95. Številka. I LIHIM,! a. iprthlili. XL1X. leto. .Slovenski Narod* ftifi po pottl: za Avstro-Ogrško: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta „ M • • • 13— „ . . . 650 četrt leta na mesec 2-30 celo leto naprej . ... K 30*— za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Lpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica st 9, telefon st.89. Isknfa vsak aaa sviHr ■■■■sssil n«4ol|o ta Inserati veljajo: peterostopn* petit vata za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat aH večkrat p 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseraU Ud, , to je administrativne stvari. , i Posaaiosaa številka valfa 10 rtnarfov. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. telefon it .Slovenski Narod« velja v Ljubilani na dom dostavljen celo leto naprej . . • • pol leta „ • • • • četrt leta „ • . • • na mesec „ • • • K 24 — . 12-• f- - 2-- v upravništvu prejeman: celo leto naprej . f • . K 22*— pol leta „ • • • • ■ H"— četrt leta „ • • ■ • • SvSO na mesec „ . . . • . 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enailova ulica st. 5 (v pritličju levo,) telefon st 34. Vojna z Italijo. BOJI OB PRIMORSKI FRONTI. Dunaj. 25. aprila. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Italijansko bojišče. Ob iugozapadnem robu Dober-dobske visoke planote je zavladal po odbitju italijanskih napadov precej sen mir. Severozapadno od Sv. Mar* tina 50 vdrli naši oddelki v sovražno pozicijo, izvršili razstreritve, uničili težila metala min ter se po načrtu, ko so to nalogo izvršili, zopet vrnili v svoje jarke. V odseku Zagore je prišlo do živahnih bojev. Vrh Col di Lana je stal včasih pod cgniem naših težkih možnarjev. ftiiiHtilali načelnika generalnega štaba pl. Hofer froi \ TALIJANSKO URADV POROČILO. 21. aprila. (Kor. urad.) Na sej fronti časoma artiljerijsko delovanje in pogostoma letalsko poizvedovanje. V malih infanterijskih bojih v gorenji dolini Astico. v Suganski jjrr v gorenji dolini CordeveJe smo vzeli sovražniku okoli 30 vjetnikov. V krnskem odseku so bili v noči na 20. t. m. odbiti sovražni oddelki, ki ^o poskušali v naše črte na Mrzlem vrhu in na Slemenu metati bombe. Včeraj popoldne je bombardirala skupina Capronijev hidroplansko postajo v Trstu s približno 60 bombami z vidno izvrstnim uspehom. Letala so obstreljevala sovražne baterije brez učinka, letala so se vrnila nepoškodovana. 22. aprila. (Kor. urad.) Artiljerijsko delovanje v odseku Tonale, v dolini Ledro in v frontnem odseku od Rovereta do gorenje doline Cala-mento. V Suganski dolini je izvršil sovražnik 21. t. m. juriš na naše črte zapadno potoka Larganza, ali najprvo ga je vstavil naš ogenj in potem protinapad vrgel nazaj; pustil je na bojišču številna trupla. Ponovno se ',nrnča. da sovražna infanterija vpo-rablia eksplozivne krogle. V gorenji dolini Cordevole prodirajo naše čete čez Cima Lana dalje. Pri tem smo vzele sovražniku okoli 40 vjetnikov in jedno strojno puško. Vzdolž Soče in na kraški planoti nekoliko artiljerijskoga delovanja, večje intenzivnosti v odseku Plavi. Naša artiljerija je porušila sovražne obrambne pozi-vije onostran Zagore in je obstreljevala od tam pregnane posadke. 23. aprila. (Kor. urad.) V odseku Tonale je poskusil sovražnik nase obrambne naprave na Passu trikrat zaporedoma napasti, bil pa je .ikokrat z izgubami odbit. Artiljerijsko delovanje in premikanje so-\ raznih čet v frontnem odseku med Lagarinsko in Sugansko dolino. V gorenji dolini Cordevole so obstrelje-vale >ovražne baterije vseh kalibrov greben Col di Lana z ljutim koncentričnim ognjem, ne da bi omajala trden odpor naših. Ob gorenji in sred-*:m Soči je oviralo slabo vreme artiljerijsko delovanje. S kraške planote se poroča nov sijajen uspeh našega orodja. V odseku vzhodno Selc je vzela naša infanterija včeraj popol-dne z navadno učinkovito artiljerijsko podporo, ko je premagala trdovratni odpor sovražnika, močno utrjen 358 metrov dolg strelski jarek. a i je došlo oiačenje, je podvzel sovražnik v noči dva ljuta protinapada. Potem ko se mu je posrečilo pri drugem napadu, vdreti v del jarka, je bil po besnečem spopadu, ki mu je Tzročil najtež'e izgube, zopet vržen ven. Tekom vse akcije smo vjeli 133 mož. med njimi 6 oficirjev, in vplenili dvl strojni puški, okoli 200 pušk, metal plamena, kakor tudi številne municije in zaboje z bombami. Doberdob in Col di Lana. Tz vojaškega razmotnvanja 25. aprila: Dne 22. je pričel proti jugo-zapadnem robu doberdobske planote napad Italijanov s približno močjo ene divizije. Žarišče boja je bila pokrajina mei ^elcami in Trzičem. Dne 23. je posln! sovražnik elifne Čete v boj. Prehitro je naznar ! grof Cadorna zavzetje 358 m d 1 gega ctre!skega jarka. Italijanski rpadi, ki so se večkrat razvili do bli/inske-ga boja, ki so dru^i bojni dan loseg-li posebno ljutost. niso dali sovražniku nikake stalne izpremembe na- še pozicije. Naša fronta je popolnoma intaktna, sovražnik zavrnjen. Včeraj ni bilo nikakega novega napada v tem prostoru. — Italijani se ne morejo veseliti nemotene posesti Col di Lana. Dne 22. t. m. so naši cesarski lovci zopet zavzeli oporišče na grebenu severozapadno vrha in so naslednji dan odbili pet napadov. Od včeraj zjutraj padajo bombe naših 30'5 cm možnarjev na vrh gore, za katero se bijejo tako vroči boji, najizdatnejši odgovor na svoj čas izvršeno razstrelitev naših tamkajšnjih jarkov. Jezikovni tečaji v italijanski armadi. Dunaj, 24. aprila. (Kor. urad.) Iz voinoporoč^valskega stana: Kako bedastih in smešnih sredstev se poslužuje italijansko armadno vodstvo, da bi odpomoglo doslej izostali vojni sreči, dokazuje pred kratkim, v naše roke došlo povelje italijanskega vrhovnega vodstva, ki vsebuje z dodano obsežno tabelarično sestavo navodila, kako naj se pozove avstro-ogrske vojake najprimernejše, da naj se vdajo. V tabeli je več temu namenu služečih pozivov, kakor: Vdajte se! Roke kvišku! Dol z orožjem! Pridite k nam, kruh pri nas je dober, mi bomo dobro ravnali z vami!, v italijanskem, nemškem, ogrskem, slovenskem in srbobrvat-skem jeziku, dočim se v ukazih na poveljstva odreja, da se ima naučiti kolikor mogoče veliko število vojakov podrejenih oddelkov te stavke, katere treba večkrat porabljati, in sicer po narodnosti sovražnih oddelkov nasproti se nahajajocih. Kakor marsikaka odredba italijanskega ar-madnega vodstva, tako tudi te otročje odredbe ne dosežejo svojega namena. Misliti na to, da se naši junaški boritelji na jugozapadni fronti, ki so izvršili železne odpore proti ljutim napadom, vdajo sovražnim vabilnim klicem, tudi ako se glase v njihovem materinem jeziku, je več nego naivno. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Zastopniki mestnih ki privatnih plinarn in elektrarn iz Milana, Bolo-nje, Mantove, Coma, Asti, Cuneo, Brcschie, Parme in Modene so sklenili predložiti vladi spomenico o skrajno težkem položaju svojih obratov, ker manjka premoga in ker je predrag, kar ga je, ter prosijo nujne od pomoči. Molitve za mir v Milanu. Lugano, 23. aprila. Ob obilni udeležbi vseh slojev prebivalstva se je vršila v baziliki Sv. Marka v Milanu procesija in molitvena svečanost za mir. Kardinal Ferrari je imel govor, v katerem je rekel: Vsi ljudje čutijo goreče koprnenje po miru. Dobi pa se take, ki nočejo, da bi se to javno izreklo. Mi pa ne moremo pozabiti, da je bog ustvaril ljudi za mir Ln ne za vojno. Ako je vojna pravična, more predstavljati usode-polno potrebo, je pa vedno nekaj groznega, kar se da prenašati samo z upanjem na mir. Mir, katerega si želimo, je sicer še daleč, ali to ne more biti vzrok, da ne bi prosili ga iz nebes. Mi moramo Še nadalje prositi za mir od Najvišjega, da ga njegova dobrota končno podari narodom. Zapadno bojišče. BOJI PRI VERDUNU. — LETALSKI BOJI. Beroiin, 25. aprila. (Kor. urad.) Wolrfov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Na obeh straneh je bilo artiljerijsko ?n letalsko delovanje zelo živahno. Zapadno od Mase ie prišlo po noči severovzhodno od Avocourta do bojev z ročnimi granatami. Napad v več valovih proti našim jarkom vzhodno višine Mort Homme se je ponesrečil v infanterijskem ognju. Naši letalci so izdatno obložili sovražne zakope in etapne kraje z bombami. Neko sovražno letalo smo z obrambnim ognjem ori Tahuru sestrelili in razdejali, neko drugo vzhodno od Mase. To se je med padanjem prevračalo. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO - POROČILO. 