149. številka.
Ljubljana, v torek 5. julija.
XX. leto, 1887.
, . • v _k j sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-og erake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za ieden mesec l eld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po ~ 6 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša.
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in np ravni Sv o je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „GledaliSka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
99*" Vse p. n. naročnike, ki so z naročnino zaostali, uljudno prosimo, da jo ponove, ker drugače jim bode list ustavljen.
Tomanova slavnost.
(Konec.)
Po cerkvenem opravilu, pri katerem je jako ubrano pel mešani cerkveni zbor Kamnogoriški, prišla je na vrsto glavna točka: razkritje spominske plošče in slavnostni govor. Plošča uzidana je na Tomanovem rojstvenem domu, pred katerim je prostoren trg, ki pa je bil ta dan še pretesen, kajti nagromadilo se je par tisoč občinstva na trgu, vrhu tega pa so bila vsa okna in celo podstrešja sosednih hiš natlačeno polna.
Ko je pevski zbor odpel „Slavsko domovino stopi na lično okrašeni oder g. G r a s s e 11 i, župan Ljubljanski, ter prične svoj dobro sestavljeni govor. Spominjaje se mladosti Tomauove, ki je bil porojen pred blizu 60 leti v tej hiši, riše govornik razvoj in delovanje njegovo, kaže Tomana kot pesnika, politika in kot plamtečega rodoljuba. V kratkih črticah našteva javna njegova dela: prvi nastop 1. 1845. Ljubljanskemu županu Hradeckemu na čast, soudeležbo 1848. 1., stoletuico Vodnikovo leta 1858., katera je bila jedino Temanova zasluga, ustanovitev „Matice Slovenske", katerej je bil prvi predsednik, gorenjsko železnico, katero je tudi le on izposloval •in razne druge  njegove uspehe Da narodnem polji ter  konča svoj govor, k-azoč na mej tem razkrito
ploSču,   t i dno eunmon jo   narodne   hvnl«»9nnsri,   s tri-
kratnim slavaklicem, ki je našel tisočer odmev. Spominska plošča ima nastopni napis:
V tej MU je bil porojen dne 10. avgusta 1827. leta
J)v, Jjovvo Toman,
pesnik in domoljub slovenski. Umrl je v Rodaviui dne 14. avgusta 1870. leta.
Postavilo jjSlov. pisateljsko društvo". Po končanem govoru zapeli so pevci Foerster-jev „Spevajte Bogu" in Pesen koroških Slovencev", besede Tomanove, napev Gerbieev, potem pa so gostje odšli na Kapusov vrt, prirejen v prostrano obednico, kjer je bilo izvrstno skrbljeno za telesne potrebe in je bilo pogoščenih 243 oeob. Tu je bilo
stoprv možno, ogledati si vse došle slavitelje Tomanove. Razen Ljubljane bili so zastopani Kranj, Škofjaloka, Radovljica, Gorje, Bled, Brdo, Železniki, Zatičina, Tržič, Brezje, Begunje, Bohinj, Preddvor, Litija, Velesalo.
Mej obedom pričele so se napitnice. V imenu lokalnega odbora poprijel je prvi za besedo načelnik g. A. pl. K a p u s , pozdravil goste, zahvalil se zlasti „Pisateljskemu društvu", „Sokolu", pevcem in sklenil svoj govor s trikratnim živioklicem presvetlemu cesarju. Trikratni živioklici. (Godba zaigra cesarsko himno, vse občinstvo ustane s sedežev). Drugo na-pitnico govoril je dr. V o š n j a k ter izrekel za hvalo lokalnemu odboru, ki je vse tako izborno priredil, slavnostnemu govorniku Grasselliju in sploh vsem deležnikom slavnosti. Nadalje napil je cesarski svetnik gosp. M u r n i k prisotni soprogi Tomanovi, sedaj goapej Urban čičevi, g. Drenik pa navzočnim sestram Tomanovim, g. Zabukovec pa se je spominjal nekega večera po Vodnikovi stoletnici, ko je on pokojnemu Tomanu prorokoval, da ga bode po njegovej smrti narod jednako proslavljal kakor Vodnika. To se je danes čez 29 let obistinilo in pesem „Stoji stoji tam hišica, pri hiši miza kamnata," premeni se samo toliko, da se mesto „miza kamna ta", poje „Gorica kamnata". Mej slavaklici zapoje Šišenski zbor omenjeno pesen.
Vrsto nadaljnih napitnic pretrgalo je nemilo nebo, usula se je mej bliskom in gromom buda ploha in razgnala goste na vse strani. Le na pokritem kegljišči ostalo jih je kacih 100 vkupe, ondu so se tudi napitnice nadaljevale. G. Z u p a n iz Kamnegorice napil je dr. V o š n j a k u , g. B e r 1 i c g. Svetcu, slednji pa je v daljšem govoru priobčil nekoliko spominov na pokojnega Tomana.
Ob 4. uri poslovila se je večina gostov od prijazne Kamnegorice, ter se napotila, kakor je bilo določeno v Kropo, kjer je bil vsprejem jako prisrčen. Župan gosp. K lin ar pozdravil je došle goste v krepkem govoru, njegova gospica hčerka izprego-vorila je par prav lepih besed, gospiee Kropenske poklanjale so vence in šopke, Kropenski pevci pa so nas razveseljevali z izvrstnimi zbori. Vsa Kropa bila je okrašena, zabava pa toli ljube/njiva, da je bilo vsem žal, ko se je bilo treba ločiti in ostaviti vrle Kro-pence.
S pohodom Krope bil je spored končan in
preostaje nam samo Še par besed o tej slavnosti. Kakor pri vseh naših slavnostih, tudi pri tej, kljubu velikej množici občinstva ni bilo niti najmanjšega nereda, vse vršilo se je z uzorno točnostjo. Vse prošinjala je samo jedna misel, dostojno slaviti L. Tomana, ki je v srcih svojih ožjih rojakov v tako živem spominu, da so celo iz jako oddaljenih hribovskih vasij stari kmetje, ki redkokdaj ostavijo svoj dom, v ta dan prišli v Kainnogorico. Culo se je jako laskavih opazek, bilo je mnogo ganljivih epizod in marsikatera solza utrnila se je iz nežnih očes, kadar je bil govor o prerano umršem Lovretu in 84letna Kapusova stara mati , pokojnega Tomana kumica, jokala je veselja, da Je vse bilo tako lepo."
