• 7 j,-V.' 1931'
poštnina piafana » gotovini LETO LIX V Ljubljani, v sredo f5. maja 1931 H^FtVt 107 a	Cena 1 Din
Naročnina ^gmm^^ ____ ^ ^^ a ^^^^^^^	^^Cek. račun: Ljub>
^^ m m mm j m » m » m
inozemstvo 120 Din	^^M	^^	M
Uredništvo je v ^^^^^^^	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/111 ^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^^^	jeva 6. telefon 2992
5»™ z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	Saai^.tUSrA.JSE:
Na predvečer
volitev predsednika francoske republike - Največ šans ima zaenkrat Briand,
toda mogoča so presenečenja
Zakonska stabilizacija dinarja
Komaj par dni je poteklo, odkar je prišla 17. Pariza vest, da je naša država sklenila na pariškem trgu veliko posojilo 1 miljarde 25 milijonov frankov, ki je namenjeno predvsem stabilizaciji dinarja. Včeraj pa smo imeli že prijetno priliko, poročati, da je podpisan zakon o stabilizaciji dinarja.
Ta zakon določa v svojem prvem členu vrednost dinarja v primeri z zlatom. I dinar odgovarja vrednosti 26.5 miligrama čistega zlata. To pomeui, da imamo sedaj mesto papirne veljave zlato valuto. To razmerje dinarja do zlata pa ui slučajno, pač pa je dano s sedanjim tečajem dinarja v primeri s stabilnimi zlatimi valutami. To pomeni, da se vrednost dinarja v primeri z zlatom ni ne zvišala niti znižala in da to razmerje odgovarja taktičnemu stanju, ki je v veljavi že od I. 1925. sem.
Kajti od 1. 1925. dalje je nas dinar taktično stabiliziran in se njegova mednarodna vrednost giblje na višini približno 0.13 (cenli-mov za dinar) v Curihu. Toda ni dovolj, da in i io samo taktično stabilizirano vrednost di-aaija. V interesu tako notranjega denarnega prometa kakor tudi razmerja do drugih valut je bilo nujno potrebno, da dobi sedanja taktična stabilizacija ludi zakonsko in zlato pod-
Z ugotovitvijo ometi,|ene relacije dinarja do zlata odpadejo naravno vsi glasovi, ki so se iz nepoučenih krogov širili, da se bo stabilizacija dinarja izvršila na drugačni podlagi, kakor je sedaj. Kakor vidimo, ni govora o nobeni devalvaciji, da bi recimo se tO oziroma 11 papirnatih dinarjev zamenjavalo za 1 zlat dinar. Popolnoma umestno in vsemu gospodarstvu koristno je, da se je izvršila stabilizacija na dejanskem stanju.
Že v dobi faktične stabilizacije dinarja smo videli, da je bilo mogoče vzdržati tečaj dinarja stalen. To bo sedaj tem lažje, ker smo dobili veliko stabilizacijsko posojilo, na podlagi katerega smo našo valuto spremenili n zlato. Sedaj je stopila tudi Jugoslavija v vrsto onih držav, ki imajo zlato valuto. Sedaj so odprta pota še veliko večji izmenjavi blaga, še bolj pa dotokom tujega kapitala, katerega kot država, ki je sicer bogata naravnih krasot in zakladov, pa revna na kapitalu, nujno potrebujemo.
Že danes lahko sklepamo na ugodne posledice, ki jih bo imela ta stabilizacija dinarja. Predvsem se nam zdi važno poudariti, da bo ta vplivala zlasti na obrestno mero v prvi vrsti w dolgoročne kredite. To je eno dejstvo, katero moramo z veseljem pozdraviti. Drugo dejstvo pa je bolj psihološkega značaja. Opažali smo namreč, da se je kljub taktični stabilizaciji dinarja vršilo nekako varnostno desavuiranje kapitala, deloma v spekulativni smeri. Kajti ladnja leta smo opažali pri nas velik dvig cen zemljišč in stavbišč v mestih, ker je šlo mnogo likvidnega denarja v nakupe teh stvarnih vrednosti. Sedaj pa ni nobenega povoda več, da bi se kapital nalagal predvsem v le stvarne vrednosti. V tem leži veliki psihološki pomen stabilizacije dinarja.
Velikega pomena pa je zakonska stabilizacija dinarja na zlati podlagi za inozemski svet. Ne bodo nas imeli več za manj vredno državo in zaupanje do nas bo gotovo narastlo ter se bo pokazalo že v najkrajšem času. Tako bomo dobili svoj delež pri banki za mednarodne obračune, kjer ga doslej zaradi nestabilizi-rane valute, čeprav smo imeli faktično stabilizacijo. nismo dobili. Na eni strani bo rastlo zaupanje tujega kapitala v naše gospodarske razmere, na drugi strani pa bo zakonska stabilizacija dinarja uredila razmere na našem denarnem trgu iu jih prilagodila razmeram v državah z že prej vpeljano zlato valuto. Kakor smo že omenili, lx> imela zakonska stabilizacija na denarnem trgu za posledico postopno zniževanje obrestne mere, kajti današnji donosi kapitala v našem gospodarstvu so dovolj znatni, da bodo pritegnili k sodelovanju večje vsote, inozemskega kapitala.
Na deviznem tržišču bodo postopoma odpadle vse ovire, ki otežujejo promet, in tudi na efektnem trgu nam je pričakovati poživlje-nja. Kajti denar bo šel namesto v tako zvane stvarne vrednosti tudi v naložbe v efektih. Saj smo imeli že priliko opazovati, kako veliko zanimanje je bilo za naše dolarske papirje. Teli imamo od celokupnega zneska 57 milijonov dolarjev v naši državi že za 12 milijonov dolarjev in zadnje čase opažamo celo v nekaterih papirjih, da se tečaji na našem trgu razvijajo lirez ozira na newyorške in londonske tečaje. To pomeni v prvi vrsti osamosvojitev našega Irga, v drugi vrsti pa je bil to deloma tudi dokaz, da je šlo mnogo kapitala iz naše države ven, kajti marsikdaj nakupov dolarskih papirjev nismo mogli smatrati samo za ugodno naložbo kapitala, pač pa tudi za izvoz kapitala Jasno je, da bodo sedaj po zakonski stabilizaciji vsi razlogi za desavuiranje kapitala odpadli in da bomo prišli do take organizacije denarnega trga, ki bo omogočal večji razmah našemu gospodarstvu.
Pariz, 12. maja. Preden so ni končala debata o zunanji politiki g. Brianda v poslanski zbornici, | so bile šanse g. Brianda, da bi bil 13. !. ni. izvoljen za predsednika francoske republike, jako majhne. Splošno je bilo prepričanje,'da Briand napada opozicijo na svojo pacifistično politiko, o kateri desničarji trdijo, da samo daje poguma sovražnikom j Francije, ne bo izdržal in da bo dobil nezaupnico, ki bi onemogočila njegovo kandidaturo za pred-■ sednika republike.
Te nade so se zdele tem bolj upravičene, ker je znano, da ima politika g. Brianda nasprotnike tudi v levici, ue glede na to, da ima g. Briand ludi med svojimi političnimi prijatelji« veliko osebnih | nasprotnikov iz rivalitete, zavisti in starih računov. Ti, ki so najbolj nevarni, proti njegovi kandidaturi niso rovarili samo pred znamenito zunanjepolitično debato dne 0. I. m. v poslanski zbornici, ampak tudi po njej.
Ta debata jc namreč ustvarila nov in čisto ; nepričakovan položaj. Kakor znano, je vlada do-j bila v tej debati zaupnico 419 glasov proti 43, kar brez dvoma pomeni tudi zaupnico Briandu, ki vodi zunanjo politiko v popolni solidarnosti z vsem kabinetom. Ogromna večina zbornice, vključivši naj-hujša nasprotnika Brianda, voditelja desnice Marina in levičarskega disidenta Franklin-Boujllona, se je izjavila za politiko mirnega mednarodnega sodelovanja, obenem pa obsodila poizkus carinske
Stabilizacija dinarja
Jugoslovanski parnih v Gdinju
Varšava, 12. maia. AA. Jugoslovanska ladja Kraljevič Tomislav« je prispela v Gdinjo s tovorom 8127 Ion riža iz Indokine. To je prva jugoslovanska ladja, ki ie tamkai nristala ad ustanovitve luke.
Belgrad. 12. maja. Z zakonom o denarju, objavljenem v Službenih novinah z dne II. maja t. I. je izvedena v principu zakonska stabilizacija dinarja, ki se je v naši državi pričakovala že davno n to od časa, odkar je bil dinar fnktič-no stabiliziran, to jc od letu 1925. Večkrat se je naghisilo z naše avtentične strani, da zakonska stabilizacija ne bi pomenila stvarne spremembe vrednosti dinarja. Vrednost dinarja ostane ona, ki je zdaj. /.misel zakonu z dne II. maja je v utrditvi sedanjega stanja. Vrednost 20.3 miligraniov zlatu ustvarja vrednost, ki ga je imel tudi dozdaj zakonsko nestabiliziran dinar. Radi tega se s tem zakonom ne imrre pričakovati nobenega dviganja cen. Zakon o stabilizaciji dinarja vsebuje nadaljnje odredbe, ki so v takih zakonih več ali manj uz.ue.lne. Z zakonom se dolačajo obveze Narodne banke, du vrši zamenjavo novčnnic za zlato odnosno zlate devize z omejitvijo, du se ne vrši izmena zu zlato izpod četrt milijona dinarjev. To odredbo je diktirala potreba, du se zlato kut pok rit je novčanie, ki so v obtoku, ne more od drugih uporabljati radi tesan li ran j«, temveč samo /a potrebe, ki jih nulngn zamenjava dobrin. Slič-ne odredbe se nahajajo v zakonih o stabilizaciji
Albanija zajeta v tr o zvezo
Budimpešta. 12. maja. ž. To dni je bil v Tirani madjarski poslanik v Itiniii Andrej llori in mu je bil pri lej priliki prirejen svečan banket. Na banketu ie bil predsednik albanske vlado V angeli, ki je llori in loplo pozdravil. Vaugdi jo rr-kcl. da dojilvo. dn io madjarski guverner odlikoval albanskega kralja pomeni, da hoče Madjarska razvili svoje tradicionolno prijateljstvo proti Albaniji. V istem dnhn io govoril tudi llori. V tukajšnjih političnih krogih sc zatrjuje. ila bo Madjarskn sklo iiibi prijateljsko pogodbo j. Albanijo. Posredovalec za sklenitev tega prijateljstva jo italijanska diplomacija. ki dola ua tem. ila čimbolj zaplete Madjarsko v svojo interesno sfero.
Mladjart ne dobe
Budimpešta. 12. maju. ž. Madjarska vlada in finančni krogi se že dve Icli trudijo, dn dobijo mi mednarodnem denarnem trgu večje jiosojilo, toda vsi napori so dosedaj ostali brezuspešni. Preteklo lelo je neki angleški konzorcij dal madjarski vladi na razpolago večji znesek kot predujem, toda ta konzorcij je zahteval, da se predujem vrne še lo jesen. Madjarska vlada v iskanju za posojilo ujin-rahlja ves svoj službeni aparat in eksponente mad-jarskoga finančnega življenja. To dni jo v inozoni stvo odpotovalo več generalnih direktorjev denarnih zavodov iu bančnih predsednikov, da s pomočjo svojih zvez olajšajo delo vladi. Včeraj jo odpotoval na Dunaj guverner Narodne banko dr. Aleksander Popoviteh. ila s svojo avtoriteto skuša pridobiti posojilo za Madjarsko. Vlndn jo obljubila, dn se bo posojilo zaključilo le v slučaju, če francoski
„Bodite pripravil
Čudni nasveti nemške
Berlin, 12. maja. AA. Finančni minister Diet-rich je na volilnem shodu v mestu Varel v Oldenburgn govoril o gospodarskem položaju nemške države. Dejal jc med drugim, da mora biti nemški narod pripravljen na najhujše, ker se število brezposelnih ni zmanjšalo v toliki meri, v koliki sc je pričakovalo.
Finančni minister je dalje poudaril, dn je iVejnčiia natrosila orcteklo zimo tri milijarde za
unije med Nemčijo in Avstrijo, ki nasprotuje lojalnemu sodelovanju vseh evropskih držav za poinir-jenje sveta. To pa se ne pravi ničesar drugega kakor odobriti politiko g. Brianda, ki jc vseskozi v tem praven delal.
Iz tega je javnost sjilošno sklepala, da la nepričakovani izid debate 9. t. m. pomeni siguren uspeh g. Brianda kot kandidata za predsedniški stolec republike. Toda zgodilo se je nasprotno. Dan |Ki debati se namreč šanse g. Brianda niso prav nič izboljšale, ampak še celo poslabšale. Levica se ni nikakor mogla zedinili na to. da bi mu ponudila kandidaturo. Keklo se je, da zaupnica vladi ne pomeni odobritve Briandove politike, ampak le imperativen nalog poslanske zbornice, dn ima vlada zasledovati politiko energičnega odklanjanja carinske in politične unije med Avstrijo in Nemčijo. Zaupnica ne omenja ne Brianda ne Briandove politike, kakršna je v resnici. Za Brianda se je izrekla samo skrajna levica, dočim so se njegovi prijatelji iz centruma in še zmernejših levih skupin izrekli (»roti temu, da se mu ponudi predsedniška kandidatura ali pa so igrali dvoumno in nedoločno vlogo. Brez dvoma niso pri leni bili meiodajni stvarni razlogi bodisi zunanje bodisi notranje po'i-j like, ampak zgolj psihologični razlogi osebnega l značaja in rivalitete med skupinami levice. Večina I senata in dobra polovica poslanske zbornice je tudi I po zunanjepolitični debati 9. t. m. zavzemala proti
vseh evropskih držav, v katerih je izvedena stabilizacija. Istočasno je predv idena obveza Narodne banke, du mora ">5% vseh hankinih obvez |io vidiranjii biti pokritih z zlatom ali zlatimi devizami, a -!>% mora biti prikritih v samem zlatu, lakti je dana dvakratna garancija za stabilizacijo dinarja, ki je stabiliziran na tečaju, definitivno določenim z zakonom. Budi končne Uicdbe stabilizacije je potrebno. du se dosedanje pokritje noveauic v obtoku povija tako. ilu ima z. ozironi na zameno in z ozirom nn pokritje predpisano vsoto zlata. Zato je predvidrno. da stopi zakon v veljavo 2S. juniju tako. da bo Narodni banki stalno na razpolago določeni znesek, ki je potreben na podlagi tega zakona. Isio-Cusno se bodo ti redila sredstvu za kredite, ki jih je Narodna banka stavila državi na razpolago od letu 192". Zakon o stabilizaciji dinarja je krona naporov naše države v cilju finančne sanacije in je bil potreben, ila se je denarni sistem naše države podprl ter da so se s lem dosegli novi |)ogoji za okrepitev gospodarstva in lin,ničnega dviga države, kajli brez. dvomu bo po z i-koiiii o stabilizaciji dinarju tuji ka|iitnl prišel v državo, ter da se bo ,s tem zelo dvignilo gospodarstvo iu delavnost v naši državi.
i auiania
Italija-Avstrsm-Madjaraha!
j parlament ratificira Imu-ki sporazum. Ta ratifikacija |ia je že davno izvršena, a madjarskn je še vedno brez lako potrebnega in dolgo pričakovanega posojila.
Avstrija deČa brzo
It i in. 12. maju. \.\. Avstrijski generalni ravnatelj za trgovino dr. Schullcr je od|ioloval nu Dunaj. Po dolgih |>oga jniijih se je .s|h>rnyuinel z italijanskimi strokovnjaki o pospešitvi trgovinskih odnošajev med Kalijo. Avstrijo in Madžarsko s pomočjo tranzitnih in transportnih olajšav.
Budimpešta. 12. maja. ž. Esti Kurir |)iše. da se avstrijsko madjarska trgovinska pogajanja bližajo koncu. Ugovor mera stopiti 1. julija v veljavo. Pogajanja bi morala bili že davno zaključena. toda so vsled avstrijsko nemške carinske zveze nastale tehnične težkoče. Pogajanja se bodo do 15. I. m. jirekinila. ker šef madjarsko delegacije odpotuje v Ženevo in verjelno je, da bo ugovor podpisan do binkoštnih praznikov.
Italijanske serenade Angliji
Milan, 12. maja. Ig. Italijanski lisli nnglašu-jo glede ženevskega sestanku Grandiju in llen-dersoiia. da bo Angli ja v vprašanjih razorožitve, brodovnili pogajanj in ncmšiko-avstrijskcm carinskem vprašanju postopala z Italijo složno. 'Popolo d'Italia< izjavlja: Obe državi delujeta za ravnotežje, slogo in sodelovanje na kontinentu. Obveznosti iz pakta Društva narodov za razorožitev morajo ali vsi vršiti ali |ki sc morajo za vse enako, tudi za Nemčijo, opustiti.
eni na najhujše"
%a finančnega ministra
podpore brezposelnim in 4 milijarde za izplačilo obveznosti, izvirajočih iz svetovne vojne.
Dietrich jc končal, da obubožani nemški narod ne bo mogel prih. zimo zbrati " milijard v poravnavo svojih obveznosti, ker da je izboljšanje njegovega gospodarskega položaja popolnoma odvisno od zmanjšanja reparacijskih bremen.
Briandovi kandidaturi za pre Isednika republike odklonilno stališče.
Ostal je torej samo g. Douiuer predsednik senata, kot edini olicijelni kandidat za to mesto, med drugimi pa, ki še aisa postavili svoje kandidature, pa se je slejkoprej zdelo, da ima največ šans, da bo postal najvišji dostojanstvenik republike šef sedanje vlade, nad v.« spretni c. Laval.
Toda 10. t. m. se je po mnogih razgovorih, pogajanjih in konferencah Ier privatnih sestankih j>o-ložaj vnovič radikalno izprenienil Levičarske sku-pine, lo je: radikalna levica, radikalni socialisti, socialisti, socialistični republičani, neodvisni levi čarji in levičarski republičani, so se končno zedinili in sklenili ponuditi g. Briamlu l-andidaturo za predsednika re|>ublike. Tako i ina torej sedaj Briand največ šans z.a lo visoko mesto.
11. t. m. so predslavilelji levičarskih slrank šli k Briandu in ga pozvali, naj sproillio kandidaturo v interesu naroda. Briand je sprejei.
Največ so se z.a In rešitev prizadevali Tardieu, Maginot in Ilerriot iz. skupine levičarskih repuhli-čanov. ki tvorijo os sedanje parlamentarne večine.
Težko je bilo pridobili zlasti člane senata, iz katerega je drugi olicijelni kandidat ii. Dounter.
Kljub doseženemu edinstvu levice pa izvoli-j tev g. Brianda še vedno ni golova, ker je dozdaj še j vsaka izvolitev predsednika republike v FJizejn I pomenila presenečenje.
Prelom med Litvo in Vatikanom
Itiiu. 12. inaja. AA. Vlada Litve je odpoklicala svojega jioslauika pri Vatikanu dr. Sanlvsa. Sodijo. dn bo Vatikan odgovoril s podobnim ukrepom in da ho odpoklical svojega apostolskega nunciji v Litvi.
Poljaki o Jugoslaviji
Varšava, 12. maja. AA. Bivši poslanik v Belgradu Zdislav Okenski je imel v varšavskem radiu govor o Kosovem. Nagiašal je, da je bila kosovska ideja svetinja v vsej dobi jugoslovanske zgodovine in da je naposled privedla do združitve v ?eh jugoslovanskih plemen. Kosovska tragedija je bila maščevana z bitko pri Kumanovem, ko je kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj zasadil svojo zastavo na kraju, kjer je padel car Lazar,
Hiša »Dobre štampe" v Zagrebu
Zagreli, 12. maja. ž. Na praznik 14. t. m. ob 10 dopoldne se bo izvršila posvetitev temeljnega kamna hiše Dobre štampe«. Posvetitev bo izvršil sam pokrovitelj prevzvišeni nadškof g. dr. Bauer v prisotnosti upravnega odbora.
Velike svečanosti v Splitu
Split. 12. maja. ž. Na željo sv. očeta papeža bo mcslo Split proslavilo svečano 1500 letnico efeške-;.i koncila, škof dr. Bonifačič je odredil, da se la proslava vrši v nedeljo 81. majn. Nn zelo svečan način bo prenešena v jutranjih urah slika Matere božje na oltar pri peristilu. Ob 9 zjutraj bo nn peristilu svečana sv. maša, pri kateri bo pelo 400 olrok stariJslovensko sv. mašo. Škof bo imel kratko pridigo. Ob i popoldne bo svečana procesija.
Krvavi izgredi v Španiji
Madrid, 12. lita ju. AA. Vlada je po|«>ln gospodar jKiložajn. Obenem je tudi preprečila nerede v notranjosti države. Objavila jc. da je v Bilbau in v nekaterih drugih mestih v provinci prišlo do izgredov, ki pu so jih povsod oblasti zatrle. V Madridu samem med komunistično ! skupščino aretirali 80 ljudi.
Davi so letala metala na Madrid letake, ki popisujejo nedeljske in ponedelj-ke dogodke kot delo monarhistov iu komunistov, ki bi lio-I teli upropnstiti republiko. Dalje je vlada razglasila, du so ogen j v samostanih še pravočasno pogasili, v kolikor pa se to ni moglo /.goditi, je krivda tistih demonstrantov, ki so zamašili cevi gasilcev, ko so jirišli ua jx>uloč.
Nevaren položaj v Argentini
New York, 12. maja. AA. V tukajšnjih finančnih krogih, ki so zainteresirani v Argentini, povzročajo vesli o tamošnjem političnem položaju velike skrbi. Protivladno gibanje sc tamkaj zelo širi. Tukajšnji krogi menijo, da bo moral general Uriburu odstopiti ali pa sprejeti borbo proti revoluciji. Vest, da je argentinska vlada razpisala za mesec november splošne volitve, jc vzbudila v tukajšnjih političnih krogih vtis, da bo skušal sedanji predsednik Uriburi preprečiti protirevolu-cijo, ki mu grozi, odkar je zasedel predsedniško mesto. Ako bi Uriburu proglasil diktaturo, bi to dovedlo prav gotovo do krvavih borb, ker sedanja vlada ne uživa pri mornarici in armadi preveč simpatij.
Potres v Italiji
Rim, 12. maja. ž. Na jugu v provinciji Ikizi-licuto je povzročil nov potres zopet veliko škodo. Prizadeto jo najbolj mesto Mclfi. Na mnogih novozgrajenih stavbah so se pojavile zopet velike razpoke, tako da so oblasti morale urediti izpraznitev mesta. Med l judstvom vlada velika 4 ouniku, ker morajo prenočevati nu prostem.
Slran 2.
»SLUVtNtC , duc 1.'. utaja l<i(l
Stev. 106.
Zakon o sm bisizaciji dinarja
Bclgrod, II. maja. \.\. Nj. Vol. kralj jc »n I?rcd log g. ministru linniic po zaslišanju g. predsedniku ministrskega »veta predpisal in proglasil /a ko n o denarju kraljevine Jugoslavije.
K t. Denarna edlniea kraljevine Jugoslavije je dinar. Vrednost dinarju odgovarja vrednosti tpiine 2<t iu pol iitiligrnma čistega /lata..
ii 2. Narodna boilku kraljevine Jugoslavije ima privilegij zu izdajanje novčanic v kraljevini Jugoslaviji pod pogoji določenimi / znko-110111. .Narodni banki se odstopi ves čas trajanja njenega privilegija skrb /a denar kraljevine Jugoslavije kot javna sln/lm, ki jo ona oprav. 1 in v imenu države. Narodna banka je odgovorna /.a redno opravljanje službe pe.d pogoji določenimi /. zakonom o .Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Novenniče izdane od Narodne banke so tudi nadalje zakonito plačilno sredstvo. Vrste, oblika In tekst hovČanlc se bo določil s posebnim zakonom ua predlog ministra /n ii-nance po zaslišanju Narodne banke.
S 5. Narodna banka je obvezana, /.umenjati n i; v čiinicc prinašalo' po v'nihanju v mestu glavnega sedeža bank«' v Beogradu po svoji odločitvi ali /.a /lulo podlogo po tečaju, določenem v S I lega zakona uli pa /u tuje devi/.e, kj se po zakonu tudi stvarno lahko zamenjajo zu zlato, svobodno za izvoz. V tem primeru se be odstop drv i/, vršil po ceni, t.i ne mere presegati zakonite puritele z dodatkom stroškov izvozu zbila. Narodna banka je olnc/a»u zamenjali poedine količine zu /Juto v znesku najmanj 2'O.HOO Din. Izvoz zlatu iu de v iz je s«'iboden.
S 4. Narodna banka je i bv./.unu, du vsaki ras ua svojem pravnem sed. žu v Progrudu /u-laenja za novce vsako količino zlata, ki sc ii pobudi po tečaju določenem v S 1. logu zakona.
Nurpduu lianl.u jc obvezana, da ima po-
kritje v zlatu uli v ilevi/.uli in da jih /mnenja /a I bih v Newyorku. Iloi loiui, \\'asliin^louii iu drugih
zlato svobodno zn i/v o/, /nesek lega pokritju nuna lilti najmanj v višini »v?« skupnega znesku vseli njenih obvez po vjdirmi.jii tako. da ji* najmanj "h zneska bančnih olivi z po vldiru-11 j u pokrito /. zlatom v li-esorili ali c|cp()ilil'Ut|ih v iiioZCllistvii / možnostjo htabodilegu l/vozu.
S <>. /lat iu srebru denar, kovan nu podlugi prejšnjih zakonov preneha bili zakuiiiio plačilno sredstvo.
S T. S posebnimi /akt ni se bo predpisalo nn predlog ministru /n finance po /uslišanju .Nu-rodne banke izdajanje kovanega drobižu, nu-pruvljeiiegu i/ zmesi aluminiju iu srebrn. Skupini količina kovanega drobižu ue moro bili večja od (nO mlijonov Din. Način in poboje ko-vanju drobižu bo predpisal minister zn tinuHcc.
S S. Ase odredbe zukonov iu pravilniki, ki so v nasprotju s tem zakonom, prenehajo.
S Ta /.al.on stopi v veljav;) '■ objavo v Službenih uovinuh lu dobi obvezno ntoc 28. juniju 1931.
