolski oder v dvorani brata Dimnika dramo »Sin«, skupno s Tyrševo proslavo. Prijatelji sokolske misli, pohitite ob tej priliki na našo severno mejo.
Sokol Hoče
Priredi jutri v Sokolskem domu ob 3. uri Popoldne svečano akademijo, združeno a Tyr§evo proslavo in s prikazovanjem 'ilma »Vsesokolski zlet« v Beogradu.
Šport
Sodniški izpiti za smuške skoke.
Mariborski zimskošportni podsavez sPoroča, da bodo 17. t. m. sodniški iz-Piti za sodnike za smuške skoke v Mariboru, in sicer teoretično in praktično na novo zgrajeni skakalnici v Betnavi Pri Mariboru ob 16. uri. Prijave je nasloviti na Mariborski zimskošportni pod-savez. Opozarjamo, da smejo izpite opravljati le izprašani sodniki za smuški tek.
Občni zbor ISSK Maribora.
ISSK Maribor bo imel svoj redni letni občni zbor prihodnji četrtek 17. t. m. ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu«. — Odbor.
MOLNP službeno.
Radi zasneženega igrišča ne bo za jutri napovedanih nogometnih prvenstvenih tekem med ISSK Maribor rezerva: SK Železničar rezerva in ISSK Mari-°2[JjSK Železničar I. — Tajnik._________
V kinu.
Dve dami sedita skupaj in neprestano klepetata. Neprestano. Ko pa pravi ena: *Cuditn se, da mojega moža še vedno I1*!« se obrne gospod, ki sedi pred njima, 2 Pripomni: »Jaz se pa prav nič ne ču-%)!«
Naj večji hotel sveta
ta* nad 3600 sob in istotoliko kopalnic.
Stoji seveda v Ameriki. A ne v New-^0rku, ki se je ponašal doslej z največ-um hotelom na svetu, hotelom »Waldorf-Astoria«. ampak v Chicagu; na 35 kilometrov dolgi michiganski aveniji, »naj-jmčJi ulici sveta«. Z gornjih nadstropij t*ga ogromnega hotela vidiš na novi Akvarij, največji na svetu, in v najbliž-j®wi sosedstvu je magacin »Marschal! jrield«, največji na svetu. In okna vseh rioteisklh sob gledajo proti michiganskemu jezeru — največjemu jezeru na svetu.
Vse v Chicagu je postavljeno na superlative. Hotel je seveda veliko prevelik, riudobni jeziki trdijo, da 100 sob sploh 6 nikoli niso odprli. Celokupno razpolaga hotel baje z več ko 3600 sobami, in je sobe imajo vsaka svojo kopalnico. Hotel je spekulacija na svetovno razstavo Katero nameravajo prirediti prihodnje le-0 v Chicagu. Če danes vstopiš v ta ho-ei. je tam enako tiha ali pa Šumno, ka-kor v drugih hotelih Chicaga s 1000 do 1500 sob. Dvigala ne brenčijo neprestano sor in dol in portirske lože niso obtesane.
Hotel je 38 nadstropij visok in 7 nadstropij globok, ima torej 45 etaž. Da le-25)0 vse sobe na sprednji fronti, zato je j-Srajeno poslopje v štirih ogromnih koc-yb, ki se držijo skupaj z zadnjo fronto, hotelu je šest različnih velikanskih kuni, ki so razdeljene na etaže. Stano-* e etaže menjavajo z restavracijski-' etažami. Dvorane za nabave ležijo veči ma v gornjih nadstropjih, med njimi so
MariDorskf »V
Shaotizem
II. zvezni tabor.
Prejeli smo podroben načrt za II. tabor Zveze skavtov Jugoslavije, ki bo letos od 1. do 6. julija v Zagrebu.
Program obsega:
1. julija: urejevanje tabora;
2. julija: ob 10.30 svečana otvoritev tabora, od 15. do 18. prosto, ogled mesta, kopanje, kratki izleti, ob 20. uri taborni ogenj;
3. julija: ob 10. povorka skozi mesto, od 15. do 18. ure tekme v skavtskih igrah, skokih, hoji in streljanju z lokom, ob 20. taborni ogenj;
4. julija: izlet;
5. julija: od 8. do 12. ure prosto za ogled mesta, kopanje, training in elimi-natorne tekme med stegi za prvenstvo žup in sestavo moštva za odbojko (vol-leyball), od 15. do 18. tekme v odbojki in vlačenju vrvi;
6. julija: od 8. do 12. prosto, training in eliminatorne tekme v lahki atletiki, od 15. do 18. tekme v lahki atletiki, ob 20. zaključni taborni ogenj, razglas rezultatov tekem, razdelitev nagrad.
Tekme: tekme se dele v 2 vrsti: tekme med stegi in tekme med župami.
A: tekme med stegi: 1. skavtske igre: skavtski korak (točnost, računanje!), signalizacija morse, odvzemanje rut. — 2. Igre: pri izletu na Zagrebško goro ima skupina 12 zagrebških skavtov, od katerih ima eden pismo, nalogo, da prodre skozi gozd, v katerem bo okoli 700— 1000 skavtov, če pride na vrh oni, ki ima pismo, zmaga zagrebški steg, a če ga ulove, zmaga oni steg, katerega član ga je ujel. — 3. Streljanje z lokom.
B.	Tekme med župami: 1. Lahka atletika: tek 100 m, tek 200 m, tek 800 m (starejši od 17 let), tek 1500 m (starejši od 17 let), štafeta 4X100 m, met diska (juniorskega), suvanje krogle (junior-ske), skok v višino in daljino. — 2. Odbojka (volleyball):	moštva 6 članov,
igra se po oup-sistemu. — 3. Vlačenje vrvi, po cuip-sistemu.
K tekmam naj vsak tekmovalec prinese »sprinterice« in dres (majica in hlačke), po možnosti s posebno oznako ste-ga ali župe. Za vse ostale potrebščine poskrbi pripravljalni odbor. (O nadaljnjih podrobnostih nrihoHniičl nj.
v vseh optikah.