Preprijetno dolžnost torej vršimo, ako izrekamo iskreno zahvalo vrlim KamniČanom in Kro-pencem, posebno pa lokalnemu odboru in njega načelniku g. pl. A. Kapusu, kakor tudi veletržcu g. Tomanu, velikemu dobrotniku Kamnegorice, ki je pri tej priliki znatno pripomogel, in vsem drugim, ki so sodelovali pri tej slavnosti, ki bodi v spod-bujo vsem delavcem na narodnem polji.
Došli so naslednji telegrami:
Černomelj. — Tvrd bodi, neizprosen mož: jeklen, kadar je hraniti čast in pravdo naroda. Tako je delal Toman, posnemajmo ga! Slava častilcem in pozdrav od Kolpe.
Šetina, Schweiger. Celovec.  —   NauduŠenim srcem kličemo: Slava dr. Tomanu! Večni mu spomin !
Rodoljubi v zgornjem Roži na Koroškem. Celovec. — „Da smo tudi mi Slovenci, da slovensk je Goratan! tako si pel ti, preljubi nam Toman ! da slovenski, od tebe probujeni in vneti duh med nami živi, se razvija in dela, neovrgljivo priča gromoviti klic, ki se danes razlega po vsem Slovenskem Koroškem: Živijo dr. Lovro Toman! Slava in večen spomin njemu, narodnemu probudi-telju, plodovitemu pesniku, iskrenemu narodnjaku, izvrstnemu govorniku in neustrašljivemu branitelju slovenskega naroda. Slava mu in večen spomin! — Vsem slaviteljem srčni pozdrav iz starodavnega Goratana. Živeli!
V imenu in po nalogu koroških Slovencev, profesor Andrej Einspieler.
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V augleškem »pisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—Bki.)
Drufgi dol. Drugo poglavje. (Dalje.)
„Jaz bi je nikakor rad ne izpoznal", rekel je dražljivo mladi Bayard.
„No, zakaj pa ne?« vprašala je Beatrica, uporno glavo vzdiguivši.
„Bal se bi, prehladiti se" in delal se je, kot bi bil nenadoma začutil mrzlo sapo mimo vleči.
„ Lahko se res človek prehladi, ko tebe govoriti posluša", odvrnila je živahno hraniteljica tuje lepote. „Ti še vreden nisi, da bi se ž njo seznanil; nadejam se tudi, da se to ne zgodi. Vsaj jaz te bi ne hotela predstaviti."
„Res krščanski sklep", odvrnil jej je mladi strijc. „Ne morem si misliti večje nevarnosti, nego da bi zadel s tem bliščečim —"
„Stoj! stoj! ne ponovi one besede!" usklik-nila je Beatrica z ročico mu usta maše.
Visoki mladenič je umaknil glavo, da bi oviro svojemu jeziku odpravil ter je, smijoč se, nadaljeval: „No prav po želji tvojega srca jo čem občudovati, a le v daljavi."
„Strijček, pejte bodi! kako malodušno!"
„Beatričica, zares prav; priznam se krivega", rekel je Bayard z bolj resnobnim glasom nego je bil doslej govoril. „Mož, ki živi, kot jaz živim, mož, kateremu je življenje priprosto in brez vseh navadnih oblik in šeg, ljubi, spoštuje, čisla prisrčno, zvesto, udano devojko čez vse, devojko, ki v goreči ljubezni do drugega lehko popolnem izpozabi sebe samo, kot je to neka mala prijateljica moja to noč storila. Beatrica, glej, če razumem jaz čitati na tem obrazu, ta gospica Vaughanova je hladna, napušna in polna zaupanja v sebe samo. Jaz se bojim, naravnost priznam, takih žensk."
„Oh, strijček! nje smehljanje je čarobno in nje vedenje toli toplosrčno", uskliknila je Beatrica.
»A smehlja se blezo po pravilih in nje vedenje je preveč premišljeno, da bi bilo mično. Vse
prednosti in miline tega sveta nikdar ne nadomestijo
pogrešane prirodne veselosti in priproste--„Tu
je sam prenehal, ko mu je Beatrica s prstom pretila. Takrat mislila je res resno; šumeče gibanje blizu govornika mu je tudi  priporočalo previdnost, a bilo je že prepozno, da bi ga bila varovala sle deče zadrege.
Tako sta se pogovarjala v knjižnici gospe Bloodgoodove; prejšnji trenotek so jo bili zapustili vsi obiskovalci ter se po prehodu in po sobah sem ter tija sprehajali. Govornika pa sta bila popolnem izpozabila, da se skozi odprte duri v družbino sobano vsaka beseda sliši; da zlasti natanko mora razumeti nju pogovor vsak, ki bi na drugi strani durij stal. Mabel je bila brez uspeha skušala se umiriti ter se je bila nekaj trenotkov poprej umaknila v kot mej levo knjižnično steno; tu se je na videz silila, da se bi seznauila / otrokom, ki je čez navadno uro smel biti po konci; s tem je mislila iz-nebiti se svoje razstresenosti in že ugnane sile zopet ukrepiti. Lehko je misliti, da je napominjani govor ni posebno podpiral; kajti slišala je vsako besedo, akopram ni slutila, kam da meri, dokler naposled
Kranj. — Slava boritelju Tomanu! Večen n m s i ..m lin !
Bralno društvo v Kranji.
Ljubljana. — K nauduševalni svečanosti Tomana, pokojnega prvoboi itelja z« narodna prava, kliče „Večnaja panijat!" Živeli probu j. n; častilci!
Narodna Ljubljanska Kurja vas.
Idrija. — Srčno pozdravljam vse vrle častilce neupogljivega boritelia narodnih pravic, »ličnega pesnika uzbujitelja in prvega predsednika „Slovenske Matice" doktorja Lovra Toinana, osobito pa slavne člane „Pisateljskega društva" in , Sokola", ter zakličem vsem navzočim Slava!
Tre ven.
Litija. — Večna slava Tomanovemu spominu ! Živili častilci njegovi!
Zbrani Litijski pevci. L j ubij a na. — Tomanovim slavilcem v Kam-nigorici-rodnart.
Kamnit ]>omnik postavili ste vi, Ki u vek spomin naj Tomanov slavi. A mi V Mi stavimo pomuik mu tak, Da slednji skuša biti mu jednak !
Slovenski maturanti. Goi nji grad.  —   Naudušenemu branitelju Slovencev večni spomin.