„Veeme" o posojilu
(i. dr. Milprud Nedeljkovič. giavni ravnatelj Poštne hranilnice, je i/javil o novem državnem posojilu:
Živo se spominjam vtisa, ki sem ga dobil, ko sem bil leta 1924. po državnih poslih v Ameriki. Silno me je osupnila mogočnost in skrbna preiuid-Ijenost te akcije proti nam, Skoro vsi finančni listi ali časopisi so imeli velike in (lažnivo) dokumentirane članke proti naši državi, kjer so opozarjali svoje čitalce, da nam ne smejo dati nili enega dolarja posojila, ker hi ga sicer gotovo izgubili. Ta propaganda v člankih (katerih izretke šc sedaj hranim) ni bila brez uspeha; kajti, ko sem potem imel celo vrsto konferenc in predavanj o nasi državi v bančnih, časnikarskih in vseučiliških krogih lit klu-
mestih Severne Amerike, so mi poslušalci vedno poleg lepili simpatij za naš narou izražali svojo bojazen o bodočnosti naše države radi naših notranjih razmer. In dokler ne odstranite le črne točke z vašega horizonta, ue bosle mogli dobiti posojila v Ameriki. I o, kar so govorili iu mislili v Ameriki, so pisali, govorili In mislili tudi v mnogih evropskih državah.
Tedaj smo se mučili in z lastnimi močmi obnavljali svoje ruševine, negovali svoje invalide, dvigali valuto, gradili pola in železnice, izvajali agrarno reformo, pomagali kmetijstvu in industriji in izboljševali zdravstveno in kulturno stanje našega naroda. To smo naredili vse sami s svojim trudom ilj denarjem (ruzvefl nekih manjših investicijskih posojil iu blagovnih kreditov, toda premajhnih /a naše polrebe), česlo sredi najtežjih domačih skrbi in ncprilik, toda vseeno verujoč v svoj končni uspeh. Ta uspeh je tudi končno prišel. Odstranjena je usodna črna točka / našega političnega obzorja. Inozemstvo je dobilo svoje definitivno mnenje o nas in je temu dalo najefektivnejše potrdilo s suhim zlatom, / velikim tisto finančnim posojilom. To posojilo smo dobili po prav ugodnih pogojih. S pogodbo o posojilu nam sc nc diktirajo nobeni politični, gospodarski, finančni programi; posojilo ni vezano / nobeno koncesijo /a investicije, dobave ild., ne dajemo nobene stvari v zastavo, nili hipotek, nili dohodkov, nili ne sprejemamo kuraicle upnikov v naše finance.
Kar se tiče obrestne mere in emisijskega tečaja, smo dobili boljše pogoje kot naša večja in bogatejša soseda Romunija iu tudi povoljnejše, kakor je tečaj naših vodilnih papirjev ua ameriškem in evropskem tržišču.
Gospodarski pomen dotoka tujega kapitala v našo državo jc lako jasen, posebno sedaj v splošnem zastoju kontakta med kapitalom in poslovnimi možnostmi, da ga ni treba razlagati. Naravno, da bo dotok denarja iz inozemstva v toliko bolj vplival na naše gospodarstvo, v kolikor bo več sistema pri investiranju.
sili
Tudi ua Goriškem se poitnlijunčujejo imena
Sli šu k. II. unija. I Izvirno.) Nu Gnri-kcin doslej si- ui pretek! !•:'. r / ukazom i/.promiiijul slovenskih roilbin.-k;li imen v italijanska. V Gorici je hilo rc- nekaj priimkov slovanskega izvora -poitulijanč-enih. u h> >■> bili priimki ljudi, ii so /e zgubili slovensko .narodnost in ki s;, ludi sami pod pritiskom I -T-1 ione gonje vložili zadevne prošnji-. Novi prefekt I ieugo pu je začel kar uradno, l > je proli volji nosilca rodbinskega imenu. i.'.pre m i it ju I i slovenska imenu. Pn tem ve ui omejil nn mesto Gorieo, temveč je segel '.udi ua kmete, lako je le dni prejela cela v esto
(dninarjev i/ llcue ukaz, s kuterilll se jim nalaga italijansko ime. Vsi Arčoni so 1). |>r. jKistuli
čez noč Arzioni. Na vsakem ukazu so označene denarno kazni, ki zadenejo Slovence, ako se drzno rabiti svoje pristno ime. Globo gredo od 500 lir naprej.
I rž.aški prefekt je včeraj izdal sto ukazov, s katerim je naložil Slovencem italijanska imenu. kovačlc- je poštni 1'ubretli (fa-bro kovač), I,(polt — Leopoldi. Porljtivee — Pirri, Hrvat -Hevatti. Požar — Poz/ari. Polh — Polli, kobal — kobalt i. kljun — Cploni, Lah — Laelii itd.
w
e«
Norice iz Spamje
Nad Madridom proglašeno obsedno sfanje -Trochi ne sme v Španijo
Pariz. It. unija. A A. llaviis poroča iz Ma- narhisll je prišlo do krvavega spopada. Več oseb
drida: Po ^^lankVi. ki je bil prirojen o vpraša i ju ustavotvofoo sktijlšrine in o slališču članov monarh isti?nega ccntruma je prišlo do spopada med
ir bilo rani"tiih. Redurstvo je aretiralo najhujšo l/urednlke.
Madrid. 11. maja. AA. List KI Debate: po-
Potres v Armeniji
Moskva, 11. maja. tg. V potresnem ozemlju v Nahičevanu v Armeniji je v krajih, ležečih večinoma daleč od železu ic, brez strehe S0.000 ljudi. Razdejanih jc <il vasi. Smrtnih žrtev jc hilo 38", ranjenih pa 1120. Živine je poginilo 0000 glav.
Vrhpoi umor
llclgrail, JI. maja. ž. Da/,prava proli obtožencem pred državnim sodiščem se bliža svojemu koncu. Danes so je pričelo dokazno postopanje in je bilo zaslišanih žo več prič. Proces bo trajal še
PftP dni.
Ali pride Rusija v Ženevo
Berlin, 11, maia. AA. Novo nemško križarko, ki bo spuščena v morje 19, t. m., bodo krstili z imenom Deutschland ■. Krst bo opravil predsednik nemške republike llindcnburg.
Tragedija v ledenem morju
Berlin, 11. maja. AA. Usoda griinlandsko ekspedicija. ki je odpotovala svojecasno v tamkajšnje ledene puščave, zelo zanima lukaioiije strokovnjake in iudi javnost Švedski letalec major Ahrenberg, ki je re.*il angleškega raziskovalca Courtaulda, se pripravlja, da najde prol. Wcge-nerja, ki je izginil že oktobra. Da gn najdejo, so že poslali nc k o rešilno ekspedicijo, Po zadnjih vesteh jc malo upanja, da bi Wegcnerja našli. Ni izključeno, da je zmrznil v velikih ledenih pokrajinah v notranjosti dežele. Odpotoval je v notranjost s 14 Eskimi, od katerih ga ie 13 zapustilo. Wc..fc-ner je vendar nadaljeval pot z Eskimom, ki mu i>; ostal zvc$t. Znamenita polarna raziskovalca Ras-musien in Koch dvomita, da bi se rešil \Vegcner in menila, da se je ponesrečil v snežnem viharju, ko jc hotel doseči obal pri Krnmaruju. Ha uničen jo rekel, da smatra AVegeuerja za enega največjih polarnih raziskovalcev sedanjega časa. Koch meni, da jc malo upanja, da bi našli VVegenerja in lako razkrili tajnost njegove usode. Izrazil je svoje veselje, da so se rešili trije odlični člani eksgedi-cije Koch je končno dejal, da smatra VVcgcnerJa za enega največjih mož, kar jih je srečal in dn se njegovo delo upravičeno lahko primeriti z dognanji znamenitega polarnega raziskovalca Frii-ol-Nansena.
Voliive v Romuniji
llukiirostH, 11. maja. ž. V političnih krogih so govori o možnosti odgoditve parlamentarnih volitev. Nekateri trdijo, da se bodo volitve odložile za delj časa, medlem ko drugi govore, da se odložijo le za 10 dni. Bolgarska narodna manjšina se je odločila, da dela za vladno stranko iu bo dobila na ta način dva mandata v romunskem parlamentu.
Drobne vesti
Belgrad, 11. maja. AA. V dvorani Rdečega križa je bila otvorjeria letna skupščina skavlskega saveza.
Belgrad, 11. maja. AA. Po poročilu, ki so ga prejeli naši izvozniki, je češkoslovaška vlada dne 30. aprila znižala te-le carinske postavke: Za rž od 50 na 45 Kč, za pšenico od 28 na 22 Kč, za oves od 21 na 14 Kč, za moko in mlevske proizvode od 84 na 65 Kč, Nove carinske postavke so stopile v veljavo 9. maja t. 1.
Belgrad, 11. maja. A A. Uprava monopolov je dovolila sndilcem tobaka predujme po 100 Din od vsakih tisoč zasajenih trstilc.
Pasudena, U. maja. AA. Tu je preminul znani fizik Albert Michelson. Leta 1907 jc bil nagrajen z Noblovo nagrado. V znanstvenem svetu je pokojnik zaslovel s svojimi študijami o hitrosti svetlobe.
Pari/, 11. maja. tg. Na ovinku pri St. F.ticiine se je avtobus s JO osebami prevrnil v jarek, pri čemer je eksplodirala zaloga bencina in je avtomobil zgorel. Pri tem so štiri osebe utonile, vse ostale pa so večinoma lahko ranjene.
London, 11. maja. AA. Prof. Einstein je imel v Ox(ordu predavanje v nemškem jeziku. Predaval je o relativitclni teoriji.
Rim, 11. maja, AA. Italijanski prvak v lcžki kategoriji Baiguerra je potolkel Nemca \Vcimnn•> s knockouloni v tretjem kolu.
Bo; za Malto
Dvojna morala fašističnega tiska
republikansko In monarhistično mladino. HepubU- i rofaj da bo vlada po vsej priliki ukinila za nekaj
kanci so zažgaTl Iri avtomobile, v katerih so se vozili lUOiuirbisli. Med njimi je bil tudi ravnatelj lista ABC . Mnogo oseb jc bilo aretiranih. Ko je rednrstvo hotelo odprenilti aretirane Inonarhiste do tramvaja, du jih odpelje v zapore, je množica prijela več. monarhistov in jih linfala Mestna milica
časa terminsko trgovino na španskih borzah.
Carigrad, tt. maja. AA. Trocki je prejel od katalonskega predsednika, polkovnika Macie, lo-lc j brzojavko:
Izdajanje polnih listov je bilo izrecno pridržano španski vladi. Zalo obžalujemo, da ne mo-
je morala nmninti i/-jrednike. Pri tem se je raz- i i-emo ugoditi Vaši želji, čeprav bi to odgovarjalo vila ijiita borba, ki ob 1(1 še vodno trnja. V posa-
mezni li četrtih mesta so burbe in spopadi mod jianjšinii skupinami.
Madrid. 11. maja. AA. General Berenguer je 'jil izpuščen iz. zaporov. Mod republikanci in mo-
Občni zbor duševnih delavcev
naši gostoljubnosti in naši iskreni simpatiji za politične izgnance.
Madrid, U. maja. AA. Državni ložilec je vložil obtožbo proti bivšim sotrudnikom Primo de Itivere, češ, da so jirotizakonilo oddali tobačni monopol v Cenli in Mclilli.
Madrid. 11. maja. AA. Včeraj ob 15 so je zbrala ogromna množica ljudi v bližini Puerte del Dne lt. t. m. je imela Zveza duševnih delav- j sol, kjer je zažgala ogromno grmado listov ABC cev v Sloveniji svoj Vil. občni /.bor. Ta je vzel na iu KI Debate . Noč je potekla mirno, danes pn • nanje poročilo o nolranii organizaciji ljubljanske i kažo vse mesto nenavadno lice. Delavci so stopili sekcijc, ki edina v Jugoslaviji aktivno nastopa v i v stavko. Ministrski svet je Imel dopoldne izredno internacionalni Zvezi duševnih delavcev. Belgral- i Bej0 Trajala je do 12.30. Popoldne so ogromne ska sekcija .sc namreč v zadnjih dveh-treh letih , ln.',nitl!St„Vije po glavnih ulicah. Manifestanti so ne udejstvuje, v Zagrebu, kjer je bila tudi pred- slu,.alj /ažs,aU poslopj0i v Uaterein ja uredništvo
videna sekcija, pa j« -ie niso ustanovili. Ljubljanska sekcij« sc je udeležila od zadnjega občnega zbora mednarodnega kongresa v Londonu, dveh odborovih sej v Parizu ter skušala poživiti Jugoslovanski savez umnih radnika. Z generalnim tajništvom v Parizu vodi stalno korespondenco o mednarodnih težnjah duševnih delavcev. S pomočjo svojih članov je mogla odgovoriti na ankete o higieni v šolah in uradih, o zaščiti iznajdb na-stavljencev, o zavarovanju privatnih nameščencev ter o organizaciji glasbenega pouka v Jugoslaviji.
V novi odbor so bili izvoljeni: univ. prof. dr. Slav ič, predsednik; odvetnik dr. Turna, I. podpredsednik; ss. Ant. Lajovic, II. podpredsednik; dr. Melita Pivec-Slelc, tajnica; poštni nadz. Ma-tjašic. blagajnik in odborniki: dr. Lučovnik, dr. Krivic. dr. Ivo Pire, prof. Prebil, dr. Viktor Korošec, ;nž, I bo Novak in nadzorniki: dr. Rular, profesor leran in inž. Črnivec.
Razprava o umoru Slegla
Zagreb, 11. maja. ž. Danes po 8 sc nadalje-/alo zasliševanje Dragotina Krlženjaka iz Zagreba, <i jc pbtožen, da je s llranilovičem in njegovimi pnjda-a osnoval teroristično skupino »Hrvaška iravaška delavska omlaciina , a nato, da je dal eksploziv za porušenjc mostov v Brezovici in Lomnici, Pred policijo je Križenjak priznal, da so hoteli postaviti peklenski stroj v stavbi prostozidarjev, pred sodiščem pa pravi, da sploh nič ne ve o prostozidarjih. Za njim je bil zaslišan Štefan Novacič, ki jc obtožen, da je vršil kurirsko službo med Zagrebom in Dunajem. S tem je bila dopoldanska razprava zaključena in sc bo nadaljevala 'iilri.
Upor v Birmi
London, 11. maja. AA. V spodnji zbornici jc državni podtajnik za Indijo Bcnn odgovoril na interpelacijo o položaju v Birmi. Navedel je, da znaša število ubitih upornikov tisoč. Dva tisoč upornikov je bilo ujetih. Ti podatki še niso popolni. Izgube vladnih čet so malenkostne,
Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo oblačno in nagnjenje k razjasnitvi, Toplo, stalneje
lista ABC . Nad mestom je bilo jiroglašeno obsedno stanje zaradi včerajšnjih izgredov.
Kini, H. maja. Fašistični tisk zopet živahno razpravlja o malteškem vprašanju. Na Malti je namreč v polnem teku delo posebnega odbora za jireosnovo ustave, ki jo jo angleški guverner po znanem sporu med Stricklandom in italijanskimi nacionalisti ter med angleško vlado in Vatikanom ukinil. Odbor ima nalogo, da sestavi načrt za novo ustavo. V ta namen zaslišuje voditelje malteških strank, to je Stricklandovo konservativne in laburistične ter italijanske. Konservativci in laburisti so jiristaši Slricklandove politike, ki stremi za tem, da se v javno urade niesio italijanščine uvede uial-teščina in angleščina.
Odbor za preosnovo ustave Jo te dni zaslišal dr. K. Miz/.ijn. voditelja italijanskih nacionalistov. Ta je jirikazal ves spor med Stricklandom iu stranko italijanskih nacionalistov kot spor med Stricklandom in cerkvijo. Dejal jo, da je bilo imenovanje odbora za preosnovo ustavo neljubo italijanskim nucionalislom, ker jo vse prebivalstvo prepričano, da je bilo naperjeno proti Cerkvi iu da pomeni zanjo veliko ponižanje. Pripovedoval je, kako je vsoh sporov na Malti kriv lo Strickland, ki bi rad zatrl italijanski jezik. Strickland da je vladal z nasiljem, ne da bi imel v senatu- predpisane večine in je s svojo'.politiko jirisilil oba škofa, da sla izstopila iz senata. Najbolj pa je zadel čuvstva
malteškega ljudstva, ko jo pričel preganjali njegovo duhovščino. Dejal Je, da bi bili italijanski nacionalisti pri razpisanih volitvah gotovo zmagali, čeludl bi ne bili škofje prepovedali pod smrtnim grehom glasovati za Slricklandove stranke.
Rimski tisk skuša odločno podpreti boj italijanskih nacionalistov na Malti za italijanščino in ostro napada Strioklanda, češ, da je z zatiranjem italijanskega jeziku in s preganjanjem malteško duhovščino uvedel na Malto »balkanske sistem-' . Malteška duhovščina ima pravico do priviligirunegn stališča. Lisli zahtevajo, da ostane verouk v italijanskem jeziku obvezen za vse in ne samo za tiste otroke, katerih starši to želijo. Nikdar no bomo nehali ponavljati, da je vprašanju italijanščine zu Multezarjo vprašanje življenju iu smrti, piše neki list. :Mi nismo čreda nsimilirancev, mi smo svoboden iu zaveden narod! vzklika drugi. (Fašistični tisk govori o balkanskih' sistemih na Malti. S kakšno moralno pravico brani Italijanski Jezik v šoli, javnih uradih in cerkvah ler italijanske duhovščino mi Malti, ako v isti sapi zahteva zatrtlJo vsega slovanskega v Primorju, ako slavi struhovite razsodbe izrednega sodiščn v Rimu, ako zone br v. presledka gotjjo proli slovenskemu jeziku v cerkvi in proti slovenski duhovščini, ki je prav iuko katoliška kakor ona na Malti? Vprašanje Slovenca .)
Stališče nemškega centrtima — Sila kola lomi
nemško vlade ui prišlo. Trgovinski dogovor med Nemčijo in sovjeti je smatrati zgolj za gospodarski
Pariz, 11. maja. Trgovinska pogodba med Nemčijo in Rusijo, ki je bila v načelu sklenjena že na seji obojestranskih delegatov dne 15. aprila 1031, jc zdaj tudi formalno porfektna in bo nem ška Industrija dobila tozadevna naročila v najkrajšem času.	t
Ta naročila so predvidena v višini 300 mili- 1 inenitev nemškega delovnega trga, močan impulz
Kal pravijo v Pariza?
Kakor kaže že omenjeni članek Izveslij
jonov zlatih mark, zdi so jm, da se bo vrednost v Nemčiji naročenega blaga zvišala na 500 milijonov
za konjunkturo in kruh za milijone brezposelnih. Z eno besedo: Nemčijo je prisilila v'gospodarski
zlatih mark, kar jo pač zelo velika vsota. Največ j aranžma s sovjeli velika boda njenega prebivalstva.
ruskih naročil dobe težka, olektricltelna in strojna
Tega so zagotovili merodujno francoske kroge
industrija. Potem ko so se bili nemški in ruski j ludi zaupniki nemškega centra, ki so se te dni
delegati sporazumeli glede pogojev kredita in dobave, je ostalo šo nerešeno vprašanje cen, ki Je bilo najtežje. Rusija, ki danes jiredstuvlja lnono- I
čini ugodnejše cene, toda nemški industrijci so to-pot nastopili precej solidarno, tako da je Nemčija tudi v tem oziru dobro odrezala.
Del tukajšnjega, zlasti desničarskega časopisja domneva, da jo v ozadju trgovinsko pogodbe med Nemčijo in sovjeti tudi politični aranžma. Mero-ilajni politični, oziroma diplomalični krogi j>a v lo m: verjamejo. Nemški centrum, ki ima vodstvo države, je kakemu političnemu uranžmanu s sovjetsko Rusijo absolutno nasproten in vanj ne bo nikoli privolil, dasi so Rusi ponujali politično zvezo in so, kakor jasno dokazujejo moskovska • Izvostja od 0. t. ni., nekoliko razočarani, da do političnega dogovora rudi brezpogojno odklonilnega stališča
tudi sovjeti dobro zavedajo, da Nemčija nI sklenila aranžma med sovjetsko vlado in kartelirano nem- j z njimi gospodarskega sporazuma Iz ljubezni, češko težko industrijo, na katerem je nemška vlada prav so upali, da so bo nemška vlada z, ozirom na iz itusije i seveda v največji mori interesirana, ker pomeni v j sedanji mednarodni jioložaj iz golega interesa |ii>-I času največje gospodarsko depresijo znatno razbre- Ulično tesneje s sovjeti -/.vezala. V leni oziru jo
moskovska vlada z gottSVosljo računala na pritisk nemškega fašizma, ki pa je sovjete tudi razočaral in' so za politično kooperacijo z njimi ur zavzema več lako kakor svoječusno.
Veudar pa Izvestju potrjujejo mnenje, ki ga imajo o trgovinski jiogodbi med Berlinom iu Moskvo v Parizu, kjer sicer ne dvomijo o tem, da Nemčija tega dogovora nI sklenila z navdušenjem, ga pa pravilno ocenjujejo kot dogodek veliko i u -direktne politične in mednarodne važnosti. Že zaupniki nemškega centra so v Parizu na očitke svojih francoskih prijateljev odgovarjali, da sili Nemčijo v nranžmane z Rusijo razen gospodarske, stiske tudi politika Francije, ki tla je z reparacijami, carinskimi zidovi in nezdravim iiakoptčrn.|oin kapitala v svojih bankah nemško gospodarstvo spravila v to stisko. To so seveda Nemci uporabili v to, da so prodočovull Francozom potrebo, da nji-
brez oflcljelne misije mudili v Parizu, so pn brez dvoma poclnli nazore vladajoče večine v nemški j državi. Poudarjali so, da za trgovinski dogovor z polskega naročevalca, je namreč špekulirala nu i Rusijo absolutno niso bili navdušeni. Oni sc zave-konkurenco med nemškimi podjetji, da si znsigurn tlnjo, da Je Nemčija s tem znatno pri|)oniogln k izvedbi pjatiletke ter s leni okrepila tudi politično jiozicijo sovjetov in olajšala uresničenje njihovih nntlevropskih načrtov. Toda Nemčija se. jo nahajala v položaju, v katerem ni bilo drugega izhoda, kakor da proli svoji volji zagrabi za kos kruha, ki se jiuja njenemu strudajočeniu prebivalstvu. Nemčija celo ve, da bo ta okrepitev ruskega gospodar-
stvu z nemško pomočjo v škodo bodočim nemškim	i bova vlada radikalno izpreiueni svoj politični kur/,
pokoljtmjein, ki se bodo Imela hudo borili s kon-	, kur so tiče Nemčije, iu du bi lo najtesnejša poli-
luirenco ruskega blaga, toda tudi to je morala	tlfina zveza med Francijo iu Nemčijo zajezila no-
Nemčlja vzeti nase, da reši milijone In milijone	varnost iz Moskve.
svojega prebivalstva fizičnega propada in obupa, ki neti revoluriiuirno razpoloženju in vodi do su-cialne revoluciju.
Indlreklni politični pomen gospodarsko pogodbe z Nemčijo močno poudarjajo ludi Izvostja :.
Domači duhovniki morajo iz Istre
Cerkev v Krkovčah zaprta
V slovenski Istri so voditelji fašistične mladinske organizacije Halilla« v zadnjem času razvili živahne akcijo, da bi uvedli proti volji domačih župnikov italijanščino v cerkve. Vodstvo Balille je dalo svojim kuratom — Balilla je nekaka vojaška mladinska organizacija, ki ima tudi lastne vojaške duhovnike — ukaz, naj opravljajo v slovenskih fa-rah službo božjo z italijansko pridigo. Tako mašuje in pridiga italijanski v Šmarjah pri Kopru Balilliu kurat, ki je doma iz Piemonla. Učitelji pripeljejo šolske otroke v črnih srajčkah v cerkev in tu morajo proti volji staršev poslušati italijansko pridigo. — Prav tako so fašisti hoteli uvesti italijansko pridigo v Krkovrih, ki je povsem slovenska (ara. Pridigal nuj bi isti kurat kakor v Šmarjah. Ta je prej vprašal za dovoljenje tržaškega škofa Fogarja. škof mu je dovoljenje odrekel. Nalo je vodstvo zahtevalo od škofa pojasnila. Škof je odgovoril, da
ne bo dal dovoljenja italijanskemu kuralu, dokler ne bodo oblastva za jamčila popolne svobode škofiji glede uporabe obeli jezikov v krkovški cerkvi.
/ Fašisti so namreč pretepli in izgnnli že tri slovenske duhovnike iz Krkovc in zadnjega je moral škof odstraniti na zahtevo puljskega pretekla. Škof je dovolil, da se v popolnoma slovenski fari vpelje tudi italijanska pridiga iu druge pobožnosti v italijanskem jeziku, samo da bi verniki ne ostali brez duhovnika. Toda fašistom in pretektu niti lo ni bilo zadosti. Zahtevali so, da mora popolnoma odpraviti slovenščino iz cerkve in prepovedati župniku občevanje s farani v slovenskem jeziku. Ako lega ne stori, ne prevzamejo odgovornosti za žup-nikovo osebo. Kot katoliški škof je mons. Kogar zavrnil drzne zahteve fašističnih oblastnikov in je na grožnjo poljskega pretekla odpoklical zadnjega slovenskega duhovnika. Poleg tega je proglasil nad faro cerkveni interdikt ter dal zapreti cerkev.
Italijansko sv. mašo pri Sv. Ivanu v Trstu je
na fašistični piilisk vpeljal župnik Sila. Doslej se je vršila liha služba božja zu Italijane ob 0. zdaj pa jo je župnik preložil na 11 in odredil, ilu sc med sv. mašo lahko pojejo italijanske nabožne pesmi. Italijani so v zadregi zaradi cerkvenega zbora in Popolo di Triesto- poživlja italijanske vernike, naj pridno obiskujejo službo božjo, da ne bo župnik pridigal.. praznim klopom. Slovenci potem porečejo, da je italijanska pridiga odveč.
Devctstolclnieo oglejske bazilike so zelo slovesno praznovali v nedeljo. Slovesno službo božjo je opravil tržaški škof Kogar, ker je goriški nadškof vedno bolan.
Z h občinskega komisarja v Cerknem jc bil Imenovan ing. L. Cnldana. nadzornik igrijskega rudnika. Dosedanji komisar dr. Dante Itanchcr je bil premeščen.