24. aprila popoldne. Severno od Aisne smo z izgubami zavrnili neki nemški izvidni oddelek, ki je skušal vdreti v naše črte na planoti Paissy. Zapadno od Mase smo čez noč razpršili več sovražnih izvidnih oddelkov jugovzhodno od Haucourta in severovzhodno od gozda Caurette. Z ročnimi granatami smo vdrli v sovražne zvezne jarke ter vjeli kakih 30 mož. med njimi 1 častnika. Sovražnik je obstreljeval okolico Mort Homma precej silno. Vzhodno od Mase in v Woevru je bila noč razmeroma mirna. Pri Epar-gesu ni napravila razstrelit3V neke nemške mine nobene škode. V go- zdu pri Apremontu je bila artiljerija delavna. Borila se je uspešno proti bojnim sredstvom v sovražnih strelskih jarkih. V Vogezih smo vzeli neko majhno nemško postojanko v okolici Ronne Homma. Nemška in francoska artiljerija Pariški poročevalec »Secolo«, govoreč o sedanjem stanju nemške in francoske artiljerije, pravi da bodo ravno topovi odločili nadalnji potek vojne. Boji pri Verdunu so pokazali, da imajo Nemci malo čet, pa mnogo artiljerije. Zato skušajo štediti s svojimi četami. Francozi imajo dosti čet, pa premalo artiljerije, zato morajo ostati v defenzivi ker bi prehod v ofenzivo zahteval sila mnogo žrtev. Nemška težka artiljerija je ogromna po številu in popolna v tehniki, ni pa še dosegla vrhunca svoje popolnosti. Vse je odvisno sedaj od tega, kdo bo prvi. ZOPET RUSKI VOJAKI V MAR-SEILLU. Marseille, 25. aprila. (Kor. ur.) »Agence Havas«. Neki poštni par-nik z novim ruskim oddelkom je dospel danes dopoldne sem. Rusi, Francozi in Angleži. Lyonski »Progres- poroča: Del ruskih Čet v Marseillu je prišel skozi Dijon. Ruske Čete so prišle iz de-partementa Aube. Švicarski listi izražajo mnenje, da se na Francoskem niso izkrcali Rusi iz Rusije, marveč le Rusi iz drugih zavezniških držav: Iz Ženeve: Clemenceau piše: Ker so prišli sedaj Rusi na Francosko na pomoč, je skrajni čas, da pokliče vojni minister 171etne takoj iz: TEK. Zaročenca. Novo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n. (Dalje.) Sigga Olina je poskusila ukro-iti svojo bolečino in Elina Jofrida ji je razlagala, da, ker nista bila s Sveinnom javno zaročena, ne more nihče z gotovostjo trditi, da je bilo tako. To govorico v mestu je bil najbrže raztrosil Sveinn sam in on prav ^ko lahko laže kot krade. Saj tudi nima nobenega pomena več zanj. ako rečete, da se je vse to zlagal; kajti prav gotovo bo zaprt. Tudi mu ni greh očitati laž; kajti kdor se uda tatvini, je brez dvoma tudi lainjivec. Zato pa je mogoče napraviti spet vse dobro: treba je samo poskrbeti, da izve mnogo ljudi, da ta njena zaroka s Sveinnom ni bila nič drugega, kot zlagana bajka, kot več sličnih govoric, ki jih raznasajo po mestu in kojih povzročitelj je Sveinn sam. On se je vedno vneto potegoval za njo. a ona ga nikoli ni marala, ker je bil grd in dolgočasen, kakor tudi, ker je vedno slutila, kakšen ničvreden človek da je. Sigga Olina je molče zrla v svo- jo prijateljico, ko je govorila, in ko je končala, jo je gledala nekaj trenot-kov vsa začudena. Nato pa jo je z obema rokama objela krog vratu in jo poljubila vroče in dolgo. Potem je zrla Sigga Olina nekaj k tlom in rekla čisto tiho: »A kdo — kdo bi raznesel to dovolj hitro in dovolj dobro — dovolj dobro?« »To hočem poskusiti jaz, draga moja Sigga; in mojega Olafa in brata Brinjolfa bom prosila, da mi pomagata.« »Bog ve. kdaj ali kako ti bom mogla vse to poplačati!« je dejala Sigga Olina. In ko sta se prijateljici poslovili, je rekla Elina Jofrida: »Nič se ne boj, draga moja Sigga, in ne pozabi nikoli tajiti, da si imela kdaj kako razmerje s tistim človekom. Prihodnjo nedeljo je ples in tja pojdeve obe; do tedaj bo vse v redu.« »Ne, ali misliš to zares? In jaz, jaz sem očitala božji previdnosti, da me je zapustila! Ne. dobra previdnost me ne zapusti, dokler imam tebe.« In potem sta se ločili. Elina Jofrida pa ni držala do sobote rok v naročju. Vedno je bila na nogah, zjutraj, zvečer in opoldne. In kjerkoli si jo videl, povsod je govorila vedno s svojimi prijateljicami — imela ie namreč zelo veliko prijateljic — in | vedno je bila vsebina ista: on, Sveinn, tat in lažnjivec. ki se je vedno hvalil, da je zaročen s Siggo Olino. ko vendar ni bilo na tem niti besedice resnične. Potegoval se je sicer zanjo kot blazen in jo trikrat ihte in jokaje prosil roke, a Sigga Olina mu je vedno brez vsega drugega pokazala duri in rekla ne. Olaf, ženin Eline Jofride, je pripovedoval isto povest tovarišem na morju in njen brat Brinjolf jo je poročal v delavnici, kjer se je učil ko-vaštva. In v kratkem času je postala o Sveinrru. ki je ukradel kračo, znank tudi ta novica, nov zločin, ki ni bil nič boljši od tatvine, četudi kazenski zakon ni mogel nič ukreniti proti temu. On. tat, je povsod govoril, da Je zaročen z dobro in pošteno mladenko iz boljše rodbine in bi jo na ta način s seboj vred osramotil, ako bi laž ne postala ob pravem času znana. In ta povest se je kaj kmalu razširila. Mnogo juter po vrsti so si sledila zborovanja v mestu ob vodnjaku. Stare babnice, ki so nosile vodo, so se srdile nad ničvrednostjo ljudi in govorile, takšni so pač možje; kaj drugega bi človek od njih niti ne pričakoval. Stari možje, ki so hodili po voda, st niso drznili črtuuti bradice i kajti stvar je bila kočljiva in oba | spola sta prinašala to zgodbo v tolikih izdajah, kolikor je bilo njih samih, z vodo domov, oddala posodo služkinjam, gospodinjam samim pa pripovedovala to povest. Pri »toplem studencu« so zborovale služkinje vsak dan za pripravo na debate in sklepe v njih mestnih okrajih. Stare dame so se hitele posečat med sabo, pit kavo in prerešetovat novosti, se srečale potem na pol pota, pozabile pozdraviti se in niso mogle izprego-voriti drugega kot: »Ali si že slišala?« — Stara ženica Steinova je bila bolehna, a je vendar vstala in šla v nekatere hiše in pripovedovala to novico svojim najboljšim prijateljicam. Ko pa je stopila na cesto, je bilo kot da nosi volja pol bremena; pognala se je po cesti kot kroglja, ta stara žena, vsa rdeča v obraz in lahkonoga, zvihrala pri svojih »najboljših« prijateljicah skozi vrata, si vzela komaj toliko časa, da je za tre-notek sedla na stol in ni mogla potem nič več krotiti svojega jezika, — gostobesednost se je izlila iz nje kakor reka. In komaj je bila s povestjo pri kraju — hajdi — naprej in — k drugi. Ko pa je zvečer prišla domov, je bila mnogo bolj zdrava kot zjutraj, ko je odšla z doma. Ogorčenje napram Svelnnu je bilo veliko in SDloino, posebno, pri ženah, predvsem pri služkinjah in drugih ženskah, ki jih prištevajo k nižjemu razredu in ki so smatrale Siggo Olino za sebi enako; kajti ubo-štvo in raznotere druge okoliščine so pastorsko kri v njenih žilah v očeh ljudi tako razredčile, da je niso stavile na višjo stopinjo. — Take ženske stavijo prav toliko zahtev na spošto-* vanje za njih poštenje, kakor druge, čemur se tudi ni Čuditi; kajti neoskrunjen glas je dragocen zaklad, zlasti tam, kjer dekle ne more izgubiti nič drugega in je želja po zakonu in blagostanju vroča in pekoča. — Mislile so si, kot je bilo čisto naravno, da bi se to prav lahko pripetilo njim samim in zdelo se jim je čisto jasno, da ie Sigga Olina nekaka mun čenica, ki prenaša za vse te žene bolečino in sramoto in drugo zlo, ki gai prizadevajo možje nedolžnim in brez« zaščitnim ženskam. Elina Jofrida je namignila, di pride Sigga Olina prihodnjo nedeljo na ples. da bi se nekoliko oddahnila od svoje nesreče: in ženske so se med seboj splošno domenile, da pridejo tja polnoštevilno in dokažejo Siggi Olini z besedo in dejanjem, kako globoko sočustvujejo njene tova-rišice z njeno nesrečo in so prepričane, da se je radi tega obrekovanja: v očeh vseh poštenih žensk njen ugled dvignil in ne padel. XD*Ut prltalaJUJt Stran 2. 6LOVtNSKI NAROD*, dne 26. aprila 1910. 95. štev. fronte, da ne ogroža prihodnjosti Francoske. Članek se konča z vprašanjem: Kje so ostali Angleži? Obenem poročajo iz Ženeve, da se je angleška fronta zopet raztegnila za dva kilometra. Priprave Nemčije za trejo zimsko vojno končane. Iz Rotterdama: »Daily MaiU izve 4Z avtoritativnega vira, da je Nemčija končala vse priprave za tretjo zimsko vojno. Angleška brambna dolžnost. Manchester, 23. aprila. (Kor. urad.) Londonski poročevalec »Guar-diana<' poroča: Politična kriza sejekončalaspokolnozma-go pripadnikov brambne dolžnosti. Kompromis, ki sta ga sprejela Asquith in Henderson, pomeni nov nastop Derbvja med oženjenim!, nakar se bo med temi neizogibno uvedla brambna dolžnost, če ne bo odpor proti tema v parlamentu in deželi prevelik: o tem pa ni opažati ničesar. Splošno prevladuje vtisk. da so krizi močno pripomogli do konca s Francoskega, kjer zahtevajo od Anglije vedno več pomoči. Glavna stvar pri krizi je bila, da se je napraval predlog za sporazum sprejemljiv za delavstvo. Ce bi bili namreč morali ministri, ki pripadajo delavski stranki, odstopiti, bi bil to konec *koa!:eiie. List izraža mnenje, da bi bil odstop Llovd Leorgeja*mno-go mani škodoval, če bi bilo tudi odstopilo obenem nekaj unionisticnih ministrov, ker je naloga Llovda Ge-orgeja kot municijskega ministra končana. Bilo bi morda umestno, da tvori s Carsonom in Churchillom jedro opozicije ter da na ta način podlago za menjajočo se vlado. Pariška gospodarsko konferenca. »Corriere della sera« naglasa fzrecno. da medparlamentarične gospodarske konference, ki se sestane v četrtek v Parizu, ni zamenjati z gospodarsko konferenco ententnih držav. Medparlamentarični sestanek ima namen razmotrivati vsa ona gospodarska "n komercijalna vprašanja, ki b. Francoski parlament. Iz Pariza poročajo, da sta *e zbornica in senat odgodila do dne 18. maja. Vojna v Afriki. London, 25. aprila. (Kor. urad.) Uradno. General Smuths poroča 23. t. m.: Čete pod generalom van De-ventrom so zasedle, ko so sovražnika pri Condoa - Irangiju dne 19. aprila porazile, ta kraj. Vjele so nekaj mož ter prizadejale sovražniku velike izgube.Nemške čete so se umaknile v smeri na centralno železnico. Vojna z Rusijo. NAŠE POROČILO Z RUSKE FRONTE. Dunaj, 25. aprila. (Kor. urad.) I aano se razglaša: Rusko bojišče. Neizpremenjeno. riestnik načelnika gene:: štaba pl. Kofer, i ml. PONESREČEN RUSKI NAPAD PRI GARBUNOVKI. Beroiin, 25. aprila. (Kor. urad.