Čitulnica Gornjigrad. Ljubljana. — Slaviteljem probuditelja našega naroda in pesniku slovanskemu kliče živijo in slava!
Slovensko pevsko društvo „Slavec". Rud ol lovo. — dr. Tomanovemu spominu in zbranim spoštovateljem „Slava!"
Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfovem. Kamnik. — Častilcem naudušenega prvobo-ritelja narodnih pravic, kličeta „Slava!"
Narodna Čitalnica in -Lira" v Kamniku. Lju bi j a na. — V duhu radujemo se z vami. Slava neumnemu Tomanu!"
Hrvatje v Ljubljani. Velikovec. — Zbranim častilcem neumrljivega nam Tomana.   „Slava! Složimo se!"
V imenu podjunskih Slovencev, Hočevar. Ormož.  —  Slava   probuditelju Gorenjske! Živeli častilci njegovi!
Ormoška Čitalnica, Ormoška „Sloga*.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubij a ni 5. julija.
Na severnem Češkem b de v avgustu velik m1io«1 katolikov. Nalašč bodo povabili več govornikov, da bodo govorili o sledečih temah : Cerkev in papežev jubilej; znanost in vseučiliško vprašanje; socijalno vprašanje; katoliško gibanje in društvena organizacija; časnikarstvo in popularno slovstvo; kristijanska dobrotljivost. Na tu shod pride tudi dvorni sovetnik Jurij Lienbacher.
Mej deželno sodnijo v Binu in moravsko odvetniško zbornico navstal je kontiikt. Deželno sodišče j« poprosilo odvetuiško zbornico, da bi nazna nila, kateri odvetniki so zmožni tudi  češčine. Do-8odaj se je večkrat primerilo, da kak ex-offo-zago vornik ni razumil jezika češkega zatoženca. Deželno sodišče je pa hotelo stvar tako uravnati, da bi le češčine zmožne zatožence zagovarjali češčine zmožni odvetniki in je zaradi tega hotelo vedeti, kateri odvetniki znajo češčino.   Odvetniška zbornica, v ka-terej imajo večino Nemci, je pa odgovorila, da ne
more ustreči želji deželnega sodišča. Po njenih mU-lih ni jAobenega iizruka, tla bi čeike zatožence morali Če.-čine /možni odvetniki zagovarjati. Dolžnost sodišča je, da ?e v .se češke izpovedbe prič in zatoženca raztolmačijo le nemščine zmožnemu zagovorniku V katerem jeziku pot m zagovornik zagovarja, na tem ni; dosti ležeče, saj predsednik sodi šča potem tudi&Uiko pove v češČini, kaj je povedal zagovornik.1 Res lepe nazore o narodni jednako-pravuosti imajoudroravski nemški odvetniki.
Kakor „Ltatod" piše, bodo se prihodnje leto državni stroški in« Ogerakem pomanjšali za kakih 6 ali 7 milrjtinov goldinarjev, indirektni davki se pa povišali za 'kacih 16 rtiilijonov. Samo davek od špirita bode dal kakih 10 milijonov več dohodkov nego letos.
V nanje države.
O položaji v Srbiji piše „Zastava": „ Kakor znano, imenoval je novi finančni minister komisijo, da preiskuje,  kakšne  so sedanje državne finance. Komisija je našla, da so knjige finančnega resorta v velikem neredu, vzlic temu se je konstatovalo, da ima Srbija skoro 300 milijone dinarjev državnega dolga. Državne blagajnice so prazne in prejšnja vlada je za tri mesece  naprej že pobrala davke, zategadelj se bode morala  nova vlada boriti z ve likimi težavami, da bode zadostila svojim dolžnostim. Vlada pa hoče sestaviti še drugo komisijo, da bode izdelala načrt o reviziji ustave. V tej komisiji bodo zastopane vse stranke. Vsaka stranka bode svobodno izbrala svoje odposlance za komisijo.   Ko bode ta komisija končala svoje delo, snide se velika skupščina, da spremeni ustavo.   Poprej se pa snide še mala skupščina, in volitve za njo bodo kmalu razpisane. Garašanin, ki je popolnem dogospodaril, hoče sedaj s Pero Todoiovićein organizovati „narodno opozicijo." To je res umno, da išče novega imena. Ko so „kon8ervativci" ilognspodarili, izmislil si je ime: „naprednjaki", in sedaj, ko^so naprednjaki zgubili vse zaupanje, izumi pa ime: „narodna opozcija."* Narod je tako nejevoljen na naprednjake, da najbrž bode jedva jeden voljen v skupščino. Seveda se bodo pritoževali o terorizmu. Dobro bi bilo tedaj, da bi se pri preminanji ustave sklenilo tajno glasovanje pri volitvah.  Potem bi ne bilo več nepostavnostij in nepravilnosti) pri volitvah, ter Garašanin  bi se ne mogel pritoževati. Vladi, ki se opira na večino naroda, se ne treba bati tajnega glasovanja, in na ta način bi tudi pri prvih volitvah propala vsaka vlada, za katero bi ne maral narod, naj bi se tudi imenovala „narodna". Sicer je pa upati, da je srbska stvar v dobrih rokah, in tedaj ne treba govoriti o tem, kako bi se narodu  zagotovila  pravica in blagostanje."
llolgarako regentstvo 'je v vedne večjih zadregah. Rusija ga ne priznava, večina bolgarskega naroda mu je sovražna, poslednji čas je pa še Turčija jela mu nasprotovati. Dosedaj je Turčija kolikor toliko podpirala regente, zadnji čas je pa ruski upliv se jako povekšal v Carigradu, in posledica temu je, da je Turčija premenila tudi svojo bolgarsko politiko. Svetovala je nekda regentom, da naj se odpovedo, da se bode potem rešilo bolgarsko vprašanje, kakor Rusi žele. Pa tudi evropskim vele-vlastim se bodo regenti zamerili, ker hočejo predlagati sebranju volitev kneza. Vse velevlasti so želele, da bi ta stvar še sedaj ne prišla na vrsto, ker itak ni pričakovati pravega uspeha. — Veliko sebranje je že v soboto imelo tajno sejo, ki pa ni imela ni-kacega oficijalnega značaja. Sebranje se je nekda le zategadelj sklicalo, da bode volilo kneza. Včeraj bilo je slovesno otvorjenje sobranja.