Dekliški tabor
maja. ho na
škocjan. II
Tabor dekliških Marijinih družb Stopnem 14. t. m. Nn Vncbohod bodo zborovale Marijine kongregacije deklet iz gornjega dela lcskovške dekanijc. — Spored jc sledeči: I. Ob 10 je prvi govor g. dr. 1'omuža Klinurja in sv. maša. 2. Po sv. maši drugi govor g. svetnika Žusta ». Pete litnnije Matere Božje, po-svetilna molitev kot ua dau sprejema, pesem »Povsod Boga.«
Med sv. mašo in pri litanijah jc ljudsko petje. — Pridite dekleta v Marijinem mesecu ic Mariji na Stopno!
Jalnovi „Bratje" v Mostah
;Na proslavi 5-lctnice Zveze sloven. vojakov.)
Moste pri Ljubljani, 11, maja.
Napovedana »-letnica Zveze slovenskih vojakov v Ljudskem domu je bil dogodek. Dvorana nabito polna, je pobožno poslušala petje naše vojne žalostinkc ^Oj Doberdoba ki jo jo pel pevski zbor za zastorom. na katerem je v temi skioptikon projiciral : Kras, grob. smrt iu T/.veličarju. Sledil je kratek pozdravni govor tajnika g. Kozinc. Jedro slavuosli pa je bila vprizoritev nove Jalenove štiridejanske drame »Bratje« ki sc dogaja tik po svetovni vojni.
Prepuščamo poklicanemu in poklicnemu literarnemu kritiku, da kritično obdela idejno snov. ki jo je In len bogato nagromadil v svojem novem delu. Vprizoritev v moščanskem Ljudskem domu jc bila krstna proslava Jalc-novih »Bratov«, ki so delo visoke kvalitete in pravo oderske umetnosti. Igralci, po večini člani 'jubljanskcgu »Ljudskega odra«, so mojstrovino pravilno doumeli, sc vanju vživeli s tnko pristnostjo. da prav nič nismo pogrešali Rad bi videl to igro nu ljubljanskem odru. pa stavim, du bi ne prijela bolj kakor jc prijela v |»odu-i«ii|ii teh igralcev.
Delo jc,vžgalo številno občinstvo. Bali sc jc bilo, du bodo nekatera, /a široko publiko abstraktna mesta motila. Toda niti zn hipec ni irndlfl napetost. To je zasluga dela in igralcev. Pisatelj g. Jalcn. ki je bil navzoč' pri premieri tega svojega novega dela. enega najboljših, je od Zveze (slovenskih vojakov dobil lop lovorjev venec, od občinstva pu viharno priznanje in prisrčne ovncijc. Tudi režiser g. Poženel jc prejel kito cvetju v priznanje svojega dela in prizadevanju igralcev.
Ne vem, čc bo ljubljanski oder sprejel to delo v svoj repertoar. To je njegovo stvar in njegova škoda, čc ca nc sprejme. Vem pa. <la ga hi sprejel sleherni oder na deželi in da bo to eden najlepših naših komadov. Znan poznavalce -Iranintske umetnosti jc o igri izrekel 1» Ic iodbo: »To vino jc pristno in dobim«!
Zvezi slovenskih vojakov v Mostah pu ču-stitumo. dn ji ie bilo niogeče in tak način pro-sluviti svoj '5-lctni jubilej!
palmira
milo je dvojnato parfumirano.
Huda ura na meji
Silna toča nad delom Slovenske Krajine
M. Sobota, 11, maji.
Blisk, vihar, strele, nalivi - nas obisku jejo skoraj vsak dan. Strela jc že n.: več mestih pokazala svojo moč in je o ivzro-ilu večjo ali manjšo škodo. Več krajev jc obiskala tudi toča. Znatne škode ni povzročila. Mnogo pn »o trpeli kraji: Hodoš Veliki Dolenci in K.-ii-plivuik. Imeli so hudo uro«, katere posledice I odo čutili ccl«) icto
Izza sosednih avstrijskih hribov so se dvignili črni oblaki. Prihajali so vedno bližje, /ubliskalo sc je iu zagrmelo tako strašno, da sc je stresla \-a okolica, l judje so - strahom zrli v črne oblake. Medtem sc jc zaoblačilo tudi na madžarski strani. Črne obluke je presekal blisk, ludi tam jc zagrmelo. Avstrijski in madžarski« oblaki s«, naraščali. Prihajali sta dve veliki pošasti. Blisk in grom sin sc me-
njavala vedno pogosteje. Vme> so švigale strele. Hipoma jc zadivjal vihar. Padati so začele debele kaplje dežja. Potom pa se jc vsuln toča. Sleherno srce je vztrepetalo. Toča jc bitu debela ko pest. Pudula jc nad četrt ure. ko jc prenehala padati, so si ljudje oddahnili, a ko so videli grozne sledove, ki jih je zapustila, se jim je srce spet skrčilo od žalosti.
I/, krajev, ki jih je toča obiskala, prihajajo žalostna poročila. Na avstrijski in madžarski strani je baje uničila do malega vse. Kraji Hodoš. Veliki Dolenci in kruplivnik so tudi /elo prizadeti. \ Hodošu je uničeno do 80?i vsega, v Vel. Dolencih in Kmplivniku pa okrog 63%. Setve so /hite v tla. tnko da lio treba polja zorati. Navedeni kraji so že itak revni, radi tega jc ta udarce zanje katastrofalen.
S slovenskimi gostilničarji in hotelirji po svetu
Strela užiga
Brežice, 10. maja.
Po uekaj lepih nmjniških dnevih se je pretekli petek že na vse zgodaj pooblačilo nebo in zagrnilo s temnimi oblaki, ki so obetali, da sc bo zdaj pa zdaj vsul iz njih gost dei. To se je tudi zgodilo, ko je okrog ene popoldne začel padali dež. spremljan zdaj pa zdaj z bliskom in gromom. Vendar ni bilo pričakovali hujšega. Toda grozeči oblaki so sc vedno bolj in bolj zgoščevali in vedno hujše se je vlival dež. Okrog dveh pa je nenndomn med silnim bliskom treščilo v hruško pri posestniku Pečniku v Zakolu pri Brežicah. Hruška, v katero je treščilo, jc bila dober streljaj od gospodarskega poslopja. Nesreča je hotela, da je strela v trenutku oplazila tudi streho gospodnrskcga poslopja, kalera je bila takoj v plamenu. Ogromen val dima in plamen, jc naznanjal daleč naokoli, da jc zopet postal nekdo žrtev elementarne sile že v zgodnji pomladi. Sreča v uesreči je bila, da je bilo vreme mirno, in da so je dež vedno hujše vlival na uničujoče zublje plamena. Na kraj nesreče so takoj pritekli gasilni društvi iz Zakola in Brežic, kateri sta takoj stopili v akcijo in preprečili, da se ogenj ui širil dalje, in da jc bilo mogoče obvarovali dej gospodarskega poslopja. Zgorela je šupa zn krmo in kolarnica. nekaj gos|>odarskcga orodja in precejšnja množina koruze. Škoda jc delno krita z zavarovalnino. V imenu prizadetega se nam je iskreno zahvaliti gasilnemu društvu iz Zakota. predvsem pa iz Brežic, katero jc prihitelo na pomoč, z motorno brizgalno, ki so jo gasilci sami vlekli, ker ni bilo takoj vprege, kar |>ač ni bilo ravno lahko, posebno po razmočeni poti. Gasilno društvo v Brežicah je pokazalo zopet nekdanjo življenjsko moč. in da je srečno prebolelo krizo, ki je nastala lansko leto v društvu.
Leto z tO meseci
Poskusni predlog ameriškega Slovenca.
Naš rojak g. Frank S. T a u c h a r (Tavčar) 2802 Washiugton Boulevard, Chicago, Illinois, jc spisal zanimivo brošuro o tem dano aktualnem problemu in napisal lasten nučrt takega letu.
Leto nu j lmn V>0 dni. 60 tednov. 10 mc.sc-ccv. vsak mesec 36 dni, vsak teden, ki začenja i /. nedeljo, 6 dni. Sredn ie izpuščena. Ostane nn I leto 5 dni, ki naj bi bili označeni z ničlo, kotne štejejo v leto (A. B, C. D, E). Od teh dni bi prvi padci na konec meseca marca, drugi konec maja, tretji konec julija, četrti konec oktobra
Tvorniea ur
v Schallhausnu
Na povratkn od neuhausc.iiskih renskih slapov smo se ustavili /n nekaj času v Schaff-hausenu, kjer se nahaja kukor znano sloviti, tvornico ur. Nekaj nas je bilo. ki smo Diii sila radovedni, kako izgleda neki tn šmentana tvorniea. v kateri je dostop bojda t iko /elo težak. Povpraševali smo policaje, kje se nahaja do-tična tvorniea. pa smo inalodmc povsod m-leteli v tem smislu, dn ne pustijo v tvornico ni-1 kogar. Pn smo si mislili: »e ,idrugega, vsuj zunanjost dn vemo, kakšna dn je. Med potjo smo poizkusili izvedeti, koliko šteje pravzaprav sedaj Scliaffhauscn. Po jc zate, čudoviti zadeva. dn jc v Schnffliauscnu to precej težko izvedeti. Najrazličnejši odgovori so se gibali med 2500 do 25.000 prebivalcev. Čudili smo ,«c tej uprav občudovanja vredni irclevinci schnffheu-scnskilt mestjnnov. Medtem smo vendarle prispeli k tvornici. Poklicali so samota ravn itelju. ki smo mu izrazili s\ojo želj«, da !>i si rodi ogledali tiramo. Ravnatelj je spočetku kategorično odbil našo željo, češ dn sploh nc pušč.ijo nikogar r tvornico. Potem je pričel navajali predsodke, dokler mu nisem pojasnil, d, so med ndclcžcnci izleta tudi zjst <pntki posameznih jugoslovanskih listov. iMktr je takoj brez nadtilj-nega pristni na to. da .d rkiipin i ogleda tvor-niške oddelke. Pr vi toir je Itd še toliko ptevi-den iu oprezen, da nam je pobral vse potne liste in druge legitimacije. Za veuk slučaj... Siccr pa je bil gospod ravnatelj (toteni zelo prijazen in ljubezniv ter nuni je ob zaključenem ogledu celo postregel s prospektom podjetja. Šli smo skozi posamezne oddelke. Tristo nameščencev živi od podjetju, meti temi ena tretjina žensk. Letna produkcija /naša 24.000 komadov. Sila naporno jc to delo. Podrobne in točne izdelave zahteva in najprevidnejšegn postopanja. Prav velike zahteve se stavijo nu oko. ki je trajno napeto. Vse so nam pokazali: od enostavne spirale pa do kompliciranih zaključnih del. Delavci kažejo izredno inteligenten obraz ter sc /u njih pogledom skriva zavesi netnale odgovornosti. Ob zaključku smo še imeli priliko videti najdragocenejše izdelke omenjene tvorni: cc: drobcene ženske /apestne. ure |>o 3000. II111. "000«. smo menili. Poletu pa smo v svoji nadal jni radovednosti izvedeli, da gre za švicarske franke. "V1.000 di narekov in več. To bi nc mogle biti mačje solze. Okolnost. da je lako težko priti v notranjščino teh tvomivkih prostorov in pa »nerodne« ccne so Naccta Potega iz Maribora na desnem Dravskem bregu tnko razjarile, da si jc izmislil o našem posetu znamenite tovarne ccl roman o tiklcnjenib rokah, žepnih preiskavah ob vsakokratnem ogledu posameznih oddelkov in vsem mogočem. Vsi so mu nasedli razen posetnikov. Nekateri so verjeli celo do povratkn v domovino. Najbolj nas pn je presenetila izjava tvorniškegu rnvnateljn, ki se nunnšn na
tiste ure po 30.000 Din. »Das arnte VVien kauft solc.hc Ware nm meisten.« Ali res »Das arine Wicn?« ...
V Bregenz smo sc vračali |m> nasprotni obali mimo Singena ter vštric brc/števila objezer-skili kopališč in letovišč, ter Fricdrichshnfenn in divno lepega Lindnua. Za vse to. kar smo tukaj videli, smo mogli imeti sutno občudovanje in priznanje. Zvečer smo sedeli v bremenskem kinu. Kino, ki bi bil v čast Zagrebu. Belgradu in Ljubljani. Ta litksus in en«»*tavnost hkrati ter primeroma nizka vstopnina ima pač svoje možnosti le idt razumljivi okoluosti: avstrijsko kin-sk« gledališča imajo odrajtnti občini, deželi in državi samo 1074. Pravijo, da plačujejo pri nas 40% davkov.
„Zeppelinovou mesto
Friedrichshiifcn. 8. maja.
Danes «1110 jo s parnikom rezali skozi nemirno Bodcnsko jezero. Pravijo, dn Bodcnsko jezero nikdar ne miruje in da je sploh nevarno. Ravno dan pred našint prihodom v Breeenz je zahtevalo razburkano je/ero 10 človeških žrtev. Parnik spremljajo hiluidi. ki računajo pač s tem. da bodo tukaj v bližini parnika ujeli kaj primernega /a sebe. Od daleč vidiš kakšen parnik. ki sc bliža ohbodcnskim pristaniščem. Nekateri od teh pnrnikov s o zelo luksuzni in z vsemi udobnostmi opremljeni. Parnik. na kuterem smo se vozili, je starejše konstrukcije in sloni pogonska sila na starem sistemu koles. Troje me
predvsem zanima. Naš kapitan, družba iu posamezna pristanišču do Kricdrichshafita. čedna, ljubka ta pristanišča. Uprav inipozunten jc \ InmI v linda\sko pristanišče: 1111 levi strani mogočen svetilnik, nu desni int|H>nujoč lev. Nei/.briscu vtis. Naša družita. Drugih |x>tnikitv ne baš vc-iko. Morda celo prav malo. Predvsem potujejo na kratke proge in od pristanišča do pristanišča. Naša družba se zuhtiva na različne načine. Nekatere jezero iu divno obrežje ne /.tininiu preveč. Nismo bili mimo Lamlckn in že so sedeli pri uroku. Drugi so se utahorili v salonskem jedil nem prostoru in srkali rujni ( hianti: užitek jim jc 11.1 koncu pokvaril rm un v nemških markah Zunaj ua predujem delu ladje je sedela z zbrn iki mirnostjo šriharjeva tnnma, dočim je šribur-jev atek. starosta vseh potnikov, s filozofsko resnostjo motril dejanje in nelmnie okoli sebe; Or jak i/ Kran ja« je tičul /gora j nu prostem in čilal i/ karte — je velik ljubitelj prirode, navdušen planince in vnet po|K>tnik; mariborski Povodnik ru/.lagu kot star mornar to in ono konstrukcijsko skrivnost. \snk po svoje. Vse to pu ni moglo dati Načelu Potegu razloga, du bi prekinil s svojo iiei/črpno potegavščino tradicijo. Kila love«, se je kakor blisk razneslo po puruikti. Drli s<» proti izhodu in videli v okoliei nekaj labodov. \ kotil je stal Nace Poteg i/ desnega Dravskega brega iu se krohota!. Ni minilo četrt ure: \ salonskem jedilnem vozu zastonj kavo na poizkušnjo. Kakšnih 20 jih je bilo, ki so bili v trenutku spodaj, kjer jili je čakalo razočaranje. Krohot Načeta Polega jim je |hi-vcdul vse. Ziittpanjc v Načeta je padlo t.iko zelo. da mit niso hoteli ničesar več verjeti. In ko je prišel ter povedal, du jc knpetnn parnika iz Isre doma iu ilu govori perfektno hrvatski, mu tudi niso hoteli verjeti. Pu je le bilo res. Že ves čas vožnje jc bil tu kapitan predmet mojega posebnega /unimuuju. S hladno mirnostjo in vsestransko usmerjenostjo jc stopal pred vsakim pristaniščem iz kabine ler nupovedovul skozi odprtino doli: hop. h op, Itop. Popolen tip našega človeka od jadranskega morja. Visok, temnopolt, močan in zdrav. Dahnatinec? Pu smo izvedeli, du je zures človek naše krvi iu našega rodil. »Gospod kapitan. Pravijo, da ste Jugoslovan |k> rodu!1«
Da: i/ Istre sem doma.« odgovarja v gladki in določni hrvaščini.
Kaj Vas jc moglo privesti semkaj na par-ttike Bodcnskega jezera?«
»Kruh; kaj hočete. Nisem edini iu ne zadnji. Dober mornar sem bil in ko sem pred leti prišel semkaj, so me sprejeli \ službo in postal sem kapitan. Zadovoljen sem. In to je poglavitno.«
Ko smo odhajali smo ga od spodaj pozdravili z živi jo-k lici. Mirno je stal zgoraj pri svoji kabini. »Zbogom: pozdravite mi našo domovino.« Na licu mu je bilo brati, da mu je težko. Do-inovinn. ti si kakor zdravje!
Z avtomobili do ogromnih Zcppclinskih tvor-nic in obeh mogočnih hangarjev, ki smo jih videli že z Bodcnskega jezera. Cela nasclbinu ... Pravzaprav ni slab ta k'eft. Vstopnina /a ogled ogromnega zračnega vozila ena murka. Razglednice. spominski znaki in drug drobiž, ki ti gu ponujajo: murka, dve marki, tri marke iid. Razglednica, ki pride v zračnega orjaka, sc opremi s posebno znamko, ki stane eno marko. Za vstop v muzej z raznimi načrti in projekti ler modeli je |>otrebnn posebna vstopnina. Zatrjevali so nam. dn se z vsem tein krijejo režijski stroški. Ni čudu — isti dan smo videli obiskovalce iz vseh delov sveta. Skupine izletnikov. dijakov. Isti dan sta prisipel« v Fricdrichs-dva Maročana. ki sta med seboj govorila v francoščini. Vse vidiš tam v tistem ogromnem hangarju: staro in mlado, skromno in elegu nt no. domače in mondensko. Nn stotine ljudi živi od vsega tega. V čednem nn*tecu oh Bodenskem jezeru je tujski promet v zadnjih letih samo radi Zep|>e1inn izredno naraste!. Ceste popravljajo, nove hotele gradijo.
Mladina pri Mariji Pomočnici
V nedeljo, dne KI. maja, sc je zbrala sale-ziinnska mladina v cerkvi Pomočnice na Bukov-niku. Ob pol devetih so priromali orutorijunei Sal. Mladinskega doma z Mledcniškim krožkom na čelu na Rakovnik. I u m- jim je pridružila šc mladina Rnkovniškegn orotorija. Cerkev je bila polna nadebudne, živahne mladine, ki jo je vezala skupna ve/, ljubezni do nebeške Matere. Imeli so govor in sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Ginljiv prizor je bil. ko s<, tudi odrasli mladeniči v tnko velikem številu pristopili k skupnemu sv. obhajilu.
Sr. maši je sledil skromen prigrizek, nato pa skupni sestanek obeli Mlndcniških krožkov. /,Ihi-rovalci sp odposlali brzojavnim |>ototii ud u nos I -ni pozdrav prevzvišenemu gospodu kne/o^kolii dr. Gregoriju Rozmanu, ki se v teh dneh mudi nn birmovtinju in gosp. provincijalu Jugoslovanske province dr. rr. Wallnndn. ki je nn vi/itn-eiji naših zavodov na Ogrskem. Prevzvišeni nadpastir je blagovolil odgovoriti nn brzojavko s prisrčnimi besedami in |H)slul vsem mladeničem in njih voditeljem, ki so se udeležili sestanka. nadpastirski blagoslov.
150 let pri hiši
Zgodba hipa sv. Jere
iu peti konec decembra — ter naj hi bili prazniki.
Od mesečnih imen oziroma uicscecv, bi odpadla februar in avgust.
Št. .ternej na Dol.. 8. maja.
Poleg Sv. Miklavža 1111 Ciorjancih. kamor vsako leto prihajajo naši dolenjski planinci« v čim večje številu, zlasti pa kadar je cerkveno žegnanje, je prav prijazna izlelnn točka tudi Sv. .lera, nli kakor je kraj zaradi Trdinovih hajk, od koder je Trdina jemal snov zanje. Slov. planinsko društvo prekrstijo v Trdinov vrh.
Tudi na Trdinovem vrhu je bila svoječasno lična cerkvica, posvečena sv. Jederli. 1181 m visoko, tik ob hrvatski meji. Še danes se vidijo razvaline le cerkve, ki je priča slovenske vernosti naših pradedov. Cerkev je razpadla v razvaline, kar pa je čudno in zanimivo obenem, kip sv. Jere. ki je bil nekdaj v oltarju, je ostal.
Bil sent radoveden. Zvedel sem. da je kip v posesti g. Ambrožiča Martina iz vasi žerjaven, fa-ra Brusnice. Pa jo mahnem minule dni do njega. Od Mokrega polja kakih 10 minut po bližnjici pa sem bil na mestu.
Prijazno me je sprejel Ambrožičev oče. po domače Žerjavinčan, in ko sem mu razložil vzrok svojega obiska, mi je povedal sledečo zanimivosti:
"■Kip svete .lere, ki je približno I tn visok, razmeroma še prav dobro ohranjen, zlasti obraz — vidi se, da jc bilo delo umetnika in nc mazača. ludi barva se na nekaterih mestih še pozna, manjkajo samo roki od komolca in prosilca — je naSel stric mojega očeta — Jure mu je bilo inte — med razvalinami cerkve svete .lere. ko jc >švircal« tobak čez mejo in se je moral dostikrat skrivati pred
»iblajtarji«, da ga niso zasačili. Obmejna stražnica je biin razen na Vrhpolju. ludi na Mokrem polju, kjer je sedaj gostilničar Dobravec. Pred temi grencvahtnrji« so se morali tihotapci tobaka skrivali. da jih niso dobili. In .lure sc je znal dobro skrivati, če so ga pa vjeli. se jih tudi ni kar tako ustrašil. Nekoč se je moral kar s petimi boriti m jih je tudi ugnal. Tako je iskal nekoč tudi na Oor-jancih skrivališča in ga našel med razvalinami cerkve svete .lere in ondi našel ob tej priliki kip. ki je pri naši hiši že okrog 150 let. Moj oče. ki bi bil letos star ravno 100 let, mi je pravil, da se še nekoliko spominja, kdaj je .lure, oprtan na hrbtu s kipom, primahal domov. Iu od takrat je vedno pri hiši.<
Pa sva se z. očetom pogovorila, da bi bilo dobro kip popraviti, potem pa na Gorjance z njim. Zaenkrat bi ga dali v cerkev sv. Miiilavža. ki jo ravno sedaj nekaj popravljajo, tako da bi se za žegnanje, ki bo v nedeljo, dne 14. junija, bilo lahko že vse urejeno. In slovesno hi kip iz hiše, kjer je bil že okrog 150 let, prenesli na Gorjance k svetemu Miklavžu.
Če pa misli Slov. planin, društvo, kot se nekaj sliši, poleg koče sezidati tudi kapelico, pn bi lahko kip potem dali tja, kjer je že bil, k sv. Jeri na Trdinov vrh. In če se to zgodi, tudi Hrvatje ne bodo držali križem rok. Pravijo, da bodo pa še oni vštric svete .lere, že nn hrvaški strani, kjer je svoječasno stala cerkev sv. Elije, postavili njemu v čast kapelico. Pa tekmujmo, saj gre za dobro in lepo stvar!
\ t o m :	2
Menjalno gospodarstvo , in pravičnost

j»_>r
a /n
1. je V »C-
r naslovil,
Mod dru-i. (Iti um
>lov t"licu . / dn«. I", aprilu t. učil i-I. i prpfe.sor g. <lr. Vrnitej C. «> s u
n u ui c čta nek Moja zadnja beseda . pinii neljuheznivos-imi mi očita ta« delnm otiito in nc uitijlinu krivico .
Najbolj »o h udu j c. ker mu še nisem odgovoril im njegovo leurijo. glede munjulnoKa go;
iiodurstva. Naj mi oprosti, ker mi jc res ne-(i; slu jalfi časti. Namen seih pn i«H odg-vonii mu glede togu kakor tudi gloili drugih njegov ilv 11 litev in obljubil sem to v Delavski Pravni z. duc 18. murcu.
(,. dr. Ge-tur torej trdi, da je inciijtiliio gospodarstvo naravnano uu ilobič« k in dn se m,nio |i„ sebi ne ravan po kakršnihkoli drugih vidikih. Us K*ži v njegovem bistvu . Pravi tuli. >,ln ie ua tej gospodu eski teoriji zasnoval misli o reformi današnje družbe (T). I . I — iii.ini). Pravilno vprašanje o reformi modernega gospodarskega življenja je p.> njegovem mnenju. kuko mcdeino meiijuluo gospodarstvo uredili, dn bo obenem ko sluz.i /.uficbuim i jt«':c-s(»i«. stremljenju po čim večjem dobičku. uslre-zalo v polji meri tudi splošnim družbenim ko-i istiui iu |iotiobiun . (.Slov. Narod. 23. jan.).
Tu iiočelo menjulneg-1 giispoifcr:d\M. ki ga z<r-'. vurj-.l -g. dr. Gosur, je lahko pravilno. lahko prt' tudi nc. Načel" gt spodtirn -ti obstoji v tem. Ha se /t najmanjšimi sredstvi vobče doseže kar največji o/.irrmu sploh največji uspeii.