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Jugovzhodno od GarbunOvke se je zopet z velikimi Izgubami ponesrečil neki ruski napad. Neka nemška letalska flotiVa ie z ocividno dobrim uspehom napadla železniške in strojne naprave v Molodečnu. Vrhoyno armadno vodstvo. ■ RUSKO URADNO POROČILO. 22. aprila. Sovražna letala so poletela preko Tarnopola in metala več bomb. Južno od Novo Aleksi-njeca smo našli neko nemško letalo, ki je je bil ogenj popolnoma uničil. Najbrže je bilo to letalo med onimi, ki so poletela preko Tarnopola. Nemški načrt proti Rusiji. »Russkij Invalid« trdi, da obstoja nov nemški vojni načrt proti Rusiji. Nemci bodo skušali dokončati započeto akcijo, pri čemer bo igralo veliko vlogo tudi nemško bro-dovje. Hindenburg bo osebno vodil vse operacije. Situacija generala Kuropatkina je zelo otežkočena . Car in angleški krali. London, 25. aprila. (Kor. urad.) Kralj Juri in car Nikolaj sta si poslala povodom Velike noči brzojavke. Kralj je brzojavil: Velika noč 1916. Danes, ko praznujeta naju-na naroda po srečnem naključju skupaj Veliko noč ter se spominjata dneva sv. Jurja, si ne morem odreči poslati Vašemu Veličanstvu voščila in zopet izraziti zaupanje v zmago naših zavezniških armad. Zasledoval sem z zadovoljstvom zadnja zmagovita dejani:* Vaše hrabre armade. Car je odgovoril: Prisrčna zahvala za velikonočna voščila in debre želi?. Ponolnoma se strinjam z Vašim zaupan jun v končno zmago naših skipnih naporov. Ruski proračun. Glasom zadnjih uradnih poročil znašajo ruski dohodki 3191 milijonov, izdatki pa 3646 milijonov. Pefi- EBaŠa torej 455 milijonov. Ruski državni dole je znašal ianuarja 1°16 vsoto IS milijard, za kar ie bilo plačevati 625 milijonov obresti. Rusko - japonska pogodba. Govoreč o rusko - japonski pogodbi pravi ^Idea nazionale . da se je Japanka v izdatni meri poslužila popolne svobode, ki jo ie dobila s to nogodbo. 2e zavzetje Kiavčava ji je dalo nadvlado v trgovskopolitič-nem oziru nad južnimi nrovincijami Kitaiske. — Japonski poslanik v Pe-trogradu Motono je sedaj zaprosil rusko vlado, da naj mu naznani vse ; rw evropske in azijske Rnsije, ki so doslej delale z nemškimi firmami, da nadomesti njih uvoz v bodoče z izdelki japonske indastrije. Doprlkj na Balkanu. NASE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunai. 25. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik nače'mka generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. Beroiin, 25. aprila. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Reorganizirana srbska armada. London, 25. aprila. (Kor. urad.) Morningposti javlja iz Pariza 20. t. m.: Kakor poroča Petit Journal« s Krfa je sedaj srbska vojska popolnoma opremljena s francoskimi uniformami in puškami. Armada šteje 130.noo mož in se nahaja v izvrstnem stanju. Romunija in Bolgarija. Iz Bukarešte javljajo: Acti-onen - poroča: Pogajanja ■ I bolgarsko in romunsko vlado r Ji podobne gospodarske pogodbe, kakor ste jo sklenili Romunija in r mčija, potekajo zelo ugodno in bodo skoraj končana. Ministrski predsednik Bra-tianu se je očividno že odločil tako glede politike kakor usode romunske države. Boji na morju. POMORSKE AKCIIE OB FLAN-DRSKI OBALI. Beroiin, 25. aprila. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Dne 24. aprila zjutraj je dospelo pred flandrsko obal mnogo angleških pomorskih bojnih sil, monitorjev, torpednih ru-šilcev, večjih in manjših parnikov, ki so, kakor se dozdeva, iskali mine in polagali boje, da zaznamujejo točke, od koder bi se dalo bombardirati. Tri naše torpedovke, ki se nahajajo na Flandrskem, so večkrat Izpadle proti monitorjem, rušilcem In pomožnim ladjam, jih potisnile nazaj1 in ovirale nadaljevanje dela. Kljub silnemu protidelovanju so ostale naše torpedovke nepoškodovane. Angleške pomorske sile so flandrsko obal zopet zapustile. Šef admiralskega štaba mornarice. Podmorski čoln in oborožen pamlk. Beroiin, 25. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad. O potopitvi oboroženega ingleškega parnika »Gold-nouth« dne 31. marca se poroča z merodajnega mesta: Najprej je bila posadka parnika pozvana, da na] za- pusti ladjo. Ker se parnik ni zmenil za poziv, je bil oddan strel v svarilo. Nato je parnik takoj začel streljati na podmorski čoln in razvil se je poluren zasledovalen boj, v čegar poteku je bil parnik 8krat zadet. Nato je posadka zapustila ladjo, ki je bila potem potopljena. Od posadke, ki jo je kapitan, ravnajoč se po navodilu angleške admiralitete, brezobzirno izpostavil nevarnosti, je bil en mož težko ranjen. Pri topih sta stregla 2 mornarja angleške vojne mornarni-ce. Kapitan parnika, ki je napadel nemško vojno ladjo, je bil vjet. Potopljeni parniki. Listi poročajo: Parnik »Parisi-ana« se je potopil (morda »Parisia« 5395 ton). Danski parnik »Svend« je zadel ob neko angleško vojno ladjo, a je dospel vendar še v Christian-sund. London, 25. aprila. (Kor. urad.) Reuter. »Dailv Chronicle« poroča: Holandski parnik »Berklstroom sta danes zjutraj 2 nemška podmorska čolna z ognjem topov potopila. Poveljnik podmorskega čolna je ob 6. zjutraj ustavil ladjo ter zahteval ladijske papirje. Moštvu je dal 15 minut časa, da zapusti ladjo. Moštvo je odveslalo v dveh malih čolnih, nakar so začeli Nemci streljati na ladjo. Pozneje je moštvo prevzela neka angleška ladja. Turška vojna, TURŠKO URADNO POROČILO. 22. aprila. Fronta v I r a -k u. Novih poročil ki bi bila pomembna, ni. — Fronta v K a v k a z i j i. N >:ed nekega našega presenetljivega napada so bile sovražne sile, ki so se nahajale v odseku Metiki tik južno od Bitlisa. prisiljene Dustiti več sto mrtvih in ranjenih ter zbežati proti Bitlisu. Po štiriurnem boju na gori Kozma vzhodno od Muša. smo vrgli sovražnika proti vzhodu. V bojih na gori Kop. vzhodno od Aškala, smo ustavili napade Rusov in pognali sovražnika, ki je imel pri tem težke izgube, z višin in pobočij severno od te gore. V odseku Čoruk praske. Neki sovražni oddelek, ki je skušal prodreti iz Trapezunta proti jugu, smo v odseku Dževizlik zadržali. Poleg tega se vrše boji med našimi obrežnimi stražnimi oddelki in ruskim oddelkom, ki je bil izkrcan v Pelathani. — Dardanelska fronta. V noči 16. aprila je neki naš iiidroplan poletel proti Imbrosu in Tenedosu ter uspešno metal bombe na sovražne naprave v pristanišču Tenedos ter na sovražno taborišče. Kut el Amara pred predajo. Milan, 24. aprila. (Kor. urad.) »Corriere della sera< poroča iz Londona: Neuspeh pri poskusu prebiti turške črte okrog Kut el Amare, kaže vedno bolj očito, da se bo moral general Tovvushend s svojimi 10.000 možmi od lakote prisiljen vdati. Turkom. Nekaj ministerijalnih časopisov za to angleško javnost že pripravlja na to, da ni pretiravati vojaškega pomena padca Kut el Amare, ter opozarjajo na to, da bodo Rusi kmalu utesnili turški uspeh pri Kut el Amari. Bitka v Egiptu. London, 24. aprila. (Kor. urad.) Iz Mezopotamije poročajo uradno: Obstreljevanje Sanaijata ie trajalo včeraj ves dan. Iz Egipta poročajo uradno o bitki, ki se je vršila 23. aprila v okraju Katia. Poleti so dognali, da se zbirajo sovražne čete 200 do 500 mož na obali v sosedstvu Pridan Oddelek 500 mož je izvršil silen napad na našo pozicijo pri Dueidaru. ko j*a nam je dospelo oja-čenje, smo ga odbili. Sovražnik je pustil 30 vjetnikov v naših rokah in izgubil 40 mrtvih. Kolikor je znano, je oddelek avstralskih -čet vznemirjal umikanje sovražnika. Avstralci so delovali skupaj z letali. Sovražnik je imel mnogo mrtvih. Vas Katia je neki majhen oddelek zasedel. Obenem nas je napadla neka sovražna bojna sila 3000 mož s poljskimi topovi. Po silnem obstreljevanju smo se umaknili iz vasi. K Kakor javlja »Berliner Tagblatt,-je smatrati, da se je na konferencah v nemškem glavnem stanu definitivno sklepalo tako o vsebini, kakor tudi o obliki nemškega odgovora na amerikansko noto. Mogoče bi bilo, da Nemčija oficijelno pismeno zaenkrat sploh ne odgovori, verjetno pa to ni. Zdi se marveč, da bo nemška vlada odgovorila na amerikanski ultimatum s posebno noto. Berlinski listi nadaljujejo razpravljanja o amerikanski noti tei znova poudarjajo, da so amerikanske zahteve nesprejemljive. »Lokalanzeiger« poudarja, da Nemčija nikakor ne more spremeniti metod, ki jih je predpisala svojim podmorskim čolnom. Radi teorij nam sovražnega »človekoljuba« se ne smemo odreči orožju, ki se nam zdi za zmago koristno. Ako bo Wi!son od nas zahteval več. potem se bo Nemčija odzvala izzivanju na boj. »Rundschau« piše: Ako bi nam bila poslala Amerika svoj ultimatum pred 6 tedni, bi bil položaj za nas ugodnejši. Danes ne moremo več nazaj, temveč se moramo poslužiti prostosti, ki nam jo je preskrbel sovražnik za neomejeno bojevanje naših podmorskih čolnov, s pomočjo katerih upajo naši strokovnjaki prisiliti Anglijo k miru. Prelom z Ameriko moramo, ker je neizogiben, prenesti. Našega ugodnega vojaškega položaja ne bo mogel omajati, pač pa bo menda v o j -no podaljšal. Od pretrganja di-plomatičnih odnošajev do vojne je sicer še dolga pot, ker spada napoved vojne v kompetenco amerikan-skega kongresa. Posvetovanja v Berlinu. Berlin, 24. aprila. (Kor. urad.) Po povratku državnega kanclerja iz glavnega stana so pričele med kanclerjem in udeleženimi resortl konference o amerikanski noti. Pogajanja še niso bila končana. Državni kancler pri amerlkanskem veleposlaniku. Berlin. 