Vse kaže, da se v Srednjej Aziji na tihem nekaj pripravijo. Ruski vojni minister Vanovskij odpotoval je v Askabad ob transkaspiski železnici, kjer je nedavno bilo že zbranih 26.000 vojakov. V kratkem se pošlje v Askabad zopet 5000 mož. iz Krka, kateri kraj so nedavno zaseli Rusi, hitro delaj« strategično važno cesto proti Afganistanu. Ko bode vse pripravljeno, pa se bode Rusija dalje pomaknila v Aziji.
Dopisi.
Isb krškega okraja 3- julija. (Okrajna učiteljska skupščina za krški šolski okraj in letošnji občni zbor „Pedagogi-škega društva".) Navadno učiteljsko konferenco smo učitelji krškega okraja imeli dnp 30. junija t. 1. pod voditeljstvom svojega okrajnega šolskega nadzornika gospt^profe*or)a J. Vodeb-a. Kot gosta sta bila prisotna gosp. okrajni glavar Veiglein in kate-het Krških Sol gosp. Knavs. Gospod nadzornik je imenoval svojim namestnikom gosp. Gerčarja iz Mokronoga. Zapisnikarjema ata bila izvoljena z vskli-kom gosp. Leveč iz Radeč in gospodičina Šmitik iz Boštauja.
Prvi je poročal g. nadzornik o stanji šol in napredku pri šolskem poukuT ter se Jo v obče pohvalno izrazil — učiteljem polagajoč na urce, da naj svoje dolžnosti v vsem izpolnujejo vtmtno, kajti od tega je največ zaviseu napredek pri šolskem pouku. Sploh se pa učiteljstvo trudi vsestranski izvrševati svoj težavni posel. Se ve da se tu in tam še nahajajo kake malenkostne napake — a s časom se bode vse odpravilo na korist učitelj-stvu in šoli itd. Tako je gosp. nadzornik govoril, kar bode koristilo marsikateremu učitelju.
Za tem poročilom je govoril v jako obširnem in vrlo sestavljenem referatu: „Individualnost otrok" gosp. Gabršek. G. poročevalec je poudarjal, da je prva do žnost slehernega učitelja vzgojitelja, da spoznava tekom časa, ko otrok obiskuje šolo, telesna, kakor duševna svojstva posamnih šolarjev, ker to je za poučevatelja neobhodno potrebno. Gotovo je, da to ni tako lahko doseči v kratkem času; ali kdor se marljivo peča s tem, doseže polagoma povoljne uspehe. Toda učitelj naj sam sebe dobro pozna, tikajoč se njegovih svojstev, ker brez tega mu ni mogoče spoznavati njemu v varstvo izročenih otrok . . .
Gospod Cepuder je obravnai na podlagi dotičnih sestavkov v berilih „štiri letne čase" za vse oddelke ljudskih šol.
Za tem določile so se knjige in berila za prihodnje šolsko leto. — Gosp. Gaberšek je poročal v imenu književnega odbora o stanji, uporabi in o računu okrajne učiteljske knjižnice. V stalni odbor za prihodnjo učiteljsko konferencijo so se volili gg: Bezlaj, Gabršek, Medic in Ravnikar; v knjižnični odbor pa gg: Abraui, Cepuder, Lapajne, MediČ in gospica Mihel.
Pojedina nasveta sta stavila gg. Bezlaj in Ravnikar. Prvi o preložitvi velicih šolskih počitnic, kar smo bili že sklenili lansko leto. Čudno se je nam zdelo to. da je učitaljat.vo (no vomo ia katerega uzroka?) letos v tem oviru bilo druzega mnenja — in predlog je ostal v manjšini. Drugi predlog, ki ga je stavil učitelj gospod Ravnikar v imenu odbora „Pedagogiškega društva" : „Skupščina naj dovoli 50 gld. podpore iz prineskov za okrajno učiteljsko knjižnico za letos izdani „Pedagogiški letnik", je bil skoro jednoglasno vsprejet. (Le dva gospoda sta glasovala proti!) — Gosp. nadzornik potem, zahvaljujoč se gospodoma poročevalcema ia vsem drugim navzočnim za pozornost konferencijo sklene s trikratnim „živio"-klicem na našega ljubljenega cesarja. Gosp. Grčar se je pa zahvalil v imenu učiteljstva za izborno vodstvo konferencije g. nadzorniku. S tem se je zborovanje končalo.
ni bilo nje ime izrečeno. Kot spojena srna, ki iskajoč počivališča, znova in nenadoma svoje hude prega-njavce zapazi, zganila se je ter je ne oziraje se v mer, od koder so glasovi prihajali,  brzo hitela na nasprotno stran napolnene sobane, tako da je množica ljudij bila mej njo in neprevidnima govornikoma.   Beatričin živi glas je bila  pač izpoznala, poznala pa ni glasu njeuega strijca; stojo pod var-Btvom zbrane množice, silila se je nehote, da bi izpoznala, kedo jo je toli ostro sodil. Prek sobe je korakala v mer, da bila bi to lehko poizvedela, ko bi bil Bayard na prejšnjem mestu ostal.  A zarad enakega nagiba je bil tudi Bavard stopil v dvokrilne duri. Ko je plaho vzdignila glavo, s temno rudečico oblito. srečala je jasne, sinje, poštene oči mladega moža, ki se je tudi po njej oziral.  Nagonoma je pobesila oči ter se čutila še bolj razvueto, kajti mislila je nehote, da sta bila opazila, kako hitro je bila odšla.
• Ko bi blago njegovo srce ne bilo močno obžalovalo grajajočih besed, katere je bila zoper njegovo voljo slišala, obžalovalo bi jih bilo gotovo vsled
trpečega, prosečega in očitajočega pogleda toli napačno sojene občutne devojke. To ni bilo ošabno zaničevanje, napušno kljubovanje, da je glavo pobesila, da so lica in čelo jej bolestno zarudela, ko je slišala tako obsodbo zarad občutkov, ki so nje pravim občutkom premo nasprotovali. Le male sence jeze ni kazal obraz devojke, ki se je čutila ranjeno in užaljeno, a grenkosti in maščevalnosti ni poznal.
„Oh, strijček Bavard," vskliknila je Beatrica, kakor hitro se je bila zopet umorila, „stišala je vsako besedo!"
„To je pač morala," rekel je Bavard z glasom, ki je močno obžalovanje izrazoval.