Ivan Pečar, fotomanufaktura. Maribor, Gosposka ulica 11.	849
razkošne slavnostne dvorane, opremljene z izbranim okusom. Nekatere so sijajno svetle, druge imajo tisto pri Amerikancih tako priljubljeno motnordečo poltemo.
Za velike ljudi, to se pravi: za dolgine je v hotelu posebna etaža z daljšitpi posteljami in večjimi kopalnicami. Drugače pa so sobe v tem hotelu, kakor sploh v ameriških velehotelih, bolj majhne in tesne, navadno z dvema posteljama, kadi v kopalnicah pa bolj za pritlikavce kakor za normalne ljudi. To je seveda vse radi varčevanja s prostorom.
Udobnost v hotelu pa je sicer idealna. Na to se Amerikanci razumejo in tudi v vljudnosti so prvi. V kopalnici sta dve rjuhi in dve brisači vsak dan sveže pripravljeni. Vsak dan dobiš tudi sveže toaletno in kopalno milo (v reklamnih zavitkih seveda) gratis. Poleg navadne mrzle in tople vode daje posebna pipica tudi izvrstno ledeno vodo za pijačo, kar je poleti velika dobrota. Z vsem si preskrbljen, s prti za brijenjer, celo s krpami za brisanjev čevljev, na toaletni mizici leži blazinica z Iglami, gumbi itd. Posteljno perilo menjajo sleherni dan. Pisemskega papirja je v izobilju. Prvi trenutek ko si se nastanil v hotelu, ti prifrči v sobo prijazno pozdravno pismo, dobrodošlica hotela. Najprijetnejši je pa »nemi sluga«: obesiš obleko, da ti jo izkrtačijo ih zlikajo, perilo, da ti ga operejo Itd. enostavno v trebušasta železna vrata, telefoniraš, pa ti brez vsakega nadlegovanja vse opravijo in prinesejo.
Sprejemnica za prijatelje in znance je v m^zaninu. V pritličju, tam so pa arhitekti fantastično zapravljali s prostorom, tam je vse velikopotezno: stopnišča, ba-
; c c K NI K« Jutra
Tyrševe proslave v okolici in na deželi n
Prav slovesno so proslavila lOOletni-co Tyrševega rojstva tudi sokolska društva in čete v mariborski okolici in na deželi.
Pobrežki Sokol je priredil lepo slavnost v sokolski dvorani pri Renčlju, na kateri je imel slavnostni govor o Tyršu dr. Fornazarič, ki je v vznešenih besedah slikal Tyrša kot prebuditelja slovanstva. Živa slika s primerno recitacijo je zaključila slavnost, ki je poživila sokolskega duha med zbrano narodno srenjo.
Studenški Sokol je priredil prosvetno akademijo, ki je pomenila za Studence povsem novo smer sokolskega udejstvovanja. Na lepo okrašenem odru s krasnim — po br. Maksu Kaučiču izdelanim — Tyrševim kipom, so se vrstile točke sokolskega pevskega zbora, deklamacije, slavnostni govor staroste br. Hrena, končno pa so telovadci podali živo sliko s poklonitvijo članstva sokolskemu geniju Tyršu. Veliko pozornost je zbudil prvi večji nastop društvenega pevskega zbora, ki šteje 25 članov. Neumorno SO pevci pod vodstvom br. Maksa Kaučiča vadili in podali spored, ki je bil zelo posrečen in je brez pridržka ogrel vsakogar izmed številno navzočega občinstva. Dirigent je v precizno izvedbo položil, zelo mnogo znanja in truda, zato pa je tudi zaslužil izraženo priznanje poslušalcev. Prav tako so ostale točke sporeda (de klamacije dece, govor in živa slika) prispevale k dostojni proslavi Tyrševe stoletnice.
Tudi Sokolski društvo v Slivnici pri Mariboru je proslavilo Tyršev spomin zelo dostojno. Svečano proslavo je otvo-rila s. Zorčeva z deklamacijo, nakar je imel starosta br. Čiček globoko zasnovan govor o Tyršu. Lepi nastop ženske dece s petjem je navzoče zelo navdušil.
Prav tako slovesno je obhajalo Tyr-ševo stoletnico tudi Sokolsko društvo v Vuzenici. Starosta dr. Pregl je razložil navzočim pomen slavnosti, podstarosta Kogelnik pa je orisal Tyrševo življenje in delo za telesni in moralni podvig slovanskih narodov.'
Ugodna prilika.
Gospod Brglez gre po cesti in vidi tam ležati razbit avto. V jarku zagleda ponesrečene potnike in zavpije ves prestrašen: »Za božjo voljo, ali je bila policija že tu?« — »Ne.« se oglasijo ponesrečenci. — »Ali je bil kdo od zavarovalnice že tu?« — »Ne!« — »Potem dovolite, gospoda, da se tudi jaz zraven vležem!«
zarji, portirske lože, blagajne, nad njimi pa v sijajnem razkošju in z ogromnimi preprogami takozvana »hal«, po naše veža. Tam poseda po mehkih klopeh in foteljih na stotine ljudi. Večina jih ne spada v hotel. A nihče jih ne vprašuje, kaj delajo tu, nihče jih ne nadleguje. Je kakor v kaki veliki kavami, kjer je vsak prostor zaseden, a te noben natakar ne mori z vprašanji, kaj boš pil ali jedel.
Pogled z oken, to je najlepša zabava za gosta prve dni. Globoko pod teboj vrvi velikanski avtomobilski promet michiganske avenije, glavne ulice mesta. Onkraj proti jezeru pa se razprostirajo krasni parki, 219 jih je, in so prostor zanje odtrgali jezeru z zasipi. Chicago raste v jezero . .. Na novo pridobljenih tleh so že zdaj zgrajeni trije nebotičniki, privatni hoteli, ki stojijo dobro in trdno. Tudi potrebne prostore za parkanje avtomobilov so tako pridobili. Po 1500 avtov stoji tam v vrsti in prihajajo in odhajajo brez najmanjšega trenja.