25. aprila. »Lokalanzel-ger« javlja: Včeraj popoldan ie obiskal amerikanski veleposlanik državnega kanclerja, s katerim je kon-ferirai 1 uro in 5 minut. Definitivnega odgovora na amerikansko noto Ge-rard še ni dobil. Veleposlanik je takoj brzojavil rezultat svojega razgovora z državnim kanclerjem v Wa-shington. Verjetno Je, da se poda državni kancler še enkrat v glavni stan, da predloži cesarju definitivne predloge glede odgovor* na amerikansko noto. Nemčija odgovori v petek? Iz Berlina poročajo: V političnih krogih se smatra, da se bodo posvetovanja med merodajnimi nemškimi faktorji radi odgovora na amerikanski ultimatum najbrž v četrtek končala, tako da bo nemški odgovor izročen amerikanskemu veleposlaniku v petek. Zatrjuje se, da se bo vse zgodilo, kar je združljivo s častjo države in z vojaškimi potrebami. Razpoloženje uradnih krogov pa dose-daj še ni znano. Možnost sporazuma. Berlin. 24. aprila. »Beri. Tag-blatt- poroča: Danes se more reči Ie to. da se nadaljujejo pogajanja, kako bi se dalo izogniti očitnemu konfliktu. Reči se sme, da nemška vlada n e stoji na principijelno odklanjajoče m stališču in da išče sredstev, s katerimi bi bilo mogoče odstraniti napetost. Kakor stoje stvari, bi ne bilo izključeno, da se doseže ugoden rezultat, napovedovati ta ali oni potek dogodkov pa je že radi tega riskantno, ker se je težko informirati o razpoloženju v Wa-shingtonu. Nov razgovor med državnim kanclerjem in ameriškim veleposlanikom se do danes popoldan ni vršil. »Frankfurter Ztg.« poroča 25. t. m. iz Berlina: Dolgotrajna posveto, vanja in razne okolnosti dajo skle, pati. da*se merodajni krogi zelo resno pečajo z razrešitvijo nemško-ameriškega konflikta. Definitivna odločitev pade v glavnem stanu, kamor se vrne državni kancler menda še nocoj. Večina listov je mnenja, da ni treba, da bi odločitev povzročila konflikt. Odlični parlamentarci, ki so preje nagibali k mnenju, da bi bil konflikt z Ameriko koristen, se ogrevajo sedaj za sporazum v zadevi podmorskih čolnov. Posledice vojne z Amerika Iz Berlina poročajo: Nemška javnost razmotriva popolnoma mirno o posledicah, ki morajo nastati iz nemško - amerikanskega spora. »Lo-kalanzeiger« piše: Dosedaj smo na spoštovanja vreden način prehiteli naše sovražnike navzlic njihovi premoči. Tako mora tudi ostati. Ako hladno preudarimo vse posledice, ki nastanejo, ako se Amerika pridruži našim sovražnikom, potem bodemo lahko dospeli do odgovora, ki ga naj damo Združenim državam. »Vossi-sche Ztg.« vprašuje, ali se hoče Amerika sploh še z Nemčijo pobotati in ali ni morda amerikanska vlada že v naprej odločena izsiliti prelom. Posvetovanja v glavnem stanu se vrše v zavesti težke odgovornosti, toda brez vsake skrbi zakonec-ni izid vojne. »Tagl. Rundschau-pravi: Izgledi za sporazum so prav neznatni. Zmaga pa je dosedai naša. Tudi ako se pridruži našim neprijateljem še osmi sovražnik, man zmage ne bo iztrgal. — Nem. ški listi poudarjajo tudi, da intervencija Amerike na njihovi strani ne pomeni za četverozvezo nikakega dobička. To priznava tudi pariški »Temps«, ki se boji, da bodo potem izostale ogromne dobave amerikanskega orožja in municije, ker bodo rabile Združene države vojni materi-jal seveda zase. Razpoloženje v Ameriki. O razpoloženju v Ameriki se poroča: V kongresu je predlagal senator Plehan po prečitanju Wilsonovc poslanice resolucijo, ki pravi da vztrajajo Združene države v nadi, da se bo vendarle posrečil sporazum mec Nemčijo in Ameriko. Senator Stone ie preprečil debato o tem predlogu. Predsednik odseka za zunanje zadeve v zbornici reprezentantov je izjavil, da je Wilsonova spomenica govorjena iz srca celega naroda. Amerikanski listi poudarjajo z malimi iz-iemami, da se mora narod postavil! odločno za \Vilsona. Odločitev, da se nahaja v rokah nemške vlade. Preko Rotterdama poročajo iz Washingtona: Z Wilsonovo politik^ niso ne demokrati, ne republikan.: zadovoljni. Toda obe stranki priznavati, da bi bilo nevarno nastopat proti lastni vladi. Narod si ne žel vojne, toda Wilson ga je spravil v položaj, ca se mora vsakdo vpraša: ali hoče biti Amerikanec ali Nemec. \\ ilson dobiva vak dan nebroj zaupnic, pa tudi nebroj prošenj, da nai ohrani državi mir. Bryan se je odpeljal v Washington, da deluje za mir, toda njegov vpliv ni več tako velik, kakor pred meseci. Amerikansk Nemci so skrajno ogorčeni. Vlada je dala zastražiti vse brzojavne postaje ter pristanišča. ladjedelnice in mun:-cijska skladišča. Amerikanske priprave. »Central News« javljajo: Wilso-nova nota je vzbudila med amerikar-sko mladino splošno navdušenje. En milijon dijakov se je javilo prostovoljno v vojaško službo za slučaj, da pride do preloma z Nemčijo. Senat je odobril zakon, ki zvišuje število vojaštva pri armadi na 250.000, pri milici na 28O.000 in pri prostovoljni črni vojski na 261.000 mol Votiral je 15 milijonov dolarjev vo -nega kredita. Kulturno delo v okupiranih Jugovzhodnih pokrajinah. V svežem spominu so še smrtno-hrabri čini, ki so jih izvršile z junaško požrtvovalnostjo naše čete na jugovzhodni fronti v boju proti hrabremu in žilavemu sovražniku, proti utrdbam v težavnem ozemlju, čin naravnost gigantične veličine ki bodo v svetel zgled še poznim rodovom! Toda takisto občudovanja vredno je k u 11 u r n o d e 1 o , ki so je naši junaki po ogromnem borenju pričeli in ki se sedaj nahaja v polnem razvoju. C. in kr. vojaška generalna gubernija je storila in dosegla ogromno mnogo. Ko je bil zlomljen odpor srbske armade in se je le-ta začela umikati, je prisilila tudi večfho civilnih prebivalcev, da pobegnejo. Križeva pot, ki so jo morali hoditi, je zaznamovana s trupli mož, žena in otrok, ki so umrli od zime, lakote in muke. Le malo jih je dospelo v Črno goro. kjer jih je čakala največja beda in kjer je že divjala lakota. Cene živil so postajale naravnost fantastično visoke; mnogi je dal svojega konja, mnogi vse kar je imel za košček kruha. Spravljali so jih dalje v Skadar in so jih tam opustili, dokler niso naši junaki končali njihove bede ter jih spravili zopet domov. Celo v Belgradu sta bila beda in pomanjkanja velikanski in še bolj v ostali deželi. Prva skrb je veljala seveda armadi, potem pa je prišlo tudi civilno prebivalstvo na vrsto. Osnovane so bile ljudske kuhinje in zavo-4i v katerih se je razdeljevalo juho, prebivalstvo je dobivalo zastonj živila, da od lakote ne pomrje. Kako plemenito maščevanje za trpljenja, ki so jih prizadjali Srbi našim vjetni-kom! K tem mnogoštevilne bolezni: kolera, pegasti legar, griža, skorbut v celi deželi. Bilo je za upravo hudo delo in zlasti za naše vojaške zdravnike, ki so po mnogem trudu te bolezni vendarle premagali. Profilaktične odredbe so take, da je vsaka nevarnost odpravljena. Povsodi so ustanovljene infekcijske bolnišnice, zavodi za kvaranteno, zavodi za rekonvalescente. Preskrbljeno je, da ima vsak kmet v najbolj zakotni vasi svoio hišo čisto in kjerkoli se pojavi ^97579 RED 95. štev. SLOVENSKI NAROD*, dne M. aprila Stran 3 I sum. da je izbruhnila nalezljiva bolezen, povsodi deluje takoj desinfekčm aparat. Dalekosežni ukrepi so bili odrejeni proti širjenju tuberkuloze in prebivalstvo je bilo primerno podučeno. Ustanovljenih je bilo nebroj kopališč, da celo parnih kopelj, kakršne sem n. pr. videl v Banjici in kamor sme en dan v vsakem tednu zahajati tudi civilno prebivalstvo. Kamor se pogleda, povsodi se zidajo nove hiše, skladiščne barake, restavrirajo se kraji in posamezne hiše za civilno prebivalstvo, naprav-liajo se vrtovi, obdeluje se polje; prirejajo se novi katastri, vrši se natančno ljudsko štetje, gradijo se nove ceste, ter popravljajo stare, da bi imeli posamezni kraji zvezo z glavnimi cestami. Povsodi nastajajo prava trgovska in industrijalna torišča ter gospodarska podjetja vseh vrst: parne pralnice, pekarije, mlekarne, usnjarstva, mlini, delavnice najrazličnejših vrst. V rudokopih. ki se nahajajo blizu glavnega prometa, se je pričelo delo, tako v krupanjskem revirju, v rudniku za svinec v Babi. v premogokopu pri Vlaški, v plodonosnih rudokopih v Ripanju in Majdan-beku. V teh rudnikih ie sedaj zaposlenih na tisoče rudarjev. Vojaška generalna gubernija je rasla šolstvo