Blagosrčna Beatrica mu zarad tega ni nikakor očitala, akopram je sama čutila komaj manjšo žalost kot Mabel. A slavila je neko drugo zmago. Mladenič je gledal za Mabelo ter videl, kako naglo jej je kri v glavo šinila; na to se je obrnil k mladi sestričini rekoč: „Beatrica, prepričala me je, kar je bilo tebi izpodletelo. Sedaj ti priznam in prepričan sem, da ni ledenik."
To je bilo priznanje odkritosrčnega in resnico
ljubečega človeka; a na nesrečo Mabel tega ni mogla slišati. Mučila jo je, kot se to v enakih okolščinah pogostoma godi, zavest, da le prevečkrat napačno sodijo in po krivici grajajo ponižano in skrbij polno srce, ki skuša le svoje skrivnosti brezčutnemu svetu zakrivati. A tolažila jo je nekoliko vera, da se jej je bilo razen jednega nečuvanega trenutka posrečilo hliniti mirnost, katere nje srce res ni poznalo. Ta misel jo je navidez znova umirila in prijazno je dalje z ljudmi občevala in se smehljala, kar vse je bil bistrovidni Bavard kot ponarejeno in prisiljeno zaznamoval.   Vender je nekaj ložje zasopla, ko so godbo  sprožili, kajti razen udeležiteljev molčali so vsi.
Bilo je v družbi nekaj lepih glasov, od katerih so zahtevali nekolike priljubljenih narodnih pesmij. Mabel se je rada usedla h klavirju, da bi jo spremljala: kaj težavna naloga, kedor sam ne poje; a dasitudi ni dosta upala svojemu glasu, ve imela odličen sluh za godbo, kar so jej
u vsi radi priznavali.
(Dalje prib.)
Skupnega obeda so se udeležili skoro vsi učitelji in učiteljice na vrtu gosp. krčmarja Fr. Gre-goriča. Z izvrstnim —--primeroma ne dragim kosilom so bili vsi prav zadovoljni.
„Pedagogiško društvo" na Krškem je imelo letošnji občni zbor 30. junija t. 1. na vrtu gostilničarja g Gregoriča. G. predsednik društva Fr. Gabršek otvori točno ob 2. uri popoJudne zborovanje, nazdravljajoč prav prisrčno vse došle prave in podporne ude, kakor tudi ostalo prisotno občinstvo. Predstavil je tudi vladnega komisarja Krškega okrajnega glavarja.
Društveni tajnik g. Ravnikar je poročal o društvenem delovanji minolega leta. Pravih in podpornih udov diufcvo šteje do sedaj 141. Natančno poročilo o ietoSnjem delovanji je tiskano v „Peda gogiške-.i letniku." Vsakdo se lahko prepriča/ da se je društvo oziroma društveni odbor mnogo tru dil vBeni tirjatvam zadostiti, ki so jih udje pričakovali od društva: Tudi v bodoče bode „društveni odbor" že pričeto delo nadaljeval: „Pospešova-nje vsestranskega razvoja domaČe peda-gogične literature!"
Razumniki slovenski! na Vas je ležeče, da to prekoristno društvo za nas Slovence podpirate, kajti brez gmotne in duševne podpore ni mogoče uspešno napredovati! —
Gospića Vesuerjeva je poročala o društvenih dohodkih in stroških. Iz vsega letnega računa smo rasvideli, da društvo še zadosta dobro napreduje. — Z denarjem v blagajnici ostalim se imajo vsaj nekoliko pokriti troški za „Pedagogiški letnik." Pre-gledovalci računov so bili voljeni gg.: Abram, Gi> čar in Lunder, ki so vse našli v popolnem redu.
V društveno vodstvo (odbor) za bodoče leto so bili izvoljeni jednoglasno stari odborniki (gg.: Bezlaj, Gabršek, Lapajne, Lunder, MediČ, Ravnikar in gospica Vesner-jeva, le-ta je mej sabo volil predsednikom g. Fr, Gabršek-a, namestnikom in tajnikom g. J. Ravnikar-jo., perovodjo je g. Medic, bla-gajničarico pa gospico Vesner-jevo; gg. Bezlaj, Lapajne in Lunder ostanejo odborniki.
Letnina ostane, kakor do sedaj, za prave in podporne ude 1 gld. na leto. Tista gospoda, ki so pristopili društvu in imajo že tudi „Pedagogiški letnik" v rokah, pa nam udnine še neso poslali, so prav uljudno prošeni, da nam taisto pošljejo v krat kem za minolo in prihodnjo leto. Ob jednem jih še prosimo, da 5 kr več pridenejo za poštnino, ki smo odrajtali za poslano knjigo, Saj je slehernemu znano, da pri nas Slovencih je teško izdavati knjiga na svetlo . . .
G. društveni tajnik nasvetuje isto ceno knjigam, ki jo jw odbor 5<» poprej določil začasno. („Pedagogiški letnik" 1 gld. 40 kr., „Občno vzgo-jeslovje" BO kr. io „Pouk o črtežih" 30 kr.;po poŠti 5 kr. več.)
„Kako je šolski vrt urediti in obdelovati!" je prav izvrstno govoril g. deželni potovalni učitelj in tajnik c. k. kmetijske družbe. Predavanje njegovo je bilo jako obširno in posebno za učitelje zanimivo, kajti povedal je marsikaj, kar Še poprej neso nikoli slišali in to jim bode gotovo več has-nilo, kakor bi cele knjige prečitali. Zlasti nas je pa razveselila novica, da dobimo v kratkem navod v ta namen. Knjižico je zaukazalo visoko poljedelsko ministerstvo spisati tajniku kmetijske /družbe.
Od posameznih nasvetov sta ^se vsprejela: 1.) Odbor „PedagogiŠkega društva" naj - odpošlje na visoko ministerstvo za uk prošnjo za dva meseca dolge velike šolske počitnice po vselujavnih ljudskih šolab, kakor je po večih mestih Že upe-Ijano in 2.) prošnjo na slavni deželni zbor za regu-lovnje učiteljskih plač — oziroma popravo sedanje Šolske postave (Vesteneck-ove šolske novele). Za tem g. predsednik zborovanje zaključi s trikratnim „slava"-klicem na našega priljubljenega cesarja. —
Omeniti mi je še, da sta nas po zborovanji počastila & svojo navzočnostjo gg. deželna ki državna poslanca Pfeifer in Šuklje. G. GabrSek je napil g. Šuklje-ju, kot izbornerau šolniku, ki se mu je vi jedrnatem govoru zahvalil, želeč temu koristnemu društvu obilo uspeha. G. Ravnikar pa je nazdravil in napil g. Pfeifer-ju, vrlemu županu Krškemu in neustrašenemu zagovorniku Dolenjske. G. Pfeifer je v imenu Krškega mesta in občine Krške napil učiteljstvu, ki se je ravno tukaj pri nas jelo tako gibati in delovati za povzdigo domačega šolstva. Oba gospoda poslanca sta pristopila k društvu, kot podpornika. Naj bi ja tudi drugi posnemali. — _r.