Gost si v največjem hotelu sveta in vendar popolnoma neznan, čeprav bivaš že delj časa v hiši. Počneš, kar se ti ljubi, nihče se ne briga za tvoje zadeve, nobeno oko te ne opazuje, razen ... Razen kakega detektivskega! Je namreč tudi varnostna služba v tem hotelu sijajno organizirana. Utegne se zgoditi,' da dobi kakšen nepravi gost ključ tvoje sobe, toda odpreti je ne more. V hotelu je veliko gostov, ki niso gostje, ampak detektivi. Ne'opaziš jih, samo slutiš jih, in ker veš, da si v Chicagu, največjem banditskem mestu, si hvaležen, da si pod varnim okriljem.
Stran 3.
Novo obdavčenje motornih vozil
Osnutek zakona o izpremembah taksnega zakona predvideva v tarifni postavki 100 povsem novo obdavčenje motornih vozil. Dočim so se takse na avtomobile znatno znižale (predlagana je taksa po 1 Din od kg, pričenši s l. jan. 1933 in je znašala dosedanja taksa letno 3000 Din« ne oziraje se na težo vozila), je predlagana v točki 2. črka g rečene postavka nova taksa na motorna kolesa z ali brez prikolice po 2.50 Din od kg. Motoma kolesa so bila doslej oproščena državne takse in se je nanja pobirala poleg občinske doklade le banovinska taksa in sicer v letu 1930 po 1 Din od kg. v letu 1931 po 2 Din od kg, za leto 1932/33 pa še 100% doklada k banovinski taksi.
Ako bo predlagana obremenitev v skupščini sprejeta, bi bile dajatve od motornega kolesa s težioo 200 kg te-le: Prijava 50 Din in (od kg po 2.50 Din) 500 Din, skupaj 550 Din. To hi bila državna taksa. Banovinska taksa: Od vsakega kg 2 Din, to je 400 Din in 100% doklada, katera je maksimirana na znesek 250 Din, skupaj torej banovinske 650 Din, in končno še občinske (Maribor 2.50 Din od kg) 500 Din. Skupno torej letno 1700 Din.
Taka obremenitev pa je z ozirom na današnje razmere prevelika in tudi ne v, nobenem pravcem razmerja z obdavčenjem avtomobilov. Od leta 1930 bi se potemtakem ta taksa zvišala za 850%. Omenjeno naj bo tudi, da se že itak plačuje od uporabe bencina trošarina 4 Din (3 Din državna in 1 Din banovinska) od kg.
Taka obremenitev motornih koles bi imela za fiskus slabe posledice. Predvsem bi si vsakdo dobro -premislil nabavo motornega kolesa, ker bi bile letne javne dajatve večje, nego izdatki za pogon vozila v enem letu. Več kot polovica motociklistov bi odjavila vozila, ker ne bi zmogli plačevanja taks. S tem bi seveda uporaba bencina silno nazadovala, uvoz novih strojev bi se popolnoma ustavil in s tem nazadoval dohodek carine, mehanične delavnice bi bile prisiljene obrate skrčiti na minimum in odpustiti večino zaposlenega osobja.
Primerna državna letna taksa na motorna kolesa bi bila, upoštevajoč sedanje razmere, 1 Din od kg, Na vsak način pa bi se morala preprečiti obremenitev s strani banovine in samoupravnih oblasti. Saj so motorna kolesa v drugih banovinah oproščena banovinskih in občinskih dajatev, odnosno obremenjena le z majhnimi zneski (Zagreb 150 Din letno), in samo pri nas tako težko obdavčena. Zakaj to? Danes niso motorna kolesa samo »šport«, ampak služijo večini kat pripomoček v poslu ali poklicu. To naj blagovolijo merodajni činitelji upoštevati!
Ženska s štiridesetimi psi.
V nekem londonskem okraju je živela 67 letna upokojena učiteljica Ellena Wil-liamova. Živela je skromno in samotno ter se kot vegetarijanka hranila samo s sočivjem in drugo zelenjavo, imela pa je posebno sočutje do zapuščenih psov. Kjerkoli je našla katerega, ga je vzela s seboj. Tako jih je naposled zbratakar 40, a hranila jih je kakor sebe — s sočivjem. Psi s tako hrano seveda niso bili preveč zadovoljni, ker vegetarijanskih načel niso mogli razumeti. Skratka — zadeva ie prišla na ušesa Društvu za zaščito živali, ki je žensko s štiridesetimi psi ovadilo sodišču. A sodnik je ugotovil, da tudi njeno življenje ni bilo pfav nič boljše kakor življenje njenih varovancev. Nesrečna starka je spala skupaj s psi na umazanih cunjah in delila z njimi svojo hrano. Zato je seveda niso obsodili, le pse so ji vzeli in jih izročili — Društvu za zaščito živali, ki je tako prišlo z dežja pod kap.
Vino in rak.
Francoski statistiki so ugotovili, da se deli vsa Francija glede na obolelost in umrljivost za rakom na dva ločena dela, ki se popolnoma krijeta z vinskimi in nt-vinskimi pokrajinami. V departmajih, kjer se prideluje in stalno pije vino, je rak le malo znan in nevaren, dočim je drugod dosti bolj razširjen. Iz tega sklepajo sedaj, da mora biti pitje vina v neki neposredni z"*zi z rakom.
Mariborski rtECEKNjiig J .itn
Solidna in najhitrejša izdelava vaših slik, po skrajno ku-lantnih cenah.