v Srbiji v najdezolat-flejšem stanju. Šolska poslopja so bila deloma uničena in opustošena, otroci popolnoma zanemarjeni in odkar je izbruhnila balkanska vojna brez poduka. Šolstvo se ie nahajalo tudi v mirnih časih na jako nizki stopinji. Šolske obveznosti ni bilo in le del o:rok je pohajal šole, ki so bile pogost zelo oddaljene. Radi tega je število analfabetov strašno visoko, tako da se najde v enem kraju komaj par ljudi, ki znajo pisati in brati. Obiskal sem več šol, kjer se je ravnokar pričel poduk in sem opazil pri vseh otrocih največjo versko ignoranco: Križ, molitev, bog in več-• s1 so jim bile neznane stvari. Starši, ceo matere, so se brigali za poli-VI x za vzgojo svojih otrok pa se niso menili in niso poznali nikdar nika-kih verskih dolžnosti, niti jih izpolnjevali. Mna prvih nalog je bila iztrgati šolsko mladino iz anarhije, uvesti reden poduk ter jih obraniti zunanjih škodljivih vplivov. To je uprava energično izvršila. Opustošene šole so se popravile In mladina postavila pod nadzorstvo pedagogično izurjenih podčastnikov. Kmalu je zraslo v deželi na sto in sto gol. ki so vsakega obiskovalca prijetno presenetile s svojo snažnostjo. redom v šolskem poslopju ter brezhibno disciplino šolskih otrok. V Belgra-du in okolici je ustanovljenih kakih 20 šol, tudi ena petrazredna katoliška ljudska šola, kjer sem našel že 170 otrok, ki pa so bili žal tudi slabo podkovani v veronauku. Štetje otrok brez staršev, sirot, se ie kmalu pričelo, ter dalo strašno Visoko število do 10.000. Najprej so prišli mali v varstvo, iiobili so hrano in obleko in sedaj se ze ustanavljajo otroški azili pod vojaškim nadzorstvom. Zanemarjena, poldorasla mladina se praktično podučuje v poljedelskih in obrtniških tečajih ter navaja na delo, tudi so v teku preddela za ustanovitev raznih dekliških in deških strokovnih šol. Značilno je. da otroci ne dobivajo samo poduka, marveč tudi hrano. Z vsako šolo je zvezana kuhinja, v kateri dobe otroci revnih starišev zastonj jesti. Šolnine ni. celo šolske knjige dobivajo otroci zastonj. To je resnično kulturno delo. ki se tu vrši. Kdor pride danes v Beigrad. najde živo mesto. Razbite hiše ob peri-ieriji in zlasti v trdnjavi Kalimegdan spominiaio na boje nedavne preteklosti: povsod pa mrzlično delovanje caših rojakov; hiše popravljajo, popravljajo tlak. veliko elektrarno so instalirali in preskrbujejo vse mesto z lučjo; električna cestna železnica vozi na vseh nrogah. trgovine, restavracije, kavarne so odprte; po cestah živahno življenje. Nad 60.000 prebivalcev se je že vrnilo v Beigrad in tudi v mesta in kraie v notranjosti dežele se ljudje vračajo. Disciplina, red in snažnost ter tudi naprave za blaginjo napravljajo Da prebivalstvo globok vtisk in prebivalstvo hiti, da sledi danemu zgledu. In brezpogojno mora spoštovati in zaupati v upravo, če je tudi sedaj še ne ljubi. Enako uspešno kulturno delo je opažati tudi v Črni gori. C. in kr. vojaška gubernija na Cetinju se mo-ira boriti še z mnogimi težkočami, da olajša bedo in uvede red v deželo. Prav mnogokje pa se ji je že posrečilo izvršiti ogromna dela, ki so obrodila že do danes obilen sad ter se zrcalijo v priznanju prebivalstva. Prebivalstvo je nam nasproti izredno Pfflazno ter naše uprave ne spoštuje samo in ji zaupa, marveč Ji prinaša nasproti celo ljubezen. Morda občuti, kako težavno je dovažati v to revno in izstradano deželo samo s tovornimi avtomobili, s tovorno živino m vzpenjačami čez Lovčen do Cetinja potrebna živila, katerih je tudi ono v obilni meri deležna. Območje vojaške generalne gu-bernije v Srbiji, kakor tudi v Crni gori je razdeljeno v okrožna poveljstva, ki jih upravljajo, kakor tudi posamezne občine, vojaške osebe; in kdor motri postopanje posameznih organov.se mora čuditi, s kakim strokovnim znanjem in spretnostjo izvršuje vojak, ki je še včeraj rabil orožje, danes kot upravni uradnik svojo dolžnost. V Albaniji je upravna oblast v rokah najvišjega vojaškega poveljstva operujoče armade. Tudi tukaj je bilo treba in je treba premagati ogromne zapreke in lajšati strašansko bedo. Posebno občutno je bilo pomanjkanje cest in morale so se zgraditi in se gradijo konjske poljske in viseče železnice, da se mora dovažati operujoči armadi municija in živež za njo in za siromašno prebivalstvo. Kulturna dela jednake vrste, kakor v Srbiji in Črni gori. posebno pa sanitarne odredbe v teh okuženih krajih so zahtevala mnogo dela in energije in so z uspehom tudi že dovršena. Okoli 70 delavskih oddelkov ie zaposlenih tukaj v blagor dežele. Poudarjati moram še, da v vseh teh okupiranih ozemljih posvečajo naše uprave uravnavi vojaških grobov največjo skrb, da se nudi dragim padlim in umrlim vse to, kar m-^re dati ljubezen in pijeteta dragim junakom. V vseh sanitetnih zavodih sem dobil natančen red, primerno duševno in telesno preskrbo in moram poudariti tudi požrtvovalno delovanje naših vojaških zdravnikov, ki so storili mnogo v presilnih in presenetljivih razmerah. Tudi za verske potrebe je poskrbljeno najbolje. Pri armadi v Albaniji Je nameščeno primerno število in tudi v vseh sanitetnih zavodih po en vojaški duhovnik. V vojaški gu-berniji v Belgradu in Cetinju vodi po en vojaški superior dušno pastirstvo v dotični deželi, kateremu so pride-Ijene pomožne moči na uradnem sedežu in po en vojaški kurat pri vsakem okrožnem poveljstvu in v sanitetnih zavodih: in jaz upam, da bodo poslani od dotičnih ordinarijatov zahtevani in še ne vpoklicani duhovniki dospeli kmalu na svoja službena mesta. Kajti ako je kedaj in ako je kdo potreben tolažbe in pomoči od zgoraj, je potreben tega vojak in zlasti tukaj, daleč od žene in otrok, daleč od domovine. V Sofiji je pastirstvo katoliškega civilnega prebivalstva poverjeno istotako vojaški duovščini. V Belgradu je sedaj nad 40O0 katolikov, za katere je nameščen jeden vojaški kurat. ki mora tudi podučevati vero-naak v katoliški ljudski šoli. Zal. da ni nikjer nobene cerkve ali kapele in treba je v to svrho adaptirati barake m primerne lokale. Celo v Beteradu je bila na razpolago samo mala poslaniška kapela, v katero gre komai 150 o«=cb. Vsled adap-ira-nja in posvetitve prestolne dvo-ane v konaku v kapelo, katero sem /vršil 2. aprila na svečan način, je v Belgradu dosežena za sedaj odpom _. Končno se moram spominja* požrtvovalnega delovanja vojaške duhovščine v teh ozemljih in izreči vsem nrečastitim gospodom svojo zahvalo in popolno priznanje. Naj spremlja božji najobilnejši blagoslov kulturno delovanje naših vojaških uprav! Naj čuva božje varstvo na^e smrtnopogumne bojevnike! — Kmerik B j e 1 i k , škof apostolski voiaški vikar. Razne politične ve*ti. Dalmacija in Belgija. Iz nekega sestavka R. \V. Scton-Watsona v F.nglish Review ponatiskuje Rivie\v of Rcviews' nekatere pomembnejše stavke. Pisec graja »nesrečno pogodbo« med četverozvezo in Italijo v aprilu 1915, s katero bi se imelo glavni del Dalmacije z naimanj 700.000 Slovani izročiti Italiji: »S tem, da smo priznali Italiji pravico, zasesti dalmatinsko obal iz stratc-gičnih vzrokov in proti volji prebivalstva, je Grev angleškemu programu izpodbil tla in oropal Britanijo moralične pravice, obsojati nemško osvojevanje Belgije. Nemčija ima ravno tako pravico do Belgije kakor ItaNja do Dalmacije. Obe zahtevi slonita na strategičnih preudarkih in na meču. Italijanska zahteva po Dalmaciji pa drži manj, ker ne zaničuje samo pravic rodu in jezika, marveč namenoma ne vpošte-va dejanskega gospodarskega položaja in bi pomenila oopolno m takoi- šnjo pogubo za nesrečno deželo, ki bi bila odrezana od svojega gospodarskega zaledja. = KM Btik>w v Švici. Knez Bulow se je nastanil v Luzernu. Pariški »Radical« zahteva strogo nadziranje Bulowa v švici ali pa, da ga švicarska vlada izžene. »Basler Nachrichten« pripominjajo, da švicarski zvezni svet s privatnikom Bulowom nima ničesar opraviti. k Japonska hi Združene države ameriške. »Morningpo6tc javlja rz \Vashingtona, da je japonski poslanik ugovarjal zakonskemu načrtu, s katerim naj bo izseljencem iz Azije prepovedan prihod v Združene države ameriške. teli iz priimki! dežeL Umrl je v Ljubljani dr. Edvard Graffe. vpokojeni c. kr. nadzornik zoološke postaje v Trstu, star 83 let. Pokojni je oče dr. Edvarda Graffeja, c. kr. okrajnega višjega zdravnika v Gorici. Pokopali so pokojnika v Trstu. Pogreb žrtev zadnjega italijanskega letalskega napada na Trst se je vršil v nedeljo dopoldne v Skednju ob ogromni udeležbi prebivalstva iz okolice in mesta. Mrtvaški izprevod je šel od mrtvašnice proti cerkvi. Krste otrok so bile v belih, krste odraslih na črnih mrtvaških vozovih, prve pokrite z belordečimi, druge s črnorumenimi zastavami. Sprevod ie vodil kanonik Lupetina ob asistenci štirih duhovnikov. Po blagoslovu v domači cerkvi so krste zopet nahžili na vozove in sprevod se je vil nazai na pokopališče. Pri pogrebu je bil navzoč tudi namestnik baron Fries-Skene. c. kr. komisar nI. Krekič-Strassoldo in drugi dostojanstveniki, dr. Slavik kot zastopnik naših narodnih društev itd. škedenjsko pokopališče Šteje sedaj devet nedolžnih žrtev tuje pohlepnosti po naši zemlji. V Robanu ori Trstu je umrl posestnik Anton Peric, star 63 let. Socialistično delovanje tržaške občine. Od izbruha vojne z Italijo so nastale za tržaško občino nove soci-jalnopolitične naloge. Posebno je treba poudariti odredbe glede preskrbe brezposelnih, za katere je bilo izdanih do konca februarja t. 1. okoli 1.200.000 kron. Družinam vpoklicanih se je dovolilo podpor skoro 350.000 kron. Za podpore potrebno prebivalstvo pristojno v druge občine, se izda na leto skoro 800.000 K. Javni dobrodelni zavodi se razširjajo in v te svrhe se izdaja v?