Domače stvari.
— (Grof Harrach,) znani češki rodoljub, ki je pred par leti „Matici Slovenski" poklonil veliko knjig, podaril je „Narodnemu domu" 10O gld.
— (Umrl) je danes v tukajšnji bolnici g. Aleksander S t r z e 1 ba, trgovec v Celovri, brat rajnkega rodoljuba Josipa Strzelbe, nekdaj bivši član „Južnega Sokola "
— (Prememba v posesti.) Jalenovo hiši na sv. Petra cesti kupil je bil, kakor smo bili zadnjič povedali, g. Terpotitz za 23.000 gld. Dediči so si bili pridržali 8 dni j pomisleka, ali potrdijo kup ali ne. Včeraj je ta rok potekel, danes pa je Jalenovo hišo kupilo mesto Ljubljansko za 24.000 gld., kakor je bil mestni zbor v seji preteklo soboto sklenil. S tem storjen je velik korak za olepšavo mesta, posebno pa za Resljevo cesto in vsi sosedje in sploh prebivalci šentpeterskega predmestja so veseli, da je mesto Jalenovo hišo kupilo
— (Puškinovih del,) izdaje Suvorinove, došlo nam je danes 50 izvodov. Gospodom, ki so se nanje naročili, in že novce doposlali, začno se Puškinova dela takoj razpošiljati. Ostale, ki so se oglasili, pa prosimo malo potrpljenja. Pisali smo v Peterburg za novo pošiljatev, katera je menda že na potu.
— („Šmarijsko-Slatinska podružnica sv. Cirila in Metoda") priredi Besedo v Šmariji pri Jelšah, v dvorani gospoda Jagodica dne 17. julija 1887 ob 6. uri zvečer. Vspored: 1. „Na-prej!" — godba. 2. Dn Gust. Ipavec:  „Pod lipoj"
— mešani zbor. 3 Nagovor 4. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj" — mešani zbor. 5. Parmov „Pes-nij venec" — godba. 6. Dr. Benjamin Ipavec: »Slovanska pesem" — moški zbor. 7. „Slovenec sem!"
— godba. 8. A. Nedved: „Oblakom" — mešani zbor. 9. „Hej Slovani!" — godba. 10. I. pl. Zaje: „Nočni stražari" — moški zbor. — 11. Cavatina delP opera Nabuchodonosor — godba. 12. D. Jenko: „Tiha luna," — mešani zbor. 13. „Sokolska" — godba. 14. F. S Vilhar:   „Bodi zdrava domovina\k
— mešani zbor. 15. „Brza polka" — godba. Vse peBni poje pevski zbor Slatinski pod vodstvom č. g. J. Dekortija Godba je Šinarijska Ustopnina 40 kr. Velikodušnost se ne omejuje. Cisti dohodek „Be-sede" je namenjen '„Družbi sv. Cirila in Metodu."
— (Poverjeniki banke „Slavije") zborovali bodo v Ljubljani v četrtek dne 7. t. m. Pri letošnjem občnem zboru dne 14. maja bili so za poverjenike izbrani sledeči gospodje: Peter Bajs, posestnik v Dvoru ob Vrbskem jezeru; Juraj liiankini, urednik „Narodnoga Lista" v Zadru; dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški v Ljubljani; dr. Lavoslav Gregorec, drž. poslanec, dekan pri Novej Cerkvi poleg Celja; Kazimir Jelušić, občinski blagajnik v Kastvu; Slavo j Jenko, vele-tržec, deželni poslanec v Podgradu istrskem; Fran Muri, veleposestnik, deželni poslanec pri Jezeru na Koroškem; Ivan Mu mik v Ljubljani; Ivan Nabrgoj, državni poslanec na Prošeku; Fran Povše v Ljubljani; dr. Albin Poznik, ces. kr. notar v Novem mestu ; dr. Mak so Samec, deželni poslanec v Kamniku; dr. Josip Srnec, odvetnik v Celji; Gašpar Šorn, posestnik v Grajskej vasi v Savinjskej dolini; dr. Josip Vošnjak v Ljubljani in Dragotin Žitnik, posestnik v Borovnici.
— (Včerajšnji veliki letni semenj) bil je dobro obiskan. Živine prignalo se je 1632 glav, in sicer: 647 konj, 449 volov, 421 krav in 115 telet Kupčija na semnji za govejo živino je bila prav živahna, boljšo živino so kmalu tujci pokupili. — Slabše obnesla se je kupčija pri konjih, ker zaradi prepovedi izvažati konje v inozemstvo tuji kupci izostajajo. Vreme imeli smo prav krasno.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca julija 1765 strank 533.590 gld., 1767 strankam se je izplačalo 378.737 gold. 70 kr. — Na zemljišča dovolilo se je 142 prosilcem 618.370 gld. posojil.
— (Razpisana) je služba goslarskega učitelja pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani s prihodnjim šolskim letom 1887/8. Poleg posebne spretnosti v igri na goslih morajo prosilci izkazati se, da znajo vsaj prvence na klavirji poučevati in da so vešči kakega slovanskega jezika. Prošnje z dokazili o glasbeni izobraženosti naj se pošiljajo najpozneje do 20. avgusta t. 1. društvenemu predsed-ništvu „Glasbene Matice" Ljubljani.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Levov 5. julija. CesarjeviČ odpotoval zjutraj mej naudušenimi ovacijami. poslovni se najblagovoljneje in zahvalivši se za nepozabni vsprejem.
Zloczow 5. julija. Potovanje cesarji -viča do semkaj pravi triumfalni sprevod. Od tu dalje potoval v vozu, pohodil Masov in Podkorze, katera kraja sta tekmovala glede naudušenega vsprejema. V Peniaki bode štiri ure postanka.
London 5. julija. Avstrijska cesarica dospela včeraj v Harvvich in s*j odpeljala v Cromer.
Berolin 5. julija. Cesar zvečer v Etna odpotoval.
Carigrad 5. julija. Mahmud paša odposlan na Kreto z nalogom, da naiodi spravo.