če upoiuMjiiino to lničelu gospodarnosti na zgolj t v« ni c (inutcri julne) stvari, je iieilv nilio pravilno. Načelo: čini vet ju korist s čim manjšimi sredstvi, nilnpsuo tre-ki, velja pi.vso.l, k,|.er i ie /a Iv a r. Tako II. pr. čc Iloče kdo li:i cilll uiunjšcpi košu zemlje čim več pridelati, če hoče kd<> "iz 'čim liiuiijš" k •/>• lem več po: I miti to v >/.-zuti itd. Svoje ca se so n. pr. delali I m in debele zidove, dandanes /.a isio težo /adu-till eni debel z::!, lo f.i stvari. ki sc tičejo t vari iu nt'gOši|>;» larsko bi ravnal, kdor bi
delal drugače.
| n M-a s t v. i r pa je. «'c uporabim lo načelo
gv-spi .larnosti tudi H-tlaj, ki» pride v ......... s
( h vekom oz. s človeškim delom,. 1 obrabljeno Mil člov eka SC načelo glasi. ;la sc puč inodCVno go tpodar-ko življenje ravna po dobičku nc pu po drugih >i. |>r socialnih nzirih«; (D. P. 7 dne 12. niareti).- tii tu načelo postane /molim. Kes, 'hi se tudi človek ' ožin- i nu človeku dr/., d.ui-»Imicsitegii llC-čelt. Delavec so prizudovu -z ttam manjšo d. ' * d 'liti čim ve jo plačo, delodajalec u ii tsfnn stroski TnižJuml i ni več
p l&mm.€i itf	v mmmmtp
Kako so pcirolehkl mtofcsi v.*9wa:Ji ssnmetetev romimske politike —
le angleška admb&tteeta Utcl? zg kulisami
re: v eč sin je /polj
Bukarešta 12. maja. i,r. Polagoma prihaja ' javili »I, da J; ■■r;iljšči;.t ki ; a, jo, Koh.uilija...;-.uv/ela napram nemško'-avstrijski (-urinski z.ve/.i. kakor tudi o priliki ..taUuika Aialc autsuilii v cujlUUuki prestolnici, bilo tudi nekoliko povzročeno od do zdaj še mani znanih faktorjev,' ki pa igrajovVii-" muuski politiki veliko vlogo. Ni -o davno loga, od kan se je mudil v Bukarešti predsednik sv. ov-i<cga pcUolcjakoga trusla ,-itojttl l)uWl: Sir iJcm i Dclerding. Ta.lajiiintv .»n«i, a tv^tovno vidivnu o-el'-nest polujo. kuker*jtAmto"'šsmiio laVrat, kadrtr gre za velike gospodarske in jnaUtk-oe interese. Ko je pred ne!;oili';o leti tiidi rctn.T.Vljnlo' o |ir.sotlu>; ii Ucterdinga, v .lionuncji, .-o gospodarski krogi jv-lUnali s tem, da se bo temu petrolejskeinu krati > posrečilo obrati v-.' rcuiui^t:e p.tlioloijke 'dnj/.i' in jih podjarmiti. Takrat -<• !(vuu mčr^t upirala neka uolllifiia skViribn. 'prij^ifa TrattcaskenJu vplivu. SotrudhiŠtvo Octertlinga .-o takrat odklonili. Danes sc kažejo posle Sire toga pogreskp. ko io romunska pvir«lc.(ska fiKŠu.sfrii,;. skoraj do ccia riiijii-rana. dctoina v .'.n t nu fno konkurenco; drtiSih ; -Irolcjskih družb Aeloin.n :>a <u:ti vsled krize, ki jc nclrolejsko industrijo po vsem svetu udarila prav lako težko, kakor ostale. Danes se jc položaj v (oliko spremenil, da sti t>ciortlln'?;: cclo puzvali mi gn zaprosili, da naj jjo svc.ie organizira romansko petrolejsko industrijo. S tem bi ta vest lahko bila končana, ako bi ne i;ilo (reba posebej poudariti, da so pogajanja za petrolej ke vrelce soodgovorna za neodločno :(ališt'c Itamunijc v vprašanju, dali naj ostane zvesta tradicijam Male antante. ali (i''
ii.>.i krono ua nova pota. lUtcrding predstavila iz-' jjir(lo ;\>r;!c ';y il>izri se il| iiiiIhii 'm bilo. «<o tli ■>ii ui« uit a .iljav iivda >/.;;•',iiiuc k ilikcr miifl(n •, i r.ii.t •!>: vj>i'v tej uciz.uKrui butati državi. Ziuiup se «v«ze inc«i Ueicidiiigoin iu med Hita učnim inl-•ilHv.-.Mi tipfefllTOfriv-nl	ft-ruTi
v novi rt munski vladi, nnjj si prcil; ednik Jorga un,i o«!i na:-protno. Ar:;«!»ianu > pu iniornia-cijcli !*oir,aii':i Pclroliterac zel« 'zavzet nc sam« •tiL,diklatorijatne iiaiiuo vhdanja, amjiak ■ priaa-(Irtri, da hi romunsko zuiuiajo publiko usmeril (:;i o. titv t»i migpvarjala nicuim g-ispodarsldni po-t;'o!viin ii: l;ori iim.
Ke dajo se kontrolirati vesti, da sta se v Iki-karcšli sestala Deterdiu« in zastopnik neinSkcgn trgovinskega ministrstva Uutiinuun, ki jo bil pred-|>r-divtl' lif-uiške (I '!:»■: etic /:i Ir"t)v iiinka |Wii»ajailja ler ,|i»''1ulll \;t> erViivdit il"!"<;atoV ostul kol z.aku-lisna oaebii".;!' v Bu!;:a'e-Mi rfn vzdrJ.i zvezo'r. romunsko vlado.1 V!■•> se je (s 'seVlRHtsk vršil, dokazuje. da' » iif mrK« šile'»m «'ebt ni« v soj trtoit), itn iv-trgaja llciuiinii« •••■ olmiočjft Male antante ■« jo usmerijo v Nemcem priiaino pulitiko. lloideva so, d:i la noi:i trnfa no bo pegrešAIa vplivnih sotrudnikov, med Uafcriiiii se luihn.iajo liajo tudi kabinetni ministri, potcnljngova z.macii. aad romanskimi potrid.ejskhiii vivki lii ponicalla na drugi t rani ludi diitfflt nt.vega inosomskega kapitala, ki bi prišel z iiaiiliMitiin. d:« modcvnizirit in sploh orga-liizira edino iiVinstrlio v Roniuniji, ki bi lahko vrgla več donarta. Itakiir il:i''boiee znrtaliic posojilo. '/ Dolordfil^ovo iikHlo jo v zvozi ludi tihu
oienziva. ki jo vodi v Hoiuiiuiji iil^flcšku adnpr::-lilcta. Angleška inotnariea vozim 'imuni ko niur-juirjo, angic ki inj( iijr.ii gradijo rgiuUl);>kJ_o jij isla-nisčo na criioui morju, nasprotno pu sc ludi sliši, da jc Anglija kot protiuslugo zahtevala pravico, «la zgradi	oniraliSo? nn romunski ehalt. ' K
modornemu opirališču vsake mornarice pa spadajo daiulunes tudi velike zaloge petroleja. Tudi la misel meče posebno Itif na vse dogodke, z>«;uaiier in notranjepolitične, ki jih ie beh /ila zgodovina z.-ul-njili par mesecev v liomunlji,-
Pai-rz, 12. maja. Ir. lteviju Lc Potrol' javlja iz. Bukarešte, da je nedavno bival v ronuinski pro-stolnivi ravnatelj največjega pelrolejskega podjeljii na svetu Henrik Detording. List ugotavlja, ila obstoja vidika nevarnost, da prelije romun ka petru-lojskii intbl tli;« v angleški' roko. - Pariš Kqursc". I:i prinašo. ista vcšl. dostavlja, da .io naval tnlglc-skc,?a kapitalu v Rpmuujio naviu'eu konktiretit za j.o pridobljene iiuliiiuio jutarcse drugih itrAiv. I<ondouska Pclridoiim Times . ;»a i voselj-ou lj'drži jo, ija jo'ltiimuiiiia sama ixl sobo izpit-^teviala, in da hoče svujo naravno boga»'.io izraiiili v ozkem sodolcvuuju /. Roj al Dulth-SheU. ki jc najbolj solidna lir ni a. ua svetu.
Fraakiurt, 12, maja. d. : l>ie I!,ji-.-. nzi:i(iiiVg pišejo v zvezi z nekim tajnim obiskom llciin i'li;i Delerdingu v Romuniji, du no odgovarja resnici, da se je ravnalelj veliko attgloške jteiiolcjšjie družbe v Bukarešti razgovarjal z delegati ueiir-kc trgt.vjnske delegacije, tntcn. i, ki :.o jih eni iu drugi v Romuniji, iskali, so jjoppluoina loit ni.

pa si prizutlcv : >' Clni ma-ijsimi sirosut ti I i' t .Mni it:l.) .pridobili <"'im vee dnbičkii. \ toliko
lil StVi
kiiko
bil;
.pru-anjo
ilci
du. Iv.Sa tn gre zti lo iti. N.t prvi pogled luliKo tla lo bilo krivično, čc bi delavec izrabljal iisko dcls kij-tlca in zahteval višjo phič-b kakor mu src prinicriio delu in kulturnim žalitev mm čb vekii. Pruv lako 'krivično |ul jc. čc del<riniub'( izrabi ju 'ti-kn il. lavca i:i mu daje nižjo plečo kakor mu gre primerno delu iu kiil-lu-ruiiu ziiiileviim ciovi-ka. Obitdv.i ravnata Kii-vičuo, veirltir pu «»bn slediia gori iiiiiciijeneiiiu ii)s;*irt*iiskeinu uučclu. Ic/ko prizadeti i*a so sc-v-e«Ja gospodu r? ko šibkejši delavski sloji.
[» no je iz tega ra/.v iclna -nepoipnlnost tega niičelii. ki je pn* V veljavi, ko gre za stvar (materi jol. k gvt- p:i /ii človeku in njegovo delo pu pol i<'lnijc tlopolnii i. to sc pravi: troupmlttr-s.ko na.čclo liiorti voditi pravičnost. Zakaj tn? Človek ni b'igo. ni sitno t v ur. zato pi ne more votliii /gtdj tehiiično gospodarsko načelo, ampak ' ,r moralno, to je načelo pravičnosti, t prav ■ I !z.v(i'ii vse moilenirt zlo kapitulizniti. ker ii ("loveka in t |ov« -l.i> delo /gol j za i\ar iu zanj upp'rablj;i islti gospodarska
tpilt .. n
Siliti liiiait-tijij)
načela kakor zsi Ivar. In to seveda krščanski soeijaliffiii (Klkluujti. (.iv-po larstv». je m rudi clovckti in ne človek radi go .;Kidarsiva.
t,. .spi-dii rsko načelo t iinv ečjegii dobičku s čim ii..injšiini stroški lutli zato nc cdgovurjii ki '-i uisko socialnim nu/ Toin, ker |h>vsimii ignorira človeško nnravo. Tisti, ki gospodarijo, so Jjudj«- in kot taki pt tlv rženi moralnim zakonom. ,Moderno menjalno {»»podurstvo je ■ I*' besedah g. (Ir. (io-:irja. na i iv n lilo nn dobit i k m da sc -nio ivo se'>i ne rtiviui po kakršnihkoli (Irugili vidikih, to leži v njegovem liisivu . Bcs-IIi,"Ho jc nu ierno nicnjaliio gos()<Klarstvo na-riivnaiKi mi dobiček (dobiček imenujemo I tliko lutli plačo del,««' i ab pa bančnega ravnatelja) leži v njeif. vem liislv u. Ni im resnično, (la
I« 1
ži v nicgovcin po kakršijihkoli >io, čc bi menja no- i do ljudi, p liti po kaki bjček v odnosu
bistvu tudi io, du se ne ravna iliugih v idikih. Bihj bi rt siiič-iin sospodurstvo bilo brez od-item se siimo po sebi« ne rav -vidikih. Dokler pa je do-/, ljudmi, se dobiček moru ruv-
tiiiti po niorulnih nazorih in razdeljevati go nio-rti pravičnost, /nkon o vojnih dobičkarjih, o •litiksimiiiin jii cen itd. jusno kaže, da se morti menjalno go.poilurslvp držati tu<'j pravičnosti glede dobičku in da to vseeno ne. nasprotuje njegovemu bistvu. Ti zakoni so pač imeli namen uincjiti prevelik dobiček in izkoriščanje, nc pn prejtov c lati v - ak dobiček.
Kakor smo vidi li min - pnivičnošt dopolnjevali gospodarsko načelo in pravičnost moru raz-deljevnti dobiček in pravičnost jc niorulen prtjm. Gotovo je. da se mora reforma človeške družbe izvršiti. Gotovo tudi, da ste možni le • Ive poli: ali evolucija ali revolucija.
|-volni ija hoče to izvršiti |K)toin socialne zakonodaje, i evolucija pa s -ila. G. dr. (io-ar sicer očita papežem Leonu MIL in Piju XI. ter kršiti n skeniu socializmu, da smatrajo vprašanje gtnjjodiuske reforme predvsem kot moralično
v	jir;-iš,ni)c iu /iilitevti otl nj'li na j sc postavi jo na naduti Ila nio«lcrncg« gospodarskega živ-Ijuiijti (SI. Naroči 23. jan.), torla zaenkrat si še t c ni ircino predstavljati socialne zakonodaje biiv pravičnosti. Človeški pohlep po čim večjem dobičku more krotiti le .silo ali notranja silil, vi sti iu ljube/ni ali pa zunanja sila. kakor jo kaze revolucija. O družinski plači itd. j)ii tlrugič več.
P. S. Morda sc bo g. dr. Gosu.r zopet hu-ilo.aj, kakor sc jc že, češ, z-ikaj nc počakamo koncu njegovih izvajanj. Toda vsak bo razume), tlti prišla« krščiinskcgn socializma nc inorc !>ili /atlov oljcu. če mu kdo očita neiskrenost, m po/nanji" moilerncg.i menjaluega gos|Kxlar-• v ti. nepoznanje mezdnega vprašanja, odvisnost inoitiliiili načel v menjalnem gospodu r-v; v n ild. (SI. N. 2". jan.). Če p. dr. Gosur nc inura sluti pred nepoitčcpiiu bruvcem kot člo-
vi	!. I i <e nnrčnje iz bdle siromakov« (Slov. IT upr.)' tt-gii tudi krščanski Socializem ue mura in sc zato bruni. Morda bo tudi rekel, du gn n m pruv lii/uincl, tod.i tiiko ga nisem iti/.litin I s ililo j i/, ampak cela vrsta <lrugih, ki so me ua njegova izvajanja opozorili.
2. Morda ne Lo g. dr. Go.^ar zouct liudoval.
Dun.ii, 12. nia ja. tg. Soglasno izjavljajo v-i listi zadovoljstvo, da jc hitri in cntMgični nastop avstrijske vhule v svrho podporne akcije za ('reditunstiill preprečil givzcči splošni polom v sega av stri jskega gospoda rst v u. Pri (.'redll-unstultu se je litvinrcč mgolovilo. du je imel ogromne knjižne izgube, katere bi. če i>i |K>3ta)e zalile prej, proden jo vltula sklenila svojo akcijo za saniranj«*, brez dvoma p:iv/r. vile run in imobilizacijo, ki bi najbrž tie biLi omejena samo na ( reditiinstalt. I o jc morda edino r«i/vesel j ivo dejstvo pri toni dogodku, <ln so je posrečilo z -(levo prikriti polno tri dni in s tem preprečili polom morda vse Avstrije. Danes popoldne bodo konference s funkcionar ji mednu'1 < clno liuiike, ki so že dospeli nu Dunaj in ki bodo v inozemstvu posredovali zn prodajo zakludiiih menic.
Četudi jo vlada s svojim nastopnim preprečila paniko, vendar posledico no bodo mogle iv-ostuti in se bodo pokazale tu<li /uiinj moj \v-•trije. Danes dopeldno jo bila š o pred zu'etk(rin ura-dnih ur velika gneča pred poslopjem največje dunajske banko. Zbirali so so vlagatelji, ki so vznemirjeni hoteli dvigati svoje vloge. I!ila jo sicer precejšnja gnj«H'u. vendar pa 'ni bito" iirtiv nobenih znakov runa. posebno ker jo banka takoj izplačalo vse zahteve, [ radne uro so sc podiiIjšule, <la jo moglo urndništvo zadostiti vsem vlagateljem. Sličen promet je bil ludi pri vseh 1J. dunajskih ]»odriižnicah iu pri podružnicah n.i deželi'
Dogolek je seveda vplival ludi na horzn. vendar je vsa tendenca razmeroma mirim. Glavni interes sc je koncentriral za delnice Ciodit-niistultu, borzna zbornica pa je sklenila, da se li papirji preložijo od kulis v ograjo, ravno "tako tudi delnice državne železniško družbe, ki jo ('redit instalt putroniziru. Cr«'ditanstnlt jc zaključil. i danes s 30 niisproli 4">.3(l včoltij. Seveda jo vos promet liti dnnnjski borzi utrpel /gube, ki pu niso bile velike.
Dunaj, 12. maja. Ig. Zunanji minister dr. Sc.iober so j«- danes zvečer odpeljal v Ženevo. Preti odhodom je izjavil med drugim' Ob usodni uri potujem v Ženevo. Prepričan sem lako jaz kaktir tudi avstrijsko prebivalstvo, da ie že skrajni čas, (ki sc vzdramt vest Evrope, kar sla storili nemška iu avstrijska vlada s svojim skupnim načrtom. Če je bilo še treba kakega dokaza, da niso dovedli obeli vlad do tega koraku politični, temveč gospodarski pogledi, so je avstrijski vladi pravkar z velikim trudom posrečilo posrečili katastrofo njenega največjega kreditnega zavoda, kar dokazuje neizpodbitno, da je Avstriji absolutno potrebna resnična pomoč. Moja naloga, prepričati Evropo o tem, gotovo ni lahka. Kljub temu ne dvomim, da bo ta strehi /. jasnega nebu, ki jo posvetila v ves naš gospodarski položaj, pripomogla k temu, da bo svet razumel potrebo skupnega delovanja Avstrijo in Nemčije. Kdor noče, da ne nastane sredi Evrope sama ruševina, mora končati zamude prote-! kiosli.iii Avstriji dati, kar potrebuje 7.11 življenje.
Ljubljana, dne 12. maja 1931. šo v sem jo v .sponiiuti. kuko jo proclluiiskiui pu vzela dunajska ( reditanslali volil., banko BoncreditunstulU. Katastrofa slednje je bila skoro neizbežna 111 gotovo v soglasju z oficicl-n i ni i faktorji sc jc fti/.ioniral Kreditni zuvoil z. Botloncmlitunstalt. C>P:litaiistalt je prevzela z. Inzijo veliki konci'r 11 BodeucT«*dita„ ki pa ni bil r.iVlio IUIjVliosiiojši. l ako ju prišlo do tog i. (lil j jc < rcditunptult, izkazala /.a loto l'l3l) 141) milj. I šilingov i/gubo. Pri lom je upoštevati, ila znašu | delniška glavnica driižlie 12* milj. Šilingov. Rezerve pa 40 tnilj. Škilimo jo torej lastnih sred-! s'(*v 163 milj. šilingov. Knkov pravi oficit-lni kotniiiiiko avstrijski* vlade, je velik »tel izgub pripisovati fuziji z Uoduucreditanstalt. la del
mi
i/gubc cenijo na 60 milj. šilingov, čeprav so je /ačci položaj industrijskih podjetij bivšega Boclencreditan.stulta boljšati. Nadaljni velik del i/guln* je pripisovati razvrednotenju ofektnegfl liorili*ju, kii jli C. A. ima veliko efektov. Znano jiu jc, kuko nizko so danes cono ukcij. Ostanek i/.gub pu jo pripisovati odpisom pri dolžnikih. Si«j ima C . A. ogroiucn industrijski koncerti.
Oficielni komunike dunajske vlade navaja vse tc vzroke, n.iio pa 'ugotavlja, tla jc prišlo v pogajan jih, ki -o so v roila v zadnjih treh dneh v spoLBzniilii. Delniška glavnica C. \. sc bo /.nizalo za 23%. Istočasno pu bo /.avo:i il >bil nov u sredstva, ki bodo krilu vse i/gulie. Iti nova sred-si \ii botlo-prispev ali: država z 100 milj. šil., Na-rodnti banka s 30 milj. sil. in hiša Rotschild s ">() milj. šilingov. Avstrijska v liula bo predložila naroilncmu svetu, ki je sklican zti sredo lozti-tleviii zaknn, s kuu-rini se pooblaščit /,;i izdajo blagu jniškili bonov.
Kakor smo /c omenili, sc bo najprvo zni-žiilu delniška glavnica ,1 123 nu ')4 milj., to jo za 23%. Zn kritje izgube je torej na razpolago: milj. rezerv in 31 milji, skupno torej TI milj. šil. Tako ostane nekritili še 6') milj. sil. Seda j Im prišlo novih sredstev lt>n milj. šil. Po kritju osttinki izgube ostane ''I milj., zu kar so
bodo dale nove delnice. Kapital sc bo I. ej -vi-/ti 01 milj. šilingov. Delnico so bodo v nouii-iiiili jiopolhonla vplačalo in bo tako k staremu redunfnncmu knpitalu ')t milj. še 'M milj. Tako bo skupni kapital znašal 183 milj-, šil. S to transakcijo bodo krite vse izgube in preostali! bodo še znatna sredstvu. Avstrijska država pa jHistanc največji delničar banko, /nov i delničarji bodo rolo imeli vičje pravice do djtpJciul kakor prejšnji.
Z dogodki sc obširno bavi ve- dumi j. ki tisk in N. I-. P. ki ima tlobro zveze z velekapitaLlttj, pozdravlja akcijo. Obenem seveda p-raMja priliko, (in opozarja ves svet nu težki gospodarski "položaj v Avstriji. Todu kdor 'kritično umiri v.e vesti, prihaja tlo zaključka, da je moral i av strijska vlada že predlanskim vedeti zn stanje banke in da ji ni bilo (robu čakati do zadnjega trenutka, ko bi lahko iz vsega postala velika škoda /a vso gospodarstvo- Avstriji prihaja s -daj \sc. pruv kot doku/., kako potljehnu je zaradi klico v Avstriji neinšjvti-avstrijska carinska zvezi.
Krcditui zavo-l. Dunaj ima kakor /mino 'veliko interes«' lurli v naši di/.uvi. Vendar s 1 posli doslej bili z.ii zavod pruv rentabjjnk /n 1 adi -vo-jili dobrili zvez z visoko linunco v /.a padu i Kv-ropi in Ameriki in radi razumljivega illtoivsu avstrijske vlade, da ne bi propadel' največji dunajski (lenarili zavod, botlo gotovo našli /n<lo-voljivo rešitev, kur jo deloma tudi žc rii/.\ i Juo iz komunikeja uvslrijskc v l.idc.
Pred splošno stavko v Angliji
Ogroženih (c več milijonov delavcev
London, 12. tiuijn. o \nglijn se nahaja pred usodcpolnimi dnevi. Brezposelnost je «:so-bilo v težki industriji dosegla katastrofalne številke, saj je /.liano, da je v tej industriji več kot pu polcvica delavcev brez dela. Od lani do lotos se je položaj z« UMI odstotkov poslabšal, tako da se delavstvo resno bnvi z vprašanjem izzvati socialni kolitiikl, knterega želijo baje ludi ne-kntci dclodu.j.ib i, ki v danili razmciah ne morejo več nadaljevati svojih obratov. Kovinarji so se nedavno združili ludi z rudarji ter s pristaniškimi delavci in pomorščaki /. namenom, tla i/-
i)a!;tioi'od Velen'e-€rnuče
Ihan, 12. maja.
Kranjske deželue elektrarne grpde žc vse leto daljnovod iz Velenia do Črnuč. Nameravani daljnovod bo služil prenosu električne energije visoke napetosti in je grajen za kapaciteto 70.0o0 vatov. Danes popoldne ob 5 so postavljali velik drog železne konstrukcije, ki je največji pri lem daljnovodu. Postavljanja se jc udeležil ban kosP-dr. Marusič s tajnikom, ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn inž. Miklavc in gradbeni nadsvelnik inž, g. Rueh Ob 5 je bilo žc vse pripravljeno in ob 6 jc bil 32 in pol meti a dolgi železni drog, ki je podoben malemu Eifflovemu stolpu, postavljen. Drog jc bil okrašen z. zelenjem in zastavami in ko so ga delavci postaviii, so jih povabili na likof.
Razprava o umoru Slegla
Zagicb, 12. maja. i. Danes zjutraj ob S sc je nadaljevala razprava proti Hraniloviču in dru-gom. Prvi jc bil zaslišan Gabrijel Kruhak. Obložen je, da jc prejel od Hrvateka dva revolverja. Pred policijo je Kruhak priznal vse. pred sodiščem pa odločno zanika. Zaslišan je bil nadalje njegov brat Janko Kruhak, ki ie obtožen, da se je ravno tako oborožcval z revolverjem. Brani se, da se jc kot ključavničar havil s popravilom raznega orožja. Tretji brat Mirko Kruhak je obtožen, da se je vozil na Dunaj, kjer se je sestajal s Perčecem. On zanika, da bi sploh potoval v inozemstvo, čeprav so mu prebrali njegovo izjavo, ki jo ie dal pred policijo. Nadalje je bil zaslišan časnikar Šiahn«i, ki istotako zanika, da bi bil v zvezi s Perčecem Za njim jc bil z.aslifan Josip Konoblohar.
zakaj so sklicujemo bu 51'ov. Narod. Češ, da so' io samo čusopioiui sporočila, če upoštevamo pravkar omenjene očitke,- lii človek to ros mislil, lodn nikogar 110 smemo dolžiii n«*resničneg«i poročanja brez. dqKu/pv. 1'rav zato jo bil u. dr. (iosut ustineno in dvakrit v D. P. (to. |f in 12. Ili. I. I.) opozorjen iitij lii poročilu douicnti-ra. G. dr. C sar tegn dosedaj ni storil, torej 110 sine zamoriti, če sklepamo, da časopisni izvlečki vsaj bistveno podajajo njegove lnstno misli in izvajanja, zlasti, ker jih je /.e deloinii pii/nal kot lake (U. P. z dne 12. marcu 1. I.)
3. Morila v bo g. dr. Gosur /opcl liudoval. da 11111 njscjn nti eno ali drugo vprašanje že danes odgovoril. Ponovno ga prosim, naj malo po-troi. ker —• če sc smem zagovarjali /. niesovitni
lastnimi bčseduni? — jaz ne inoretn nič zato. da jc 111 Ierno socialno vprašanje tako zapleteno. (Iti so iii mogoče v enem članku v.seli problemov dotakniti, in imam dalje — polog tega. da vtisih spišem kak članek — tudi druga neodložljiva opravila. Polagoma pride 1111 vrsto vse. kur silni bo zdelo p -trobilo pojasnilu.
4. Kav so tiče osebnih napadov g. <lr. Gusarja mislim. «lti čhrvek Običajno začne s I0111 tuli nit, ko mu zmanjka nrgunieniov in mislim ludi. (la je tn inteligentu nevredno, zalo mu v tem no morem slediti.
(•.Slovenec . ki v tej debuli ni /uv/el -tališču, jo s priobčilvijo toga odgovora smatra za končano v kolikor sc tiče morebitnega nadaljevanju v hjpgovih kolonah. (>ii. lircd.)
silijo ud angleške vlade konkreten načrt za pobijanje brezposelnosti. Lnstniki stitijuih tovnron so pa tudi od svoj«: slrnui sklenili, dn /tipn-jo J tovarne, nko so jim nc omo.m.či rti/pi « tinmje, izdelkov. Ti zahtevajo v soglusju / rudaiškiuii podjetji podaljšanje dolov nega <.<isii in ziiuliio znižanje plače.