IVAN PEČAR,droge>fotont£nufaMura
Mrrifeor, Sesooska u*!ca 11	848
.'-TTrrainf
Correr BeU:	67
Lovvoodska sirota
»In dobro zakleni vrata. Zbudi Zofko, preden greš v prvo nadstropje, pod pretvezo, da jo prosiš, naj te jutri zgodaj zbudi, ker moraš jutri že pred osino zajtrkovati in se obleči. Zdaj pa le proč z mračnimi mislimi, reši se nepotrebnih skrbi, Janiča! Ali ne ču-ješ, kako se je umiril veter, kako zdaj šelesti? Tudi ne škropi več po šipah. Lej« — je vzdignil zaveso — »kako divna noč!«
Tako je tudi bilo. Polovica neba je bila čista in jasna. Oblaki, gnani od vetra, so v dolgih, srebrastih vrstah potovali proti vzhodu, luna je mirno sijala.
»No,« je dejal Mr. Rochester in ,mi pogledal vprašujoče v oči, »kako se počuti sedaj moja Jana?«
»Noč je vedra, sir, ir, takšno mi je tudi srce.«
»Nocoj ne boš sanjala o ločitvi in žalosti, marveč o srečni ljubezni in presrečni združitvi.«
Prerokba se je le napol uresničila. Nisem sanjala o žalosti, pa tudi o sreči ne, ker sploh nisem spala. Držala sem Adelko v naročju in gledala, kako spi srečno dete — tako mirno, tako brez skrbi, tako nedolžno; tako sem čakala dneva. Vse v meni je bedelo in živelo, in pri prvem svitu solnca sem vstala tudi jaz. Spominjam se. kako se me je Adelka oklenila, ko sem jo zapuščala. Spominjam se, kako sem ji razklepala roke. Jokala sem se v čudni ginjenosti in jo ostavila, ker sem se bala, da jo bodo moji vzdihi zbudili iz mirnega spanja. Bila mi je nekaka podoba vsega minulega življenja; on pa, radi katerega sem se šla kitit, mi je bil strašni, a oboževani pralik neznane bodočnosti.
Slika iz medvojnega šolstva
(Spomin ob 60-letnici ravnatelja dr. Tominška.)
VI. poglavje*
Ob sedmih je prišla Zofka, da me obleče. Dolgo se je trudila, tako dolgo, da je Mr. Rochestra minila slrpljivost in poslal pome. Baš mi je pritgljala kos tila namestu koprene k lasem, ušla sem ji'izpod rok. čim sem le mogla.	F r;
»Fotrpite!« je vzkliknila. »Stopite vendar k zrcalu, saj se še pogledali niste!«	•	.■■■'
Pri vratih sem se okrenila. Videla sem lepo oblečeno zagrnjeno postavo/ ki mi je bila tako malo slična, da se mi je zdela skoro .tuja.	v	•
»Jana!« se je razlegalo po hodniku in stekla sem po stopnicah. V pritličju me, je sprejel Mr. Rochester.
»Kaj pa tako oklevaš, me je karal?« »Možgani mi gorijo od nestrpnosti, ti pa tako odlašaš!«
Odvedel me je v obednico; premotrivši me od glave do pete, mi je dejal, da sem lepa kot Jilija, da sem mu v ponos in da mu po meni koprni srce. Naznanil mi je, da moram v desetih minutah pozajutrkovati in je pozvonil. Javil se je nedavno najet strežaj.
»Ali je Ivan že pripravil kočijo?« .	.....
. »Da, sir.«
»Ali je prtljaga v veži?«
»Ravnokar jo znašajo, sir.«
»Stopite v cerkev in poglejte, ali sta Mr. Wood in cerkovnik že tam, potem pa se vrnite;«
Ker je stala cerkev blizu vnanjih vrat, je bil strežaj takoj zopet v gradu.
»Mr. Wood je v sakristiji, sir, in se že oblači.«
»In kočija?«
»Konji so že vpreženi.«	,	-	,,
»V cerkev se ne popeljeva, a ko se-vrneva, mora biti vse pripravljeno za odhod. Škatle in kovčegi morajo biti privezani in kočijaž mora sedeti na svojem mestu.«	,
»Da, sir,«
 , ali si gotova?«
Vstala sem. Ni bilo ne drugov ne družic, ne sorodnikov ne ceremonijera, bila sva le Mr. Rochester in jaz. V veži je stala Mrs. Fairfax, ko sva šla iz gradu. Hotela sem ji reči prijazno besedo, toda tiščal ni' je roko kot z železnim , škripcem in hitel je z mano tako, da sem ga jedva dohajala. Ce sem mu le pogledala v‘lfce, sem čutila, da mi za nobeno stvar na svetu ne bi dovolil niti najmanjšega odloga. Rada hi vedela, ali je bil kdaj že kak ženin takšen: tako tog, tako srep, in so že kdaj kake oči pod tako nasršenim' obrvmi tako plamtele in žarele.
Ne vem, ali je bil lep dan ali grd. Stopajoč po' pd' vozu, nisem gledala ne -na nebo ne ma zemljo. Kjer je bilo srce, tam so bile oči, in oboje se je bilo preselilo hekam v prsi-Mr.Rochestra. Rada bi bila videla nevidni predmet, ki je spotoma vanj strmel s srepim’ očmi Rada bi bila poznala misli, s katerimi se je boril in katerim je kljuboval.	......
Ob vratih na pokopališče je obstal. Ugotovil R bil, da ne morem več. dihati.. »Kako. sem krot v sv.Qi’ ljubezni!« je rekel. »Potrpiva malo, nasloni se name, Jana!«
In spet vidim sivo staro hišo božjo, mirno se dvigajočo pred nama, vrano, krožečo okoli stolpa, m rdeče jutranje nebo. Tudi se spominjam zelenih gomil in dobro pamtim tista tujca, ki sta blodila med nizkimi holmčki in čitala napise z mahom poraslih nagrobnih spomenikov. Opazila sem, da sta se vrnila k cerkvi, ko sta naju zagledala; prav nič nisem dvetnila. da bosta vstopila skozi stranska vrata in prisostvovala obredli. Mr. Rochester ju ni videl; resno mi ie motril lice, iz katerega je bila izginila sleherna kaph'a krvi, ker mi je bilo čelo orošeno in lice in ustnice 'e“ dene. Ko mi je odleglo, me je skrbno vodil po poti k vratom.