č milijonov na leto. Beguncem z Goriškega in iz Tstre se dajejo podpore. Da se odpomore brezposelnosti, se pričenjajo razna dela in znesek za take zgradbe je že presegel 1 milijon kron. Poslovni obseg akcije za apro-vizacijo Trsta se giblje med 6 in 7 milijoni kron. Polno priznanje za to delovanje zasluži vladni komisar, dvorni svetnik pl. Krekič-Strassoldo. Deželni stavbeni red na Goriškem. Poroča se z Dunaja, da se goriški deželni odbor poteguje za to. da dobi končno tudi Goriško - Gradiščanska potrebni deželni stavbni red. Tozadevno so se vršile na Dunaju v ministrstvu za javna dela konference, katerih sta se udeležila ravnatelj deželnega stavbenega urada inženir Glessig in deželni podtajnik Vidrig. 7a žveplianie trt na Goriškem je c. kr. vlada določila 350 meterskih stotov žvepla. Ta množina niti od daleč ne zadošča, vsled Česar se je deželni odbor goriški obrnil na c. kr. poiicdeljsko ministrstvo s prošnjo, da odkaže Goriški vsaj še 350 q modre galice. — C. kr. ministrstvo pa je odgovorilo deželnemu odboru, da žal ne more ugoditi odborovi želji, ker se mu kljub vsemu trudu ni posrečilo dobiti letos toliko žvepla, da bi se vsaj približno krila potreba vinogradnikov. Kdo kaj ve? Ivan Klavora. sedaj Reservesoital Nr. 1. Koppstrasse Nr. 75. Bezirk XVI., Wien, Z. Nr. 3, prosi prijaznega obvestila, če kdo ve. kje je njegova mati Katarina Klavora iz Dvora št. 33 pri Bovcu, o kateri že od začetka laške vojne ničesar ne ve. Begunsko taborišče v Vagni pri Lipnici so si ogledali člani pomožnih odborov za begunce v Gradcu. Mleko za taborišče daje 95 holandskih krav. Taborišče je sedaj urejeno v vseh oddelkm kar naibolje. Italijanski šolski otroci so peli pred gospodo iz Gradca nemške pesmi. Taborišče se porabi po vojni za civilne preskr-bovalne svrhe in skoro gotovo tudi za bivališče vojaških ranj3ncev. V Pulju so zaprli gostilno »AHe tre porte« za ves čas vojne, ker ni odgovarjala zdravstvenim predpisom. Tstrske deželne zadeve. Predsednik upravne komisije za Istro, dvorni svrtnik Alojzij L a s c i a c, je v ponedeljek prisegel v roke namesti nika in potem nastopil svoje novo mesto v Poreču. Izkaznice za ribe, po 20 deka-gratnov na osebo, uvedejo baje v Dalmaciji. Zadrška občina je izdala nov cenik, s katerim so cene povišane. Mesu so znižane cene od 6 na 5 kron, ali mesa je malo, še jagnjeti-ne ni, katere je bilo drugače v izobilju. Olje stane 6 kron po maksimalnem ceniku Društvo za tujski promet v Dalmaciji je bilo razpuščeno radi pomanjkanja članov. Sedaj je prevzela vlada poslovanje društva, da se tako ne opusti briga za tujski promet, ki se utegne po vojni v Dalmaciji ogromno razviti. Tudi na Goriškem bo treba po vojni malce drugače skrbeti za tujski promet, kakor se je skrbelo pred vojno. Promet obeta biti ogromen, saj že sedaj obeta pol monarhije, da takoj po vojni obišče Gorico in kraje na italijanskem bojišču. Četrto posojilo. Monarhija je prisiljena vojno nadaljevati do popolne zmage; to je pogoj njenega obstanka in obstanka vseh njenih prebivalcev in ker je treba za preskrbo orožja, živil in obleke ter za druge vojne potrebščine sredstev, se je novic obrnila do prebivalstva, naj ji posodi potrebne svote. Četrto avstrijsko vojno posojilo obstoji iz dveh delov: 1. iz sedem let tekočih blagajniških nakaznic, ki se obrestujejo po 0V2/'' in 2. iz državnih zadolžnic, ki se obrestujejo po 5V2% m se v štiridesetih letih amortizirajo. Blagajniške nakaznice se dobe po 93^, zadolžnice pa po 95V2. Vplačila so se začela 17. aprila in traja podpisovanje do 15. maja. Zneske do 200 K je takoj pri podpisu popolnoma plačati;če pa kdo podpiše večjo svoto, jo lahko plača v obrokih in sicer je V&% podpisane svote plačati takoj pri podpisu. 20*% do 15. junija in do 15. julija. 25% do 15. avgusta in ostanek do 15. septembra. Za čas do 1. junija t. 1. ne nesejo ti papirji nič obresti in zapade prvi kupon dne 1. decembra v plačilo. Nadalje se bodo obresti izplačevale vsako leto 1. junija in 1. decembra. Državno posojilo, ki se bo amortiziralo v štiridesetih letih, je razdeljeno na serije po pet milijonov kron in se bo začenši leta 1921. vršilo izžrebanje po serijah vselej v mesecu decembru. Izplačilo izžrebanih zadolžnic se bo izvršilo vselej 1. junija naslednjega leta: zadnje izplačilo bo 1. junija 1956. Državna uprava si ie pridržala pravico, da po L juniju 1926. pusti izžrebati even-tuvalno tudi več serij naenkrat ali da vse posojilo na tri mesece odpove in je popolnoma izplača. Serije državnega posojila, ki se bo amortiziralo, so razdeljene na komade od 100 do 20.000 K. blagajniške nakaznice se glase na 1000 K. 5000 K. 10.000 K in 50.000 K. Kuponi obeh posojil so davka prosti in se bodo vedno izplačevali po popolni imenski vrednosti Pri prodaji teh papirjev ni plačati davka o prometu z efekti. Zlasti je važna še določba, da bo mogoče davek od vojnih dobičkov plačati namesto z gotovim denarjem, z blagajniškimi nakaznicami in državnimi zadolžnicami in sicer se bodo ti papirji sprejemali po polni imenski vrednosti. Kdor torej kupi te papirje in bo potem ž njimi plačal davek od vojnega dobička, bo profitiral vso diferenco med imensko vrednostjo in med kurzno ceno. Pri večjih plačilih bo to prav lep dobiček. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Srebrno hrab-rostno svetinjo 1. razreda sta dobila črnovojni^ka oficirska namestnika 27. črnovoj. pp.: Luka P i š 1 a r in Alojzij Jaklič. — Srebrno hrab-rostno svetinjo 2. razreda so dobili: infanterist 27. domobr. pp. Franc Vidmar, korporal 27. črnovoj. pp. Tvan Šega. štabni narednik Franc A n ž i č in poddesetnik Vaclav Tuni a. oba 27. črnovoj. pp., črnovoj-niški oficirski namestnik Josip G a -b rov še k, narednik Henrik Kav-č i č, četovodje: Ivan T i č a r, Josip S t a r i h a, Franc A r č o n, Ciril L a p p i in Josip R a j b ar t, poddesetniki: Juraj Pral i ga in Josip J u r š i č. infanteristi Anton M u -rat, Jurij G u z e 1 j, Filip Bokal. Mijo L a t k o v i č in Franc Smuk, vsi 27. črnovoj. pešpolka. — Padel ie 22. t. m. na soški fronti fml. Hugon Kutschera, poveljnik neke pehotne divizije. Pokopali so ga na bojišču. — Padel junaške smrti. Emil Jenko. 18Ietni prostovoljec, nekega pešpolka, ie bil 20. decembra 1915 na goriškem bojišču težko ranjen od sovražne granate in sicer v spodnji del života, ter je navzlic takojšnji zdravniški pomoči drjigi dan podle- gel, zadobljenim ranam. Pokopan je bil v skupnem grobu junakov v Ren-čah. Pokojni je sin gospoda Ivana Jenkota, poštnega poduradnika v pokoju iz Ljubljane. Bodi mlademu in hrabremu branitelju domovine, časten spomin in zemljica lahka! — Vpoklic 181etnih pod orožje. Štajerski listi poročajo: Za sposobne spoznani črnovojniški obvezanci letnika 1898. bodo poklicani pod orožje v avstrijskih deželah že 11. majnika. v ogrskih pa 29. majnika. — Prijave na četrto vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so podpisali: Kranjski deželni odbor, tu 1,000.000 K: Ljudska posojilnica, tu 500.000 K; dr. Evgen Lampe, tu 1000 K ter za ustanovo 600 K; Mihael Mimnik, Jarše pri Mostah 1000 K; Franc Grošelj, Jarše pri Savi 1300 K; Janez Grom, Tlake 1000 K; Ivana Karuza, Landol 2100 kron; Nikolaj Stazinski, Primskovo 200 K. — Komu ie namenjen čisti donesek zbirke »Tedna Rdečega križa«? Čisti donesek zbirke »Tedna Rdečega križaj ki ga priredita skupno »Avstrijska družba Rdečega križa« in pa »Vojni pomožni urad v c. kr. ministrstvu za notranje stvari«, se z dvema tretjinama nakloni »Rdečemu križu" v prid skrbi za ranjene in obolele vojake, ena tretjina pa skrbi za njih mladino, za ustanovitev domov, zavodov, v katerih se daje mladini opravek, itd., in se izroči vojno-pomožnemu uradu pri c. kr. deželni vladi. — Neznani umrli vojaki. Osma številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade sc nahaiajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa c. kr. okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem priz?det:m na vpogled. — Izme:i*ani invalidi. Dne 19. t. m. je dospelo 139 izmenjanih invalidov iz ruskega vojnega vjetništva v Avstrijo ter t ienačelnik. 62 let stari postajenačelmk S c h a u f -1 e r je bil 19. t. m. na postaji južne železnice v Dolah na Koroškem povožen in na glavi tako hudo ranjen, da je kmalu potem umrl. Tatvine. V neki tukajšnji trgovini z železnino je bil aretiran I kletni delavec, ker je zagrešil razne tatvine na škodo svojega gospodarja. — Na velikonočno nedeljo so prijeli 45-letnega delavca brez posla Josipa Dobroto od De v. Marije v Polju, ko je hotel ukrasti štiri odeje in suknjo v neki lopi. Zbežal je v gozd, bil pa je kmalu na to aretiran. — Na Tržaški cesti je aretiral redar nekega delavca iz Smlednika radi tatvine. V Trnovčah je bilo ukradenega svinjskega mesa in slanine posestnici Neži Hribarjevi v vrednosti 100 kron. — Posestniku Antonu Staretu v Vel. Lipljenah je bilo ukradenega več kosov mesa, slanine, sladkorja in špirita in kruha v noči na Veliko nedeljo. Prodaja terjatev. Jutri, dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne se vrši v sobi štev. 16 c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani prostovoljna javna dražba neizterjanih terjatev iz konkurza zapuščine po pokojnem dr. Evgenu Gal-latiji v Ljubljani. Nominalna vrednost terjatev znaša 1135 K 93 v, izklicna cena 50 K. — Pojasnila v pisarni dr. Ivana Lovrenčiča, odvetnika v Ljubljani, nasproti hotela »Union V frančiškanski cerkvi je bil pozabljen v torek 25. t. m. dopo! ie od 11. do pol 12. ure črn. damski cijžnik. Kdor ga je pomotoma odnes l, se vljudno prosi, naj ga odda v zakristiji frančiškanske cerkve. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i uha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Pazus stvori * Bivši praški župan Šole umrl. Bivši praški župan in deželni poslanec dr. Henrik Solc je 25. t. m. zjutraj na svojem posestvu Zbužanih v 75. ietu umrl. * Redek slučaj. V vasi Nagvicta na Ogrskem je umrl cigan Jurij Ka-nalas v starosti — 130 let. Vzlic svojemu ciganskemu življenju ni bil nikdar bolan in ni imel nikdar z nobenim zdravnikom opravka. * Vpogljive lesene podplate je skonstruiral ravnatelj štajerskega obrtno-pospeševalnega urada Sprin-ger. Ti podplati so baje popolnoma lahki in gibčni ter prav dobro nadomeščajo usnjate. Cenejši so pa desetkrat. * Nesreča na morju. Kitajska križarka »Hai - Jung< je v soboto spremljala transporte vojakov na južne otoke Čusanovega arhipela. Spotoma je zadela ob parnik >Hsi-njv« in ga potopila. Na krovu je bilo 1000 mož, od katerih jih je bilo le 30 rešenih. * Mlad roparski morilec. Meseca marca je bil v Bastasicih na Ogr- skem ubit 601eten mož. Poizvedbe so dognale, da je petnajstleten dečko moža podrl na tla in ga s polenom in s kamnom ubil ter ga oropal za 30 K. Mladega morilca so izročili sodišču. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. aprila: Nikola Trifuno-vič, lovec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. Dne 21. aprila: Anton Govekar, bivši rudar-hiralec, 59 let, Radecke-ga cesta 9. Dne 22. aprila: Anton Rebernik, ribiški paznik, 46 let, Hradeckega vas SO. — Aleksander Hauffen, mestni ubožec, 54 let, Japljeva ulica št. 2. — Vincenc Cepuder, trgovski hlapec, 56 let. Sv. Florijana ulica 10. — Neža Kremžar, zasebnica. 63 let, Celovška cesta 16. — Karolina Hlebš. hči tobačne delavke, 6 mesecev. Velika čolnarska ulica 10. Dne 23. aprila: Josip Gaberšek, false Poglajen, sin delavke. 2 leti. Stre' i i k a ulica 15. — Dr. Edvard Graeffe. železniški uradnik v pok., 83 let. Poljanska cesta 16. Dne 24. aprila: Franc Lukežič, železniški nadsnrevodnik, 47 let. Sv. Jeni ?a ce^ta 205. Dne 25. aprila: Janez Robič, obiski tajrlk-hiralec, 72 let, Rade-ckega cesta 9. Darila. t "nravništvu naših listov so poslali : Ciril - Metodovo družbo«: Vladimir Vrančič iz Rakeka 2 K, mesto velikonočnih voščil. Srčna hvala! Sanašni Hst cbseaa 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Delo pljuč učinkovito podpremo, če prsa in hrbet vsaki dan masiramo s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsafluid. To pospešuje delovanje kože in kožno iz-dihavanje, poživlja obtok krvi in na ta način krepi pljuča. Čim živahnejše polje kri, čim delj prodre v naj-nežnejše organe, tem lažje je potem uničiti mogoče že obstoječe bolezenske kali in ohraniti zdravo telo. Elsafluid se že nad 20 let porablja v tisočih družinah in nad 100.000 zahvalnih pisem izpričuje njegov do-brodejen učinek. Tudi mnogi zdravniki so ga preiskusili in ga priporočajo. 12 steklenic tega »zbornega domačega zdravila stane kamorkoli franko 6 K, edino pristno pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 238. Hrvaško. Tu se tudi naročajo Felicrjeve voljno odvajajoče rabar-bar ke krogljice z znamko Elsakrog-ijice, dobro želodčno sredstvo. Sest škatljic franko za 4 K 40 v. Te krogljice so si tekom več let pridobile na tisoče odjemalcev, ki nočejo več jemati drugih odvajalnih sredstev. Do-čim mnoga druga odvajila draže črevo in slabe želodec, učinkujejo Fel-krjeve pristne Elsakrogliice želodec krepeče in nimajo nikakega škodljivega stranskega učinka. Zato zaslužijo prednost pred drugimi. Dobra je Fellerjeva migrenska stogla za 1 krono. (vi) i to doseči samo z doslednim vsakdanjim negovanjem zob. Zato pa je nepogrešljiva antiseptična ustna voda. Tak je Odo 1, o katerem je znanstveno dokazano, da zabrani vsak zobe uničujoči proces. Poleg tega je Odol dobrega osvežujočega okusa. IMMt » it itM k iii-iieni, M foinib loM! Ako naročite in to nemudoma storite, Recfii obrok zi vsel pet srečk oz. dokitmh listov SIDO S kron. i irofti mtrnrtm dja jj| I miti cgrsktfa rdetaji kriii 1 mfk budiangitanskt hiiiliht 1 dobitoi list 3° o leati. irotk h loti UM I Bfi list 4° o wrsk hip, jg ii I. 1864 mmm 12 Milj vsaki lito, slavni dobitki 630*000 L dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj. Pojasnila In igralni načrt aaall|a kreaplateo Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana. ■ zborno se Je obneslo za vojake ▼ ▼ojnkl in sploh um t sav kera kot najbolja« bol oblažajoče mazanje pri prehlajenjn. reumatizma, gitata. influenci, prsni, vratni in bolesti v hrbta Dr Riuhter-Ja Sidro-Liniment. capslel compos. Sidro-Pain-upBlUr. etitilo ca Steklenica kron - 80. 1 40, t—. Doblra m ▼ lekarnah alf direktno V Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, I., Eliaabetna cesta Dnevno ra«poil!janJe Zahvala. Povodom prebritke izgube našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda lovskega čuvaja izrekamo za vse tolažbe polne doka e srčnega sočutja ob bolezni in smrti dragega pokojnika, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu na?o najsrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. m sa 4 glasova. NajlepSe darilo za godove, Veliko noč, Božič, Novoleto, za rojstne dneve, birmo i. t. d. so ti kvarteti narodnih pesmi, Izdajatelj F. Marolt, učitelj, Ljubljana. Gospodična z večletno trgovsko prakso teli za popoldanske ure pisarniškega dela. Cenjene ponudbe na upr. »Slov. Nareda« pod „popol dan/1342". Hiša majhna, enodružinska v bližini mesta se kapi ali vzame v najem. Ponudbe pod „Hisa 1340" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 1340 Sprejme se dobrolzurjena z dobrimi spričevali. 1343 Kje, pove uprav. »Slovensk.. Naroda«. Občinski tajnik davčni uradnik v. p, sedaj popolnoma prost vojaki-je, išče primerne službe. Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1345 Išče se za 1. maj ^tanou-etnje z 2 ali 3 sobami in pripadki v Ljubljani ali Spodnji Šiški. Ponudbe pod „1. maj 133 vt na uprav. »Slovenskega Naroda«. 1339 Lepo, napol meblovano 1347 stanovanje s kuhinjo, 1 ali 2 lepima sobama, S6 takoj ali pozneje odda. V« ure od kolodvora. — Pojasnila daje J. Eolenec, Ladja, Medvode^ Lepo osestve je naprodaj v okolici Trsta, kjer se nahaja že več let dobro idoča gostilna. Prodam pod ugodnimi pogoji zaradi odhoda k vojakom. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda« 1346 Kupi se takoj v /c v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Slov. Na i oda« pod „pOSiC£Še 1341,,. 1341 ACORCO % KOLCSi i," DCL; i ••LJUBU AH A* Wim KHK (BTA. i j F10Ui5t/6T= naspt KOllZVk- LJUBLJANSKI Jfksečnik za književnost in prosveto. Letnik XXXV. (1915). LJUBLJAHSZI ZVON" izhaja v XTO»klh po enkrat na j— ter stane na leto 9 K 20 h, pol lota 4 K SO k četrt lata 3 K 30 k, aa vae neavetrtjeke letele p« 11 K 30 k na leto. Posamezni zvezki aa dobivajo po 80 h. „Narodna tiskarna" v L|cblJanL ..Kino Central" u deželnem gledališču. Sreda 26. aprila: Četrtek 27. aprila i Igrekaz v 3 de}an|ik. — Sestavila Robert Wiene In Artnr Berger V glavni vlogi Erna Morena. Slike z italijanskega in balkanskega bojišča. Naravni posnetki najnovejše Sascha in Mestrove izdaje. 99* NajnovejSe Eikovo poročile. Veseloigra! Veseloigra I Petek 28. aprila: Ugfef fflfc fflg|tt||. "»I"""«- 56 0253485353485348482348532353534823485348 95. štev« .tfljaVOttKI NAHOD«, am 26. aprila i*H6. Stran 5. Za 1. avgust iUe lepo stanovanje f 4 sobami, kopalnico in vrtom, sialaa, toljia. domača stranka. — Več se izve v prodajalni Jos. Vidmar, Pred škofijo 19. fjt$F~ Na prodaj ima *^B. H nje p kuho brinje vca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka jjsn ]elačin v Ljubljani. Jim predaj \et diski ob državni cesti pritlična Mpdni salon T, Jjarborič ^. h{ddn€t naslmd. — Ljubljana, J^estni trg štev. ?. = priporoča svojo volijo zalogo dunajski* modolov svilnatih klobukov, slamnikov, klanih m „ /n prašnih oblik, cvetlic, peres i- t. d. Vedno velika izbera žalnih klobukov. Prod« ■• li »raste rak« ti i M. 1» z gospodar, poslopjem in lepim vrtom, ob državni cesti v Št. Vidu nad Ljubljano. 1329 Vprašanja na ManloO Roman, „Jfarodna tiskarna'S Ljublji ■ - j-- A. z vrtom in delavnico, zelo pripravna t3 obrtnika. Hiša je brez dolga in se 7* kupnine lahko vknjiži. 1288 .Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. erogsrija in /otomanu/aktura Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščine za postrežbo bolnikov in ranjencev. In gumastega blaga. konjaka, ruma in čaja. ^erojorra. fichtinin. ferolin. Zadnikarjeve vrečice = zoper golazen. = po 100 kg K 720 — „ 740.— „ 800.— 800.— 800.— 780 — Praške salami...... Poljske salami...... Krakovske gnjatne salami Mortadela salami..... Pariške salami..... Debrecinske salami . . . Tirolske salami......„ 780.— iz Prage, pri odvzetju od 25 kg naprej, proti vposlatvi naplačila 30 °'o zneska. Pri odvzetiu nad 100 kg se reducirajo cene za 10 kron pri 100 kg. Plača se proti duplikatu pri Zivnostenski banki v Pragi, z obratnim naročilom. Izvoz praških gnjati, RH* Kohnj 1059 Praga -Žižkov, liavličkova ulica št. 16.1. za pomladansko In poletensko sezono. Do1.: er Jo kal zaloge. 1 kupon, 3 10 m dolg, kompletna obleka za gospode (hlače, suknja in telovnik). Sukna za salonske obleke, površnike, športne obleke, svilnate in iz kamgarna, kakor tudi tkanine za damske kostune razpošilja po najcenejših tovarniških cenah kot reelna in solidna dobro poznana tovarniška zaloga sukna 1035 SIE3EL-1MH0F v Brna. Vzorci gratis in franko. Koristi privatnih odjemalcev, če naroče tkanine v tovarni sami. naravnost pri trrđki Slcgel - Imhof, so danes večje kot kdaj prei. Ker smo se pravočasno preskrbeli s surovinami, smo danes v položaju, da nudimo svojim P. T. odjemalcem bogato izbiro najbolj cenenih tkanin. Vsa naročila se izvršujejo zvesto po vzorcih in z največjo pažnjo. Svati <0ričar v Selenhargova ulica šfeo. 3. Zaloga i%gotooljenih oblek za 783 - - gospode in dečke. Najnovejša izbera — umetniških in drugih - razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA fjubljana prešernov« ulica Ste*. 7. Trgovci pozor I 1302 : Volni kreme - zrezhl : nepokvarljivo fino pecivo, nudi trajno dober zaslužek. Karton 36 kosov |e tako aa-pravilan, da sa lahko na 71 aU 144 kosov razdeli In vali* K 4*—. Poštni zavoj so 3 kartoni razpošilja. K. Bran« v Ljubljani, peste 7. Gonoktein. * Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicba. Toplo ga priporočajo vseuč. prof F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil itd. M. U. dr. H Stary, specijalist za taine in kužne bolezni v Pragi piše; Z Gonokteinom sem dosegel izvrstne uspehe, ne dela težav V želodcu, niti v ledvicah, v akutnem stanju sem dosegel edino z Gonokteinom hitro ponehanje nepriietnih subjektivnih simptomov z vidnim objektivnim poboljšanjem procesa. M. U. dr. J. Urban, občinski zdravnik v Vel Chomutici-Obora piše: Z Vašim Gonokteinom do->*egel sem uspehe, ki so me popolnoma zadovoljili. Dobi se po vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6-. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: Lekarna Trnkoicv. Zagreb: Lekarna „Salvator44, S. Mlt-telbach, Jelaćlćev trg. Proizvaja: Farmakološko-kemični laboratorij „HERA" Praga-Vršovice 552. Dobavitelt vojnega ministrstva ln Vofno-zdravsrvenega sđrnienja. Slivovka tropinovec brinjevec hrusevec „Pelinkovac1' „Planine" grenki in sladki rum konjak ia „Vermut vino" v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri H. HOMER 1 Ki. ▼eležganjama - sadja Ljubljana — patini aaaai w. — DEKLICO 15 let staro, dobro vzgojeno, z dobrimi izpričaj/ali meŠČ urŠ. šole, želi oddati oče (brez premoženja) dobri družini brezplačno v nadaljno vzgojo in domačo vporabo. 1307 Pismene ponudbe na upravništ. »Slov. Naroda« pod „Dekliea 1307". Proti prahajem, lnskinam in izpadanja las drluje najbolj ar priznan« TaBno-coiDin Mtnia katera okrepouje lasliče, odstranjuje luako in preprečuje Izpadanja la«. i atel&lenlea z navadom K 1*2 o. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madlo. mil, medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgisklh obvez, svežih mineralnih vod itd. Del lekarna Milana Leusteka t LJubljani Risllava cesta št. i. poleg novosgraj enega Fran Jožefovega fina za vsa peciva tudi, ne da bi bila kaj s sladkorjem oamešana, se dobi pri meni še vedno Urez Kan. Drugače iste primesi kot »Hasin« Samo dokler še kaj zaloge! En zavitek stane S 1.30 torej 14 v. cenejši. Opozarjam, da se bližajo prazniki in ne odlašajte z naročili na zadnje dni. Razpošiljalnica „Sartljeve moke". Ivan Urek, Ljubljana, Mestni trg. 13. jublu mostu. 18 ▼ tej lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn Inine železnice, c kr. tobačne tovarne In okr. bolniške blagajne v LJubljani. Lasne kite n a] bol j še kakovosti po 7, 9, 12 in 16 kron; lasne podloge in mrežice vseh vrst; „Nerilu, barva za lase in brado od Dr. Drallea po 2 in 4 K, lasne vode in masti; aznpoon za umikanje las, šminke in puder poulični i. t. d, priporoča Štefan Strntoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklleanfa v vojaško službovanje ie lokal odprt samo za prodalo blaga ln alcer vsaki dan aamo od 9 da 1 21 in v nedeljo od 9 do 11 ure dopoldan. MODNI SALON Rozi Fabčič, Rimska cesta 6. Cenjenim damam in gospicam priporočam veliko izbero slamnikov modelov in raznega nakita. Postrežba tečna in solidna. Postrežba točna in solidna. V. Najbolj zanimiv In najbolji! slov. lin s trovani tednik so z igiii va?nih aktualnih Jako zanimiv, lap ki priobču je jo vsak teden mnogo zanimivib slik S bojišč in o dru j domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 11$ „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, brlv-niča, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3— pol leta K 6.— in celo leto K 12'—. Naročniki dobe kot ■asjrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe ie vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poitaine prosto na ogled. Upravništvo lista »TEDENSKE SLIKE" llnbljan«, Frančiškanska ulica 10 L Ofioijalno subskripcijako manta i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ia ■!•»• v Splita, sprejemajo jor»iJ Ia Calfa, nat četrto 5%% avstrijsko vojno posojilo 5 V/o 40 letno d. p. amort srž. posojilo po K tl.M notne a K 100.— seninaJe. 5 '/>% a. p. dne I, jsnija 1*23 Trenji ve državne anUsanlce na B p - muhmhripoHm mm vrši eni 17. aprila sta isskl. 18. aeaja 1918. = za K 100.— nominale. 5 8 48 DA Stran 6. .čujnomu NAROD", UM »16. 9$. Ste*. Priporočamo naSim gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske g tovarne y Ljubljani 10 lekarnarja P i c c o I i j a v Ljubljani, prekaša vse slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino železa in ima nesporno medicinično vrednost. Steklenica stane 2*40 K. Velikonočne, umetniške ■ vojne razglednice otaaaca Sam c*oa*«~le» (Si =* O ~t M. Tičar, Ljubljana I. specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem. 625 c/3 c/5 1w«*»*am Si ««3ff«aa 5^ ^ Priporoča osebno izbrane novosti 3 Dunaja. Velika bbera okusnih klobukov 3a dame in deklice kakor tudi bogata naloga žalnih klobukov. Solidno blago, kronano nizke cene. ffooravUa točno in vestno Zunanja naročila na izbiro z obratno poŠto. (isvežbanega) išče notar dr. A. Žnidarič v Ilir. Bistrici. Vstop in plača po dogovoru. !2Sć Slivovka tropinovec brinjevec pelinkovec rum kognak v najboljši kakovosti dobi se po nizkih dnevnih cenah pri tvrdki Liablfana, Sodna ulica št. 3. 1241 Narodna tiskarna. Ant a jec umetni in trgovski vrtnar Mznaiji si. p. L okćnstra. O m uhlji njijo 132 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. poleg Čevljarskega mosta. Velika zalega »i leitei. zdelovan]e Šopkov, ram. tnkoi iti Zunanja naročila točno. Vrtnarija na Tržaški cesti št. Ji. 2 učenca za mesarsko obrt, poštenih staršev, MT* sprejme takoj "M Franc Bogataj. — steaar, gostilničar In posestnik, — Železniki, Gorenjsko. 1273 Kupujem Kostnnjeu les proti gotovini, dobava april-juli j. Obvezne ponudbe z navedbo postaje za vagon 10.000 kg je vposlati tvrdki: 1175 Uinko Vami, Žalec St.jer.ko, Popolne opreme 274 otroškega perila v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C. J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3« Ustanovljeno 1866. Perilo lastnega izdelka. ■ ■'7. JADRANSKA Delniška glavnica: K 8,000.000*—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000400»-^ SPBZJEMA: Vlogo aa kattiloe is jih ebrestaje po »sta S«*lC Vlogo aa takacl ta ikro raaaa prali obreslovanju. Dviga se lahke v tak daa brez odra aa torij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE EN raOBaJAi Devize, valnte, mnaertai papirji aa. ia c. kr. razredne loterije. i Menice, devize, vrednostne papine itd. i Cene, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska li na blage, ležeče v javnih skladiščih, i Hran narečfla In jih izvrsaje aajknlaatneje. Brzojavni eunalavs JAOIUUISKA. Talafaa ii. 287. 84^4 3J