Pogujtiiijn. ki so /.«■ dnljo časti • ršijo. s.i do sedaj osttila brez uspehu, Inko du pro/i i/hniii mezdnega boja, ki /na obseci nekaj milijonov delavstva. Vlada se prizadeva, d« bi preprečila katastrofo.
Naši nesrečni izseljcnci
Pariz, 12. Unija. A A. Poročajo Iz Rejnina: Nol.n .tugoflovaUska poljedelska rodbina, ki Jo v M'Hsi Rcinisa dclnla na polju, jo ualolol.-i nn granato s,, iz vojnih časo*. Grnuala jo eksplodirali! in ntdla Iri člane rodbino, štiri pa hudo ranila.
Zarota v Mehiki
JMcr.ico City, maja. AA. Oblati jo odkrila zaroto, ki je hotela strmoglaviti vhido. Vodja zarote je bil bivii finančni minister Louis Cabera.
Veliki nemiri v Fgi/pht
London, 12. mu ju. tg. Včeraj pi»|H.ltiii«' o i/, bruhnili v Port Saldu veliki nemiri, ko so množico demonstrantov poti vodstvom študentov napadle |K>licijsko postajo in hudo ranile pel mož. Policijske četo pa so ustrelilo onega sliulemu, dva pa ranile, lutli v Ivuiru j« prišlo do spopadov, koso demonstranti napadli avtobuse in u,-zove cestne železnice.
V Burmi so včeraj v.-tuši prvič napadli neko iiioslu, in sicer IJensuko. Boji so trajali več ur, na ka t so bili vstaši odbiti. Pri ncmiriji jc bilo do sedaj ubitih nad J(X)0 domačinov.
Drobne vesti
Belgrad, 12. maja. AA. Na vlogo centrale industrijskih korporacij jc določilo finančno ministrstvo. da .»o dokumenti, navedeni v posameznih odstavkih pravilnika za pošiljanje živine in živinskih izdelkov po železnici ali parnikih, potrebni za živo m;:so in za prevoz svežega mesa, perutnine in d<« veljajo zanje isti veterinarski in oslali predpisi.
Belgrad, 12. maja. AA. Generalna direkcija državnih železnic je najstrožje prepovedala prenašanje filmo' v ročni prtljagi na potniških vlakih.
Sl»lit. 12. maja. ž. V kam^nolOmu pri Troglrju žagajo velikanski kamen v težlni HM) vagonov, ki bo odpeljan v Francijo. Kamen je mihienjeu za spomenik v svetovni vojni padlim vojakom iz Kanado iu bo zgrajen v Arrasu.
Zagreb, '2. maja ž. Danes jc bilo otvorjeno moBlno kopališče na svečan način.
Bruselj, 12. maja. AA. Davi je umrl na srčni slabosti znameniti violinist Etnične Vsavc. Star je bil 73 lel. . -
Dnevna kronika
sreda.
Koledar
Sreda, 13, maja: Servacij, mučcncc. Križcva
Novi grobovi
-J- V Svibncm pri Radečah je umrl Jožef Povše, posestnik na Pristavi 51. 10. l!il je odločen krščanski mož blagega, mirnega značaja in zelo dobrih rok. Mnogo let jt? bil cerkveni ključar, ob-vinski odbornik, ponovno župan nekdanje velike t bčfoe Sv. Križ v Svibncm, načelnik krajnega šol--kega odbora, izvrsten sadjar. Zapušča vdovo in dvo hčeri. - Saj v miru počivat
+ 11 Selnice ob Druvi poročajo, da je umrl ugledni in znani veleposetnik na Slemenu g. Jernej Itladc, po domače fekof. Pogreb bo danes dopoldne. -- Svetila mu večna luč!
Osebne ves ti
Sprememba v zagrebškem italijanskem generalnem konzulatu. Včeraj je prispel v Zagreb novi italijanski generalni konzul Curlo Umilta. Novi generalni konzul je bil do sedaj italijanski
poslanik v Panami. Dosedanji italijanski konzul, t buldo Kocchira, ki je vodii zagrebški konzulat štiri leta, se bo podal na svoje novo službeno mesto v rimskem zunanjem ministrstvu. Čast doyena konzularnega zbora, ki jo je do sedaj imel generalni konzul Itocchiru. preide sedaj nn avstrijskega generalnega konzula Nedveda.
—	Iz vojaške sluibe. Imenovani so med drugimi zn vršilra dolžnosti poveljnika tehničnega parka 0. zrakoplovnega polka zrakoplovni kape-tan 1. razr. llugo Trostmou: za pomočnika poveljniku zetslie divizijske oblasti brigadni general Vladimir Skubic; za pomočnika poveljnika liino-ške divizijske oblasti pehotni brigadui general Karo! Silvi; za vršilca dolžnosti načelnika Slaba |r>-veljstva III. armijske oblasti generalštabni polkovnik Lav Kupnik; zu poveljniku železniškega jtitlka inženjerski polkovnik Adolf llcilman; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. pionirskega polka inženjerski podpolkovnik Vladimir liobič; za pomočniku poveljnika I. pontonirskega |xdka inženjerski podpolkovnik Bogoljub liasrak: za vršilca dolžnosti poveljnika 3. bataljonu I. pionirskega polka inženjerski kapelan I. ruzr. \ itomir Tocilju; za vršilca dolžnosti poveljnika L bataljona 1. ponto-uirskega polka inženjerski kapetun i. razr. Drugo-tin OaberSčik; za vršilca dolžnosti poveljniku 2. ba lidjona 1. pontuuirskcgu polica inženjerski kape-'nn 1. razr. Dragan Kober in za upravitelja glavnega skladišča št. topniški polkovnik Ernest Baldas.
Poročil se jo pretekli teden g. Alojz Klud-iik iz Strmce pri l^iškem z gdč. Anico Slapšak ud Sv. Jcderti. Obilo sreče!
Osialc vesti
—	Driavoslnvni državni i/pit. Predsedstvo iz-irnšcvuliic komisije za državo«lovni izpii ratglu-•ii- Absolventi juridiči)'1 lukullctc, ki hočejo opraviti državoflovni izpit tekom poletnega semestra 1 10-31, naj se javijo najkasneje do '-!•">. t. in. v tajništvu kr. banske uprave v Ljubljani. Poznejši' prijav*: . e ne bodo sprejemale, uko ue bodo dokazane s posebnimi ozira vrednimi okohiostmi.
—	Sin'ha re-tarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisu; • na osnovi S 31 zukona o banski upravi ponovno v območju okrajnega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto bauoviiiskt":u cesturju, in sicer: na banoviuski cesti Sv. Urban— Lcsifno— Kozje— Podsreda za cestno progo od km 23.000 do km 20.000. Prošnje je vložiti najkasneje do 25. t. ni. pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
—	Driiilv«, organizacije itd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongresu in slicnc prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v cas letošnjega XI. velesejma od 30. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj druStva spodoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
—	Krekova družina Sv. Peter Ljubljana priredi dne 17. maja 1. I. družinski izlet k Sv. Jošlu pri Kranju. Vse naše tovariše in prijatelje iz okolico Ljubljane in Gorenjske vljudno vabimo, da po-hite z nnmi na prijazni Jottl, Nc ostanite doma — pohitite r. nami. Zato sigurno na »videnje! — Odbor
—	Najlepše birmansko darilo bo gotovo nio-litvenik Besede življenja . katerega je spisal veliki prijatelj mladine, škof dr. Orcgorij Kožnimi. Cena je /. /Julu obrezo 30 Din. z rdečo obrezo 22 Din. — Naroča se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana. Ljudski doni. v Jugoslovanski knjigarni, Ljubljana. Ničman, Ljubljaua. ali v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
—	Hod* nesreča otroka. Včeraj popoldne se ie pripetila na Črnem vrhu nad Ljubljano huda otroška nesreča. Otroci iz vasi Smolmka, med njimi tudi 9 letni posestnikov sin Tomaž Koprive, so lezli v hrib. Dečko, ki ie tekel pred Tomažem, pa jc sprožil nehote veliko skalo, ki sc je zako-talila navzdol. Padla je Tomažu na glavo. Toma-*ck je dobil na glavi hude poikodbe in jc obležal nezavesten. Njegov oče ga je takoj nato pripeljal v Ijubliansko bolnišnico. Stanje malega Tomaža jc prav resno.
—	I*ev«ki »bor S«. Jedcrt priredi v četrtek 11. t. ni. v Itimskih toplicah (hotel Nova pošta) pevski koncert v prid novim orglam.
—	»Prestolonaslednik Petere iiu prvem potovanju. Predvčerajšnjim zjutraj je prispel v Split novi parnik Jadranske plovidbe Prestolonaslednik Peter*. Priredili so mu svečan sprejem. Preden'jc parnik odpeljal iz luke. jc zavozil do dvorca, v katerem prebiva prestolonaslednik Peter s princema Tnmislavoni in Andrejem, da izkaže čast prestolonasledniku, katerega ime nosi. Parnik jc plul kakih 40 metrov proč od obale in izkazal čast /. žvižganjem siren iu z zastavami. Na ploščadi tvorca sla stala prestolonaslednik Peter in princ 1'ointslnv in odzdravljnla parniku.
—	Slovenec ubit v Podsusedu pri Zugrehii. V predpretekli noči se je v neki gostilni v 1'od-
used u pri Zagrebu vršil krvav prelep, katerega smrtna žrtev je postal slovenski delavec itOMnl Nikola Juvan iz Ljubnegu nn štajerskem. V gostilno Marka Suhine sla prišlo usoducgu večera dva slovenska splavarja. ki jima je obema ime Trance in se oba pišeta Kopušan. Kmalu za njima je prišel ludi Nikola Juvan. Začeli so popivati in ktnalu razbili kozarce. Nastal je hud prepir. Gostilničar jc seveda zahteval, naj kozarec plačajo, splavarji pa tega niso hoteli Moriti. Eden izmed obeh Kopušnnov je bolel pobegniti skozi okno, pu ga je gostilničar Suhimi zadržal. Suhiua je med tem že poklical orožnike. Nastal je hud prelep med gostilničarjem in njegovim sinom na eni in vsemi tremi splavarji na drugi strani. Spla-varjem so prihiteli na pomoč i/, sosedne gostilne še dnu;i delavci in vsi skupaj navalili na gostilničarja iu nicnovega sina z noži. V strahovitem
Spielmann : Pire - remis
Šahovski dvoboj v hazinshi dvorani
pretepu so se nenadoma zaslišali trije streli iz revolverju in Nikola Juvan se je zgrudil nu Ila. Ko so pretepači videli, da je eden izmed njih mrtev, so se streznili. Prihiteli so orožniki in pretepače polovili. Na bojišču je obležal tudi liTletni gostilničar Marka Suhina z razparan ini trebuhom. Orožniki so aretirali njegovega sina, ker jt: sedem prič izjavilo, ila je on ustrelil Juvanu.
—	Kolesar povozil žensko do enirli. V Zagrebu se je predvčerajšnjim zjutraj okrog šestih pripetila težka prometna nesreča na križišču Selške ulice in Ilice. Že precej priletno gospo Angelo Dobovščuk, ki jo hotela baš iti preko ceste, je povozil mesarski pomočnik Anton Androvič, ki se '■ je pripeljal mimo s kolesom. Podrl jo jc nu tla ! in je nesrečnica dobila tako težke poškodbe, tla ' je žc ob pol enajstih dopoldne v bolnišnici podlegla. Pred smrtjo, ko je bila še pri zavesti, je izjavila varnostnim organom, da je nesrečo zakrivila sumu.
—	Roparski napad ua logarju. Te dni so v gozdu med vasema 1 lok in Susck trije maskiruni roparji napadli logarja Pranja Smolko. Ta se je peljal skozi gozd z vozom. Roparji so s par streli liajprejc ustrelili konja, nato pa zahtevali od Suiol-kc, naj jim izroči denar, ki je določen za izplačilo delavcem. Smolku jim jo dal 18.000 dinarjev, ki jih je imel pri sebi. Nato so roparji izginili v gozdu.
—	Hajduk Medič obsojen na smrt in 1N2 let robije. V ponedeljek dopoldne jc izreklo šibeniško sodiSčc razsodbo v senzacionalnem procesu proti hajduku Mcdiču, o katerem smo tudi mi sproti obveščali naše bravce. Mediču so pripeljali v sodno dvorano, ki je bila nabilo polna, v spremstvu Stilih orožnikov. 15il je silno bled. Po dvorani je naenkrat zavladala grobna tišina. Predsednik sodišča g. Vallcs je prečita! obsodbo, s katero se Medič proglaša krivini 2* zločinov in se radi tega obsoja na smrt iu 182 let robije. V obsodbi so bili našteti vsi zločini iu pri vsakem je bilo navedeno, koliko je dobil zanj. Na smrt jc bil obsojen rudi umoru orožnika Vesiču. Medič je poslušal či-tanje obsodbe smrtnoblcd. Po prečitanju ni zinil niti besedice in se povsem mirno dul odvesti iz dvorane.
—	Likovičeve »Prodane duše« so pretresljiva povest iz nujbridkejšib dui, ki j i It doživlja poslednji čas naš narod onstran meje na Krasu. Povest sc dobi za ceno !i0 Din po vseh knjigarnah, v Borovnici v trafiki Lcbcz in neposredno pri pisatelju v t.jubljani, Riborjeva ul. 4.
—	Karamlioli z avtomobili in te vrste vozili in razne avtomobilske nezgode so ua dnevnem redu. Du se le nesreče preprečijo, opozarjamo vse šoieije in lastnike avtomobilov nu knjigo šofer, ki jo je spisal inž. stolfu Josip in Je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Knjign obsega vse potrebne nauke, natančen opis in sestavo avtomobilu, je zelo obširna, jasna in lahko uni-ljiva. Razpravlja o delovanju, strcgi iu vodstvu modernega avtomobila. Še posebno opozarjamo na to izvrstno knjigo one, ki nameravajo napraviti šoferski izpit, ker se izpraševalna komisija poslužuje le omenjene knjige. V platno vezan izvod ve-
lja 110 Diu.
Celic
Celjski peki oproščeni. Včeraj v torek dne 12. I. in. se je vršila preti celjskim okrajnim sodiščem razprava proti pekovskim mojstrom, ki jih je drž. tožilec obtožil prestopka po § 382. kaz. zakonika, ker so kršili bansko naredi« o maksimalnih cenah od decembra pr. leta. Sodišče jih je oprostilo, ker je smatralo, da naredita nc fiksira maksimalnih cen. ampak samo daje »incroice nižjim upravnim oblastem, kdaj da naj uvedejo postopanje paradi navijanja cen po zakonu o |Kibija-nju draginje. V slednjem primeru bi bilo trebc uvesti posebno postopanje v smislu zakona o prekrških. Drž. tožilec /. oprostitvijo ni bil zadovoljen ler jo vložil priložilo, lako da bo še druga instanca sper presodila. — Z oziroin na to, da so bili |ieki obsojeni v Mariboru in v Ljubljani. Imi ta sodba celjskega sodišča vzbudila gotovo mnogo zanimanja vsaj meti pravniki iu med prizadetimi obrtniki.
a Sa«iiij-ka podrasniia SPI) opozarja vse turiste, ila so odsetlaj naprej stalno, |wziini in poleti, oskrbovane sledeče koče: Mozirska. Tillerjeva in koča pri Piskerniku; Korošica pu jc oskrbovana od biiikoštuih praznikov naprej do jeseni. Smučarji se o|<oiarjajf\ da je na Korošici še v obilni meri -nega in tla naj izkoristijo šc to zadnjo priliko letos.
sy Nemški poslanik v Celju. Pretekli teden ce je nuhajal v Celju lielgrajskl poslanik nemške republike na lovu pri celjskem odvetniku dr. Itie-licku. V lovišču Košuica-Liscc v celjski okolici jc ustrelil poslanik dva divja petelina.
■C Koroški icralei is St. Jakoba v Kolu igrajo v petek dne 15. maja ob H zvečer v mestnem gledališču Miklovo Zalo. število igralcev in igralk je okoli 10 oseb. Režijo votli pisatelj Spilzcr. aranžma pa ima v Celju v rokah Klub koroških Slovencev. Vstopnice sc dobe v Mohorjevi knjigarni iu pri Goričarju in Leskovšku. Cene so običajne dramske.
7 Ncsrerr. V Betov le i pri Konjicah sc je sjmhI-laknila pri delu na njivi 70 letna prevžitkarica Neža Preložnikova in padla tako nesrečno, da si je zlomila demo ključnico. — Uradnik pri tvrdki Wes!en v Oaberju Henrik Aab, star 80 let, je v ponedeljek padci r. motornega kolesa in sc precej hudo poškodoval na čelu. — Knjigovodja Boris Ušeničnik iz Drežinje vasi pri Celju si je v soboto pri padcu s kolesa zlomil desno nogo. Vsi ponesrečenci sc nahajajo v celjski javni bolnišnici.
■j Ht sevalno društvo v Celju je bilo meseca aprila 30 krat pozvano na |>omoč. V 2ti primerili je oskrbelo prevoz v liolnišuico. v 1 primerili pa je nudilo prvo pomoč na licu mesta
& Prrdavnnjr ta čebelarje. Čebelarska podružnica za Celje iu okolico priredi v nedeljo dne 17. maja ob 3 popoldne jioučiio predavanje pri čebelnjaku g. Rebova v Košnici pri Celju.
r Tlako« nuje Kazlucovr, Kapucinske nli«*<* in Slomškove*« ira«. Railagovo ulico so začeli v ponedeljek tlakovati z granitnimi kockami. Ko bodo dela končana, pride na vrsto Kapucinska ulica in Slomškov trg. Z ozirom na lo tlelo jc mestno nu-čclstvo odredilo, da ostane Kazlagovn ulica do do-vršilve tlel zaprta /.a ves tovorni promet, ki sc mora la čas vršili preko Slomškovega in Glavnega trga in Gosposke ulice.
I« Si. Petra v Savinjski dolini. Naše domačo, pevsko društvo Savinjski zvon- priredi ua praznik Vucbohoda izlel na Oljsko goro. kjer poje poti vodstvom g. Boža Mahorčiča pri 10 sv. maši. ki jo lio daroval ob tej priliki šentandraški župnik g. Ocvirk.
(Nilkotcn rin. V sredo 0. I. ni. so uašli zjutraj na Oomilskeni v hlevu posestnika Košenine konja, ki mu jo nekdo odrezal jezik. Naslednji dan zjutraj so zopet našli druga dva konja prav lako /, odrezanima jezikoma. Konje so seveda izročili konjskemu mesarju. Najliolj verjelno je seveda, ila ie storilec hotel maščevali nad Košcniuo.
LJubljana, 12. maja. Danes se je pričel v veliki kazinski dvorani šahovski dvoboj meti svetovnim velemojstrom Rudolfom Spiclmunoni iu meti našim mladini mojstrom Vaso Pircem. Kakor zuuno bosla igrala oba mateh 10 partij, od katerih mora bili prva odigrana v Ljubljani. Partijo slu pričela oba mojstra ob pol 1. Sodnik je naš šahovski nestor g. Henrik Pfeifer. Kibicev ui bilo v začetku dosti, komaj kakšnih 10. pozneje pu so pričeli prihajati. Dogovorjenih je 15 potez nu uro. V slučaju' pu, tla lil partija trajala zelo dolgo, se po šestih urnli prekine. Preti pričetkom partijo jo pozdravil v imenu ljubljanskega šahovskega kluba oba mojstra predsednik dr. Stare, ki ju želel srečo — obema. Sptel-man je pri žrebu dobil bele figure in pričetek igre. Pričel je s kmetom pred kraljem: o2—ol. Pire je takoj odgovoril t c7—c5. Partija je tukoj v začetku dobila značuj sicilijanske otvoritve iu je šlo v prvih potezah po vsem po pravilih sicilijanske otvoritve.
Beli:	Črni:
Sgl—f3	Sb8—cG
t!2—d4	co vzame nu d!
Sft v Mine d I	Sj>8—fli
Sgl—c3	«17—dO
V naslednjih potezah kaže Spieliuan že tcu-denco, da prekine s strogo pozicijsko igro.
6.	Sdl—e2	e7—e6
7.	Sc2— li	a7—a6 Spielmann se je brez dvoma pripravil na to
otvoritev, zakaj 5. poteza se tu običajno ne igra.
7. poteza pa Je ideja	prejtnje poteze; konj ima to centralen pomen, pregnati ga |e pa odtod /elo težko.
8.	I.fl—e2	1>7—b5
9.	a2~a3	LI8—c7
10.	0—0	0—0
11.	Lel—e3	Lc8—b7
12.	12—f3	Dd8—c/
13.	Ddl e!	Ta8—df>
14.	Tat—dl	Scfc—c5
15.	Kgl—lil	Se5—c4 10. Le3—cl	d6—d5
17.	cl vzame d5	t6 vzame d5
Pire jc s tem dobil izoliranega kmeta. Vendar ima zato nekoliko svobodnejšo igro.
18.	I.e2-d3	Tt8—c8
19.	Del—g3	Dc7—bS Grozilo jc, da Sf4 v zarile d5, Dc7—g3, Su5
vzame e7, tah in h2 vzame g3, kar pomeni izgubo kmeta.
20.	Tfl—el	I.e7—f8
21.	Dg2—h4	Ii7—h6
22.	Sfl—h5	Sf6 vzame li5
23.	Hit4 vzame h5	Te8 \zamc el
24.	Tdl vzame cl	Td8—c8 Spielmann je kot beli otvoril sicilijansko igro,
ki je le malo poznana. Pire mu je ves čas napada pravilno odgovarjal, lako tla Spielmann ni mogel priti do prednosti, da porazi svojega nasprotnika. Ker sta oba igralca stala enako, sta sc sporazumela za remis. Druga partija se odigra v Mariboru.
Za birmo
kupite ic tedaj
ure, zlatnino in svebrnino
9. Čuden L'ub,/a"a
Prešernova 1
Oglejte si izlotbe
Marfhor
G Zaprisega »lijakov novincev se je izvršila včeraj dopoldne nu slovesen način na Tczenskem vežbališču. Obred prisege sta izvršila vojni kurut P. Zavadlal in vojni prola P. Trbojevič. Po zaprisegi je komandant 15. pešpolku v jedrnatih besedah poudarjal svetost prisege, dane kralju in domovini.
D Umrla je v starosti :'.G let dizclti \Veber, znscbuirn. Pogreb bo danes ob 1'! 17. mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blag ji spomin!
H Mariborski rezervni častniki, ki so prejeli uniformo otl države oziroma Združenja rezervnih častnikov, se pozivajo, tlu so radi pregleda z isto javijo naborni komisiji poveljstva mariborskega vojnega okrugu v Gambrlliovi dvorani v torek 20. t. m. od 7 do 12.
O Zgodovinsko društvo v Mariboru. Izlet v Ptuj je zelo lepo uspel. Udeležencem, med katerimi so bili tudi stolni župuik msgr. Umek. občinski svetnik tir. Veble iu kuzniluiški ravnatelj N. Vrabl, je prof. Mlakar vsestransko in podrobno rnzlolmačil historično topografijo 1'ctovija. vse tri mitreje ter muzej s posebnim ozirom nn antiko. Vpričo temeljitega |Kinazorjevaiija spomenikov so se udeleženci večkrat spomnili tistih, ki so osluli doma in zamudili izredno ugodim priliko zn poglobitev v zgodovino slaioslavnegn 1'tuja.
O Kamničani se (animujo za kopališče na Mariborskem otoku. V |>oncdoljck popoldne so si ogledali zastopniki kamniškega občinskega odboru, ki so se mudili na tukajšnji vinski razstavi, v spremstvu magistralnega uradnika L. Zorzula kopališče na Mariborskem otoku. Kamniška občina namerava namreč ludi pričeli z gradnjo takšnega kopališča, ki bi ne bilo sicer tako obsežno, pač pa zamišljeno po načrtu kopališča na Mariborskem otoku.
O Kfkrulatija za mariborske rrkrule, rojeni; v letih 1911 do 1900, se vrši v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva 41. dne 20 do 'Jt. I. ni. vsakokrat s pričetkom ob 7 zjutraj. Poleg poziva naj prinesejo s seboj dokaz o vojnem službovanju očeta in starejših bratov, o končni šolski izobrazbi, o začasni nesposobnosti prejšnjih pregledov. Letu 1907 rojeni, doslej nesposobni obvezniki državni uslužbenci noj predložijo potrdilo, du so v državni službi, ker jc za nje do 31. leta starosti poslednji nabor. Vse prošnje rekrutov proli odmeri kadrovske službe rekrutne komisije, se vlagajo tekom 3 mesecev |>o končanem naboru, ker se zakasnele pritožb«' v smislu zadevnega zakona ne morejo upoštevati.
O 'Ljudska somopoinorc v Mariboru naznanja cenj. občinstvu, da se preseli s 15. majem v nove pisarniške prostore na Aleksandrovi ceslt šl. 14, pritličje. Radi selitve nc bo 15. in Iti. maja ta stranke nobenega poslovanja.
□	Matičarji priredijo v nedeljo v Rušah izlet tn koncert s turneiskiin programom. Pričetek ob 10.
□	V počaščen je mater svojih učenk priredi druga dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici danes ob IG materinsko slavo. Matere dobrodošle!
□	Pri nocojšnji akademiji dijakov drž. klasične gimnazije, ki se prične ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke, so na sporedu: Mozart, Vodopivec, Dev, Parma, Rossini, Lehar, Aljaž in Suppe. Razen tega sc vprizori tudi drugo dejanje Jurčič-Govckarjcvcga Desetega brata
□	Na lianovinrki vinarski in sadjarski soli bo 23. I. m. enodnevni tečaj za poletna dela v vi nogradu iu pokončavanjc škodljivcev in bolezni vinske trte. Pouk jc teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 in od 11—18.
□	V francoskem krniku je predaval v soboto Mart: Vcv, profesor zu francoščino iu francosko književnost na ljubljanski univerzi, o moder-nem francoskem gledališču. Njegova izvajanja so napravila zelo močan vtis in so v marsičem prinesla nove poglede. Več poročamo v kulturnem delu.