Angleška motorna ladja, katero je tc dni v strašnem viharju razburkano mori* treščilo na skalnato obrežje Cornwalla (Anglija).
Začetkom šolskega leta 1915-16 sem prišel na drž. gimnazijo v Mariboru, kjer je bilo več nemških učiteljev kakor slovenskih: pa sem se zavedal, da nisem dobrodošel niti nemškim kolegom niti oficijelni javnosti, ki seveda v tistih najbolj šovinističnih tednih ni mogla trpeti niti dosedanjih, kako bi prenesla tiho še nove namestitve slovenskih uradnikov. Pa je že tako bilo. Ravnateljstvo je imelo pravico nastavljati suplente, in ravnatelj dr. Tominšek je nastavil mene. Ker je bil dr. Tominšek tudi član deželnega šolskega sveta v Gradcu, te namestitve od zgoraj niso mogli preprečiti.
Nič se ni zgodilo in vse je šlo gladko svojo pot. Ravnateljstvo mi je odkazalo poleg pouka v slovenskih paralelkah tudi pouk zgodovine in zemljepisja v četrtem nemškem razredu. Bil je to svojevrsten razred, v katerem so sedeli sinovi najza-grizenejših mariborskih Nemcev (n. pr. pastorja Mahnerta) vendar voljni in dobri dečki finega obnašanja. Priznati moram, da smo se vse leto dobro razumeli, razen . . .
V razredu je vladalo zame naravnost strašno ozračje. Na zadnji steni je visela alegorična slika »Očeta Rena«, obdana z nemško frankfurtersko zastavo, na stran skih stenah pa so bile v okvirih zahvalne diplome za ustanovnine Siidmarki in Bchulvereinu. Razrednik je bil pač naj-nestrpnejši vseh profesorjev, kar jih je premogla mariborska gimnazija, doktor Miihlbacher. Prekašal ga je morda edino le profesor na mariborski realki dr. Miil-Ur, ki je bil hkratu tudi predsednik nemškega političnega društva v Mariboru. — Tako je bilo ozračje v razredu, tak je bil Vpliv razrednika. Moralo je nekje izbruh kiti.
Sobotna številka (od 24. marca 1917) fMarburger Zeitung«, ki je izhajala pod iredništvom silovitega Jahna, je prinesla * zborovanju društva »Deutscher Verein br Marburg und Umgebung« to-le porodilo :
Schriftleiter Norbert Jahn machte da-ron Mitteilung, daB sich im hiesigen »taatsgymnasium eine slowenische Lehr traft befindet, welche von den deutschen 5ymnasiasten verlangt, daB sie die Najlon aller deutschen Stadte, Markte und firtschaften in Untersteier mit den zum veile erst in der jungsten Zeit erfunde-len und konstruierten windischen Namen jezeichnen. Es wurde beschlossen, jehritte gegen eine solehe natlonalpoli-tsche Praxis zu unternehmen.
Ko sem prečital to poročilo, mi je po-talo resnično tesno pri srcu. Zavedal pm se, kako politično moč ima Deut-cher Verein, zavedal pa tudi, da sem im vojaščine le začasno oproščen. Prva isel mi je bila, kako sporočiti stvar mo-mu šefu, da ne bo mislil, da sem se po
neprevidnosti dal zavesti h kaki izjavi, ki bi gotovo ne bila umestna niti v tistih časih, ko so bili Nemci na višku svoje domišljavosti, niti v razredu, kjer ni bilo nobenega Slovenca — razen tistih, ki so to sami zahtevali.
Komaj sem čakal, da je prišel gimnazijski ravnatelj v nedeljo v svojo pisarno. Takoj sem se javil in ga opozoril na notico v Marburgerci. In dr. Tominšek ni pripisoval tej notici nikake važnosti, popolnoma v skladu z načelom, kakršnega, se je držal, ko so napadali njega vsevprek. Tudi on se ni zmenil za to, se ni branil, ne zagovarjal in opravičeval.
Notica v Marburgerci pa ni bila tako nedolžna. Točno, kakor predpisuje bonton, ob 11. uri se je oglasila v ravnateljevi pisarni delegacija omenjenega političnega društva s profesorjem Milile rjem na čelu. Dobro je bilo, da je bil ravnatelj dr. Tominšek že poučen o mojem »zločinu«, ki ga je bilo zatreti in mene eksemplarično kaznovati.
Slo je namreč za štiri krajevna imena na Spodnjem Štajerskem. Ko smo obravnavali spodnještajerske kraje, sem vpiašal takole mimogrede razred, kako imenujejo Slovenci Marburg, Pettau, Cilli in Rann. Z velikim veseljem so mi učenci povedali slovenska imena, a za druge kraje nisem hotel spraševati, ker sem razred pač podzavestno pravilno ocenil.
Istočasno z deputacijo je prišel tudi pismen protest društva Deutscher Mit-telschullehrer Vereina, na katerega je ravnatelstvo že naslednji dan odgovorilo. Ko so pritožniki spoznali, da pri gim nazijskem ravnateljstvu niso uspeli, so smatrali zadevo za važno dovolj, da so se podali še k namestništvu v Gradec. Kako so tam opravili, ni znano. Ravnatelj dr. Tominšek je dobil nalog, da zadevo uravna in tako je sledila kot epilog učiteljska konferenca na drž. gimnaziji v Mariboru ...