VABILO
VELIKI SKUPŠČINI
družbe sy. Cirila in Metoda
v Trnt V torek 3.3. j-U-lijet 1837.
VSPORED:
I.   Božja služba pri sv. Antonu, novem, ob lOtih.
ti,   Zborovanje v „Slovanski Čitalnici" (Monte verde, ulice Corso) ob litih.
1. Prvomestnikov nagovor.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Nadzorništva poročilo.
5. Volitev*) ene tretjine odbornikov. — Izžrebani so bili naslednji gg. odborniki:
1. odbornik Ivan Hribar,
2. podpredsednik fjiika Svetec, 8. odbornik dr. Iran Tavčar in 4. prvotneatnik Tomo Zupan.
6. Volitev nadzorništva (5 udov*).
7. Volitev raz8odništva (5 udov*).
8. Slučajni nasveti.
III.  Obisk zabavišča pri sv. Jakopu krog 725tih popoludne.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
dne 5. julija, praznik sv. slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, 1837. Prvornostnik Podpredsednik:
Tomo Zupan. Luka Svetec.
*) Iz §. 16. gl. pravil: „ Vsako leto izstopi ena tretjima. Prvi dve leti določa žreb vodstvene ude, ki izstopijo. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novic."
Iz §. 14.: „Veliko sknpščine so udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: ........It) pokrovitelji,
c) udje družbinega vodstva, d) udje družbinega nadzorni« štva in razsoduištva in e) zastopniki od podružnic. — število podružnični)! zastopnikov ustanavlja se tako, daje na vsacib 50 družbeuikov on zastopnik ; vender pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti."
Slovenski velikošolci!*)
Že .mnogokrat poudarjalo se je, da bi bilo jako koristno in velepotrebno, da se zbero vsi slovenski akademiki v občen shod; toda razne zapreke ovirale so do sedaj to krasno namero. A letos sklenili in ukrenili sta akad. društvi „Slovenija" na Dunaji in „Triglav" v Gradci, da se nekako oživotvori ta lepa ideja, ter da premotrimo za slovenske velikošolce vitalno važna vprašanja.
Treba je da se mej seboj dobro seznanimo, da se razgovorimo o svojih mnenjih in nazorih , svoji nalogi in namenu, svojem uzoru incilji: razpravljali bodemo, kako se bori naše dijaštvo v učenji in živenji, kako bodi njegovo zasebno in javno delovanje, kako-'se zvesto in iskreno bori za svojo in svojega naroda blaginjo kot Slovenec in Slovan.
Zgodovina nam kaže, koliko ogromen upliv ima lahko dijaštvo za napredek in usrečitev svojega naroda, če, zvesto bi svoje dolžnosti deluje hrabro, složno in jedinstveno.
Shod vršil se hode tri dni v začetku meseca septembra v srci preljubljene nam Slovenije v beli Ljubljani.
Vzpored prijavi kesneje v Ljubljani upravljajoči lokalni odbor. Vse shoda tikajoče se stvari pošiljajo naj se do 20. julija podpisanima društvoma, a pozneje tajniku lokalnega odbora g. stud. phil. Franu Gestrinu (Ljubljana, Poljanska cesta, 17).
V očigled velevažnemu namenu poživljamo vbo slovenske velikošolce abiturjente srednjih šol in akademike bratskih nam narodov, da se v obilnem številu udeležite shoda in z vsemi svojimi močmi pripomorete k sijajnemu uspehu.
Slovenski akad. društvi: „Slovenija" na Dunaji.     „Triglav" v Gradci.
*) Cenjena uredništva slovenskih listov prosijo ae, da blagovoljno ponatisnejo ta oglas !
Št. 11.024.
„LJUBLJANSKI ZVON"
Mtoji (182—72)
za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tujci:
4. julija.
Pri ttlonm Schreiber vitez, Niklaš, Glilck z Dunaja. — Loser iz .Budimpešte. — Ilercog, Kobler, Wal-ker z Reke. — Oerviakowsky iz Trsta. — Schunta iz Idrije.
Pri Mall«l t Baron Tauferer z Dunaja. — Schwary iz Prage. — Pollak iz Celovca. — Schnitter iz Gradca.
Pri bavar»kem dvoru t Richter iz Draždan. — Schulc iz Trzina.
Umrli so v IJiiltljanf:
1. julija: Fran Strojan, delavčev sin, 2 leti, Strelji-ške ulice št. 8, za škarlatico. — Frančiška Tome, lončarjeva hči, 3 leta, Streljiške ulice .št.. 8, za škarlatico. — Marija Kalan, strežnica, 72 let, Frančiškanske ulice št. 8, za spridenjem jeter. — Marija Plankar, delavka, 30 let, So-darska steza št. 4, oslabljenje vsled krvavenja želodca.
2. julija: Fran Mittermaier, delavčev sin, 4 mesece, Tržaška ceBta št. 29, za jetiko.
3. julija: Alojzij Zabavnik, delavčev sin, 13 let, sv Petra cesta št. 13, za vnetjem možganov. — Neža Brajer gostija, 78 let, Konjušne ulice Št. 4, za staroBtjo.
V deželnej bolnici: 30. junija: Gašper Košir, kovač, 49 let, za vodenico. — Marija Breskvar, goBtlja, 36 let, za jetiko
1 julija: Mihu j I Moškerc, kajžar, 42 let, za vnetjem
srca.
Meteorologično poročilo.
1 9 o	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
•1.julija.	7. zjutraj 2. pop. 0. sveder	742-10 mm. 739 94 mm. 7395G mm. 1	15 4° C 26 0" C 17-6" C	brezv. si. vzh. brezv.	megla d. jas. jas.	0 10 mm. dežja.
Srednja temperatura 19-7°, za 0*8° nad normalom.
ID-u-un-SLjslsa, "borza
dne 5. julija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
gld.
81- 55
82- 95 113 —
96-90 886-— 282 — 126-66
Papirna renta ....
Srebrna renta ..... n
Zlata renta......n
5% marčna renta .... „ Akcije narodne banke   . „
Kreditne akcije.....n
London........ „
Srebro........»
Napol......... n
C. kr. cekini......n
Nemške marke.....
4°/0 državne srečke lz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
Ogerska zlat» renta 4°/o......
Ogerska papirna renta 6°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt0/o zlati za8t- ,isti • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove Brečke.....10
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v.
. 1003 , 595 , 62-20
250 gld.