□	Požar v predilnici Dorlor in tlriig. Včeraj zjutraj ob pol 2 so zapazili dclavci, ki so zaposleni ponoči v predilnici ter nočni čuvaj, du se v oddelku predilnico v pritličju, ki je namenjen ia skladanje preje, nekaj žari. Žar se je vsedulje bolj širil, radi česar je bila takoj pozvana mariborska požurnii hramba, ki j-' prispela že v nekaj minutah na kraj požara in takoj stopila v akcija Sledili so ludi studenški gasilci. Gašenje je bilo zelo nii-jtorno radi gostega in dušljlvegn dima, ki je prihajal skozi okna, tako je bil vstop gasilcem v skladali! iro nemogoč. Po Gumeni napornem gašenju se jc posrečilo gasilcem požar vendarle udušlti. Ker je predilnica najinoderneje zidana in pa zaradi ognjevarnih zidov in železne konstrukcije ni bilo
nč.io nevarnosti ca objekt. Obrat se ie navzlic te-
mu nemoteno nadaljeval, samo nekaj delavk, ki so zaposlene v skladalnici. se je moralo vrnili domov, škoda znaša 800.000 Din.
□ Športni gostje \ Mariboru. Julri pridejo semkaj Kupitlovri i/. Celovcu iu se poizkusijo v Muriborci; v nedeljo pa nas obiščejo llirijuni ter se pomerijo z Železničarji.
_"J V neznani) -mer Je pobegnil lGletni kotlur-ski vajenec Albin Viciuun od kotlarskega mojstra Marka ČutiČu v Slovenski ulici. Za njim se v rše poizvedbe.
["t Pred velikim senatom I«* sedel včeraj na zatožni klopi 25letni Prane Jurkovič. Obtožnico na vaja. tlu ie bila t. februarja t. I. gostija pri posestniku Juriju Roškarlu v Lopnršicah. Zvečer so prišli fantje Iz vusl nu prežo . Meti njimi je bil (Udi Jurkovič. Preobleki! so se v muškare in šli med svate. Nedolgo potem so se pojavili llietl svati (udi fantje s Huma: meti slednjimi je bil ludi Matija Šulek. V isli noči je Jurkovič s strelom i/ puške usmrtil Šuleka. Obtoženec je bil obsojen nn 12 let robije in trajno i/gubo častnih pravic.
— Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in |<rlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz - Josef« - grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro dc »Franz-Josef«-voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz-Josef -grenčica se dobiva \ vseh lekarnah, drogerijah in spcccrijskih trgovinah.
Ptui
Me-tno avtopotljelje je
zcrvuu avtobusu znamki* ! uit.
Podjetji
Ljutom Druga gre
ili
bo
brc lišču, dalji'
iiiii
|>rično avtobusi legi progah. Fna |e Ptuj lenšaka. Sv. Tomaži Novo cerkev, nazaj kovrev in Sv. Vitla Sv. Lovrenc—Grabšins proga o«i Ormoža do Si kvence, ostane scvedu i vožnja Ptuj—Ormož.
>llu*trarijac Ijuhljnii-kn tega lela. to jo v majski številki, |iaberkov o Celju In Mariboru tud prvi ima naslov Ptuj . drugi pu Oboje je spisal ptujski advokat in Lojze Remec. V reviji jt Ptuja. Brez dvomu bo Iu Ijaimkega mesečnika v .slikali našla tlnv ■likov tudi v Ptuju meti meščanstvom m
Jf
nI
•sla
dva tcnier pisat«
več uspelih fott vilka prizi
'tu;
i Usti i lii roi ikolic
Iz raznih krajev
NovomeMo. Drevi ob 2i> se ,r-i \ prostorih Sokol, ilonui ak tdemiju maturantov II tli/, hm! gimnazije i/ Ljubljane. Podprite dijake s s«,, jim posetom!
Kranj, \kildeinski pevski /bor i/ Ljubljane -■poroča, da mora svoj napovedani Koncert » Kranju jirclo/iti. ker je /Imun pevovodja, operni dirigent gos|>od A. Ncffat, na ta ilnn nepričakovano uradno zadržali, koncert bo objavljen provočasno. — Odlnir.
Jesenice, /.ulrugu krojučev iu kroju« ic na Jcscnicall s|»orocu. «la m- vrši «,d JI. t. ni. tlalje ua BIimIii »luniski krojili tečaj. Obiskujejo lii lahko vsi člani zadruge in oni. ki s<, izučrni šiviljske. od nosno krojaške stroke. Prijave in »-a navodila pri zadrugi nu Jcscnicall.
Šmartno pri Velenju. Naše prosvetno dru-stvo |kiiiov i na praznik \ nelmliodov igro Mlini P«kI zeniljoc. Vljudno vabljeni ludi sosedje.
Ruše. Strelska družina v llušiili prične /o-pet /. mlnimi strelskimi vajami mi strelišču ii.i šloslicrgu. Otvoritev lui v četrtek, na pra/uik Vllebohodu. tlne 14. t. m., in se bodo vtijt- vršile redim vsako uetleljo in praznik «hI 2 tlo (> popoldne. Ljubitelje streljanja, /lasti odraš«"njo«'o mladino vabimo, da se udeležuje strelskih vaj. Zu nov i n«*e bodo tečaji v pravilnem ravnmi ju /.orožjem prav otl |mč'ctku. Zalo se vpišite med člane Strelske dru/iuc! člani* vpisujejo: pretl-setlnikg. II. Pogačnik, tajnik šešk«». itlng. Jova-novic in učil. streljanju Gorcnjuk in Stant.
Ruše. Narodno gledališče v Mariboru gostuje It), t. lil. v Sokolskem tloiini \ Rušah / uein-ktivito vojno «lrum«> Kari in Vinu v režiji J. kovini. Imenovana tlrtimu jt imela \ inaribor. gledališču prvovrslen uspeli. I o bo prvn goslti-vunje poklicnih igralcev nu novem otfru v Rušah.
Sevnica. Na Vneboliod, dne 14. t. m. bo na Gračkl gori župnije Sevnica velik cerkven shod s sv. opravilom. Ob tej priliki bodo tudi potegnili v zvonik nove bronaste zvonove. Marijini častilci se vljudno vabijo.
%aj pravite?
Neka obl ino nn progi Relgrnd-Sii je lutj proti jeliki ;iliela d takimi pln);uli: Ker je glavno orožje proti jeliki smiinort, morajo le dni I n dneh snninotli) bili urejene in pobeljene (•■«• Iiiie, iole m javna poslopju. Te dni je treba pazili nu vsn stanovanja m ulice. Prav posebno je treba pobi-juti pljuvanje po ulicah in morajo rsi lok nI i imeli pljueatnike. Na podlagi povedanega požiramo me-t-ii.ne, naj a red e svoje h i se. iln bodo v omenjenih ■I nek r redu. Pozivamo t nt! i meščtns/eo, du omenjene dni iic pljuje po ulicah iu tiai meslo po Heh pljuje r piuiruluike, ki morejo bili o vsakem lokalu, isak meščan je dolžan počistili »roje dvorišče in ulico ob dvorišču lako. du le dni ne bo rideti gnoju In srni h Hrlgrajtka v Politika . v koleri sem bral l'i znameniti oklic, se čudi, zakaj je. jetiku nevarni/ le le dni .
Stvar je cisto enostavna. Dnevi snage in rini oče so bili predpisani :a le m ie dni. '/.ulovej je trebil jetil;<> s snago in čistočo zalivali le in le dni. dn človek »i o zadrtgi, ie pride kalen inšpekcija. To je nmljico. Ni pu umljiro. če ponekod po aodjetjih spoštuje jo predpise u delavskem vurslvu lako, da rarnoslue naprave delu ji jo. ce pričakujejo inšpekcije, ali pa če se je prej kdo ponesrečit. Sicer pa ni ves. da hi bila te nesnaga vzrok jeliki'. Tudi iiikohot. nikotin iu lakota jo proda-(irujo. I leta oziru pa int ni predpisov, ki bi veleli: Prihodnji leden ne bo smel hiti nihče lu-reii! Teli predpisov ni. In lo je celiku škoda v hoja proti jeliki! Pa bi bili Inki predpisi zelo zdravi in diibri vsaj za ljudi, /,•/' delajo, pa dobe nremato pline, du hi bili s svojo družino ves tc-'len sili. Va o brezposelnih nc govorim!
Jesemce
nacionalizacij« pri MI) na Jescnicah gre neprestano svojo pot. V Martinarui posla vi ji jo in montirajo že tre.tji kotel, ki bo kurjen s plinom, ki je doslwi neizrabljen izpuliteval skozi 'linniik v zrak. Poleg magnetnega žerjavu so v četrtek dvignili že enega, tako da bosta odslej dva Urzela sem ter tja ter dvigala in nakladala železo, kar jo preje vršilo delavstvo z rokami. Električno cen-ralo bodo popolnoma prenovili iu modernizirali. 'Jradi se tudi cevarua.
Kamnik
.Slavku v rudniku r Orni pri Kamniku je končana, ker je prišlo do sporazuma med delavci in imdjeluikom. Skleniti so kolektivno pogodbo za dobo enega lela. 1'lače ostanejo ua isli višini.
Kamnik dobiva vedno lepše lice. Okoli vremenske hišice je tujsko prometno društvo dalo napraviti zelo lepo gredo, katero ie g. Lap zasadil s cvetjem.
Fhirijauuv.t slavnost je potekla zelo lepo. (ia-silci iz Kamnika so se korparativno udeležili sv. maše s kamniško mestno godbo nu Čelu. Tudi pro--lovoljuo gasilno društvo Stranje-Oodič je prišlo 'iorporativno s svojo mlado godbo.
Cestni »dlmr je kupil nedavno njivo od gdč. Šinkovec \ svrho pridobivanja gramoza za posipanje cest. Njiva je tik poleg križišča podgorske osle in kamniške železnice. Na tem mestu so se dogodile re-nc nesrečo, ker je baš za to njivo dober meter visok griček, ki zastira jiogled ua irogo. Cestni odbor ima v načrtu na tem križišču cesto razširili, pri čemer naj bi sr odstranil tisti kup zemlje, ki ji- last žel. uprave. Železniška uprava pa tega ne dovoli. Pravijo, da je bržčas vzrok lo. ker se boje, dn bi se videla kamniška proga j vsej s vo i i mizeriji.
Moste pri Ljubljani
Fantovski kro/rk v saleziianskrm nil.idin-• keiu diimu na KodrJjevcm dobi novo zastavo. Načrt zanjo je izvršil arhitekt Iv. IVneov. Zastavo izdeluje tvrdka Kcdesia v Ljubljani. Na eni strani !«• državna liobojnira, na koje belem polju se blišči znak Prosvetne zveze. Na drugi slrani jo slika bi. Janeza tleska, obdana z narodno ornamculiko. Pod sliko je don Boskovo geslo: Moli in delaj! Svojevrsten je nastavek na vrhu droga, ki se močno razlikuje od dozdaj običajnih, .le mnogo večji *er ima obliko kroga, v katerega je na obeh straneh graviran znak Prosvetne zveze, okrog njega pa napis: S:\lezijanski mladinski dom na Kode-1 je vem Ljubljana. — Blagoslov itev in razvitje pra-pora se bo vršilo prihodnjo nedeljo 17. t. m. Ob R zjutraj bo v kapelici slavnostni govor, ki gn bo lm«*l e. kanonik in stolni župnik dr. Tomaž Klinar, nalo blagoslovitev zastave in sv. maša s skupnim *v. obhajilom Fantovskega krožka. Ob 1(1 v dvorani slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril F. S. Finžgar. Sodelovala bo godba iz Sidezijnnske-sn zavoda na Itakovniku. Praporu bosta botrovala C. dr. Milan Perko in ga. Milena dr. Porkova.
Ljubljana
Kranj
Kaj bo danes
Drama: Življenje jc lepo.« Red D.
Opera: Oj ta preinicatana ljubezen.. Red A.
Delavska zbornica: Proslava 70 letnicc koroškega prvoborca g. Crafenaucrja. Ob 8 zvečer.
Ljudski Kino Glince. »Pori« ob 5 popoldne mladinska, — ob 8 zvečer pa običajna predstava.
Kazinska dvorana: Simultanska produkcija velemojstra Spiclmanna. Ob 8 zvečer.
Nočno službo imajo danes lekarne: mr. Lcu-stek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska ccsta 24 iu dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41.
i.vl Spiciraauova simultanska produkcija. Naše
občinstvo ponovno opozarjamo na veiiko šahovsko simultanko, ki jo bo priredil drevi ob 8 v veliki kazindu dvoran: svetovni šahovski velemojster Rudolf Spielman. Ta simultanka obeta biti zelo lepa šahovska prireditev 'n ne bo prav nič zaostajala za Aljchinovo produkcijo, ki sc je pred kratkim vršila v Ljubljani. Vseh 35 mest za nasprotnika je že oddanih. Pričakuje pa se tudi zelo velika udeležba kibicev. Za popolno organizacijo simultankc je povsem preskrbljeno. Ljubitelji šaha, tc lepe kraljevske igre, pridejo drevi prav gotovo na svoj račun.
Jubilej dela. Gosp. Ivan Lončar, laborant v lekarni Trnkoczy davi te dni 40 letnico neprekinjenega dela v eni in isti službi. Čeravno gre že proti sedmemu križu, jc še vedno dobro ohranjen. Bog ga živi še mnogo let!
O Na Rožniku bo imelo sv. mašo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov jutri ob 7 zjutraj. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor pod vodstvom g. prof. M. Rajuka.
0 Mlada koncertna pevka gdč. Majda Lovše-tovu, ki si jc že pri koncertnem nastopu v družbi svoje gospe matere pridobila naklonjenost našega občinstva, nastopi s 4 pevskimi točkami na koncertu Itdefega križa v ponedeljek 18. t. m. v prid dobrodelni akciji Itdečega križa. Saj je "d?. Lovšetova tudi sama članica Podmladka RdeCcgu križa na drž. učiteljišču.
0 Namesto venca na grob pok. Ivana Krc-garja sla darovala gg. Josip in Filipina Kosler za škofijsko društvo za varstvo otrok 500 Din. Srčna hvala I
Za birmo
u r,
si prod nakupom oglejte bogato zalogo vcrižic, obeskov, uhanov, itd. pri najstarejši tvrdki
Lud. Černe
Ljubljana, W o 11 o v a ulica 3
0 Počitniški' kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina priredi letos dve počitniški koloniji, in sicer eno ob morju, kamor sprejme 45 otrok, eno pa v Mednem ob mestnem kopališču za 1.50 otrok. Prošnje zu sprejem v kolonije je vlagati pri mestnem načelstvu, iu sicer do 25. t. m. Po tem roku se prošenj ne bo več sprejemalo. V teh prošnjah je navesti: priimek in ime otroka, staršev in njihov poklic, rojstne podatke, premoženjske in rodbinsko razmere ter pristojnost. Prosilci naj se tudi izjavijo, koliko so pripravljeni prispevali h koloniji v denarju- Sprej»-mali se bodo predvsem otroci, ki so v Ljubljano pristojni. Podrobnejše informacije se dobe med običajnimi uradnimi urami v mladinskem uradu, soba šl. 13-11.
0 Poročilo o gasilski slavnosti, ki se je vršila v nedeljo in o kateri sta obširneje poročala •Slovenski list' in Slovenec , izpopolnjujemo, da je gasilski sprevod vodil g. Franc Zupan, načelnik ljubljanske gasilske župe, odsotnega starosto JOZ pa je zastopal g. Fran Prlstoršek.
0 Umetniška razstaia. V okrilju letošnjega XI. ljubljanskega vcleacjma od 30. I. m. do 8. junija se vrši tudi velika umetniška razstava, ki nnj združi v impozantni reviji kvalitativna dela slovenske likovne umetnosti, nc oziraje sc na pripadnost k strujam. Gg. umetniki (umetnice), ki svojih del za razstavo šc niso prijavili, naj to nemudoma store. Umetnine ne |>odlognjo nikakršni jury-ji in je izbor del zn rnzslnvo prepuščen vsakemu umetniku samemu. Itadi pravočasnega ka-lalogiziranja, armiimana itd. jo takojšnja prijava nujno potrebna.
0 Odbor nkad. podpornega touda (APF) izreka tem potom nnjiskrenejšo zalivalo vsein velikodušnim darovalcem, ki so nn knkršenkoli način prispevali kako podporo za akad. podp. fond.
0 Vsi davkoplačevalci, ki so po novem zakonu o skupnem davku na poslovni promel z dne, 12. 7. 1990, 81. list od 19. 0 1990 št. 20-1153 zavezani skupnemu davku na poslovni promet, ki morajo voditi knjige o opravljenem prometu (odnosno imajo pn trgovskih načelih urejene p oslov-
Oljo/.ui.jutno nu »Koroški večer« drevi oh 20 v »Delavski zbornici«
ne knjige) Če imajo več kakor 500.000 Din letnega prometu, ter vsa družbenemu davku podvržena podjetja in tudi ona podjetju, ki se smatrajo za industrijska — ne glede ua višino prometa — se opozarjajo, da morajo v smislu tj 0 omenjenega zakona predložiti davčni upravi najkasnje do 15. maju 19151 pismene izjave, v katerih izjavijo. ali hočejo plačevati skupni davek na poslovni promet izza 1. aprila 1931 po plačilih v gotovini in menicah ali pa po napravljenih računih. V prvem primeru morajo plačati davek v 20 dneh, v drugem primerit pa v 50 dneh po pretoku vsakega meseca. Za mesec april t. I. je torej treba vplačati skupni davek na poslovni promet najkasneje dne '20. maja 1931. Dokler se nn Izdajo uradni obrazci tiskovin, naj se v prijavah navede poleg drugih podatkov čas (mesec), vsoto prometu, tarifno postavko, stopnjo skupnega davka v odstotkih in vsoto davku. Zoper vse one davčne zavezance pa, ki se izbranega načina plačevanja ne bi ločno držali, se bo postopalo po čl. 136 zakonu o neposrednih davkih (kazen 50 do 500 Din) a razen tega bo davčna uprava izvršila obračun, kakor bo nji najprikladneje.
0 Usmiljenim srcem! Neki pekovski mojster, ki ima (5 otrok v starosti od 1 in pol do 10 let, je že od začetka tega Jeta brez službe in živi drtt-žitm v velikem pomanjkanju. Eventualne podpore naj se blagovolijo poslati naši upravi :Slovenca \
© Nesreča sodarja. Vsak poklic ima svoje nemarnosti in tudi sodarski. Sodarji namreč morajo kuriti v svežih sodovih, da vročina stisne doge. 30letni hrnest Vchovec, sodar Osrednje vinarne, stanujoč na Celovški cesti 81, je včeraj popoldne kuril na ta način v sodu. Pri tem pa jc bušnila ven vrela smola in ga poškodovala po desni roki, obrazu in hrbtu. Reševalrti avto ga jc prepeljal v bolnišnico.
0 Nesrečen padec s strehe. Na Miklošičevi cesti 6 se je včeraz popoldne okoli pol 4 pripetila huda nesreča. 17 letni fotografski vajenec Marjan Kocmur, sin ravnatelja konsumnega dre" va, stanujoč v Društveni ulici 5, je na strehi dvoriščne zgradbe sušil fotografske posnetke. Pri tem pa jc padel 4 do 5 m globoko na tla ter obležal nezavesten. Poklicali so reševalni avto, ki ga je pripeljal v bolnišnico. Mladenič si je pri padcu močno pretresal možgane in dobil notranje poškodbe.
('•) Prva letošnja nezgoda na Savi. Čeprav smo komaj sredi mescca maja, vendar so se na Savi že pojavili kopalci. Včeraj pa bi Sava, ki je seveda zelo mrzla, kmalu zahtevala svojo prvo letošnjo žrtev. 20 letna šivilja Frančiška K. z Dunajske ceste jc plavala v vodi, ko jo je naenkrat prijel krč. Pričela se jc žc potapljati. Toda soko-palci so jo šc v pravem času potegnili na suho. Nekdo je poklical tudi ljubljanski reševalni avlo, čeprav tega ne bi bilo treba, zakaj ko je reševalni avto prišel na Jezico, je bila ponesrečenka žc povsem pri sebi in tudi žc oblečena, Reševalni avto jo jc samo odpeljal domov.
0 Zakaj se ljudje tepejo. Policija je včeraj prejela cel kup ovadb raznih pretepov in telesnih poškodb. Vzroki teh pretepov so prav malenkostni. Tako sta si na Viču n. pr. dve družini v hudem sovraštvu med seboj. Neka 40 letna ženska iz prve družine je zato napadla kar na sredi cestc svoiega sovražnika 23 letnega moža iz druge družine ter mu razpraskala z nohti — prav po žensko — obraz. — Drug slučaj je tudi zanimiv. Na Cankarjevem nabrežju popravljajo delavci Urbančcvo hišo. Prehod jc tam zabranjen, vendar pa je neki moški le hotel skozi. Delavec ga ni spustil, nakar sc je začel moški kregati in vpiti nad delavcem. Ta pa je vrgel nanj zidarsko posodo, ki je moža poškodovala po obrazu. Je pa šc nekaj drugih ovadb, kjer so si nasprotniki skočili v Ia:c in sc klestili med seboj. V Gledališki ulici sta se n. pr. ob belem dnevu stepla dva delavca, tako da je moral posredovati stražnik in enega od obeh aretirati. Vse — brez vzroka!
0 Kandclabcr jc podil. Na oglu Lmonskc ccstc in Cojzove ccstc se ju pripetil pred včerajšnjim nenavaden karambol. Ncizprašani šofer Josip P. je z avtomobilom zavil tako neprevidno in v takem diru okoli ogla, da sc je zaletel v kandclabcr in ga izruval. Mestna občina trpi zaradi tega karambol.i približno 1000 Din škode.
0 Gasilsko motorno kolo. O motornem kolesu, o katerem smo poročali, da ga jc kupil ga-salski urad, smo dobili obvestilo. da gre le za privatno motorno kolo enega od poklicnih gasilcev.
0 Damsko perilo v najlepši izbiri, dobite pri Sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
0 V četrtek dopoldne grem na mali guljaš (4 Din) v Park-hotcl »Tivoli*. Priporoča sc Slavko Dolničar.
Koncert alfndfliltikcga pevskega zbora in Ljubljane. Prihodnjo soboto (0. I. m. priredi Akademski pevski zbor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani koncert v kranjski gimnazijski telovadnici. Spored obsega slovenske umetno skladbe in šest pesmi za ženski zbor, ki bo tokrat prvič javno nastopil. Višek program pa bodo vsekakor slovenske narodne pesmi v najnovejši priredbi g. Fr. Marolta, ki so izšlo pred kratkim v založbi Akademskega pevskega zbora in bodo prvič izvajane. Na koncert, ki bo za naše mesto vsekakor Izreden dogodek, že danes opozarjamo vse tiste, ki ljubijo nušo pesem in se zanimajo za glasbeno umetnost. Koncert bo brez dvoma tiudil vsakomur obilo užitka. Predprodaja vstopnic bo pravočasno javljena.
Šenčur pri Kranju
»V valovih bolestic, iuloigra. Slovenec je že poročal; da jo je spisal šenčurski domačin g. Bobnar Pavel. V nedeljo 10. t. m. jo jo tukajšnjo prosvetno društvo prvič vprizorilo v Ljudskem domu. Premijera jo izpadla sijajno v vsakem oziru. Ljudstva je iz vseh krajev Gorenjske pritisnilo toliko, da je za eno dvorano ljudi morajo od-ili. En dokaz več, kako živo se zanima naše ljudstvo tudi za duhovne kulturne dobrino! No! Žalo-igra to zasluži! Vsebina je bolestna iu romantična obenem. Iu prav ta zmes lako prija ljudski psilii. Posebno ženski duši. Andrej in Olga se idealno ljubita. Marijan — Andrejev tekmec — in Kajmund — njen oče — se zopershivljalu. Že menita Andrej iu Olga po srečno prestanih zaprekah. tla sta na cilju. Tedaj zvesla iz ust umirajočega očeta Rajmunda, da sla brat in sestra. To je višek igre. ln obenem obrat! Ljubezen se ue konča s telesno smrtjo, ampak z junaško samo-odpovedjo. Andrej poslane gorski puščavnik. Olga odide v samostan, liazvoi dejanja se klasično pravilno stopnjuje iu znižuje. Značilne laze razvoja so krepko poudarjene. Potek dejanja je jasen, a vendar dovolj skontrastiran, da je igra vseskozi napeta. Iz vsega delu vejo silna ljubezen do gorske narave. Jezik je mehak in sočnat. Žaloigra ie napravila na vse glcdalce silen vtis. Sposobna ie za življenje, .šla bo zmagovito od odra do pjlra, če bo le avtor hotel rokopis razmnožiti. Končno ne sinemo pozabiti cerkljanske godbe. Iz prijaznosti je prišla počastit premijero. Na mah si je osvojila simpatije vsega občinstva z jtbornitn igranjem. Čast ji, da zna lako visoko ceniti kulturne pridobitve! — Žuloigra sc ponovi v čclr-tek 14. t. m. ob 3 popoldne v Ljudskem domu po znižanih cenah, da si jo bo vsak lahko ogledal. Tudi sosedje in okoličani so prijazno vabljeni!
Brežice
Florijanova nedelja. Florijanovo nedeljo so proslavili naši in okoliški gasilci dno 10. t. m. Ob '•) se jc vršila v župni cerkvi v Brežicah služba božja za gasilce. Pri masi Jo krasno pel moški zbor iz Krške vasi, pomnožen s pevci Iz Brežic.
Igra. Podmladek rdečega križu na tukajšnji meščanski šoli je vprlzorll dobro uspelo mladinsko igro s petjem Desetnik ln : Sirota dne 9. maja zvečer In 10. maja popoldne. Z obiskom pa ravno ne moremo biti zadovoljni.
Semenj. Florljunov semenj pretekli ponedeljek ni nič kaj dobro uspel. So pač pozna gos|x>darska kriza povsod, posebno pa med kinelskim ljudstvom, ki svojih pridelkov ne moro prodati, ali jiii pn prodaja pod ceno. Bilo je sicer precej sejmurjev in ludi kupcev, toda denarja ni. u,
Slovenjgradec
Zanimiva statistika. Pri tukajšnji davčni upravi je bilo vloženih 00 pijav za davčno oprostitev radi devetero ali vež otrok. 21 strank i'-svojo prijavo umaknilo, ker niso imelo istočasno živih devet uli več otrok. Od 78 družin, ki jim pripada davčna oprostitev, je 23 družin po 10 otrok, 20 družin po 9 otrok. 17 (mi U, (• po 12, 3 po 17, 2 i«) 13 in 2 po 15 olrok, po cua družina pa ima 11. 10, 18, 20 olrok. ena pu celo 21. Največ pri-juv je bilo vloženih iz občine Mislinje, namreč II. najmanj pa iz občin Slovenjgradoc, Huiiklavž iu Oliški vrh, unmicč po dve.
S'ovensha Krajina
Ustanovitev Sadjarske potlruiaice. Slovenska krajina jc dobila prvo Sadjarsko podružnico. Ustanovila se jc v Gornji Lendavi, ['red ustanovnim občnim zborom je bilo predavamo o škropljenju sadnega drev|a. Vršila se je tudi praktična vaja.
V iransformator treščilo. Ob priliki zadnje nevihte jo strela udarila v transformator v Beltincih. To se je zgodilo proli večeru. Beltinci so ostali brez luči. Transformalor je uničen in m ga ntornli zamenjali z drugim.
Silen pninr. V Ccplncih je požar uničil domačijo neke vdove. Zgorelo je vse do tal. V plamenu je nnslo smrl tudi nekaj živine. Kako je poiar nastal, se. ne ve.
Kulturni obzornik
Staro in novo iz francoskega slovstva
Ssorai zapored je objavil dv« knjigi Andr« Maurois, ki ga poznamo kot izvrstnega življenje-pisca Shcll«ya. Byrona in Disraelia (n|«gov Di-sraeti postaja ob 50 letnici smrti znamenitega angleškega politika in romanopisca spet aktualen na knjižnem trgu). Najprej jc izdal v obliki knjige pet predavanj o Turgenjevu. Turgcnjev jc bil prvi ruski pisatelj, ki je našel v Franciji čitateljev in častilcev. a v poplavi del Dostojevskega in Tolstega je njegovo ime prido nekoliko v pozabo. Šele prav v poslednjem času je opažati zopet večje zanimanje za Turgcnjeva v Franciji, tako da je prišla Mauroisova knjiga kakor nalašč, V nasprotju z znanim načinom Mauroisovega podajanja življenjepisov — t. j. v obliki življenjskega romana — jc njegov Turgcnjev bolj csepslično delo. 2ivljenje-pisni podatki so sicer jako bogati in prijetno po-Jani, toda kljub odličnosti vsega dela ne more uiti pozornemu čitatelju in poznavalcu drugih Mau-loisovih del, da je to poslednje narejeno nekoliko v naglici. Prav za prav stvar ni čudna — saj je Maurois. znan kot raziskov alec angleške zgodovine in angleškega slovstva, v katerem predmetu ima žc ogromno izkušenj, ki mu prepletajo koncepcije vsakega novega dela. S knjigo o Turgcnjevu se je pa podal na polje, ki mu je manj domače in mani znano. Zato se je čuditi, da je vendarle napisal jako zanimivo in ludi dosti izčrpno knjigo negledc na to, da je pojav Turgcnjeva prav za prav ne-kompliciran in dttšeslovno jasen. — Pred davnim časom je napovedala »Nouvellc Revue Fran<;aise ' nov roman Andrča Mauroisa Le peseur d' Amei — naposled jc skoraj istočasno izšel v reviji in
I knjigi. Po sijaineni uspehu romana *Climats« mo-: ramo ugotoviti, da je Maurois kot romanopisec ; občutno padci. Njegovo novo delo ni le po nena-: vadnosti in fantastični skrotovičenosti fabule nc-l koliko čuden pojav (radi takih svojstev fabule bi ! znal postati šc celo prav izvrsten), marveč tudi v < zgolj formnlnem oziru daleč zaostaja za drugimi 1 avtorjevimi deli, tako za »Climats«, za vojnimi romani (Les silences du Colonncl Bramble) in celo | za svojčas od kritike nc preveč navdušeno spre-I jetega Ni ange ni bete*. Vsebina romana Lc pe-j seur d' Ames , ki po naslovu obljublja biti du-, hovna in duševna, je pri vsej svoji neobrabljenosti banalna. Avtor obišče znanca iz vojnih časov, i zdravnika Jammesa, od katerega počasi izvč, da eksperimentira hoteč dognati, ali ima človek dttš3 , ali ne. Dognati pa hoče to stvnr polom tehtanja in zares se mu posreči ugotoviti, da tehta človeška duša natančno sedemnajst slolink miligra-' ma ... Kar jc nametal Maurois fabulistično fnn-' tastičnega dejanja okrog tega »znanslvencg.i od-! kritja, zares ne zasluži hvale: povprečna duhovi-| tost. A kar čitatelja najbolj preseneča, jc dejstvo i da romana ne more vzeti cum grano salis«, marveč da ga avtor sili jemali snov resno. Kes jc, da i vlada v fabrikaciji romanov občutno pomanjkanje I sujetov. loda menim, da Mauroisovi iznajdljivosti vendarle ni bilo treba hoditi tako daleč po hrano.
Odkar jc lani izdal Paul Claudcl svoj ->lesta-nient kol dramatik , kakor sam pravi o svoji velikanski pesnitvi Lc sottlier de satin . ki jc nedvomno najznamenitejše dramsko delo našega stoletja, jc pesnik obmolknil. Pravkar je izdala založba »Nouvelle Revue Francaise poljudno izdaio njegove -Cantatc a trois vobc«, ki je doslej bita znana Ic posestnikom omejene originalne izdaje. Clattdel velja v splošnem sicer zn ncuprizorljiveSu dramatika, vendar ccnijo vsi pomembnejši sodobni kritiki njegovo delo kot pojav francoskega genija I par e\cellcnce'. Razprav in tolmačenj njegovega ! dramskega dela je izšlo in dnevno izhaja še vedno I nič koliko. Malo kateri pa ie — ako izvzamemo
pokojnega J. Rivierea — da bi posvetil večjo pozornost himničnemu pesništvu Paula Claudela. Ode, himne, kantatc, ki jih je siccr v malem številu, a vendarle nekaj v času svojega plodovitegs ustvarjenja izdal, so ostale tudi od boljših poznavalcev Claudela ncopažene. Treba je priznali, da zaslužijo ta dela tn njim na čelu iCantale a troii voix«, radi njih pesniike svojstvenosti in dognanosti vsaj toliko pozornosti kakor njegove dramo. Kol pojav je Claudcl v našem času tako silen in velik, da mu le stežka najdeš para.
Zdai, ko je dovršil svojo veliko trilogijo (Pod Satanovim solncem — Odpadnik — Radost), jc poslal Gcorgcs Bernanos polemik. Pravkar jc i/.dal v Grasselov i zbirki ,Pour mon plaisir debelo knjigo (465 strani) pod naslovom La grantic pcur des Bien-penr.nnt.v. Z nenavadno satirično žilica st jc privoščil v tej knjigi Bernanos debelo kritiko poslednjih šestdesetih let — seveda navezuje svoja misli in osti zlasti na dogodke, ki so sc odigralj v Franciji, počenši s porazom pri Scdanu, preko Komune, konservativne republike, Boulangizma, Paname, Drcyfusso\e afere do zasmehovanja zakonite vojne, ameriškega dolga in Youngovega načrta za reparacije. Kritika družbe in njegovih predstavnikov jc lako ostra in neusmiljena, smešenje tako brezobzirno in prostodušno, kakor se redko kdaj zgodi v deželi, ki je znana radi svoje > dobru vzgoje . . . Vsekakor je Bcrnanosovo delo, četudi za naše razmere in naše kraje nima prave vrednosti, kot tako in kot velik pojav sodobne satirične kritike vredno čilanja — morda utegne biti ludi drugače koristno...
Nazadnje naj omenim še, da jc pravkar izšel tretji in poslednji zvezek sijajne izdaje Blaisc Pnscalovih del v Collection La Pensčc Framjaise (A. Michcl, 1'aris). Delo jc uredil član Instituta F. Slrowsky. n tretji zvezek obsega sledeča Pn-scalova deln Les Pensče. Les Opuscules in La Correspondcncc . — Cena 40 frs.	š.
Fakin Anton, -Sol. botanični vrt in botanične ekskurzije-. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani jc ravnokar izdala knjižico Sol. bot. vrt in bot. ekskurzije, ki jo je spisal ravn. Fakin. Priročna knjižica jc lepo broširana in obsega 63 strani ler stane posatnena 11 Din, v skupni naročilvi za šolo pa 10 Din.
Knjižica je namenjena učiteljstvu in učencem, katerim bo prav dobro služila kot pomožna knjiga, posebno ob priliki ekskurzij, ki so v vseh šolaii po zakonu obvezne.
Šolski vrl mora stopiti v ospredje in kreniti iz svojih starih poli na novo pot, da postane res živo učilo.
lo knjižico so v rokopisu pregledali priznani strokovnjaki pisatelj dr. Bevk St., prosv. inšpektor v p., profesor Tomažič, asistent na kr. univerzi v Ljubljani, in pisatelj J. Pahor, osn. š. učitelj v Šiški. Tako jc bila knjižica pregledana od zastopnikov vseh šol.
Knjižica je spisana v smislu delovne šole. Otroke uči videti, slišati in čutili tajnost in lepoto rastlinske prirode; bogata je na jasno opisanih poizkusih, ki jih otroci sami napravljajo, opazujejo in doživljajo, na podlagi česar pridobe učenci potrebno množino elementov iz rastlinske lizijologijc, bijologije in splošne botanike, vse v skladu z življenjskimi potrebami. V knjižici je po delovnem principu obravnana vsa botanika.
Kratke karakteristike dreves, grmov, trav in drugih rastlin so tako krepko podane, da jc učitelju in učencem po teh prav lahko spoznati rastlino. — Pisatelj je združil krajevno in časovno v 7 ekskurzij. Zato naj bi imel učitelj ekskurziji in vsak učenec pri hotaniški ekskurziji lo knjižico in v njo sproti zaznanoval najdene in obravnanc rastline. Tako bo učencu lahko ponoviti snov in se celo ekskurzijo samo.
Sczile pridno po knjižici, da bo na? narod res spoznal našo bogato floro.
Naše stabilizacijsko posojilo
V	Politiki« nadaljuje dr. V. Bajkič svoje članke o našem stabilizacijskem posojilu. Ugotavlja, cla smo dobili posojilo pod ugodnimi pogoji. Nadalje podrobno analizira vse ovire, ki so bile srečno prebrodene in navaja razloge, radi katerih se emisija ne bo izvršila tudi v Ameriki in Angliji.
V	četrtem članku razpravlja o tem, koliko bo od tega posojila prišlo v našo državo. Pod predpostavko, da bo prevzemni tečaj 82, kar bo skoro gotovo približno tako, bomo prejeli 340 milijonov frankov. Kakor pravi službeni komunike, bo ta denar porabljen predvsem za stabilizacijo dinarja, /a enkrat šc ne vemo. kakšna bo nova pogodba med našo državo in Narodno banko. Po prejšnji
Izredni občni /bor delničarjev Narodne banke. Glavni upravni odbor Narodne banke jc imel v ponedeljek sejo, na kateri jc bilo sklenjeno, da se
14.	junija ob 9 dopoldne vrši izredni občni zbor delničarjev banke. Na tej izredni skupščini bodo delničarji sklepali o predlogu konvencije med državo in Narodno banko, o predlogu zakona o Narodni banki in o predlogu statutov Narodne banke. Na tem izrednem zboru mora prisostvovati najmanj tretjina delničarjev, lo je 20.000 delnic. Zadnji rok za deponiranje delnic je 3. juuij.
Ustanovni občni zbor Goslilničarske pivovarne, d. d. v Laškem, preložen. Ustanovni občni zbor Gostiln ica rske pivovarne, d. d. v Laškem, je bil po sklepu seje širšega pripravljalnega odbora z due 5. t. m. sklican na dne 27. maja t. 1. in jc bilo to objavljeno v našem časopisu. Radi od vlade zahtevanih malenkostnih korektur družbenih pravil in radi zelo važnih razgovorov, ki morajo biti dovršeni do ustanovnega občnega zbora, sc že objavljeni ustanovni občni zbor prekliče in preloži. Vršil se bo najpozneje do 15. junija t. I. Pripravljalni odbor uporablja to priliko, opozorili vse podpisnike delnic na striktno določilo zakona, da ima glasovalno pravico na ustanovnem občnem zboru samo lisli delničar, ki je vplačal na račun kupnine za vsako delnico najmanj 40?-i ali '200 Din. Prosimo vse podpisnike, naj se ozirajo na to določilo zakona ter pravočasno vplačajo na račun vsake delnice najmanj 200 Din.
Konkurz jc razglašen o imovini Lajovica Maksa, trgovca v Litiji (mešano blago). Roki:
15.	maja, 20. in 27. junija 1931.
Trboveljska prcinogokopna družba sklicuje svoj občni zbor za 1. junij ob 11. Na dnevnem redu je poleg bilance za 1031 ludi volitev uprave in nadzorstva. Kakor ic znano, bo družba za leto 1930 izplačala samo 25 Din dividende na delnico v primeri s 33 Din za leto 1020.
Hranilnica kmečkih občin. Letos je Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani praznovala 20 lctnico svojega obstoja. Na obenem zboru jc podal poslovno poročilo ravnatelj g. Franjo Vidic, ki obenem z zavodom tudi praznuje 20 letnico svojega dela. Promet zavoda se je lani zvišal. Predvsem so narasle hranilne vloge radi premestitve poslovnih lokalov v palačo Vzajemne zavarovalnice od 11.15 na 10.4 milij. Diu. Posojila so se zvišala od 5.1 na 7.S milij. Din. Povečale so se tudi ostale panoge poslovanja in znaša čisti dobiček 0.07 milij. Din. S tem sc je zvišal rezervni zaklad hranilnice na 0.1 milij. Din. Občni zbor. katerega se jc udeležilo lo zastopnikov občin ustanoviteljic in ki ga jc vodil predsednik upravnega odbora župan g. Ivan De-'icljak, ie izrekel zahvalo ravnatelju za njegov trud iu vestnost.
Brlgrajska borza ima svoj občni zbor 21. t. m. ob 9 v svojih prostorih.
Druga melioracijska razstava v Pragi se vrši od 31. maja do 7. junija v okvirju Kmetijske razstave. Istočasno sc vrši v Pragi tudi mednarodni kmetijski kongres od 5. do 7. junija.
Avtomobili bodo razstavljeni na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija v posebno velikem številu. Zasedeno je približno 120(1 m- kritega prostora, na prostem pa bodo razstavljeni avtobusi, šasije in tovorui avtomobili. Avtomobilske in inotocikli^ličnc razstave sc udeleže vse večje tvornicc Anglije, Avstrije, Belgije, Oelio-slovaške, Francije, Italije, Nemčije, Švice iu Združenih držav ameriških. Zanimivo je, da priporoča Mednarodni urad avtomobilskih industrijalcev v Parizu svojim članom udeležbo na velesejmu v Ljubljani. Najnovejše tipe raznih kakovosti in ccn omogočajo interesentu dober nakup voza, vsem drugim pa vpogled v najnovejše pridobitve na polju avtomobilske industrije.
Borza
Dne 12. maja 1931.
Denar
V	današnjem deviznem prometu so oslali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Promet jc bil srednji. Vse zaključene devize jc dala Narodna banka.
pogodbi bi država dala Narodni banki 4 milij. funtov sterlingov ,ili približno I milijardo Din. Potemtakem bi dal lin. minister Nar, banki od celokupnega zneska 840 milij, na razpolago 430 milij. frankov, ki bodo šli za povečanje kovinske podlage Narodne banke, l udi če bi Narodna banka vse devize pustila v inozemstvu, bi to še nc pomenilo, da jc ta denar neizkoriščen za naše narodno gospodarstvo. Narodna banka izdaja na podlagi teli deviz bankovce iu tako daje ves la kapital na razpolago gospodarstvu. Članek je zaključen sledeče: Kadarkoli se kako posojilo zaključi v gotovini, tedaj pride ves v državo kot kapital.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282 b!.. Berlin 1351.75—1354.75 (1353.25), Bruselj 790.59 bi., Budimpešta 991.14 bi., Curih 1093.50— 1090.50 (1095), Dunaj 797.85 — 800.85 (799.35), London 275.97—276.77 (276.37). Newyork 56.01—50.81 (50.71), Pariz 222.26 bi., Praga 16791 —108.71 (163.31), Trst 297.28—297.43.
Zagreb. Amsterdam 2282 bi., Dunaj 797.85— S00.85, Berlin 1351.75—1354.75, Bruselj 790.59 bi., Budimpešta 989.64—992.04, London 275.97-276.77, Milan 290.35—293.35. N'ewyork kabel 56.12—56.92, ček 56.61—56.S1. Pariz 221.26-223.26, Praga 168.31 bi.. Curih 1093.50-10%.50, Tirana 10.f»8 bi.. Stockholm 15.23.
Belgrad. Berlin 1351.75—1354.75, Budimpešta 989.01-992.04, Curih 1093.50-1096.50, Dunaj 797.S5 —800.85, London 275.97—276.77, Newyork 56.61 — 56.81, Pariz 221.26-223.26, Praga 167.91—168.71, Trst 296.30-298.30, Stockholm 1521.70-1525.70.
Curih. Belgrad 9.H40, Pariz 20.2975, London 25.2375, Newyork 518.875, Bruselj 72.20, Milan 27 1625, Madrid 51.75, Amsterdam 208.425, Berlin 123.60, Dunaj 72.975, Stockholm 139.125. Kopenha-gen I3S.90. Oslo 138.95, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15, Budimpešta 90.515. Ateue 0.72, Carigrad 2.4625, Bukarešta 3.09, I Iclsingfors 13.06.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes slabejša in so tečaji deloma popustili. Promel je bil slab iu je prišlo v Zagrebu do zaključkov samo v promptni škodi iu 7?» dolarokili papirjih. V Belgradu je bilo nekaj prometa tudi v begi. obveznicah. Bančni |>apirji so ostali v glavnem ueizpreme-li jen i, do zaključkov jc prišlo v delnicah Poljoban-kc. ki se je najprej učvrstila na 53, kasneje pa jc popustila zopcl na 52. Nadalje je bila zaključena Unionbanka. Nekaj več prometa je bilo v industrijskih papirjih. Po neizpremenienem tečaju jc bila zaključena Drava. Nadalje je bila zaključena Šeče-rana po 290. Trboveljska je bila nekoliko slabejša ter zaključena po 305 in 304. Med paroplovniini družbami je bita najprej zaključena Dubrovačka po slabejšeni tečaju 350, kasneje jc popustila celo na 337.50, pa se zopet učvrstila na 340.
Ljubljana. 8"» Bler. pos. 93 bi., 1% Bler. pos. S3 bi., Celjska 150 den.. Ljublj. kred. 120 den.. Praštediona 920 den.. Kred. zavod 100—170, Vevče 120 deu., Stavbna 40 deu., Ruše 220 deu.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. SS—S8.50, agrarji 51.25—52.25. vojna škoda ar. 425.5—426.5, kasa 425.50—426.50 (420.30,426), 6. 425.50—426.50, 12. 4211- 426.50. Bler. pso. <>2.25- 93, 7?,i Bler. pos. 82.25—S3 (83, 82.25), kasa 82.25—83.25 (S2.50), 1"„ pos. Drž. hip. banke 84—85.30 (85). 0% begi., obvez. 66.50—67, l obač. srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 50—60. Bančne delnice:Hrvatska 50—60, Ka-tolička 33—35, Poljo 52—53 (53, 52), Kreditna 11" 124, Union 174- 170 (174), Jugo 73-7-1, T j. kred. 120 deu., Medjuiiurodna 67 den., Narodna 7S25— 7875, Obrlua 3<> den., Praštediona 930-9:15. Srbska IS7—190, Zemaljska 138—140. Industrijske delni-cc: Nar. šum. 25 den., Outmann I2S den., Slaveks 25—32.50. Slavonija 200 den.. Danica 80—85, Drava 235—236 (235), Scčcrana Osjek 290- 295 ( 290), Osj. Ijev. 215 den., Brod. vag. 04-80, Union 70 d„ Vevče 120 den., Isis 45 d., Ragusea 338-360 (350, 337.50,340), Occania 195 lil., Jadr. plov. 500— 520. Trboveljska 305—307 (305, 304).
Belgrad. Narodna banka 7760—7850, l"n inv. pos. SS.25— 89. agrarji 51.50—52.50, vojna skodn 425.50—426 (600" kom.), 6% begi. obv. 67—67.25 (350.000), 8% Bler. |K»s. 93-93.50, 1% Bler. pos. 83—83.50 (3000 dol.), 7% pos. Drž .hip. banke 85.73 86.25.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 81.125—81.75; Newyork: Bler. pos. 91—91.75, 7% Bler. pos. 81—81.875, 1% pos. Drž. hip. banke 83—83.75.
Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 90.5(1, Wiener Bankvcrein 15.15. Escompttges. 152.90, Zivno 83.7, Union 21.10, Alpine 15.45, Trboveljska 37, Kranj, ind. 45, Pragcr Lisen 308, Lcykatn 3, Rima Mura-ny 44.
Dvig cen pšenice in moke.
Tudi danes jc bila za ]>šenico izredno čvrsta tendcnca in so cene ponovno izredno narasle. Tako
jc prekoračila pšenica -c mejo 200. lako stane ba-nalsko potisku blago ze 210, frbobnni 205, "bč. bkigo 202.50, Scnia okolica eelo 215. baranjsko blago slane ISO, Sombor okolica 182.50. I o veliko hausso je pripisovati predvsem pomanjkanju kvalitetnega blaga. lega je izredno malo. Povpraševanje p.i je vseskozi znatno. Dovozov skoro ni milic iijh. lako trgovina kakor producenli zadržujejo blago m sc pri kalkulaciji drže bolj uvozne paritete. Konsuin pa jc sedaj poslal nekoliko večji, nima pa nobenih znatnejših zalog in jc prislijen kupovati.
\ zvezi s pšenico je danes poskočila tudi cena moke za 10 do 15 par' ni i kg in dosegla cene od 300 do 345 po kvaliteti. Drugi predmeti pa so ostali neizpremenjeni.
Novi Sad. Pšenica 79-S0 kg srbč. 187,50 192.50, bač. okol. Novi Sad 135- 190, bač. okolica Sombor 175—180. bač. potiska 197.50 202.50. gbč. 19(1 (05. gbn., ban. Bega šlep 105 200, sr. 78 kg 170—172.50, sr. okol. Indjija 172.50 177.50, slav. 78 kg 170-175, slav. Slep 77-7S kg 165 170, koruza bač., sr. 102-104, bač. ladja Tisa 105 107, bač. ladja Donava, Sava 105- 107, moka bač. 0 g, 0 g" 265- 2S5, šl. 2. 240—250, št. 5. 220 -230. št. o. 205 —210, št. 7. 165—175. št. S. 130 135, olrobi pšen. bač., sr„ ban., slav. v juta-vrečah 120—125. Promet: 12 vagonov pšenice, 21 vagonov koruze, 6 vagonov moke, 3 vagone otrobov. Icndenea trdna, otrobi: mlačna.
Sombor. Pšenica bač. potiska slep 80 kg 195 —200. bač. okol. Sombor 7S-79 kg 172.50—177.50, gbe. 79-8(1 kg 187.50—192.50, sr. 78 kg 170-175, slav. 7S kg 167.50—172.50, rž bač. 140-150. moka bač. 7. 160—165, otrobi pšen. bač. 125—130. Vse ostalo neizpreincnjeiio. Tendenca trdna. Promet: 352'.: vagona.
Budimpešta. Tendenca prijazna, pšenica: mirna. Promet omejen. Pšenica maj 15.26 15.35, zaključek 15.29—15.30, junij 15.20 15.28, zaklj. 15.16 — 15.17, rž maj 14.64 14.65, zaklj. 14.64 14.65. koruza maj 14.33-14.40, zaklj. 14.34-14.35. julij 14.34-14.50, zaklj. 14.3o-14.3S, avgust 14.49-14.6, zaklj. 14.47-14.4S.
Živina
Mariborski sejem. Prignanih ie bilo 22 konj. 12 bikov, 146 volov. 391 krav in 22 telet, skupaj 593. Debeli voli I kg 6.50—7.50, pol debeli voli 5
do 6.50, plemenski voli 4.50.....5. Biki za klanje 5
do 7. Klavne krave debele 4—5.50, plemenske krave 3—3.75, krave klobasarice 2.50—3.25, molzne krave 5—5.50, breje krave 4.50—5. Mlada živina za kg 5.50—6.25, teleta 7-9. Prodanih jc bilo 31«» komadov. Vi izvoz v Avstrijo 21. Mesne cene za I kg: volovsko meso I. 18—20. II. 14—10. Meso bikov, krav in telic 9—12, telečje I. 25—35, II. 12 18, sveže svinjsko 14—25 Din.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Lil. Saborsky fi Co., Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 15.517 pršutarjev in 1359 speliarjcv. Iz Jugoslavije 876 pršutarjev in 951 š peharjev. Cene veleposestniški prašiči: špeharji najboljši 1.55, I. 1.50 1.52, srednje kakovosti 1.40—1.48, kmečki prašiči 1.30 1.50, prušutarji 1.15—1.6!). Tendenca jc bila živahna. Špeharji so se podražili za 5 grošev. pršutarji pa za 10 grošev.
Programi Radio-Llubljana i
Sreda, 13, mala: 12.15 Plošče (mešan program)
—	12.45 Drtevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza
—	18.00 Radio orkester — 19.00 Ivan Zore bere iz svoje povesti Beli menihi — 19,30 Dr. N. Prc-obraženskij: Kuščina — 20.00 Koroški večer, prenos iz Delavske zbornice — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 14. maja: 9.00 Ing. Zupanič: O vinogradništvu — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Vcrjko predavanje, P. Dr. R. Tomincc — 10.20 Fcrdo Jelene: Moderno knjigovodstvo za hotelirje. 11.00 Radio orkester — 12.00 Cas, dnevne vesti, plošče (ruska glasba) — 15.30 Pero llorn: Duševna vzgoja otroka — 16.00 Koncert šramel kvarteta Slovenske narodne pesmi - 17.C0 Ogrine: V Ljubljano jo dajmo (Ljudski oder) — 20.00 Prenos iz ljubljanske opere: Sneguročka (Rimsktj-Korzakov).
—	22.00 Poročila.
DrugI programi >
Četrtek, 14. maja.
Belgrad: 10.00 Prenos iz katoliške cerkve
—	12.45 Radio orkester — 17.00 Narodne z dudo
—	17,30 Vokalni koncert — 18.00 Popoldanski koncert — 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.00 Balalajke koncert _ 20,00 Ljubljana (opera). — Budapest: 10.00 Nabožna glasba — 11.15 Grško katoliška služba božja, nato konccrt — 15.55 Mladinska ura — 17.10 Koncert vojaške godbe — 19.30 Opera, nato ciganska gl.
—	Dunaj: 12.30 Nad Alpami — 15.30 Popoldanski konccrt — 19.10 Komorni večer — 20.10 Slušna igra _ 21.40 Večerni koncerl. — Milani 20.45
Ope-a. — Praga: 20.30 Pesmi — 2V.00 Veliki simfonični orkester. — Lungente.g: 20.10 -Izrael v Egiptu , Handel (oratorij za soli, dva metana zb., orkester, orgle in cimbale). Rim: 17.00 Pester koncert — 21 00 Simfonični koncert. — Berlin: 20.10 Orkestralni koncert 22.10 Plesna glasba.
Katovlcei 12.15 Simfonični koncerl — 20.15 Varšava — 23.00 Lahka glasba. Toiilousc: 20.25 Koncert orkestru — ZO.-iO Vokalni koncert — 21 15 Operna glasba 22.45 Koncert vojaške godbe. — Stuttgart: 12.20 Komorni koncert 20.45 Klavir 21.1 > Vesela glasba. Barcelona: 13.00 Radio sekttel - 20,00 Koncert radio orkestra 20.25 Irio .Argentinija Mor. Ostrava: 12.05 Koncert radio orkestra 20 30 Praga.
Šport
Ilirija gre v Celovec
Ilirija igra jutri, na praznik, v Celovru z Alhlelik SK. \ avtobusu, Ui odhaja ob 7 zjutraj izpred kavarne K v ropa, jc prostih še par ni"*i za cono pribl. 120 Din, ki so nn razpolago interesentom izmed čIuiihIvu. Prijaviti se je dmi-s med U m l i v kavarni Evropa, potreben je policijski m avstrijski polni vizum, slednjega preskrbi po možnosti SK Ilirija.
Spori na Japonskem
Te dni so prvič v miši državi nastopili jn-ponski športniki. V tekmi za Davisov pokal v Kalen sm zmagali s 5:0, so nastopili proti našim iv-prezentantoiil sloviti igralci iz. daljo ja vzhodi.
red leti se nihče ni vedel o japonskih športnikih, se manj seveda o teniških igralcih, danes mi Mejejo ravno te športnike med najboljše i-ral, • tenisa.
Športni uspehi, ki so jih dosegli Japonci v zadnjem času, so ravno lako presenetiti svet kakor svojefasno, ko so zmagali v vojni proti ltusom Komaj dobrih 50 let so rabili Japonci .ia so dosegli svoje učitelje — Evropejce. Pred časom sum občudovali Japonce v raznih drugih panogah, predvsem seveda njih gospodarsko naprave. No iu sedaj imamo j.a priliko spoznavati tudi ujilt telesno kulturo, prav za prav tudi pri Jaopncih ni lako nova kakor bi mislili. Tudi oni imnio zn šport predhodnike, kakor jih imamo mi. Toda njih opora temelji le na dveh umetnostih, ki igrata ž« od nekdaj ravno pri vzhodnih narodih veliko vlogo. To sla Juido in sabljanje, dve panogi, ne samo za vajo telesa, temveč tudi za vzgojo duha in značaja. Poleg običajnih vojaških vaj v šoli imajo ludi tedensko Iri ure telesnih vaj. Vadijo nekako mešanico švedske in nemške gimnastiko. Predvsem seveda le lahko atletiko in pa igre basket iu basehal, ki je pravi narodni spori. Cilavnc tekme v bnsebalu privabijo tudi ,50.000 gledalcev. ''lavni nasprotniki v tej igri ko .lapomem Anieri-kauci, ki edini gojo to igro. Pri nas imamo nogomet, tamkaj pa to iuro nadomešča basehal.
No pa tudi brez, visoke šole za telesno kul-luro niso. Leta 102.5 ko si ustanovili tako šolo. ki danes razpolaga že z. ogromnimi igrišči in učilišči. ('lavna opora japonskega športa *o pa univerze. Univerze v Tokiu s svojimi IVi.OOO slušatelji predstavljajo glavno oporo. S teh univerz so izšli do sedaj še vsi mojstri.
še posebej pa odlikuje le japonske mojstru lepo harmonično zgrajeno telo, z. zdravimi živci, ki so izborilo vzgojeni in imajo glavno — ljubezen do stvari!
Harmonični energični atleti, lo je glavna slika japonskih športnikov. Težko hi si dane* predstavljali lepšega človeka, kakor je mojster v triskoku Oda. Postava in slil pri tekalni Masajc Kitaniolo spominja na nepozabnega Finca Kohlemainena, piednika Nuriiilja. Vsakega športnika odlikuje posebna odločnost in na obrazili se lahko vidi, s kako I tube/ni jo so pri stvari. Kako so nemški lahkoatleti lansko leto občudovali skupnost japonskih športnikov. Nobeno razlike ui bilo med njimi. Vsi > nako oblečeni in vsi so hoteli le eno! f,'oprav je bilo dosti atletov, vendar so povsod pokazali eno voljo in niso bili v ničemur razdvojeni. Ne tako kakor pri nas, ako se zbero samo trije, hofe vsakdo noka| drugega. Kajenja naši športniki ne morejo opustili, Japoncem, čeprav tamkaj vse drugače kade ko pri nas, ne pride nn misel kadili, ker to škoduje nilh športnim uspehom. Zato tudi ue kadet Znak ./-redim udanostl do stvari. Zato ludi uspehi ne izostanejo!
Zakaj smo to napisali? V našem narodu vidimo vso listo naravno silo. ki odlikuje tudi ln-ponce. Smo zdrav narod, ki še ni pokvarjen. \ i-diino pa že danes nekatere slabo posledice športa. Zato smo to napisali, da bodo naši mladi športniki, ki streme za tem, da postanejo mojstri ni ki imam ludi sposobnosti za to, posnemali Japonce. Iz v -t športnikov moramo izločiti lene iu domišljave lju>li. kajti ti kvarijo veselje 5o ostalim. Bodimo, kal. >r so Japonci, predvsem / ljubeznijo do »Ivnri športu in kaj lahko bomO lo dosegli kar ponci I
Ja

iste ~j-
23lsSd
a
-S
S53
N t- ^ m
0	Cco • g»CQ
3J21-B
SO
o) .. ,
•38.2
§ . g« . | 03 .0
1	I S I 5-tf
Id 9 ^el!
« jCI N
> CfS OT ® ••
i»*N . >
jg&sg!
N _ a
20 I
1
iggi^ SŠsi«*-
^sž I
Earl Derr Biggers:
Kitaičeva papiga
59
/I11 tudi ponosen oče! — Toda kaj? Vi hočete oditi?«
Kad bi za Jiipcc v Eldorado. Gospodična Wcn-dell je klicala, da so prišli filmski igralci. Sicer pa jim jc za jttlri Madden dovolil, da smejo obiskati njegovo farmo. Stavim, da jc na to pozabil.«
>: Skoraj gotovo. Rajši ga ne spomniva na to I Siccr bo utegnil dovoljenje preklicati.«
Ko je 13ob stopil v hotel, je opazil, da je nocojšnji večer drugačen od drugih. Iz gostilniške sobe na levi sc je oglašala godba, smeh in govorjenje. Nasproti mu je prišla Pavla Wendell in ga peljala noter. Starejši igralec z bronastorjavim obrazom jc tolkel po klavirju. V kotu, malo v stran od množice, je sedela neka dama poleg patrijarha z belo brado in Eden jc prisede! k njima.
»Kako je že vaše ime?« je vprašal sivolasi mož, z roko zaslanjaje uho. Me prav veseli, gospod Eden, da sem spoznal vas, Pavlinega prijatelja! Nocoj jc (ukaj kaj glasno! Kar budi se mi čut, da doživljam zopet tisle čase, ko sem pripadal potujoči gledališki družini...«
Nikar ne mislite, da so vedno taki!« je znšepe-tala Pavla. 2 Le, če vedo, da je ves hotel njihovi«
, Razgrajali so, uganjali burke in godli, dokler ni nenadoma vstopil skozi vrata mrkogledi režiser ter pognal svojo vojsko spat. Le nerada je ubogala vesela družba ter se obotavljajo se zadrevila v drugo nadstropje. Bob Kden je predlagal Pavli, da bi šla malo na izprehod. Tn hodila sta počasi po glavni cesti, ki se ie bleda in prazna svetila v mesečini.
Le oglejte si mescc!, jo dejal Bob. Kakor svež, okrogel ntclonin krhelj, pravkar vzet z ledii.<
Zelo ste navdušeni za kuharske užitke, kajne? Še vedno z velikim veseljem mislim na to, kako ste se bojevali z becfsteakom!«
•Človek mora jesti! Toda če bi ni' bilo tistega beefsteaka, bi se morda ne bila seznanila.«
In če bi se ne bila?«
Tedaj bi mi bilo tukaj zelo dolgčas.« Nekaj časa sta hodila molče. Dogodki na farmi se bližajo sedaj koncu,« jc nadaljeval Bol). Potem bom zopet moral odtod.«
: Nazaj v svobodo? Kako ste lahko veseli!«
Pa me ne smete pozabiti! Tako rad bi ostal vaš ... hm ... vaš prijatelj.«
»To je lepo! Prijateljev človek vedno potrebuje!
s Pa pišite mi včasih! In poroča jte mi kaj o Milnim! Človek nikoli ne ve. Ali je dovolj previden, ka-dar hodi po križiščih prometnih cest?
• O11 bo vedno pravo zadel — o tem bodite prepričani!« Zopet sta prišla pred hotel. Lnliko noč, gospod Eden!«
Še en trenotek! Ko bi nc bilo Wilbura ...«
Tega sicer ni — pač pa je Jack. Ne smešite se, mladi junak svobode! Bojim sc, cla jc tega kriv mesec, ki je kakor melonin krhelj...«
Mesec ni kriv, ampak vi!
Hotelir je brkljal okrog vežnih vrat v medli svetlobi vežnih luči. >0 jej, gospodična NVeiulell! jc zagodrnjal. Skoro bi vam bil zaprl vrata!
tsaj ranchll«
ze grem
Torej na svidenje jutri
na
Bob jc pokimal godrnjavetnu gostilničarju, ki mu je pred nosom zaloputnil vrata. Ko se je po samotni puščavi vozil domov, je začel premišljevati, kaj naj
natveze P. J. Maddenu. Kajti Draycott, s katerim naj bi se bil milijonar sešel v Pasadeni, j< kajpada bil čil in zdrav v San Frančišku ter ni niti sanjal, Kitno važno je njegovo ime pri tej biserni kupčiji, i'. J. bo norci ter zahteval pojasnila.
Toda čudno: farma jc spala v temi in le Ali Kim se je prikazal.
•i Madden in drugi so v posteljah! je bila nepričakovana novica. Vrnili so se utrujeni in zelo prašni ter so kmalu odšli sj>ui.
Tudi jaz jiojdcm! jc odvrnil Bob. Lahko noč, stari Charlie!
Drugo jutro pri zajtrku se je delal kar mogoče nedolžnega. Je. li včeraj v Pasadeni vse gladko šlo? jc vprašal omizje.
Thorn in Untnble sta ga zabodeno pogledala, Madden je nagubančil čelo. Seveda! jc zagodrnjal in ga pogledal, češ, naj molči. — Pozneje sla se sešiti na dvorišču in gospodar mu je pošepetal: 0 zadevi z Dravcotlom boste molčali, kajne?,.
; Ste ga našli?-
. Nek
: Kaj? To je pa res že preneumno! Kajpada drug drugega ne poznata.. .
Ni bilo ne duha nc sluha o človeku, ki naj bi bil vaš zaupnik. Veste, počasi mi postajate nekam zagonetni! f
Ampak, gospod Madden, saj sem mu vendar naročil, naj bo tam ...
No, mogoče nisem dovol j pazil. Žal, da se zadeva ne razvija tako, kakor sem pričakoval. Najbolje bo, da dobite z njim zvezo in mu naročite, naj pride v Eldorado. Ali se jc oglasil po telefonu?
Mogoče. Sncči sem bil v mestu. Vsekakor bo kmalu klical, i
Poljska mesta
m
LI t is i z našega potovanja po Poljski sr tičejo predvsem mest. Ta so nam odkrila sne samo eno lice poljski- kulture, njeno svetovno lice, kajti mesta so produkt dolgotrajnega intenzivnega razvoja, pri katerem ni sodeloval samo poljski narod, ampak pred vsem tudi vodilna kultura vsaki- dolu-, ki se i/.ra/.a tako v njihovem tipu. v slogu njihovih spomenikov pa tudi v ritmu njiliovegu življenji iu značajih njih prebivalstva.
Trije značaji, ki sc jasno razlikujejo v treh glavnih predstavnikih poljskih mest, Poznanju. Varšavi in krakovu. verjetno niso samo posledica stoletno tuje nadvlade treh različnih kulturnih tipov, ruskega, avstrijskega in nemškega, ampak so nedvomno korenine različnosti teh treh most in njihovih kultur starejše otl dobi- razdelitve Poljske, \olik narod, kukor je poljski, postavljen nu -uejo zapadue in srednje K v rope in ruske l-.v rozijo, se mora notranje razlikovati že po tem, kam meji ena ali druga njegova stran, kot nurod ima svoje duševno jed r išče, v katerem sc križajo vse njegove komponente v njegov posebni značaj, ni pu potrebno, da sc to jedrišec tudi materialno vidno izraža. v geografskem ra/kuzovanju toga značaju pn naravni) obstojajo važne ui-nnse. ki dobivajo svoj najostrejši izraz v mestih kot žariščih življenja glavnih delov nu-roiki.
Že po zunanjem arhitektonskei:'i značaju se jasno ločita na Poljskem, podobno kot v Jugoslaviji vzhod in zapud. čeprav ue tako ostro kot pri nas — Varšava je pretežno na vzhodu, kljub svoji tendenci, da bodi vzhodni Pariz; krakov iu Poznanj s(u pu pretežno nu zapadli. In simbioza vzhodnjaškega in za>padnjaškega značaja se kaže v vsem poljskem javnem življenju; ne hoteli pa bi razpravljati o tem. kateri je pozitivnejši in več obetajoč za bodočnost ali kateri danes prevladuje. Poljstvo jc namreč eno in drugo, in njegova bodočnost nedvomno odvisna od obeh. I r i prestolnice so si zaenkrat delile svoja delovna področja tuko, da je Vuršuvu državna prestolnica, središče politike in reprezentance. Poznanj gospodarski
Iiredstavnik poljskega življenja, krakov po .ljub ambicioznosti Varšave se vedno prestolnica poljske znanosti in umetnosti.
Ne samo v zunanjosti, v arhitekturi iu značilni razdelitvi interesnih sfer sc razlikujejo poljske prestolnice ampak prav toliko po j značaju svojih prebivalcev. V njih življenju, j v tem kako si> nas sprejemali 1.1 se poslavljali ! od nas. smo čutili to različnost.
Poznanj je pred vsem /uipad in sicer tisli I kulturni zapud. ki smo ga srečali tuili v stari arhitekturi Gdanjsku in krukovu. kateremu • pripadajo prav tako šlezku mesta / Hrcslavom I na čelu, kukor, čeprav v skromnejših oblikah, staro jedro Varšave. Poznanj je ta zapod v topli opečni gotiki, ki ga vežo na severno in v/hodno nemško kulturno preteklost, kakor v močnem |>oudorkii renesanskega elementa, ki ga / drugimi vred veze prav posebej še na spe-ciclno poljsko obliko življenjske in umonosinc kulture. Poznanj pu jc vsiljivo in seiiiintja nasilno zapud pod vplivom svoje novejše zgodo-vine. ko mil je kultura nemškega rojilo vtisnilo pečat, ki tu it ji- življenjsko tuj. ki |ui naj bi bil za večno utrdil nemško posest uad Veliko Poljsko. Ta značaj se posebno kaže v sedanji najvidnejtši mestni fasadi Poznanja, ki jo tvori skii-pina moniimeutaliiih stavb s cesarskim gradom na čelu. / nad Renu si je cesar Viljem II. i/posodil značilne težki- oblike nemškega romunskega slogu in sj ustvaril iiiipo/auino rezidenco. ki je danes saino šc spomenik minljivosti vsega človeškega |>očctju na zemlji — kakor so bile Varšavi bistveno tuje oblike velike ruske katedrale na trgu maršala Pilsud-skega in so bodic [Hiljsko zavest toliko, da jo je kljub dragocenemu materialu in umetniški ambiciji njenih ustvaritoljcv neusmiljeno odstranila iu niti kamena ni ostalo od nje. prav tako tuj je ta novi reprezentativni Po/nanj pravemu poljskemu Poznanju.
kar so Čehi iu Slovenci po svojem /no--uju napram celemu Sloviinstvu, to m> Po/nanj-ci v primeri s krakovčani in Viiršuvčoni. Ljudje uma iu računa: trgovina in industrija sta »lavni torišči njih /animunja; treznejši mi ikI ostalih Poljakov pruske okupacije -1110 Slovenci nam |k> značaju mod vsemi Pol Prepričan sem. da ni bilo miiiiii nje pod tlijo vlado povod, da so bolj simpatični, ampak dejstvo popolnejše razumeli — kukor se v mestu Poznanju romantika omejuje 110 nekaj ulic starega mesta, drugod pa prevladuje jasno snovanje modernega duha. prav tako smo imeli utis. d« tudi -jiri teh ljudeh ni mesta za romantično sanjarenjc. ampak smo našli pri njih pred vsem trezno razumevanje naših skupnih problemov brc/, vsiljivega navdušenja, čc pa smo srečali romantiko, smo jo srečali v tako eks-tremni, nerealni obliki kakor nikjer drugod.
hladnejši in še za časa opa/ili, da s,, Ijaki najbližji, skupno trpijo-nam bili najin smo jih nuj-
krakov je zgodovinsko in domoljubno srce Poljske. Tradicija prevladuje nu celi črti nad sedanjostjo, lepota i/ globokega čiivstva nastalega umotvoru pred apriorno umsko zasnovo in računom. Severovzhodna neiuško-pol j-sku jjjotika ia poljska renesansa gu popolnoma obvladujeta. Ubranost, uglašena nn najvišjo stopnjo mističnega doživetja, je našla najvišji, svetovno/, lian i izraz v notranjščini Marijine cerkve. Posebno razpoložen jc. ki ga je /.možmi ustvarili poljska renesansa, pa nuni je i/pregovorilo kot i/ bajke v velikem arkadskeui dvorišču kraljevskega gradu nu Vavclu, O mistični prazgodovini poljstva in slovanstva sploh bu-jatu umetna grička — gomili krakusa in Van-ile. realno zgodovinskost pa /c vklepa v jasne arhitektonske forme kapela Adavkla ua Vavclu. eden najstarejših slovanskih arhitekturnih spomenikov sploh. Značilno jc, da nas je 'krakov sprejel na univerzi, ka jti tu je še vedno znanost prva ia naj odličnejša meščanka, in če je edino tu spregovorila k mim zgodovina pu I j -sko-jugo.slovanskih od nošajc\ ter edini opomin k kriticizmu, se nam je to zdelo popolnoma naravno. Kljub pol tisočletni znanstveni tradiciji pa Krakovjakom ne manjka romantiznra. lil prav ta nam jih posebno približa, ker čufi-mo v njem tisto dopolnilo svoje preveč zinpud-njuške narave, po katerem kot Slovani nedvomno težimo. V mestu, kjer vsako uro oznani s stolpa Marijine cerkve licjual — signal s kako sturopoljsko melodijo in vso okolico za par minut lirično prclkc / nežnostjo, tuili znanost ne more biti samo brezčutna dekla svoje službe, a-mpak mora stremeti po sjiojitvi /. mnet-nostjo iu poezijo, krakov je mestoma kot simpatična srednja L v ropa, vendar pa gu vsega ovladuje topla slovonskost. širok ost hrepenenja. mističnost poezije, ki je nihče ni tako iz-razil kakor v besedi iu sliki St. VVvspiaiiski, v sliki pu Jucek Male/evv ski.
Varšava je mesto svojega kova in njena sorazmerno skromna preteklost, ki se veže v eo akord / ono ostalih poljskih mest, se je ponižno skrila na nekdanji glavni trg, rynek. \aršavjak ljubi to svojo preteklost. Zato jo jo pestro renoviral kukor dragoceno škatljico: nova Varšava, kraljevska iu republikanska pa je šla mimo tega jedra in ustvarila svoj pravi varšuvjunski značaj. Tu gospodaritu najbuj-nejši barok in klusicizcm'. Zanimivo pa je. da tudi tu dva v bistvu sistematična pojava v zgodovini kulture nista /mogla vtisniti Varšavi jasnega sistema. Dala slu ji ncšteviliio vrsto dragocenih posameznosti, momiiiicntul no zaključenih sume v sebi. u nobenega velikega skupnega orali/mana, kakor sta ga dalo varšavskemu vzoru-Parizu Vendar la vzor ni delovni vedno neposredno, ampak pogosto preko še v/.hodnejšega Peterburga. iu tako je Varšava
Pred volitvijo novega francoskega državnega predsednika.
sednika v Parizu.
Hotel Elysee , palača državnega pred-
kljub baroku in klasicizmu pred vsem vzhodnjaško velemesto, člen v nizu v/hodnoslovutiskih mest. Značilno jc zanjo, da je njen najučinkovitejši del tum, kjer se druži / naravo, v parku in palači Lazienki.
Tudi varšavjak jo ves Slovan, vzhodnjak, loliko srcu kakor tu, nismo našli nu vsem našem pota. kedor šc ni doživel tiste povestne ruske Sirokosti, jo more najti v Varšavi v polni meri. Kdor spozna Varšavo, 11111 bodo očitali nepozabni predvsem njeni ljudje. Nalša stanova-
nja, naši vrtovi, naše vasi, trgi in mesta so končno le posode naših duš in čuvstvovanj. kdor doživlja Varšavo kot mrtvo shemo, ki živi brez ljudi, katerim je namenjena, jc ne bo razumel, ne bo prodrl do njenega bistva. Varšava je velika, impozantnn, prisrčna samo kot liosoda življenja, ki jo je v zgodovinski nujnosti ustvarilo tako kakoršnn je, in življenja ljudi, rojenih na njenih tleli, ki ji ponovno dan na dan dajo smisel in vsebino na praznik in delavnik.	Fr Štele.
4000 let staro pismo
Izkopanine iz Abrahamove dobe
Slavni angleški arheolog C. Leona rd VVol-lev se jo pred kratkim vrnil k svojega drugega raziskovalnega potovanja v starodavnem knldejskcm mestu Lr-u. Mesto jc cvetelo v 18. ali JO. stoletju pred Kristusom in ga jo uničil vesoljni potop. Uspeli VVollevevih raziskovanj je 'nad vse pričakovanje bogat. Starine so napolnile trideset zaboj ki so jili vso dolgo j nit prevažali pod skrbnim nadzorstvom in jih nedotaknjene izročili Britanskemu muzeju v Londonu. Iu So jih spravili v laboratorije, da jih odpro, prouče. fotografirajo in katalogizi-rajo. Med izkopninaini jc različen kovinast
Kdo bo predsednik? Danes bosta francoska poslanska zbornica in senat volila novega državnega predsednika. Kandidatov za predsedniško mesto je cela vrsta. Največkrat se imenujejo Briand. Dou-mer in Pa in le vč. Danes se bo odločilo, na kateri glavi bo obstal kazalec usode.
nakit — zapestnice, zavratnice — hišna oprava, vaze, tablice, nagrobni kameni, dragulji itd. Starine predstavljajo neprecenljiv zaklad. Nekateri predmeti so stari nad 4000 let. Nu eni izmed popisanih tablic so razbrali besede, ki so bile naslovljene na neko žensko: besede pomenijo najslajša imenu, ki jih ženski daje ljubezen. Potemtakem hrani sedaj Britanski muzej najstarejše ljubavno pismo.
Na |KKllagi besedila nu popisanih tablicah bo mogoče natančno predočiti življenje, obi-čuje in vero teh narodov starodavno kulture. Število dragega kamenja jc izredno veliko. Nekaj izrednega so mnogoštevilne izvrstno ohranjene vaze. Na nekaterih so vrezani in slikani okraski ter so barve še čudovito sveže. Nekaj ki|M>v je iz Abrahamove dobe ler so izvrstno ohranjeni, kipi so svojevrstna redkost ter so jih našli v nekem prostoru. ki..f>e je nahajal deset metrov pod sedanjo površino. Arheologi sodijo, da jc bil to kuK majhen zaob-Ijubljcni tempelj, kakor so stali po vsej priliki na cestnih križiščih mesta Ur.
Profesor VVollev je začel sedaj s pomočjo svoje žene in prof. Mallovvunu. ki sto gu bila spremljala na njegovem znanstvenem potovanju, v muzeju urejati svojo zbirko, o kateri bo objavil obširno |x>ročilo v eni izmed velikih mednarodnih arheoloških revij. Toliko je gotovo, da pomenjajo urske izkopmi.e novo neprecenljivo olaigatitev Britskcga mii/cja in arheologije.
Sr. pismo v jeziku ljudožrcev
Letošnje poročilo britske svetopisemske družbe omenja, da je bila biblija do januarja t. I. prevedena v 12 novih jezikov. S tem je na-rustlo število dosedanjih prevodov od 630 na 642. Izmed dveh zadnjih izdaj je ena v narečju kotu, ki ga govore ljudožrci na malo-poznani iu težko dostopni Novi Gvineji. Ta prevod je našel malo odjemalcev. Nasprotno so prodali nad tisoč izvodov zadnje izdaje, ki je izšla v jeziku kaiva. Slednji je v rabi v belgijskem Kongu iu ob anglo-egiptovski meji. Zamorci Kafva so preje kljub svoji bojevitosti veliko trpeli pod napadi arabskih trgovcev s sužnji, in zelo cenijo delovanje oo. misijonarjev, ki so veliko sodelovali pri zatiranju teli grozovitosti. Isto poročilo omenja Sovjetsko Rusijo kot na svetu edino deželo, kjer je prepovedan uvoz in razširjenje sv. pisma v kateremkoli jeziku.
Francoska kolonijalna razstava. V Parizu je predsednik francoske republike Doimiergue v navzočnosti celokupnega diplomatskega zbora na zelo slo vesen način otvoril veliko koloiiijalno razstavo. -Slika na levi nam kaže posnetek krasnega svetišča Angkor-Vat v francoski Kambodži, na desni pa vidimo arabske jezdecc na ogromnem razstavnem prostoru.