Ko je bil dnevni red končan, je zaključil ravnatelj dr. Tominšek nekako takole: Somit ware die Konferenz erledigt; ich mochte aber noch etwas unoffiztell etwahnen (vse posluhne, kajti konference pod dr. Tominškom so vse strogo in samo uradne). Neulich wurde in dem Be-richte des Deutschen Politischen Verei-nes auch unsere Ansfalt er\vahnt. (Nastane nekaka nervoznost, nekateri si po-migujejo, ravnatelj nadaljuje); Als ich es las, dachte ich mir: Das Wasser rauscht, das Wasser schwoll, ein »Miiller« saB da-ran! (Gotovo fina ironija na predsednika nemškega društva in na gori omenjenega razrednika Mtihlbacherja. Komaj pa je uvod ustvaril dispozicijo, je izvajal dr. Tominšek z neobičajno silovitostjo): Ich sage, diese Sache mit den siidsteiri-seben Ortsnamen war nicht notwendig,
\var eine Unvorsichtjgkeit. Viel arger muB ich jedoch verurteilen die Feigheit und Hinterlišt derjenigen, die diese Unvorsichtigkeit eines jungen Kollegen ha-ben ausniitzen wollen. Ia, meine Herren, lassen sie sich gesagt sein, es war -eine unverfrorene Gemeinheit, die sie da un-ternommen haben«. Ravnatelj je pograbil papirje in odšel iz posvetovalnice. Nemški kolegi so gledali od jeze v tla. le dr. Bohm s Tirolskega, ki ni imel niti trohice smisla za nemško-slovenske na-
rodnostne. spore, se je zleknil po kl°P| ob steni, si prižgal pipico z besedartiR »Nun, meine Lieben,' vrnr uns das rio* tig?«	'	’ ■: ■
Tako je končala sama posebi tnalen-kostna zadeva, ki pa kaže, v kakih časih smo živeli; kaže pa hkrati,"da so bili v teh viharnih časih nekateri naši ljudi® krepko na svojih mestih, ljudje, ki niso puščali politiko v šolo- . In eden izmed njih je bil dr. Tominšek.
Dr. P. St.
Žrtev viharjev na morju
Američani in vsesokolski zlet v Pragi
Ameriški Sokoli, posebno češkoslovaški, se že sedaj pripravljajo na letošnji vsesokolski zlet v Pragi. Že doslej se je za potovanje v Prago prijavilo preko 2000 Sokolov in Sokolic, do določenega roka pa jih. bo gotovo okoli -ROO. Z njimi pride tudi chicaški župan Čermak, ki se sedaj solnči na Floridi. V Evropi ostane tri mesece, a se ne bo vozil z železnico, ampak v svojem lastnem velikem avtomobilu, katerega pripelje s seboj.
Trinajstletna toreadorka.
Vsa Španija občuduje zdaj šele sedet > cajstletno Marijo. Garcio, ki nastopa kot tpreadorka v madridski areni. Mlada junakinja je bila vzgojena v Južni Ameriki kot hčerka bikoborca. Tam se je tudi izučila svoje obrti, bikoborbe, katero opravlja kot prva in edina ženska na svetu. Prvič je nastopila v areni, ko ji je bilo šele 13 let. Od takrat do danes je že absolvirala 200 borb z biki in premagala 76 besnih živali. Bori se le s takimi biki. ki imajo ostre roge, ker je samo amaterka. Iz Španije bo mlada Marija odpotovala v Mehiko, kamor so jo sedaj povabili.
Mussolinijeva drama »Bismarck«.
Italijanski listi poročaju, da piše italijanski »duce« Benito Mussolini novo dramo, katere glavni junak bo nemški železni kamcelar knez Bismarck. Premiera drame bo istočasno v Italiji in v Nemčiji-——	1 11	—— ■........■——^
Madžari proti tujim ipralcem
Iz Budimpešte poročajo, da se je. tamkaj pokreniia akcija, da se dovoli nastopati na vseh madžarskih gledaliških odrih samo igralce, ki dokažejo, da so madžarski državljani.
_y M a r 1 b o f n, dne 12. ITI. 193?.
n i imniiBiii—!■— i——
r
Mariborski »VE C ER NI K« jutra
Stran 5.
3iot novo
izgledate po kemični čistilnici tvrdke
Telefon 24-80 IDEAL
Za naš „Dinar"
.cupujemo proizvode domačih znamk
Frankopanova ulica 9 ♦ Gosposka ulica 12
praiek za pecivo
M TMk (««pt	£
t* .«p»oijie kMlitet* tajsMitk i žjtoeta (*»«<«••* pod	•
*^3S23»BaH
, ImUIB-S ,,
: mraMlIUM i IDTlM tMHMIt :
: ' . ; . noai«-	■	^»dkoc	Sij«	.	•
•mm iooO**Bm	pri)*.	'	>
u* »Mlin • Bkio.	•;
b' V*Uea Ufl* U«8fcs
(j.n»i ■»
ersssffis
Za Vaš denar
dajemo Vam blago najboljše kakovosti in zato tudi jamčimo
23-a
Obfava
Sočiva Štčera kristalnog Caja	.	.	.
Zejtina	.	.	.
Marmelade Pirinča	.	.	.
Makarona . . Fida .... Smokava
Na osnovu odobrenja komande Dravske Diviz. Oblasti E. Broj 1450 od 9. febru-*ra 1932. godine člana 86—98 zakona o državnom računovodstvu i člana 75 taČ. a) i b) zakona o administraciji Vojske i Mornarice 45. pešadijski puk održače na dan 17. marta ek. god. prvu javnu ustmenu licitaciju za nabavku i isporuku niže navedenih artikala
hudske hrane i to:
Pasulja belog........................................................  5150	kgr
GraSka ................................................................ 1500	kgr
 ........................................... 1200	kgr
............................................. 1000	kgr
............................................... 95	kgr
............................................. 800	kgr
................................. ......	400	kgr
............................................ 1200	kgr
............................................  1100	kgr
............................................ 1600	kgr
„ .	  500	kgr
Rm-a u I ■ nn..........................................................  1350	kgr
Brasna belog 00	  200	kgr
Suvog mesa ............................................................. 600	kgr
» Sapuna za pranje rublja................................................... 150	kgr
P£kmeza ................................................................ 200	kgr
Rezanaca ............................................................... 1000	kgr
Suvih šljiva ........................................................... 450	kgr
Kjompira ............................................................... 5450	kgr
Sirceta ........................j	.....	   8501	kgr
Črnog luka...............................................................3100	kgr
Kafe pržene .............................................................. 50	kgr
Ječma prženog ............................................................ 50	kgr
Masti svinjske .......................................................  2100	kgr
Isporuka franko magacini ljudske hrane u Mariboru i Slov. Bistrici. Kaucija za naše 5%. za strane državljane 10%. Polaže se na kasi 45. Pešad. puka.
Lislovi se mogu videti kod blagajnika 45. Peš. puka svakog radnog dana.
 Broj 1335 Iz kancelarije 45. Pešad. puka.	879
trpežno in poceni v frizerskem salonu
A. PRELOG
Studenci sea Aleksandrova 17
VahrasBr
na prodaj v
Knjigarni
Motne zadruge
SAra.
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
10J
c
(T. SOKLIČ)
Maribor
lastopnild so sprejme!«
Inserirajte!
Jožek Vam bo hvaležen,
on bo zadovoljen in vesel, če mu podarite mehke madrace, trpežne vložke ali lepo otomano. Tudi pohištvu se ne bo odrekel, ker Jožek se mi pritožuje, da so mu madrace trde, otomana strgana in pohištvo poškodovano. Usmilite se Jožeka in mu kupite zgodaj navedene potrebščine pri tvrdlki Novak, Slovenska ulica 24.	825
Radiovvsako hišo
Za mal denar mnogo zabaval Obiščite nas brezobvezno!
Nudim Vam najcenejši in najboljši aparat
vseh vrst in po solid. cenah, odprodaja anodnih aparatov in zvočnikov pod tovarniško ceno. Plačilne olajšave.
Drobni materijal in sestavni deli vedno v zalogi.
RADIO MARIBOR, r. z. z o.z.
Maribor, Glavni trg 1 pri gl. mostu
f
Slovo!
Za časa enoletnega bivanja v hiši g. Josipa Germek-a na Sp. Radvanjski cesti 61, Nova vas pri Mariboru, smo se tako srčno sprijaznili, da jih z mojo soprogo ne moreva pozabiti. Tem potom se srčno zahvaljujeva njemu kot njegovi gospe soprogi za nam izkazano iskreno prijaznost.
Bedekovščina, dne 5. marca 1932.
828	Josip	in	Fani	Kresal.
^ovčeke,
aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, ga-jhaše itd. po najnižjih cenah priporoča v^Kravos. Aleksandrova 1.3.____________15
zelje
Prvovrstne domače kakovosti ponuja Večjim odjemalcem, postavljeno na <k>m po Din 2 za 1 kg. Josip Krempl, frgovec, Zg. Radvanjska c. 68.	865
Seno,
Prvovrstno planinsko sladko krmo Prodaja v skladišču Meljska cesta 27-” (Balkan) in v svoji trgovini Zg. Radvanjska cesta 68, prešano v normalnih balah & Din 50 za 1 balo. Josip
ifompl._____________________________ 864
^ednlk »Zabavni list«,
Stražišče pri Kranju. Vsaka številka *amo Din 1. Zahtevajte brezplačne -^vilke na ogled.	23a
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Krojaški pomočnik,
19 let star, zmožen boljšega dela, nastopi lahko takoj. Ponudbe oddati v upravi »VeČernika« pod »Pomočnik«.
843
Sprejmem
dva boljša gospoda ali dijaka v celo oskrbo. Naslov v upravi.	878
Mlad špicel
je zašel. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Bumdorfer, Aleksandro-
va cesta 43/11.
876
Lepo solnčno opremljeno sobo
z elektr. lučjo in souporabo kopalnice oddam takoj. Stritarjeva 29, I. nadstr.
877
Služkinja,
ki zna kuhati, poštena in pridna, želi
k boljši družini v službo. Radvanjska, _	„	,
cesita 7	g39	Opremljeno	separirano	sobo
 -I oddam. Betnavska ulica 15.
Gospoda ali gospodično
sprejmem kot sostanovalca. Zidovska ulica 12, I. nadstropje.	862
845
Solidnega gospoda
sprejme boljša družina kot sostanovalca, event. s brano. Naslov v upravi lista.	856
Otroka
sprejmem vsake starosti v dobro vzgojo. Naslov pove uprava VeČernika.	866
Sjhbll sem rokavico,
'ey°’ usnjeno, sive barve. Pošten naj-a,te]j naj jo odda v upravi VeČernika.
      860
^°ceni na prodaj!
Pregrmjalka iz pliša, hišna apoteka z mizico, rdeč milje, petrolejska peč in
„rt«,eJJa zavesa< Gregorčičeva ulica 6, ^untličje desno.	859
Lepo snažno sobo in kuhinjo
ma p Ka*?j dvema mirnima osebama. Pobreška cesta 21, Maribor. 855
Sprejmem trgovskega vajenca,
močnega, zdravega ter po možnosti s tremi razredi meščanske šole. Vstbp 1. aprila 1932. Zglasiti se pri Leo Rataj, trgovec, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.	867
Gospodično sprejmem takoj na stanovanje. J. Arzenšek, Grajska ulica 2.	873
Plačilna natakarica,
(čista), čedna, dobra računarka, vešča slovenskega in nemškega jezika, z malo kavcijo se takoj sprejme. Vsako posredovanje izključeno. Predstaviti se mora sama v restavraciji Emeršič, Aleksandrova cesta.	874
Poceni oddam
eni osebi opremljeno sobo s posebnim vhodom nasproti kolodvora, Aleksandrova cesta 57, pritličje, s 15. marcem. Istotam vzamem takoj enega gospoda na dobro hrano, mesečno 500 Din. 857
Gostilno
v sredini mesta oddam v najem z vsem inventarjem, lep vrt in kegljišče. Pismene ponudbe na upravo »VeČernika« pod »Lepa prilika«.	872
Opremljeno sobo
oddam najraje gospodični s 15. mar-cm. Trubarjeva 4, I. nadstr. 854
Čisto, mirno sobo
oddam. Radvanjska cesta 6/II.
863
Spalne sobo,
politirane, najmodernejše, in iz mehkega lesa polne ter kompletne kuhinje po konkurenčnih cenah prodam takoj. Mizarstvo Aleksandrova 48.	869
Dam v najem
staro, dobro vpeljano trgovino na prometnem kraju. Ponudbe pod »Potrebni kapital 30.000 Din« na upravo lista. ___________________________________________ 875
NajflvteJSi rum
en grosl
Lokal,
Pritlični, za pisarno pripraven, tik glavnega kolodvora oddam takoj. Aleksandrova cesta 48.	868
Vinska razstava v Ptuju.
Na zadnji seji glavnega odbora »Vinarskega dnuštva v Mariboru« je bilo sklenjeno, prirediti ob priliki prihodnjega občnega zbora v Ptuju vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom.
VI. redni letni občni zbor »Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru« bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju v soboto 7. maja t. 1. ob 18. uri. Dne 8. maja ob 8. uri uprizori Vinarsko društvo IV. vinarski kongres ,vj Ptuju istotam, po kongresu 8. maja ob 11. uri pa bo v dvorani Društvenega doma v Ptuju otvoritev II. banovinske vinske razstave z vinskim sejmom, ki bo trajala od 8. do 10. maja 1932. V tem času bodo tudi poučni izleti v bližnjo in daljno okolico Ptuja, predvsem v Haloze.
V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinska razstava, združena z vinskim sejmom, ima namen, vinsko trgovino in konzum vina poživiti. Zato so vabljeni vinogradniki in vinski trgovci, kakor tudi izdelovalci strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih rabi vinogradnik in kletar, da sodelujejo na II. banovinski vinski razstavi in vinskem sejmu v Ptuju s svojimi proizvodi.
Vsa pojasnila daje »Vinarsko društvo« in sreški kmetijski referent v Ptuju.
Brandy
In vse vrste likerja Itd.
Pri zobozdravniku.
»Kaj, 150 Din računate za zob, ki ste ml ga izdrli? To stane povsod samo 50 Din!«
»Ampak, gospod, Vi ste tulili, da so mi vsi drugi pacijenti pobegnili!«
Pristna slivovka
en detalll
sag
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA UUCSt 9
Telefon 25 80.	Tovarna	llkeriev,	desertnih	vin,	In	sirupov.
BARVARNA
KEMIČNA ČISTILNICA in PRALNICA
„T R I U M P H" PAVEL NEDOGO
Telefon 31-37 GOSPOSKA ULICA 33 RAZLAGOVA ULICA 22 Te!efo» 31-*2
SNAŽI IN ČISTI NAJBOLJŠE ŽALNE OBLEKE v 24 URAH
Pritožu ete se o slabih časih
obenem pa mečete denar p-oč,
ker kupujete perilo
, predno ste zvedeli za naše nove
| never etno nizke cene.
\ Sami se lahko brez nadaljnega prepri-| čate ter okoristite
V z ogledom naših iz-\ ložb, cen in ogromne V tovarniške zaloge
\\ oerila
ter obleke, čevlje*
perilo, kravate, klo
buke, i, t. d, kuoite na ugodneje v kon* ffekciiski trgovin*
Glavni trg 2
Jos. Karničnik,
| Glavni trg št. 11
Papirnica Liudske tiskarne
Maribor, Slomškov trg štev. 6.
Zahtevajte povsod »Večernih
ležečih kartotek ua' krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte!
»SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510.
Vabilo na
nehala bo kriza vse gre na delo korajžno veselo!
Cene so padle za jed in pijače za sobe, garaže, za tujce, domače
Brezpia^no Vas triziramo vsak pondeljek n četrtek od 8. do 10. ure zvečer.	851
Strokovna šota trizerjev Vetrinjska ul. 11/1, desno
Posojilnice v Mariboru r. z. z o. p.
ki se bo vršil v pondeljek, 21. marca 1932 ob 15. uri v mali dvorani »Narodnega domja" II. nad.
Natakarica
dobi stalno službo pod pogojem, da je pridna, poštena in delavna, da ima večletno prakso in da zna opravljati vsa gostilničarska dela Pismetie ponudbe na upravo lista pod »Srečna natakarica«.	824
Pri Osetu
1. Čitanje zapisnika 49. rednega občn. zbora z dne 23. mar ca 1931.
2. Citanje revizijskega poročila.
3. Poročilo upravnega odbora.
4. Poročilo nadzorstva. *
5. Potrditev računskega zaključka za leto 1931 in razdeli tev Čistega dobička.
6. Volitev predsednika.
7. Volitev treh eventuelno štirih članov odbora.
8. Volitev 6 članov nadzorstva.
9. Slučajnosti.
PrEma vinski mošt, dobro Bizelitko vino
.iter po 8'- dinarjev toii
JOSIP KLtCčK
844	Restavracija „TR| RIBNIKI"
Prvovrstna kuhinja in in vino od Din 8’— na prej, klubove sobe, ko palnice, prenočišča, pension, hotelski omni bus in avtotaksa. Spre jemajo se tudi abonenti.
Oddajo se mesečne sobe
M,!''Mlllll||||||ltlliH|l|ipil|iiljiiHimi''
Računski zaključek Posojilnice za leto 1931 je zadružnikom na vpogled v posojilnlčni pisarni v Narodnem domu ob uradnih urah.
Velika prodaja ostankov!
V M a r i b o r u, dne 11. marca 1932.	861	H	HM
H	P redno si nakupite blago za spomlad
H	II!	oglejte si oddelek
Dr. Viktor Kac Lr. I 1 ostankov
predsednik.	I	Dolčok	&	Marini
j	manufaktura
■H". .	...	..	.	.,	:	,	 III	Maribor, Gosposka ul. 27
Pristopajte k „Vodnikovi družbi ! |knakupu se nesni	_
Izdaja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d nredstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.	"	1