100 .
—		danes	
- gld.		81-45	
—	n	82 95	
—	9	113 —	
—	n	9685	
—	n	8^9 —	
—	r	28120	
—	n	126 60	
_	»	1003	
_	n	5-95	
—	m	62-30	
129 gld. 50 kr			
163	»	—	p
101	a	50	9
87	m	95	n
105	»	50	n
116		75	n
125	■	75	n
—	n	—	a
KM)	m	25	%
177	n	25	n
18	ti	50	n
104	n	25	
228	n	25	m
Razglas.
^493)
Od 1. do zadnjega junija t 1. bile so pri podpisanem uradu naslednje najdene reči oglašene in oddane j
1. zastavni list;
2. denarnica z zneskom 1 gld. 43 kr.;
3. rudeča denarnica z zneskom 13 kr.
Oni, kateri so te reči izgubili, pozivljejo se, naj se zanje oglase, sicer se bodo po preteku jed-nega leta izročile najditeljem.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 1. dan julija 1887.
Št. 11.025.
Razglas.
(494)
Od 1. do 30. junija letos bile so pri podpisanem uradu oglašene te-le izgubljene reči:
1. črna denarnica z zneskom 3 gld. 10 kr. in beli žepni robec, zaznamovan s Črko K.;
2. jeden desetak, nekaj bakra in zlata kapljica od nekega uhana;
3. Črna denarnica z zneskom dveh desetakov in 6 papirnatih goldinarjev;
4. neko v papirji zavito blago;
5. temnorujav majhen dežnik z rujavo pleskano, na konci zavito palico;
6. sivo in črno križan ti telovnik;
7. črna denarnica s tolarjem za 2 gld. in 30 kr.;
8. zlata, zunaj črno emalirana zapestnica;
9. srebrna zapestnica z majhno krogljico kot obesek;
10. višnjevozeleni solnčnik s koščeno palico;
11. dva petaka, 40 kr. in jeden komad igel;
12. iz rudečih biserov napravljena zapestnica z zlato zapono;
13. neka knjiga „Itothe Maske".
Kdor je katero teh rečij našel, opozarja se, da jo pri tukajšnjem policijskem oddelku odda, ker bi sicer utegnil zakriviti se hudodelstva goljufije po §. 201 črka c) kaz. zak. ali pa prestopka po §. 461 kaz. zak.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 1. dan julija 1887.
Podpisani naznanjam, da sem se preselil dne §>*. 1. t. m. iz Mozirja v Letu* v %'iz jal« ovo. že po
>x širokem znano
gosti Inico,
kjer dobijo popotniki prav lepe prostore za prenočišče, lop in prostoren hlev za živino. V tej hiši je tudi izvrsten kova«, ki bode vsem dotičnim zahtevam lahko dobro ustrezal.
Priporočam se popotnikom, gredočim na sejme v Šoštanj ali Mozirje, voznikom in „flosarjem", li i v % Letuši postajajo, in sploh vsemu slavnemu občinstvu, da bi blagovoljno obiskovali to gostilnico, ter zngo- I tovljam, da bode vsak točno postrežen z dobrim vinom in dobro jedjo.
Le tuš, dne 1. julija 1887.
Matija i*iineer,
(491) gostilničar.
Takoj delujoče
Uspeh zajamčen.
Knjige:
Russland
seit Aufaebung der Leibeigenschaft
ima pisatelj Se nekaj iztisov ter je ceno od 4 gld. znižal ua SO U*-. in io kr. za poštnino. — Pošilja jo pisatelj : I>r. JTf. Celestln v Za«rr*et>u. (490—1)
Trgovina
se v najem vzeti.
Ponudbe prosijo se z naslovom „Trgovina" na upravništvo „Slovenskega Naroda". (496_i)
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
SDISi
prodajajo
m I v
po Kiiižanl ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Roman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega .Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukov a ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenj«. —
V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v VUnji Gori. Lepa poveš? iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotaeec.  Povest  iz   domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad Roj i nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega .sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. _ n. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskeea cesarja. Povest iz IG. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvesek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za  vezani   10 kr.
Mlad lovski pes,
bel ia rumeno marogast, se je izgubil. Kdor ga je našol, naj ga proti dobremu plačilu odda v Janeza Ja.v-a zalogi MlvaluiU Htrojev v IJ ubijani. (495)
300 —400 izpraznenih služeb
vseh strok za gospode in dame, kakor tudi mnoge agenture nahajajo so v vsaki številki v na Dunaji, in., Lmven-gasse 4 izhajajočem „AUgein. Ntellen-Anaeiger" za Avstro-OgerBko in Nemčijo.
Jediui solidni organ v Avstro-Ogerskej. Naročnina za '/4 leta 2 gld., za mesec 70 kr. Posamične številke po 'M kr. v pismenih markah.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeba.   Ravno tako sigurno pri K\ plevah. Izpalili in oalyellh laeeh.
1 Uspeh po večkratnem močnem utrenji •.  )   zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. lr:.\y "f,o kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J- CrlTOlicll V H31TM1T1.
V Tijuhljmii bc dobiva pri g. #.'<#!«»•*#u NMahr-mt v
Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-foletti; v Jieki lekar ./. Gmeiner; v Celji Ed. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Gradci: Kasp. Both, Murplatz 1. T a in se tudi dobi:
orijentalsko lepotilno sredstvo, ki nareja nežnost,  belino hi obilnost telesa, odstranuje pege in lase -  cena 85 kr.
NI sleparija! ^Q (251—Bj
Prodajajo se v (79—27)
NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg, Gledališka stolba.
Eau de Hehe,
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žaljeni, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah (roti hradovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen^ — ij/tr Cena škatljici 60 kr. a. v. ~W
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlinga pri Dunaji.
Pristnega imajo v Ljubljani J. Swoboda, U. pl. Trnkoczv; v Rudolfovem D. Rizolli; v Celovei A. Egger, W. Thurmwald, P. Bimbacher; v Brezah A. Aichingeiv  Beljaku F. Scholz; v Wolfs»
bergu A. 1111 tli. Friuten samu. če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: „1... Luaerjev obliž (iladter) za turiste*'. i411—4)
VIZITNICE
priporoča
ž    v Ljubljani. §
prodajata najboljše in najoenejie
oljske teasv@p late© £is»©&©
lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. <87-ii8>
, ljubljana. ^^T^^T^^. ljubljana. >
Izrlatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne"