PROSVETA UradaSM ta apeav MST ft UvM lala Ara 4 Offise sf PSb Itaatiaai sest Ma Um TvUpkaaa, led sdala Ava. nraU esse Nasprotniki Mve ladij« bodo s silo potlačeni Indijski delegat je v ■i zahtevajo kampanjo ja ca uničenje ga gibanja Boopodároka «Hnoija v Sevjebki neiji Anna Louis Strang je prepriča na, da be petletni aačrt končan London, 16. jan. — Dane» ae je isvedelo, da nova indijaka vlada, Id pride na krmHo na podla-fl z gi nove uetave in po te j uatanav. Ijene delne domindjoneke forme, Seattle, Woah. — (FP) — An nastopi z drastično akcijo preti na Loula Strong, urednica sngle-Gandijevim nacionalistom, ako Skega tednika "Moscow News" bodo še nasprotovali. Indijski de- Id izhaja v Moskvi, je na shodu legatje sami napovedujejo obee- ki ga je sklicala Centralna delav dno stanje in kampanjo terorja, Id uniči vsako opozicijo in naredi mir v deželi. in muslimanski delegat je še da nes in jutri pokrpali svoje diference pod pritislcom angleške vlade. Načrt nove indijske ustave je bil sprejet včeraj v odaeku in danes ae predlogi celokupni de legzciji. Načrt predvideva fade racijo indijskih provinc s cen tralno federalno vlado in z centralnim parlamentom z dvenu Zbornicama. Lokalne provlnčm vlade in Zbornice bodo tako or ganizirane, da bodo imele vse večinske vere in narodnoeti tei kaste predstavništvo. Kakor vse kaže, ostane stari kastni sistem Še v veljavi. ■ Indijski voditelji pričakujmo, da Gandi sprejme dominijonsk! sistem s transitorn-imi izjemšči nami.- Organizira se nova vlad na stranka, ki bo znana kot federalna stranka in katera bo vodila borbo za izvedbo predpisanih reform v Indiji. Kot je razvidno, angleška vla- govornoeti za notranje konflikte v Indiji, zato je pripravljena dati dominijonako formo vlekle, na-kar bodo Indijci sami odgovorni streljanje nadaljnjih kozlov, iglija al opere roke za zvoj« tare grehe s popolno amnestije litičnih jetnikov. Gandi in vs! M robe 1 i bodo Izpuščeni nz ivobodo. 7 terlška vlada kupila kraljevo palačo v Rimu za $1,0004)00 Rim, 16. jan. — Fzšistična ,'lada je včeraj odobrila kupno jrodbo, na podlagi katere Zdru-ie države kupijo menjšl, todz .park z dvema vilama v Ji za svoje poslaništvo. Kup* cena znaša nekaj čez milijon rjev. To posestvo je bilo laet-_ kralja Viktorja EmanueU, pa je poklonil prostor fsMeti-I stranki z namenom, da tam _ radi avoj glavni etan. MueeolL li, ki potrebuje denar, Je pa po-tvo prodal Ameriki. Aktivna policía s Oaldand, Cal. — Policija v meetu j« zelo aktivna in rršuje aretacije oseb, katere it ra za pijane. Tako se je igodilo, da sta bila dva brez-..ilna delavca, ki sU bila are-rana radi pijznosti in prigba-v ječo Čez noč, najdena dru-jutro mrtva v njunih celicah. Iravnlška preiskava je dogaa-da sta umrla na posledicah tja in onemoglosti. zbornica epraetlle dva je bilo 14 oosb ubitih v Onza-glavnem meetu mehiške drlo |z enakim imenom. Ranjencev proAteii in gmotna ško-I k* velika. ska unija in katerega ee je udeležilo več kot dvatšsoč ljudi, go ________________vorila o velikem napredku v Ru Kakor vse kaže, bodo hinduški siji, Id je bil napravljen v pro-.. - « ilem desetletju. Zagotovila je po- slušalce, da velika maaa ruakega ljudstva podpira vlado pri isva-ianju načrta petletnega gospodarskega dela, ker ae zaveda velikih koristi, ki jih bo imelo od tega. [ "Kadar me ljudje tukaj kzpra-iujejo, če bo petletni načrt u t pel", je dejala m*» Strang, "te-laj jim povem, da ne vidim nobenega vzroka, zakaj naj bi propadel. VeČina ljudstva ga navdu leno podpira in žito mu Je uspeh zagotovljen" Strongova je poenana osebnost med sacftlsMm delavstvom in prograsivci, ker je več let ure je vala tednik "Union Record", gla-silodelavekih unij v Seattlu. Pro-ilih deset let je večinoma preži-vela v Sovjetaki uniji in poens dobro ondotne razmere. Zato ze je nje«*» Jfcoda ^udeležilo več »to ljudi, ki navadno ne obiskuje. j& predavanja, v katerih se rež previja o sovjetski vlad). /» V Shodu ja predsedoval James Duncan, bivši tajnik Centralne delavske unije v Seattlu, ki je pojasnil, da so vesti o grozoviti dl ktaturi v Sovjetski uniji, ki jih prinašajo kapitalistični listi, pre tirane in neresnične. "Sicer je res", je dejal Duncan, "da je via-da v Rusiji centralizirana, toda delšvci in kmetje* imajo v njej svoje zastopnike, katere izvolijc sovjeti v vaseh in tovarnah. Kje drugje na svetu bomo naleteli na žensko, ki pred par leti ie ni ana-U čitati niti pieati, a ima sedaj vsžno pozicijo v administraciji in jo tudi kompetontno vrši?" _ ... Petletni načrt je najboljša de monstrecOs dejstva, da imajc delavci besedo pri admlniatraci jI., To je rezultat sistematičnega dela drža vali industrij in delav cev v resnih tovarnah, ki tekmu jejo med seboj, da se zviša pro-AjMjn, Kolektivizirane kmetije skušsjo doseči boljše rekorde kot druge na določenem koeu zem IjtAča in državna komUija za načrte nadzoruje produkcijo v posameznih Industrijah, ki pri Jateljako tekmujejo med seboj Tovarnarji ae upirajo davkom Greenville, S. C. — Tekstilni tovarnarji v pledmontakem di striktu so zagrozili, da bodo pre eeliU zvoja podjetja nazaj v no-voengieške države, če jim bo driavna JegUlsturs zvišala dav ke. Nizki davki na industrijska podjetja in obilica cenenega delavskega materijala so bili glav. Pariz, 1* J»*.- Vfcnnceska f» privlačna aila za preselitev je včeraj amnestlrala toveren v južne drlave. komunistična poslanca, ki bila obsojena na pet let sapo-radi hujskanja vojakov k Poslanca sta And rs Marty Jacques Duclos. Nova fran vlada ni nasprotovala te-koraku Wellington, D. C. — (FP) — Protect eenatorja Wagnerja iz New Yorka, ker administracija noče vprašati za potrebne apro-priacije v kongresu v svrho, da vlada dobi točne podatke o obsegu brezposelnosti, kot to zahteva zakonski osnutek, ki ga je Wagner predložil v prejšnjem letu, je učinkoval v toliko, da je zvazni delavski department prišel na dan z izjavo, da bi stalo vlado milijon" dolarjev letno, če bi se dobesedno izvsjala omenjena predlog* Za to delo bi morala vlada najeti veliko število u-radnlkov, da bi hodili od hiše do hiše in popisovali brezpoeslne. Ts izgovor je prišel prav administraciji. Da se izogne stroškom v zvezi z zbiranjem ztatiztlke o brezposelnosti, je že blvii delavski tajnik Davis imenoval posebni komitej, ki ie več meseoev pro-učuje situacijo. Kadar bo ta komitej poročal in priporočil praktične metode glede rešitve,tags problema, tedaj bo predsednik vprašal za apropriacijs. Medtem "p* je kongres odredil, da cen, zusni biro uvede ponovno Štetje brezposelnih v velikih indu-strijzklh mestih. . V tem komiteju so John P. Frey in A. O. Wharton, uradnika Ameriške delavske federacijo; dr. Leo Wotmaa, načelnik zveznega biroja za ekonomjo; Harold F. Brown, predssdnk Narodne industrijske konferea-es! P. F. Litchfield, podpredsed-nik Ameriške trgovzke zbornl- zuznega biroja, in Noel Sargent, drugi podpredsednik Narodne asociacij* tovarnarjev. PtMi fcrtipHttahi v Načelnik komiteje ee jezi Chicsgo. — Bankir Phlliph R. Clarke, načelnik komiteja za hiranje fonda za brezposelne, ee je mztogotil, ker prihaja de-r UHO pešnsd od velikih delodajalcev. Kampanja je v tak u 14 eesb v Msfciki «s osem tednov In v tem času [México City, 16. Jsn. — Kes- manjka do določne vsota pol-poročUa o posladkali po- drug milijon doUrjev. Clarke v sredo zvečer so odkrila, je poročal, da ss vsč kot petsto fina, ki posedujejo $100.000 praasošeaja sli vsč, ni odzvslu z prispevki. Večine vsota, ki je bila doslej nabrana, je prišla Iz topov zaposlenih delavcev. Senator Wagner protestira Administracija je našla izgovor v Izjavi sve AMHMSTIACIJA K M POMAGAl LA F ARMAR JEM Hoover je ladal proglas, naj s* judtotve zbira pri-Btfeši krti. Id deli pomoč ftpnarjsp. Pred leti je rabil dnmpšsn argument, ko je apeliral, naj kongres nasl-čujs pojjske vejo ko, Id so ss borih preti boljševlkom Waahingten, D. C. — (FP) — Kot da ni še sMal o stradanju velikanske armade brezposelnih v industrijskih središčih, čeprav je senator Le Follette prečkal v senatu izjave, ki jih je prejel od županov, je predsednik Hoover izdil proglasita ljudstvo, naj sa radodarno odzove pozivu za prispevke Rdečemu križu, ki je otvoril kampanjo, da se sbera sklad v vsoti $10,-000,000 sa nasičsvSiUe lačnih farmarjev, katerim je suia v proilem poletju uničila poljske pridelke. "Ameriški Rdeči križ," Je dejal Hoovar, "je edina agencija, ki lahko nudi pomoč v taki kri-ti. Ta organizacija Je Je pokazala, da Je koa nalogi, ki jo je prevzela, toda potrebuje še nadaljnje podpora od stran ameriškega ljudstva." Zakaj ifuU ta v organizacija Vojni dolgovi in depresija Krize ne bi bile, ako bi Zdruše-, ae dršave isbriaale vojne dolgove, je dejal Berden Ottawa, Kanada. — (FP) — Robert Borden, ki je bil preml-jer Kanade za čaza svetovne voj. no, je ugotovil nov vzrok, ki je odgovoren za sedanjo depresijo in brezposelnost Vzrok Je v tem, ker nočejo Zdrušene drža ve izbrizati vojnih dolgov bivšim zavezniškim državam. Urednik tukajšnjega delav skega lista vprašuje Bordena, če se strinja, da kanadska vlada izbriše vojne dolgova. Ti dolgovi so tako previsoki, pravi uradnik, ker je Bordenova vlada za* eno z drugimi kapitalističnimi vladsmi zagovarjala inflacijo valute, namesto da bi obdsvčila vojne dobičkarje. Uradnik nadalje pravi, da je Borden eden izmed tistih čarovnikov, ki pred. plsujsjo rasna zdravila bolnsmu kapitalizmu na račun delavcev. Periodične deprasijs so bils tudi takrat, ko šs ni bilo vojnih dolgov. Bordsnov namen je, slepiti ljudstvo In mu nametat! peska v oči, da ne bi spoznalo, da Je sedanja depraeija In brezposelnost rezultat kapitollstlč-nega sistema, ki dovoljuje, da se na eni strani kuplčl bogastvo, dočlm ss na drugI vsča revščina. . "Dejstvo Je," pravi urednik, "da so Združene dršave izbrisa- Ameriški znanstveniki po-motli Einsteinu do slave skrbi zapoesoč farmar jemt in | vpJn# do|fove VfUJ(I Bpitj|nU, Mestna vlada potrošila več kot milijon dolarjev se , podpore brezpoootnlm v enem meeecu Detroit, Mick. - (FP) - Direktna odpomoč — preskrbs živil, obleke In stanovsnja -1- Je Detroltu v rokah mestnega blagostanj skega department in kot v osUlih industrijskih mestih, kjer delijo podporo pri-vstne dobrodelne organizacije. Stroški te preskrbe so velikanski. V mesecu dscembru js ta deportment potrošil $1,200,000 za pomoč, katere je bilo deležnih 80,000 družin brezposslnih delavcev. V istem mesecu 1. 1029 Je to department skrbel samo za $,000 družin. Število dru-žin, ki potrebujejo podpore, se povprečno poveča sa en tisoč ns Msstni blagostanjski department izkazuje deficit štiri mlU-jone dolarjev. Ce bo šlo tako naprej, se bo deficit v prihodnjih par mesecih podvojil 1n tako bodo tudi narasti! mestni dolgovi, ki so že sedaj visoki in obremenjujejo z davki hišne po seetnlke. Mestna vlsda bi rada znižala Izdatke za podpore, toda boji ee Izgredov, če bi brezpoeel-ne Izročila stradanju. Javna dela bodo najbrž omejena radi protestov trgovskih in drugih bizniških krogov, ki se boje, ds ne bi vlsds zabredla v prevelike dolgove z Izvajanjem programa javnih del, ki ga Je pred nekaj meseci predlagal župan Murphy. v Posredovslnics se delo, ki Jo vzdržuje mestni blagostanjski department, Je v proSlih par mesecih preskrbela delo le par sto prooilesm. Za vzdrževanje pooradovalnlco ps je v istem času potrošila $36,000. Na zborovanju županovega komiteja za pobijanje brecpoeelnosti je neki člen predlagal odpravo mastne posradovsinice za delo, češ, da je Vplivni krogi v mestni politiki odobravajo županovo stališče, brezpozelnfo, kašsrim je bila odvzeta prilika do zaslužka, t katerim bi lahko nabavili po trebščine za zvoje družine? Poročila govora, da Rdeči križ po-maga samo farmarjem in da je »tnppsMasi » sadisiani siessomlnl delavci v industrijskih msstih pa sploh ns prejsmajo nikake podpore od te organizacije. Hoover je naaprotoval vsem meram, ki eo bile predložene v kongresu glede vladne pomdči farmarjem ia brezposelnim. Pobijal je državno in federalno zavarovanje zoper brespoeelnoet, češ, da so ameriiki delavci pra-ponoeni, da bi sprejemali milo-ščino. Besede v Hooverjevl poslanici glede prispevkov Rdsčenui križu se popolnoma razlikujejo od argumenta, ki ga Je rabil l, 1920, ko Je zahteval od kongress sto milijonov dolsrjev za naai-čevanje lačnega prebivalstvs v Avstriji, na Ogrskem in v Polj. ski. Hoover Je bil takrat prepri-čan, da grezi evropzkim državam boljševizem, če ne bo Amerika priskočila na pomoč strada JoČltn narodom. "Poljska sa mora boriti na 1,600 milj dolgi fronti proti boljševlkom," je dejal Hoover v kograeu. "Njena armada šteje 700,000 mož, ki silno trpe vsled pomanjkanja hrane in obleke. Ako bo Poflsks omagala pred botjševiki, kakor je ns primer južna Rusija in Aibsrijs, tedaj grozi pogin evropski civilizaciji. To ja slučaj, ki zahteva takojš-njo akcijo in jaz »em prepričan, da bo storila Amerika dobro delo, če bo pomagals Poljski z živili. ki jih imamo tukaj v Ameriki v Izobilju, dočim jih Um primanjkuje." Bilo bi absurdno, če bi kdo pričakoval od Hooverja, da bi Sedaj '|*>del slično Izjavo glede pomoti farmarjem in brez posel-n!m v Ameriki. Pred leti ss je Hoovsr boril z živili proti revol-ti dslsvskaga razreda v Evropi. Oa v sedanji brezposelnosti šs ae vidi nevnmoeti, da bi se sms-r.ško delavstvo in farmarji tz-rakii za odpravo kspftalističneg* sistema, zato jim odreka pomoč. ki ga je zavzel napram komun J-strtm n dmfffm rsdlkalcem. Ker Murphy as edreks komunističnim d.*lagarijam v stops v meat-no klšo In js Izrsčno nsročil policiji. naj ns razbija radikalnih sborovsnj, ae vzbujajo komunistične demonstracije take pozor-noeti kot so jih prej. za 26% In ostalim zavezniškim drŽavam ekoro za polovioo, toda z tem niso bili delavci nič na dobičku, kajti breme je vezeno padlo na njihove rame. Borden naj nekoliko praštudirn obraet-no mero, ki jO amerifka vM računa zvojlm dolžnikom v K vropi in obrestno msrp, ki Jo plačuje lastnikom federalnih bondov, pa bo našsl vsliko raz-liko. Jugoslavija delila S3B.000.000 baba llln Ameriški, snglsški In franesekl bankirji podpleall pakt. De-nar se sme porabiti sen» v ko-I msrcialns svrks. Presenečenje v Wsahlagtonu Washington, D. C, - Na pod-lagl poročil, ki so dospela v Ws. ahington 16, t m„ so ss pogajs-nja v New Yorku med Jugoslovansko vlado In grupo msdnarod* nih bankirjev sa pozojllo $86,-000,000 uepsšno zaključila. Pri posojilu prisostvujejo vodilni mednarodni denarni zavodi: pariška banka Banqus d'Union Ps rislenne, ki potiplie večino pezoji-Is, Rothschild v Londonu In Kuhn, Losb é Co. v New Yorku. Ns temetyu zanesljivih informs-d j bodo obveanice posojila Isda-ns po 96 In noslls bodo šest odstotkov obresti. V diplomatskih krogih v Ws shingtonu Js ssvlsdslo veliko presenečenje, ko Je prišla vosi, ds je mogts JugosUvija dobiti U. ko veliko posojilo. Drags evrop ske dežele, ki eo močnejše In ki ponujsjo vaf dobička bankir* jem kt podpisnikom, trkajo zad-njs čase zastonj ns vrata Wall etrasta. In formsei je se dalje glase, ds se Je morala Jugoslavija saveza ti, da bo vss denar potrošen le v trgovinske In ekonomska svr* he ; niti cent od tega posojlls ne sme biti porablja* v kake drugs nsmens, na primer millteri* etične, bres dovoljenje bankirjev PogajsnJa za poeojilo eo trajale eno leto. Ako bo to posojilo u* epsšno porabljeno, sledi kmalu drugo, ki bo šs vsčjs. Poročilo ne pove, kaj Js Jugo clsrvlja zsstavHa zs to posojila. Ae cap baaka propadla CJiicsgo. — Crmwíorá SUte Ssvlngs banka, 4001 W. Rooeo volt roed, je v četrtek zaprle vrata. Naval vlagateljev je odne. eel skoro vso gotovino. IJe brez|Msel-nih v SI. Paala Delegacija obiskala gavernerja Olsons In ma prcdloSila zahle- st. Paul, Mian. — Medtem, ko je novi go^raer Floyd B. Olson urglral člane državne legis. Isture, naj spremejo mere sa odpomoč brespoeelnim, se je zu-naj kapitala zbirala armada brezposelnih In domonztrirala. Delegacija zs Js potem oglasila pri governor ju in predložila svoje zahtevo za državno apro-priacljo $96,060,000 sa brospo-selne. Governor Js dsjal Članom de-legacije, da so njlhovs zahtevo neutemeljene ln omenil svoja priporočila leglslaturi glede Is-vajanja programa Javnih dsl ln tavarovanja proti brespoeolno-stl, katere on smatra sa učinkovite mera pri reševanju problema brsspseslnosti. Nsdaljs Js Olsea dejal, da Je governorjeva moč omujons in 6n sam ns more spremeni določb v državni ustavi. Vss sahtsvs glede toga vprašanja morajo Jalti predložene v smislu, ki ga pradvlduje ustava. Člani delegacije, kateri js na-isloval George Powers, so takoj Izjavili, da zmatrajo governor-Jev odgovor sa navaden isgo-vor, s katerim ss hoša izogniti da jim moč. governor odklsnja po- Powere, ki Je Isjavll, da rs-presen tira Trads Union Unity ligo, je potem omenil, da Je še prej vedel, da governor Olson, državna ali federalna vlada ne bodo nudili nobene pomoči brss-posslnlm, ker so vse to grups v službi velikih delodajalcev. Drugi člsn delegacije Kari Reeve, komunistični kandidat sa govsrnsrja pri prešlih volitvah, Js dejal, da representee komunistične organizacije, ki podpirajo program, katerega je predložil Powers. Govorili so šs drugI člani dslsgacije, med njimi neki črnec tin» neks šsnska. Reeve je velkrst ponovil grožnjo, da bodo braspoeelnl vseli stvsr v'svojo roke, če ne bo vlada ztorlla ničesar za odpomoč brezposelnim. Demonstracije so drugače po. tekle mirno, ker se nI policija vmešale vmes ln nI hotala za-branltl vstopa delegaciji vernerjev urad. Avtor raktivnoetne teorije as je v ovojem prvem javnem govoru v Ameriki, ki ga je slišala vsa dežela po radiu, zahvalil Miehsšsonu sa panmč 1'ssadena, CaL — V navzočno-*t tristo ameriških ananstvenl-kov in drugih odličnih gostov v banketa! dvorani tehnološkega savoda v Paaadeni ja profesor Ai)ert Einstsin, svetovno znani avtor relativnostne teorije in teorije enotnega polja, ssdnjl če-trtsk zvečer odstopil dober del svoje zla ve za fortnuliranje svojih teorij ameriškemu flsiku Albertu A. Mkheleonu, dr. Robertu A. Mllikanu In drugim ameriškim učenjskom. Reikel je, da so ti pripravili tla njegovi teoriji s svojimi doli In odkritji In on ss mora nJim sahvaliti sa svoj uspe/h, Kinetoinov govor, ki Je bil prvi, odkar se sdaj mudi v Združenih državah, js bil rasširjsn po radiu, po omrežju Coiumbis Brusdcastlng sistsma, po vsej A-merlkl in slišalo ga je na milijo-ns Uudl, dszl gs je rasumsl le oni, ki sna nemško. Govoril Je nemške selo rasločno In v mehkem, simpatičnem tonu. Govorili so tu« Dr. Milllkan, Michelson, astronoma Campbsll ln Ifubbls ter astrofizik In matematik TuU man. Vsi so naredili Btnstolnu globoke komplimente sa njsgo-vs odkritja In povsdall, kako Js Einsteinova relativnostna teorija praetala tri pralaktišnjs I» s tem je bila znanstveno podprta. glavnemu vprašanju. Dsjsli so, Dr. Milllkan Ja daial v čistem der boflo pojasnili brezposelnim, tonu ln v go- Kspltollst se je ubil Chicago. — F. Kdaon White, n jedrnstlh Usodah, da nova snanost, ki Jo predstavljs navzoča družba, Je savrgla vss Ipskulscljs, ki datirajo od starih Grkov do danes, Ia se je postavila na izključno podlago sks-psrlmentscije; moderna snanoet Je Isključno empirična ln Einstein Je neveč pripomogel do nje. nth velikih trlumfov. Einstsin Js rekslt "Prišel ssm med može, ki so že dolgo let moji sotlrugi pri mojem delu. MoJ dragi prijstelj Michelson je za-čel to delo, ko sem bil jss šs tri leta star deček. On je vodil flsl-ks na novs pota ln njsgovo čudovito eksperimentalno delo Je pripravilo pot sa razvoj rslativno-stns toorije ,,." Rolskl odbor postal mehek Seattle, Wash. — iolskl od bor Je Kiprsvll klavzulo v pogodbi, ki je določala, da se mora vsak učitelj in učiteljica na višjih In javnih šolah tsrečl, da nI In da ne bo postal član Amerttke učiteljske federacije." Predlog sa odpravo omsnjsns klsvzule js stavil dr. C. W. Sharples, ki Je ponovni kandidat ss člana šol-sksga odbora. Državno vrhovno sodišče je Star je bil 70 let. predsednik Armour k Co., eno ¡nedavno odločilo, da Ima šolski največjih klavnlških tvrdk na1 odbor pravico, da odkloni sluš-vetu, se je v četrtek svečsr ubil, bo prusllcem, ki so nočejo savsko js padal skozi okno svoje spol* i sati, da ne bodo postali člsnl u-niče v sedmem nadstropju steno- ni Je. vanjeke palače. 70 E. Scott st.,1-- '»* ceeto, Njegova družina pravi, Kof|#<> lUvju v ^.mi da jebUa9«rača In ne samomor, ^^ ^ ~ _ ki 140,000 rudarjev v Kouth Wa-lasu. Isatnikov revirjev in labo-ritoke vlado eo sinoči podpisali novo pogodijo ln rudarji se vrne» Ja na delo prihodnji pondaUdk; če člsnstvo rudarske unije ratificira pakt. Pogodba bo veljala štiri leto. lastniki rovov niso s-spsll s svojimi sshtevam! to priznati morajo novi dslovnlk sedem ur ln pol. ' v Italiji aaraAča Rim, If Jsn— Kljub kampanji fsAistkni* vlsde sa reduk cijo pisé in con Jo brespoeelnoet v Italiji poekočila dvajset odstot-kov v deosmbru na podlagi urad. nsgs poročila. Poročilo ss glasi, ds js bile v novembru 684,666 braorpoaelnlh dslsvcev v Italiji. .11, decembra ps 642,169, Policaj eetreiil dekives Fort Werth. Tez. — Ko je ne. ki brezps^lnl mehiški delavec prišel v mestno hišo In lahtoval podporo Is msetnegs dobrodel-negs «klsds, ds bo mogsl nasititi lačno družino, gs je policej ustrelil, ker se nI takoj odstranil iz dvorane na policajev ukaz. PmUi ne kme bi elal dva mik jena New York. — Robert Renault-Pelterio, francoski Inienir In la-najditolj, ki ia 26 1st študira problem poleta na luno, je izjavil v četrtek ob svojem prihodu v Ameriko, de on upa, da prvi leviti polet ns luno in neeaj na semljo. Polet bi stal dva milijona dolarjev. - . »osvm SOBOTA, 17. JANUARJA. PROSVETA TSI KM.IGIfTEhMKltT m MT «rST ¿^ÍLÍ'|US^ «H*W: l»OMN |14* itntobto, |S.7ft m M l>U( * to» M J*. (0M. 114*). h • fm Kje j« ameriški kruh? Ce kdo v Albaniji, Bukovinl ali kataram drugem zakotnem kraju Evrope člts o rtra-danju farmarjev v Arkanzaau in o krušnih vrstah v New Yorku in Chicagu, dobi vzekakor vtis, ds js v Ameriki zmsnjkslo kruhs in drugih llvil popolnoma, Is nsjbogstsjftl, ki Ishko import! rs jo kruh od drujod, gs fts imsjo. Tudi oni reveži v Ameriki, ki dsnee nsj-bolj »t rada jo, vsdo, ds je — sli bi bil — tsk vtis nspiftsn. Amerika ima žs dsnes vsč kruha ln meaa kot vsa oetall evet akupsj. Vas aklsdlžčs ao napolnjena. Pženice je toliko, ds ne vsdo ksm z njo in zadnjo jezen je morals imni vlsds kupiti ato milijonov bušljev, ds nI cens psdls ns nič — ln zdsj tudi vlsds ne vs, kaj bo počsls z nskupljeno plenico. Skratka—v Ameriki je preveč kruha! Ako torej zaloge niso skrshlrsle in je celo preveč pženice, ds ns vsdo kam z njo, kaj Js potem takem vzrok, da fsrmsrji v Arksnasau •t rada j o In ds atoje delavci v velikih meetih v krušnih vrstah? Ksko nsj nsvsdns človeške psrs to razume? Odgovor na gornje vprsšsnjs as mors ved-no vračati na lato ftsro točko: vzrok Igži v gospodarskem redu, ki temelji ns pri v st nem dobičku. To je poglsvitnt vzrok. Is tsgs iz-virsjo vse mstsrislne stlsks ameriškega žsr-msrjs la dslsvcs. To js krivo, ds farmsr v Arksnssau strs-da ln fsrmar v Montani Ima prsvsč kruhs. Prvi nima kruhs, ksr mu Js sušs vas požrls, drugI js pa ipst nesrečen, ker ne more prodati pšenice po dolsrju bulelj, za 60c Je pa ne da, ksr ts denar ma niti etroškov ne pokrije. Na drugi atfsn! Je zmsnjkslo densrnegs kredita, ko js zmsnjkslo odjsmslcev ns trgih in ksr Js vaied nakopičenega blsga prills nevarnost ss dobiček, js bils omejens sil popolnoms ustavljene produkcija in dslsvcem Js smsnj- kmslu zmanjks vsega. Peksrljs ao alesr polne kruhs In mssnics polne mess, tods kdor nims denarja, mora strsdsti kljub polnim psksrl-jam, mesnicsm In grocorljsm. Kapitalistično goapodaratvol Ts js krl-vsc. To Js tiato, ki dela Ameriki arsmoto a krušnimi vrataml In deljenjem miloščine, a samomori brezposelnih In stradajočih, a trpljenjem milijonov. Nsjvsčjo sramoto, kstere ne bo bodočs zgodovina nikdar dovolj proklelat Amerika Ims dovolj prlrodnegs bogastva ln produclra dovolj dobrin, da bi lahko dvsato milijonov ljudi živelo ns njenih tleh v največ-Jem komfortu, ki je dsnes mogoč; največji škandal Je, čs kdo v Ameriki atrada — razen če se kdo hoče prostovoljno obsoditi ns stradanje — vpričo tolikega bogastva Dejstvo, ds strsdsjo stotisoči, ps js do-ksa. ds kspitslisem nI več kos svoji nalogi. Njegovo gospodarstvo js odpovsdslo. Kspitslisem sns dobro product rati, ne sns ps pravično rssdellt! produkta, da bi bili va! ljudje, ki pomagajo in hočejo t>omagstl pri proizvajanju. dobro založeni. Sistem distribucije Je arhaičen, gnil. starinski do jedra In sploh nevreden današnje dobe. . A še as dobe ljudje, ki zagovsrjsjo kapitalizem. Zagovarjajo ga kapitaliati in njihovi plačanci. Njihov zagovor je razumljiv. Vsak ropar zagovarja svojo obrt; vsak roparski pomočnik lahko zagovarja svoj kruh. Drugače pa Je t delavci, ki niso najeti, da bi zagovarjali evoje lastno izkoriščanja. Delavec, ki zagovarja ln podpira kapi tal i aem, ne vs kaj govori In dela. Iz njegs govori ignorenca. /s la 4*1erčera igneraaea /e tU ts skalo, na kateri kapitalizem t ¡da fvo/e nadaljnjo i* toriščianje Hrbt nega ljudstva in sramoto noriš kris U ■M ■ M še pridajal Glasovi iz nasšlbin ar< Bsrbičev is tynovlsv božič O. — Bils Je v m zvečer 24 decembra, ko postsviti—ksr nam ni potreba. Freak Serov*. i so pri*sii ju* da je pretrga- telefonaka Hrvatje smo še toliko nazadnjaški, da se nočemo spreobrniti in IU1 d4 he redbi ml Je Louia Polmer od "Hroler Trio" (citre in kitam) povešsl. ne morejo nastopiti ns pri-našega društvs, ker je Os-/bolel zs pljučnico. KSf sedaj? 2e jutri se vrti igra in'Veselice. Ksj bodb rekli po-I? Tiroke je trsbs vseks-nsdomestiti Ko bi im«l saj se talk korani Muskegon Heighta, Mkh. — Dopis brata S. Kužnika v Pro-sveti It. 16 Je Jako koristen ne le glede društvene farme, ampak tudi zs possmezne člane, kateri si želijo nsbsviti fsrme. Brat flSjL t sli jutri pUSd priredbo Kulnik se pohvalno izraža o sc^- Usti vest, ns besojavna in tslsšbnsks zveza z Rio de Janeirom vsled trganja plazov radi dsffcvgsg* vremena ter da .v Riogrande do Bal vlada popolen mir. Radi vračanja avtomobilov na cesti Rio — S. Paulo in prevažanja voja- moram še v službo. Delsti zs ob-; vernem Illinoisu. ZeVim, da se kdo tudi od drugod oglasi, toda sta?ek moram in z dele ne srnam izoatsti . . . Zmislhn se ns Svetoaarja Bs-novca. Kje Je? Vprašam Vinko Coffs. Vprašaj Rudolf Perdana. saj pri njih stanuje. Perdana bol dobil v Slovenskem delav-domu; božičnka je in je on uposlsn pri oddaji daril revnim, mi pravi. "Mr. Psrdan, ali mi morete povedati, kje je g. r "Banovec je bil operiran danes ob 4. uri zjutraj v Glenvitle bolnišnici aa slepičem. Jf Jako bolan." Začudil sem ss in hudo ml js bilo. Banovsc — dobra duša. Sam v tujini . . . Bošič .. . Veseli prsanlki... V bolnišnici is paš težko operacijo . . . (ln moj up? Dob« sem Martina Rožnika, ki je stopil v vrzel). Sedem let nszsj se mi Je prigodi k) isto. Dns 19. decembra sem bil poslan v bolnišnico in tskoj operscljs. Zato sem ču til ž njim. ¿vetozar Banovec Je operacijo srafoo prestal. Slovensc je. Rudolf Vstsntino je podlegel. 81o-vsitei smo žilav narod In prenesemo mnogo trpljenj s ter bole-ČM: pa tudi operacij. Pa se dobijo tudi dobri ljudje in dobri pHjstelJl med nami. Perdanovi so to gotovo napram gospodu Bšhovcu. So psš muzikalfcna i. Mr. Psrdsn js pavo-torej pevec in godbenik; ravno isto njfti hčer, Jennette. Pavka js in pisnlstinjs in Js dolgo časa oblakavska konservsto-rij. V bolnišnici nisem mogel ob-lakatl Banov ca. Sel aem ns dom Psrdsnovih, kjer se sedsj nshs-Ja, ko «s bolje počuti. Je že is popfsljs in hodi. Ssdsj je izven nevarnosti. Prihodnji messe, 16. fcferusrjs, Ims nsatopitl v Chicago Civlc thestru s čika-škim simfoničnim orkestrom, kjer bo psi, čs bo nsstopll, rusko, češko, slovensko In hrvst-sko. želim, da bi do tskrst o-kreval popolnoms. Krsmljsls sva skoro uro ln pol, ker Js on Čisto domač In mi je povedal marsikaj zanlmivegs. Tudi to, da čs bo ostal tukaj, morebiti nastopi v Ravinia Parku pri Wi-notki, 111., v operah ln 2. marca ps v MllwauKpe pri društvu Naprej. , želim opernemu pevcu skorajšnegs okrevanja . F. Bsrblč. Prijatelj v metropoli, ki misli, da seis impon i ra, čs zsfrkuje v metafor Jih, naj pava, šs es "štirje mlatili" kdaj njemu kaj odmUUll bras kredita. Why be silly, old boy? Mussolini el js nadel novo nalogo. Kn-f oral ral bo zakonsko zvestobo v Italiji Novs ln nov Utel. Zakonski Nspoieos! Tudi Kenosha. Wis. — Svoječssno ss Js v Prosvstl marsikateri o-glasil Iz Kenoshs, sedaj ps vse sp! spsnje pravičnega. Ns vem ksj Js temu vzrok, mogoč« so vsi possblH pisati, sU jlh ja pa tako potrla gospodarska depresi Js, da si ne upajo pisati. Rojaki, malo vsi aktivnosti bi nsm ne škadovslo tudi v tej blsšsni Ke-noshl. Delsvaklh reamer skoraj ni vredno omenjati, ker so na peu. Blažena Hooverjeva prosperlte-U nss Js osvobodils. ds nsm n! trsbs dslstl. Tovarne tukaj ako-raj vas počivajo, kar pa delavcev dela. pa vsčins po par ur na dsn. Plače so seveda sijajna— celih 80 do 60c ns uro zaslužijo tisti, ksterim Js dovoljsno de-Isti. V stari tovarni za usnja, katero sedaj podirajo, pa tisti, katerega vsssii. mora dslstl kar celih 12 ur la sa vos starih gnl lih desk. Sijajna kajne?! V blažene čass smo prijsdrali. ksr smo isvolili Velikega inženirja Hoover ja. Tako js torej; ps po-trpite, sa! previja ds js potrp-Ijenje božja suet, samo ubog js tisti, ki ss msže i njo. Drugače Js pa v Keaoshi (The Better City) vss po prsdks al possbnsgs. Božji krami se sidajo kar aa stava Ako bo šlo tako naprej, bomo imeli kmalu ns vsakem bloku cerkev «M siasgoga lasa Slovenci la ne kot zemljiški sgent, ampak kot društveni brat, ki j« pri volji pomagati rojakom in društvenim bratom do boljšega polo-žaja. Gotovo je med nami ostarelimi'člani mnogo takih, ki si želijo kupiti farmo, pa n« vedo kje bi bilo bolj pripravno zanje. Želeti Je torej, ds ns fsrmsh živeči rojaki bolj pogosto in točno pišejo o svojem položsju. Vsak naj navede tudi svoj naslov, ds se v slučaju potrebe rojak lshko obrne do njegs zs nasvet. Tudi naj bi navedli ceno farmam v bližini mest, ksjtl od mest oddsljene fsrme niso priporočljiv« zs stare ljudi. TukijŠnja okolica je Jako u-godna za kokoš j ere jo, ker j« dober trg sa to. Zemlja je peščena, najbolj pripravna za vino in asdjerejo. Približna cena akru zemlje v bližini Grand Havena in Muskegons je 9160. Dobi se tudi bolj ceneje v bolj oddsljenih krajih. V tukajšnji bližini, kjer Js kraj selo prijszen, se lahko kupi tudi Is par skrov zemlje, ksr zsdostuje zs kokošjerejo/ Kdor želi ngtsnčnejših pojssnll, ssm drage voljo na uslugo. — Jaha Kerkoč, 1616 Marion šv«., Muskegon Heights, Mkh. Milwaukee. Wia — V tukaj- Šitji Okrajni bolnišnici ja umri dns 2. Jsn. rojsk Frank Blatnik v starosti 40 let. (Podlegel j« pljučnici, ns kstsri je bol ssmo 8 dni. Pokojnik je bil rojen v vssi Bučka pri Skodj na Dolenjskem. V Ameriki js bivsl 29 let. Tuksj zapušča žalujočo ¿eno Mary in dve že od-hčsrl. Bil j« dol-člsn društvs Slogs šš. 16 SNPJ kskor tudi društvs Nada št. 266 HBZ. Ksr j« bfl Jako dobro poznan in priljubljsn, se je udeležilo pogreba , v velikem številu članstvo Sloge, kakor tudi drugih znancev In prijateljev. Pogreb as je viffl is Ermeneo-vega pogrebnega savoda dns 6. januarja na Holy Cross pokopališče. Staršem Frank in Bušnlk J« umrla dne 9. januarja edina hčerka Mildred v starosti pet let. Bolezen se j« pojavila nsssdno In vssks zdravniška pomoč je bila zaman. Obema žalujočima rodbinama nsše sožaljs! Poročevalec. Slika razmer v Braziliji (Nadaljevanj«.) IS Psufo, novembra 1930.— 'Upoštevajoč vse te okolščine, so se revolucionarji poelušill nenavadne zvijače: pričeli so opU-Ščsti opozicionslno taktiko napram Wsshlngtonovi politiki, pustili sa ds federalns vlsds in-tervenlrs v Psrshlbu, v federalni zbornici js držal oposkijo ssmo šs sden poelanec "aliance" Maurido de Lacerda. Vplivnejši politiki "allance" ao podajali Izjave, da soglašajo z vladno politiko, le manjša akupina js vzdržala revolucionarne» propaganda ki Je pa ni nihče vzel zs resno, najmanj vlada. Waahington in Preates. vss srečna v prepričanju, da sta zmagala, sta odpoklkala vojaštvo is prej omenjenih, drža v. S tsm js bils pot revoluciji odprta Za skupni revolucionarni nastop po širni Braziliji so imeli ravolucšoasrji posebna znamenja Id so jih razpošiljali z ra-dio-aparaU. Začeli so v Rio-grande do Sul. kakor znano dae S. oktobra ob 6. uri popoldne. I-stočssao so oddali potom radia isrsk "Bento Gonzalee." ki j« bU. kskor prej omenjeno, ¿orne-njen znak sa upor. ter v lati uri ao pričeli boji v državah Mlass Rio ds Jsaeiro. ter le ai nihče več dvomil, kaj se dogsjs. U istega dne Je bilo proglašeno obsedno stanje petih dr-žsv, ki je sisdilo naslednjega dne po celim Moralnem teritoriju. V Ssn Paulu je oboroien upor izostal vsled smrti votn 1922 in 1924. Odgovorils sts, ds oni n« pripoznsvajo nobene vla de ljudi, ki eo pristopili k revoluciji ko Je ts postala že zms govita ter da Imajo še toliko ob-oroAenih mož, da lahko s silo za-ssdejo 8. Psulo in Rio. Prišli so s svojim vojsštvom v ta^^H ter sestavili novo provisorično revolucionarno vlado. Omenjenega dne, 24. oktobra, ss je polastilo neizmerno navdu šenje pri enem delu ljudatva. pri drugem brezmejna panika Na sni strani nsvdušene mani fsstadje, na drugi strahopetsn beg držsvne birokracije in aristokracije is mesta V neksterih krajih V neposrednji bližini mesta so bdi pnmorani vati liki vojaštvo ns fronti 8mešno jih js bUo videti s rdečimi zastavicami ns svtih, ker ao kasal! Is otročji atrsh. Redukti policije, ki j« drftsla do 8 ure svsčsr, so Is ns resnih krajih streljali na manife-stmnte. Blk> Je vsč ubitih, njimi dvs zastavonoša k! sts Morda tudi kolona jugoslovanskih "vucibatln." Naslednjega dns js prišel pogra* na še ostale, bivše vladi prijazne časopise, mad katerimi sta bila eden nem-ški, drugi italijanski (fsšistov-ski) dnevniki. Pogorela je opreva skoro vssh republikanskih klubov in udruženj, enako privatne pisarne ter stanovanja ih policijskih šefov, ksksr tudi «krog 200 loterij, takosva^ nih "Jogo de bisko," redi ksterih je mnogo sir«msšnii <;j> ' - .1 Ob priliki obisks te grobnipe je neks oseba rekla da se Še noben zagovornik, iskajoč svojih klijentov, nI upal prestopiti praga tega oddelka, enako tudi n« drugi advokati, ker od tu ni bi lo vrnitve. Zapuščamo te temne, zaduhle prostora molčečih sten, želeč iznebiti vtisov v čistem srsku pod Svobodnim Solncem . . . Opazovalec. (Xeaee.1i Dr, M. M.. A. flavM: , : O otrok (Nadaljevanje in konec.) Istp je s dražili. Pri slednjih se pri otr*. cih večkrat prekorači mera kskor pri prvih. Naši mslški M- m ssmo a» smeli piti vina, piv, in likerjev, marveč nepoznana U jim mor»U biti tudi kava in čaj. PlH^I , Vobče j« znano, kako kvarno vpliva alkohol na otroški organizem, vendar a pričo tolik« važnosti te štreni slkohelnegs vprašanja ni niftišar odv«č. Alkohol je zl«. atrup, da ga ni Ne ovira samo rasti in umskega otro. kovegs razvoja ter vede v idiotizem in manj nt-dsrjenoet, msrveč priplrávlja tla zs Iteviln« živčne bolezni, MMr so božjSST, vnet. LISTNICA UREDNIŠTVA Ü Wkanske mrene itd. Škoduje tudi prebiv nim organom ln presna vi jan ju, povsroča vnet-je in širjenje jeter, snemijo in nefek. Mesto pr«ve kave dsjemo lshko otrokoa žitno kavo, kUe boljša in eenejša od prve. lU-kava jim dai^l lahko samo v zelo majhni mšfc žini in š« tega le šs mleku. Kdaj nsj otrok je? To vprašanje je vaiea del zdrave otroške prehrane. Razširiti ii osvetliti bi se moralo zlasti med materami, d« te lahko vzgoje zdrave otroke z normalno pre-bavo. Matere* so neskrbne v tem o^iru baž radi neke nevedne fcirevnete skrbnosti. Menijo nam-re£, ds mora Irastoči otrok neprenehoma jesti, zato mu dajejo vedno polna usta kruha. Na. robe je res. Pr«v otrok, Id ima še zelo nežne prebavne organe, mora zavživati hrano vselej po gotovem redu in ob istem času. V vzornem "Dečjem domu" (Montessorini ustanovi) bi Sil sledeči red: kosilo opoldne ii mala Južins ob štirih popoldne. Zajtrk in ve-čerjo dobi otr^k doma. V vsem je torej lcšt*. ri k rat na dai ji Iz zakuhane juhe, prikuki Popoldanska južina pa ob-kruha. Izbiramo lahko mel namažemo ga lahko z maslom, marmelado, medom, čokolado, ako dopu. ščajo gmotne razmere. Uporabljamo s pridom še sveže biak^te, pečeno sadje itd. V boljšea slučaju datno, zš popoldansko južino otroln skodelic« čistdga mleka ali z nadrobljenim kitk hom, še bolj £u hasne mehko jajce. Dotna naš bi jedel otrok 1« še dvakrat ni dan. Za zdrgv zajtrk naj bi dobil skodelico svežega mleka ln kruha, v boljših družinah do-bi kakav s pecivom ali ocvrtim kruhom. | O večerji veljaj pravilo, da mora biti zelo lahka Saj otroci zgodaj zvečer ležejo spat Težka večsrjs M jim motila mirno spanje. Najprimernejša večerja je zelenjsdna ali sploh a tem Sli oni ni zakuhana juha ali zdrob. V rev-nsjših domovih ae je zsteksti zlasti k rastlinski hrani, k sočCvju. ^fajhen vrtec v tem oiin lshko veliko hssne, daje vedno zvežo zelenjavo, lshko celo ssdje. Tudi kokoši se lshko rt dijo s pridom, ssj otroci - sami zsnje skrb* istotako koza U Jih večji otroci celo molseji ssml, seveda le S čistimi rokami. Da bodo otroci zdravi, je posvečati njihovi rssti veliko pozornost. (Is knjiga "Metod» znanstvena pedagogike," aplicirane na otroško vzgojo v "Dečjih domovih.") Kosilo in včasih le stoji le is kruhom in North Bessemer, Ps., A. K —DotiČni Ust je prenehsl redno izhajati že pred dobrim letom. Dsli sploh še ' izhaja nam nI znano. Johnstown City, L.: — Glede šole ns 2687 Prairie ave. v Chicagu smo pronašli, ds se lahko nanjo obrnete. V koliko je zanesljiva — do pMUce — je seveda težko reči. Njeno zdravljenje temelji na sanatologiji, na znan-stvu zdravja In prehrani. (RAZNE VMTf Dvajset kandMstov ss člksške-ga Im—« Chicago. •— Na glasovnicah, ki jih dobe volilci pri primarnih vo. litvah prihodnji messc, bo približno dvajset kandidatov sa župana ln morda jih bo le vsč. Rspu-blikaaska lisU bo imels deset kandidatov in demokratska šest; socialisti in komunisti imajo po enega kandidata in najbrž bo šs ksj neodvisnih. Največ kavssnja ss župansko čsst js med republikanci, ki morajo izbirati izmed deeetorice, ns čelu kstere je ss» dan j i župan Thom|>eon. Nove la "psrfektas" letale pa nosila eden državna drugi rde-to zastavo, ter mnogo ran jsn fh. Kasn^js as js polki Js umakaila a strojnicami ss barikada ki Jih js msd tem časom zgradila okrog svojs centrale. Maalfe-s tan ti ao U dan uničili in požgali uredništva in tislutrns petih Pucbk, CoU. — Wit>ur Nel-son pravi, da je tsnašil letalo, ki ss dvigne nsvpično v srak, nims kril, grs 60 milj ns galono gasolins te Mi sto milj ns uro. Prodajalo es bo po $600. "Polko ds Maaha" « Hollywood, Cal. — Amklna sovjetska državna filmska or-ganisscija naznanja ds bo u-sgenturo v tsm ¿animiv oroDiz Napačno je običajno mnenje, da se lsaji na glavi pomnožijo, ali da se zgostijo, če ji večkrat strižemo. f 1 Vse težke in življenje ogrožujoče kompli kacfje pljuč pri dušljivem kašlju ali po ošpi-cah zdravijo v bolnišnici Wilhelmine na D» naju dan in noč in ob vsakem tem, ds leliji bolniki na prostem na zraku. Cepljenje proti kozam je bilo znano in J« vršilo že v starem veku. V Evropi je ccplje nje vpeljala gospa Moptague leta 1718. Na vprašanje, kako dolgo smemo nepi* trgoma potovati, ds pri tem ne trpi nsše idm ja odgovsrjs neki ogrski zdravnik, ds bi nja po železnici, zlasti V brzovlaku, ne si trajati nikdar dalje kot 8 do 10 ur, ker dalji potovanje telo in duha preveč obrabi in utrudi. Pas j s steklina je v Angliji in Avstralif ki moreta vsled svoje otoške narave nelji doseljevsnje nsjlsžje preprečiti, že več let trebljpns. Najnevarnejši v srsku js kremenjak^ prah, ki tvori tudi bistveni del granitnega p» hu. Premogovni prah js ss pljučs dosti nui škodljiv kot granitni prah. Teše blatne množine znaša povprečno gramov ns dsn, pri rastlinski hrani ps gramov. , i MM* Zdravnik mora zdraviti bolniks do k< in lajšati njsgovs bolečine, kolikor more deti mora v njem zmeraj le paeients In ni umirajočega. NIČ ai asbasom bližje kol čisti zrak niso stanovanja temveč hlevi. Bohtišks kuhinja mora pravseti opravila In ne more biti zato kdsr dosti snažna In natančna (Zdravj k . I^HS SOBOTA. 17. JANUARJA I Vesti iz Jugoslavije DROBNE VE8TI blazen iti to ga oddali na Stude- nec. ; Ljubljana, 27. dec. 1960. Smrtna nesreča v Trbovljah Zadnja dva tedna ze je pripetilo v trboveljskem rudniku še več nesreč, nekaj oelo smrtnih. Dan za dnem nosijo iz rudnika težko poškodovane ali ubite ru darje, siromašne rudarske šene 0 vdove in padejo v še yečji obup. Tik prsi prazniki» v torek 16 t m- jo ribilo v trboveljskem rudniku rudarja Antona Carja-ka. Z dvema kameradoma je bU zaposlen na odkopu (Abbau). Ta-dva tovariša sta bila Mlakar in Ivan Pusovnik. Bili so zaposleni s cimprsnjem, to je, oblaganjem rova z lesenimi oporami, tako zvanimi otojksmi. Ob šlstih zvečer se je eden tramov prelomil in gramoz se je ueul na delavce. Mlakar je še zadnji hip odskočil, toda tovariša je oba zasula Cer-jaka je pri tem še stojka stisnila in je bržkone takoj umrl. Mlakar je pohitel po rudarje, da so začeli reftevati. Reševanje je tfa-jalo tri ure. Mrtvega Cerjaka so dobili kaj kmalu izpod premoga, Pusovntka pa so Izkopali šele čas tri ure. gakor je bil nesrečen slučaj, da je stojka ubila Cerjaka, tako je bil srečen alučaj, da ni premogovna sipa zadušila tudi Pirsovnika. Bil je hudo poškodovan, najhuje pa ga je zdelal etrah triurnega čakanja In negotovosti. * Cerjaka so pokopali baš na božični dan. Zapdšča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Tragedija. Vbil 7a da jo je zalotila enirt. Pa je stopil v sobo, je zagledal etarko na pol Oblečeno ležati v mlaki krvi sredi sObe na tleh. Na miz&i pa je gorela petrolejka brez cilindra. Ratnik je poklical že druge ljudi ter pregledali starko. I-mela je na glavi zavezano ruto, 1 je bilz vsa krvava in preluknjana. Starka je imela namreč akih 17 ubodljajev in udarcev vsej glavi, levo uho vse raa-no ter na vratu veliko, smr-onosno rano. Rane so bile poročene najbrže a sekirico. Ker edo sosedje, da je imela starka okrog 160 Din pri sebi, sodijo, s Je zjutraj prišel vlomilec k jeni hišici ter mu je starka nič udega sluteč odprla. Ko pa je lomilec preiakal vso sobo ter na-jedva kakih l£0 Din, je star-o ubil, da bi laže in temeljiteje retakal sobo in hišico. Našel de-a gotovo ni več kot tietih šesto kron". Kdo bi bil mori-roper h kam je pobegnil, ne e nihče. Orožniki v St. Juriju Sčavnici so bili sicer tskoj ob-i in so zaleti preiskovati. iupen v Negovi, Franc Kaučič, sin ubite starke. Nsjden utopljenec. — V Ko ki pri Kranju je neka ženska, Je nabirala drva, zagledala v 1 neko moško truplo. Ko ao ga Ignili iz vode, so spoznali, da utopljeni 78-letnl Andrej Ste-Iz Tenetiš pri Krznju. Pred mu Je umrla žena, gospodarji pa vodi zdaj bči a svojimi odraslimi otroci. Zato je ftte-pogosto šel s doms na pot k fm znancem blizu In daleč je izosšajsl po cele tedne. Je odšel tudi 18. decembre se oglasil na Kokrici pri ne prijatelju, tamkaj prenočil, j pa izginil. Od tedej ps do trupls v vodi Je manjka I ss njim. IVmsaČi so iskali, dokler ga ni sdaj našla I šenaka v Kdkrici. Padel Je v po nssrsči. sažgal ečeUv skedenj Cerknice„poročajo, da Je polku Francetu Hri»»arjs v Id pogorel akedenj. Pogo-do tal in nlao rešili Is nje-Uničena Je vsa krma Požar ns Golem brdu. — Dne 88. dec. Je izbruhnil požar pri posestniku Mart. Bhtfsfei ns Golem brdu psi Preski. Vsslca šteje komaj deeet fcdš, ki pa se vse tiHe akupbj. Požar se Je rsaši-; ril tudi na sosedno poslopje posestnika Plošča, po domače Bla-žuue. V hipu so bile vse etavbe v ognju, ker so vas strrtie krite s slamo. Sneg, ki je ležal na strehah, je nekoliko omejeval požar, da ni objel prenevarno vse vaši. Gasiti so morali z vodo Iz vodnjakov, ki pa eo bili kmalu izčrpani, studencev v vasi pa nimajo. Tkko tudi gseiki iz Preske niso mogli pomagati kaj ved-kakor da so požar z domačini o-mejili in polagoma zadušili. Škode pa je precej. Mart. Bradeškl je požar uničil vso krmo, žito, dve glavi živine, hiša sama mu je zgorela do tal, prav talko go-apodaraka poslopja In poljski 0-rodje. Le zemlja mu je ostala. Jožetu Plešču pa je pogorela hiša do tal, dočim so nekaj drugih stvari rešili, tako pohištvo in obleko ter nekaj orodja. Pogorela pa mu je krma. Skoda je velika in je zelo malo krita z zavarovalnino. / Uboj na Dolak. — Nedavno ao imeli je bil lep uspeh neše drame, bil je usprfi režiserja Gavelle In u-epeh našega igralskega ansambla, o katerem je dejal Gavella mnogim, da je ¿ajboljši ansambel v državi. Gavella je bil nekaj čaaa tudi glavni urednik beograjske levičarske literarne revije "Nolit" (Nova Literatura), ki pa je zdsj prepovedana. Samomor ali umor ataveneke ge ¿andar ja v Bosni. — V Bosanski Hrupi v Bosni je alulbovsl kot orožnik Skwsnec Jane® Brodnik. Meseea oktobra pa je izgnil in ni bilo o njem nobenega sledu. Ho zadnjih dai niso vedeli, kaj Je s njim. Da bi bil pobegnil, ni bilo verjetno, saj so nežli njegovo blagajno v popolnem redu in še nekaj njegovih prihranjenih tisočakov. Znano je bilo, da je zahajal v hišo nekega muslimana. ki je imel tri žene ln da jei Brodnik baje s eno imel razmerje. Zato so sumničili, da ga je mogoče musliman ubil in eo muslimana zaprli. Sdaj pa je slučaj-no nažel njegovo truplo pastir, ko je lekal kose in ovce po kra-Ju, ki je le težko dostopen. Na-šal je Brodnika v polni opremi a puško in v sedečem položaju. Manjkala pa je službena toiba ln revolver. V puški je bila imtre-Ijena le ena krogle. Mogoče je, da je Brodnik Izvršil aamomor, mogoče pa tudi, da je bil nad njim izvršen spreten umor. Tapoškanje. — Na nedeljo je padel letos tepežnl dan. To je dan, ko hodijo bedni otroci po ^išah in tepežkado ljudi ter prosijo milodarov, hi dan odraallh dobre volje, da se med seboj malo potepeškajo za šalo. V Zagrebu pa je tepeékanja bilo kar preveč. V Zagrebu se sploh radi te-pežkajo, tudi zares, Poprej pod parlamentarnim režimom je prišlo v Zagrebu čeoto do hudih pouličnih spopadov. Zdaj tega ne sme biti več. Pa ao ae menda radi tega na tepožni dan bolj u-dejstvovall. Zakaj zagrebška policija jé imela ves dan dovolj o-praviti a pouličnimi tepožkarjl. Polki ja je na ta dan morala radi tepežkapja ljudi celo aretira-ti. Aretirala je krog 80 ljudi. Samo. da to niso bili razpoeajeni Uudje ali otroci, bili ao — kot pravi poročilo — "vsiljivi ljudje". Bili so bržkone to bedni ljudje, otroci pa tudi starejši, ki eo peč "zlorabljali" ustanovo trpežnega dne ter "nadlegovali ljudi za miloščino. Polklja Jih Je aretirala ter obsodila na globo 200 do 600 Din! Izpremembe v. IJubljseskem občinskem evete Notrsnji minister Je razrešil člane občinske uprave: Janka Je-gličz, Viktorja Medena, Joeipa Malenška, Josipa Behavca, dr. Vinka Gregorito, Ivana Hribarja, Karla Ceča, Ivana MohorU ča — dolžnosti občinskih svetovalcev. Val ti bili so Imenovani od vlade, a ao sedaj razrešeni. Med njimi ao klerikalci in kmetije!, radikali in drugi. Zakaj, javnosti ni znano. Vest JCbile sprejeta * začudenjem. Nemesto njih in dveh umrlih svetovalcev je notranji minister Imenoval nove člane: lnš. Ladlalava Bevca, Josipa Cotarja, dr. Ivana Módica. dr. Kllnarja. Avgusta Martinčka, Peter Podborška, Ivana Freliha, Dragotlna Kosma, dr-Pipenbeherja hi dr. Milane Su-bka. Tudi ti novo imenovani eveto- Z ftatffo (re sanM utrujam In strankam kakor gori tonevedenf razrešeni svetovakl. Zato je še bolj nensvsdno, zakaj In odkod ta (sprememba. V časopisih js priobčen seveda ssmo uksz, ns pa vzroki. Take ukaze in Imenovznjz opremljajo časopisi brez komentarje, | zabeležijo Jih. komponista Oskarja Nedbals. — Češkega kompsnlste Oskarja Nedbala. avtorja mnogih operet in skladb ss klavir ter balet, ki ae Je v Zagrebu vfgel z II. nadstropjz gledališča na tlak, ao pokopali na željo komponiato-ve vdove na zagrebškem pokopa-MŠŠu. Češkoslovaška vlada Je al-cer ponudila, da prepelje In pokoplje komponista na svoje etro-šk*. kar pz Je vdova odklenila. Zato so Nedbala pokopali 27. dee. na zagrebškem pokopališču. U-deležilo ee Je pogrebe mnogo *-mstnikov In občtnstvs. Ob odprtem grdbu ee Je poslovil od po. ko j nega komponista direktor za- '^KINfv^VflVKiflRHi^ vedno hujša* Zli liana itudouru un iduAnm fs šiatov. Proti jugoalovansksmu tisku. NemkTh erekcije. Ljubljena, h koncu dee. 1060 Sicer nima evropsko čssopieje prav ss prav nobenih avtenttf nlh vesti o pravem pofošaju v I-tnl#l r sedanjih dneh, vendar ps se da sklep*! is raznih virov marsikaj, kar sttka Italijo na poti v propad. Že to, da pride h Italije obupna prošnja vlade do Ino-zemekih finenčnikov ali vlad za posojilo, pa ga ti finančniki gladko in zaporedoma »xtt>ijajo— že to daje muditi, da položaj v Italiji ni dobeiy .nl snoecfci in ne more obetati aksnar boljšega. Gospodarska kriza, ki Je dbje-la Italijo,, |h*it aja od dne do dne hujša. 1 gospodarstvom gre teke dobo, da eo bila mnoga podjetja prisiljena, še tako pičle mezde svojim delavcem znižati. Tu feAlzem n| mogel nlčeear. Kaši zera Je vpa zadnje tata skušal, da a svojo oblastjo vplivs na vae institucijo ln panoge narodnega življenja ifda je vselej pokazal narodu svoje hinavako lke. Faši-zem Je dovoiil v Italiji le eno strokovno delavsko organizacijo, fašiatkno. Bree nje ne smejo ne delavci ne podjetniki ničesar storiti v razmerju med delodajalci in de loj «dlaki. Toda sedanja go-gospodanika kriaa je teko hude, da fašisem a svojo edino strokovno orgznizeeijo ni mogel pre-prečiti znižanja mezd. S tem je izgubil fašizem zaupanje tudi med onimi fašiatknlmi delavci, ki ao redi koristoUubje prepevali fašistična himne. Jasno je postalo, de fašizem ne aaore reševati gospodarskih problemov in da bo moralo delavstfra samo possči v to bort>o, To snižanje plač je storilo svoje dobro v ispodjedanju fašističnega gospostva. Kriaa je celo tsko huda, da bo- do omejili tudi podpore fešieT Inozemstvu. Dunajski lavičeraki list "Abend" priobčuje velik u-vodni članek čos celo prvo strsn, kjer piše o mnogih zarotah pro- •ŠIT-š» ga. Lawsdals Ave. ClUsma, IU. ti fzšlstom in navaja številne a-M ^ konfinlrancem Je dr rotacije pe vsej jMUetJčei drža vi. Lkt poudarja, da še Je emd mnogimi procesi peed Izrednim tribunalem v Rimu vitli tudi proti več oficirjem in ralom, de je torej tudi v vojaki "našuj gnilega". Helija al priea-deva na vas kripijs, de bi dobila kako posojilo, ki bi to hude li-nsnčno kizo ublažilo vssj za ns-ksj časa, toda vsi napori ao zaman. Kako Js poiošaj finančno šibek, priča najbolje tad- 144 p k J ž |il Ojlč^it^l ^»t 11114 ieri narod, ki je kar taginil bree sledu. Vestem o puntih v Italiji verjamemo lahko tembolj, ker jih beležijo tudi angleški čaaopiai. V poslednjih Časih je prišlo do ponovnih lagredov v Tu rimi, velika stavka je idbruliniia radi znižanja mead v predilnicah v Vareau. Do javnih demonstracij je prišlo tudi v Ferrari, kjer ao zapori polni zaprtih meščanov. V Un-guagioei so skušali dsmonstran* ti sašgati carinarnico Itd. Proti našemu tiaku, ki piše o tem položaju v Italiji, je ]>od\iae-la Italija strožja niere. Pri peal-ranfju meje preiščejo vsakega potnica Is naše države aelo te-megko ter mu odveamejo vsak' jugoslovanski Ust, tudi če v Italiji nI propoveden. Ako vsebujejo zaplenjeni čaeopial kritiko fa-žlatknega režima, potem noail-ca kaznujejo. Zf vse, ki bi širili JMUakl Krajini Jugoslovanski tisk. so razpisane atroge kasni. Prerektl v Julljeki Krajini 1« Izdali naredbo, da bo vaalddo u tihotapljenje slovenskega aH Jugo-slovenskega tlaka sploh obaojen Ječo do 16 let! Kasni eo torej vprev drakonake. > Gladovni štrajk kenflnlnmeev Se na askalsra js slabo vpUvel težki finančni položaj Italije: na jugoslovanske izgnanca, na Hrvate in Slovenec, ki ao konftnirm-ni ne otokih v Tlrsneksm morju Tamkaj Je troje otokov, na katerih ae koofinirsne cele družine antifašistov, ItaUJanov, Slovencev Is Hrvatov. Na otoku Upe-ri ao povečini antlfešiatl-IUUJa-ni, na M^l ilLlIlTm lain la MfoH, M m UHh si Na otekli je med konflnlrancl velike omnšenje. fttlrje Slovenci, in ¿leer dr. Joalp Dekleva, odvetniški kpnclpljent, dijak Ro-mea Pahor, mm Mftetk in uradnik VUdntin, do poslali poli-cljsklm oblastem na otol(u apo-menico, v kateri ee pritošujajo nad anlšanjem dnevnic In zahtevajo, da Jim plačujejo kot poprej po 10 lir ha dan. Polkljake obla-stl pe so to četvorico |)oalale v NapulJ, kjer jih Je sošlšče redi punta obsodilo vsakega na tri meeeoe tapora. Ko ao oetali konflnlrancl zvedeli zato, ao začeli z gladovnim fttrajkonv. Stavka traja bsješe vsednl praznikov. Oh prejemu to vmti pri naa, eo konflnlrancl stradali že pet <)nl. Policijska btaatl jih afcušajo s groš njaml prtnllltl k savžlvanju hrane. Mto Je v Italiji. Bvroda Je a važnostjo zabeležila zlaatl članek amerlžkega časopisa "New York Tirnea", ki plže o tem, sekaj IU-llje ne dobi poaoJUa. Liat pravi: '^Toda tako dolgo, dokler bo vodila 'talija politiko, ki ni aemo nepomlrijlva, marveč naravnoat agresivna, teko dolgo Italija he more računati ne to, de bi uapela pri najetju kakega poaojlle.M Lkt aklepe, da Je ned Italijo pro-ggšegJJnj^ Moji vtisi fe JuHJftk» Benečije (PIN F. CatuUk, West Allls, Wis.) • * RatgUd po Tntu I Ko sem al po dolgi, trudapoini vožnji odpočil, sem se a velikim ssnimsnjem podel po msstu, de vidim koliko se Je v teku li let sprsmenilo In kakžae novotari-Je Je vpeljala Muaaollnijeva fa-žiatovake dikUtura, ki Je toliko opevana. Po par dneh opssseenjs In ogledovanja rasnih institutov, ulic in trgovskih pristanišč tsr občevanja s neksterlmi inanci in prijatelji, sem prišel de zaključka, da Je mesto Trst tam. kjsr je bile prod 16 lati, to Je kar ee tiče gradnje novih poslopij. Hassn malih Isjem, ss ne vidi nobene Isboljšave. V Ho*-aole Je mestna občine napravila nekaj hiš, katere Je na "tata-terijoses" način predele. P rojih Je ne U nešia, ds Js vsak kup« kupil le svsjs stanovanje, kjer Je hHe sa osem dru-šla« Jo lastuje osem lastnikov. Torej lastuje hišo toliko lastnikov kolikor Je stanovsnj v hiši. Teke kupčije Je mends zmožna Is fsšistovsks mestna uprava. IHikaj novih hiš so tsdl ns prevfll na nekdanjem vojaaki'»n vefballš^u, kjer eo podrli veliko vojašnici. P rosters Je še tri četrtine, In še nobenega snzm*-sjs nI, de bi gs porsbili m grsd-fc^i ^ fcli^C^U'i' Ic^^i i Sofist Hi' rlia Od stare velike vsješal-ee Je ostal le še en del, tleti del, kjer |e bU gsrnizljaki sapor is ksntlnn. fledsj ss tsm p«iotavi U spomenik snariišits OBanšsn-ku.lti Js hoisf Ubiti svstrijsksgs eeasrja. ps as mu nI M Js okaežen ae smet i Is in tudi bil obešen dne 8* so-I. 1862. Prodno se mu dali lenjfee okoli vratu, m ga vprašali, ake obšaiuje avoje delanje. Pa Je aavpll i M£lvlo Italijanski anerhieam I" Nakar mu le padle zanjka okoli vratu in e tem Je bilo zadoščeno prevlei. Spomenik Je vdelsnz kamnite plošče na ezUII del vojsšeice. Na desni strani Js v manjši obliki vdelan italijanski vojak, ki mu podaja palmovo vejo v posdrsv; spodaj Js del lUUJaa-sks artelireje. V bližini Je njegov grob, vedno okinčaa a svetimi rožami. H«daj se prostor imenuje po nJem — Plaza O-berdan, ali Oberdanov trg — prej aa Je imenoval Plaaa Ce- NajljolJ značilno Je pri vaem tem, da ofleijelne Italija po- dočim sedaj vsakega anarhista požlje v ššBgaaastvo in sploh vssksgar. ki m ups drugsAe misliti kot flspaeggBjg MeMčim diktatura. Nsd ttsoč so jih Is poslali na otok Upari. V napo-«redni bližini Je olok Strombo-11, kateri mnogokrat bruha lavo Is svojega žrela (kot naduti litis sol I si sv o J bluf) tsr povsrožs, ds js v bližini t repične podsnb-)«», kor omoz^a. «Is | m # I <*■ r 11 )M nlki prestajajo hujšs muke v silni /ročlsl. Velika rssllka pa Je v Trstu v aoclsinem In političnem oziru, kakor tudi v kpmercljslnem. Nekdaj teko cvetoče slovenske orgszliaeljs, ki so bita vtgled in ponos« «sem Slovencem po ee-tam svetu, eo sedaj popolmmi* unišene.mi nI sili sladu o njih Govoril som z nekaterimi mojimi starimi prijatelji le snanei, ki ao Nil salo aktivni pred voj-no v raznih orgznizeeijzh, ps se britko žaloveii po onih teslh, ko Je bilo v Trstu 80,000 tisoč Slovencev, ki so Imsll visoko eeavMe kulturne, politkne, telovadne in gospodarske orgenlsa-elje, avoje 6asoplaje itd. . Potom teh orgaaiaaolj eo veži-H kulturno io ge^ndšrako delo, tsr odbUsli sovrsšne napsde. hranili svoje pmvics, do katerih se hiii upravksnl. Sedaj Js ps vss isguhljeno, ker ao Jim uničili vse oigantaaeije in a tem tudi vsak naprsdsk. Slovenci — kolikor jih je v Trstu — ss rasd seboj pogofvsrjajo v svojem Jeziku ta tekrzt, ksdar se semi med ssboj In ds so popolnoma sigurni, ds jih ns sliši nobsn tu-Jsc. Spi j tmaša Ja, tako raašlrje na. da mora človek paaiti pred bam da govori in komu aaupa. Nsatadnjngs dne asm šel v pri-Staniča — Porto novo, kjsr aem bg pred 18. leti v aliJM. Tukaj šele člsvek vidi razliko I Nsvari no mčamn, ds Js rssHks kot aoč pa dsn. Tods v tržsškem priala-nttšu Je rasliks vsč kot ssč ps dna. Ko sem bil leto 1818 v tem pristanku. Je bita toliko p#o-meta; de ss js blage nalagalo noč in dan. Vsi magssinl so bili polni blaga. Ali sadsj ae vidi fs-Šistovako savušeno gospodarstvo tako daleč, da si Je >koraJ teško misliti. Maganislnl so do malega vsi saprti, nobenega blagz nikjer. U en parnlk aem videl, sz kalsrege ao natagsli neko blago Drugače ps v nekdaj take cvsto čem trgovskem pristanišču — dana« raste trave, ¿aioatao pa rs-anidao. Koliko dohodkov Js v tem Izgubljenih ta Italijo, ksr Js tak trgovine Obrnjen v druge kraje. Italijs ps nstags j»>< *< mu ljudstvu taks davka, ds Jih ns mors vsi tstagovaU, da nadomešča ss irgutiljeni trgovini, gre v km Je, nameste v TVst. (MIH mrnm PfRQgVETA Tune Cafar t LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN DELAVKE Vedi, ljub» Majda, da m« je prevzelo čieto | novo razpoloženje. Za blaženoet bi ga kretll. Ob prebiranju Tvojega pisma, ki vrača izgubljene nanje in potrjuje najin praznik «videnja, ne mi je marsikaks trdoU stallls. Po nesmi-nelnem jadranju aem zaplul v tih pristan. Daai je v Tvojem »poročilu mnogo trpkega, me vendar prevzemajo »olnčne strani. A tudi trpkosti ne morem prezreti, poeebno ne žalostne vesti o smrti Tvoje mame. Presunjen sem čital, kar si napisala. Solse iskrenega ganotja so me orosile. Ne bom Ti izrekal soialja, ker se mi zdi, d* sem z njo tudi jaz skoraj isto zgubil kot si TI. Lahko mi verjame*, da s Tvojo boljo sočustvujem, a hočem tudi žalost deliti in TI biti v uteho. Sicer si pa v dveh letih najtežje že prebolela. Vem, da je mama nenadomestljiva, vem, da se tolikrat in vedno bolj pogreša, toda, vem pa tudi, da si se Ti z dejstvom spoprijaznila, čeprav je kruto. Majda! Ohranila jo bova v najlepšem spominu. Oba. Saj mi je bila tako draga. Tudi meni je bila mama. Olej, pomislil sem na sebe in se primerjal s Tabo. Ti vsaj veš, kaj je mama, kaj njena skrb za otroka, vsa njena topla ljubezen, ki je meni ostala skrita in nepoznana. Zgodaj sem jo izgubil, kar še komaj pomnim. Da bi bil pa njene gorkote deležen In jo užival zavestno, to se ml je odvzelo. Zgolj slutim, ds je živela i* le v meglenih obrisih vem za njeno smrt. To je toliko, kakor bi Je nikdar ne poznal. Z očetom Js pri meni drugače. Ti ne veš zanj, zamolčan Ti je bil in zdaj ni upanja, da ga epoznaš. Morebit je tako najbolje. Saj Te gotovo ni vreden. Težko bi ga vzljubila, ker bi Izvedela za njegov odnoe do mame in prav lahko tudi ia krivico, kl ji jo je pripravil. Namesto z dobrosrčnostjo, bi gs spremljala s sovraštvom, česar zdaj ne delaš ln si tako prihraniš temne misli ter razburljive ure. MoJ oče Je skrbel za nas, toda na svoj na-čin. Po tedne in celo mšseee ga nismo videli. Daleč od doma je opravljal svoja dela in se le od čass do čsss znašel med nami. Toda tudi vse to ni dolgo trajalo. Vojna je prišla in nafct ga vzela. Takoj s prvimi je odrinil v krvavi ogenj in tam ostal. Nihče ni povedal, kakšne smrti je umrl. Nihče, Majda, kakor tolikim drugim ne. Pa takrat sem bil še majhen. Toliko, da sem se zavedal tistih groznih dogodkov. Prav kmalu sem tudi sam moral z doma. Kot be- se ru \Vslther Bork: JUDOVSKA KRTA (Resnična zgodba ) Poltemna, mračna sdbica, s malim motnim steklom na umazano dvorišče. Star šepast di-ven z obledelo prevleko. Na njegovem tjledordečem blagu cvete rumen bidljan In nad njim fantastični ptiči. Sobne stene, od katerih ene visi preproga, vsa v cunjah, ki predstavlja marmornate kocke, krasi čudovita ropotija. Tu opazimo staro, pestro poslikano švsrcvaldskp uro; dolgo je u od tega, kar je zadnjikrat zakukaia. Toda včaalh prične staro leseno kolesje nenadoma ropotati in tedaj se uglasi leeenogra-cijozna melodija, že dsvno pozabljenega menueta. Potem pa gotovo poči kako pero In zadnji ton št* nekaj časa turobno vibrira po tihem prostoru. Na drugI strani Aopiri v čmopoMranem okvi slika, na od ataroatl otemne-lem papirju, z nepravilnim rja vim ntami: vročina in suša sta jo |taf tako izpremenili. Toda skuar vse to razdejanje resno zre Napoleon I., s prdkrlšantms ro-ksms in neisoglbnim daljnogle dom v «lesni roki. V osadju slike divja bitka v Moakvi in na robu «like stoji /opisano v zavitih čr-ksh: -i M I «mrt mrak Ih časov Ae ni bilo takaga klanja". Potem je še pisalna miza. ki Je bila nekof pač v utrMnejšI okolici. V njenih m»WWih. tajnih predalih, sanja jo dolžni papirji in redkoati Juda Mo»«K«<»hna. vladarja tsgs malina kraljestva In nossdnjv kro šnjartje. ♦ V visokem, usnjatsm atolu Je l>a »edel starinar in imel svojo rde/sla ao. iirgasto hčerko v na-nrfju. I.Jubek nI bil baš ta pri u*r. ker <>hadva nista bila niti lepa, niti simpatična. Toda te re. v mati j«* pirfivala ie dolgo pod ru Ao — iioltlho o težavah in upa nju svojega naroda, h« 4 rki vse življenje t nrm MMtmlnu. "In vsa prsganjanja in gunec. Kar ukaz je prišel. Ni bilo baš rožnato tisto romanje. Vsa mogoča pota sem prebrodil, se srečal z raznovrstnimi ljudmi, se s kom spoprijaznil, pa jih pozabljal in prebijal nevesek čsse. Dsnes mi je kar Čudno, če pomislim, ds vzlic vsem neprilikam in resnim opasnoatim še živim. Z granatami smo se Igrali, se z vojaki pajdašili, prosili hrane, prezebali, begali iz kraja v kraj, dokler se nismo raztepli popolnoma in se ugnezdill čisto na tujem. Koliko znagih sem izgubil. Vse svojce, vse tovariše otroških let. To vagabundapje mi je pokazalo mnogo, mnogo novih obrafbv. Vsi so šli mimo. Vsi so se ml »smo pokazali. V dušo utisnil se mi ni nihče. Aele. ko sem Tebe srečal, sem obstal. Tvoja zvonka beseda je izvabila ječji utrip mojega srca In ga pognala v nov tok. Kako se je prav za prav zgodilo? Nekam slučajno, povsem preprosta ln prav zato z neti lin jeno resničnostjo. Koliks lepota leži v tistem spdznavanju, koliko razkošje v navidezni akromnoatl! Kako opojen evet tihega veselja aredl mrkih, ponajveč smrti zapisanih ljudi. Majda! Znova doživljam tisto davno, znova Te čakam na polju, znova se oziram po cesti, kjer imaš priti zavoljo opravkov in prav lahko tudi radi mene. Natančnega pa nič ne vem in Te vljudno proeim, da najdeš oprošče-nja za tako priznanja. Veš, ne emem reči, da ml je vae padlo Iz spomina. To nikakor ne more biti, toda ves razplet najinih vezi, vae doživetje najinega mladostnega prebujenja 'aem zajel v eno samo pesem dveh are ln tako mar-sikako podrobnost, dragoceno in spomina vredno, prezrl, a ne povsem pozabil. O, mnogo mi jih živo stopa pred oči, tako živo, da me blaže, da ml Čarajo a podvojenim bleskom syojo vrednost. AH ves ss zdfužujtjo ln tvorijo edini sen mojegs življenja. Edino, najdražje lepoto. A prav nad tem mojim najsvetejšem sem pred leti napravil grd zločin. Lepo je, ljuba Majda, da si me naravnost opozorils nsnj In mi a tam dala možnoet prav odkrite Izpovedi. Da al me obtoževala v svojem srčecu, Ti rad verjamem, aaj to pomenja, da si čutila zame. Da ai ml pa tudi odpuščala, me rsdostf, vendar to težje verjamem, a ker Te poznam in vem, da zna«;odpuščati, ne pa lagati, sem tudi o tem prepričan! Za odpuščanje aem Ti zares hvaležen. Iskreno je. ,vNaJ bom tudi jaz iekren a svojim gre-hom. . , _(DsUs prlbodSJU.) V katerih js govoril oče -J vseell deželi. skril pred tem sijajem in vriskajoč se bo odpravite judovsko ljudstvo v deželo tvojih očetov. Zopet bodo odmevali voliti tempeljski prostori od Njegove ala-ve in kdor se bo približal stopnicam Njegovega i>restote, tega bo-sta spremljala mir in areča." Nekega dne, ko je prišel kmet, kl Je hotel prodati obleko svoje rajnke šene, k starinar ju, ae mu ta ni pokaaal, ker ae Je bil kar nenadoma umaknil ia trgovekega življenja, ter Je sedel v zadnji sobi mrtev v svojem naalanjaču. Berta Je medtem dorasla, toda njeno šibko adravja je moralo prenesti vae različne bolezni in onega popoldne, ko ao odnesli ataraga Moeeesohna la hiše, je priclpela živčna mrzlica do viška. Divje fantazije ao podile druga drugo v njeni glavi. Kmalu se je smdiljala pomlad in srečni ljudje so se sprehajali roko v roki po cvetočem avetu, in zopet se Je km4lu stemnila slika. Svinčeno sivi. teftki oblaki, ao se kopičili ns nočnem nebu, trepetajočem v bliskih nevihte in temne, čudogrozne vode so se vlekle trudno po poeti semUi. Zeleno-modri bi laki so goreli: vsepovsod! je ležalo težko, soparno oaračje In kakor od tisočere človeške tožbe je udarjalo na njeno uho: v dolgih vrstah se Je približevalo iz nočnih temin judovsko ljudstvo, brez Gospoda, brea domovine. Tedaj Je spregovoril nebeško jasen glaa: "Ne jokaj r ln črni tfclakl so se stopili v morju In dsn je vstal vea slat In aočno. bujno zelenje, je pragrnllo sem IJo; vriskajo ftgoleč ee Je pognal Akrjanček v jutranji arak. Iz dreves in grmov Je vghrstelo rosno cvetje ln njih vonj Je objel vso začudeno naravo: Meelja j» šel. obdan od ljudstva, kl mu je mahalo s palmovimi vejami, po Valentin Katajev: ŽESTŠ DRŽIVA Volodja si Je z elegantno kretnjo počesal lase s čeU in z glasom, ki je bO poki državljanske nejevolje, dejal: "8odrug urednik! Razburljiv slučaj! Čeravno nisem komunist, vendar v Možnosti in celoti stojim na pozornici in smatram aa svojo dofcnoet... bolje za avojo občečtoveško dolžnost . . . privesti ... tem bolj, ker to lahko potrdijo stanovalci in je videl lo neki znani stavbenik .. -Povejte dejstva!" 'Takoj. V času, ko sovjetska vlada stopa ns pot trgovsko — industrijskega čaaa... to as pravi, eeisko-geepo stanovalci iz petnajste številke lahko potrdijo.. ." •Torej, sodrug, razložite pis meno!" ♦ - "Sem že rsaložil. Tu je/' I Urednik je z rdečim svinčnikom skižme prečrtsl snsjst velikih strani «ijsjnsga članka o e-konomakem prerojen ju države in pustil nekaj skromnih vrstic: "Katastrofa aa ^Mža Hiša št. 7. v Zjuzlni ulici j« v popolnoma razpadajočem stanju »rušite Nek j i SOBOTA. I?. JANUARJA mmmmmmmmmmm „ "No torej. Prijatelj, zdaj me bed razumel,T m« j« je ne- so Bsrts ae Je vrgla kralju k nogam: "Vasmi ms s seboj, a mo-ostale 1 Jiml holečlnsmf In tsAavamir je neizbris .govorila. ^ On pa Jo Je dvtgnitln rekel: Moj čaa Še al prišel, ako me te noči pri njem. Vet tednov je preteklo, preden ee je Berta za vedla, kje da je; njen duh je pa trpel radi teftke bolezni in aopet je postala otrok. Povsem vseeno ji Je bilo, da JI je umrl oče, da so prodali njegovo malo trgov! no in, da ee Je morala preseliti Ostala jI je majhna renta, od ka tere je ravno prav mogla živeti Tako Je preživela evotfa leta podstrešnem stanovanju ln Je poetajala vedno manj lepa. Rde čl la*ie ao se JI pobelili In na nje nlh debelih rokah so se pojavih starostne pege. Njena obleka pa Je bHa vedno praznična, čeprav vse pretf, kot modeme, in v tem času so ji ns ravnost nemogoči klobuki in trakovi, s katerimi se je lfcipala, pri nesli Ime, d4i eo ga jI šolski trod: "Judovska Berta", Toda kaj so ji bili mar šolski otroei, njej, ki je nosila v srcu sliko Mesije in ki je vedno pri čaštovala njegovega prihode. Njena edina pot je bila na postajo. Vea dolga leta, vse dni, je sedela tako nallšpana, od jutra do večera na klopi in noben tujec ji ni ušel. Vedno Je noeila s seboj skromen, ubog šopek in ne. kaj starih, trdih kruhov in še tršo klobaso sa potujočega Me*i# Jo. Postajno osobje je posnah Berto ln jo dražilo: dobrosrčni poetajenačelnik Jo Je pustil, ko je bil uveden zaprti peron, brez zs dršks na njen običajni prostor. Nekega večera, ko je odšel že zadnji vlak In Je sluga ugasli luči In šel po zapuščenem peronu, je aepezil Berto. kl je ostala roti svoji navadi na klopi. Ko Jo Js poaval. naj zapusti poslopje, mu ni niti odgovorila, niti se odavs-la: ker Meelja Je prišsl a sad nJim vlsšiom ln takoj odpotoval v lepšo deželo. V njegovem spremstvu pa gre lepe ko Jutro, pojoča in e palmovimi listi mahajoča Judovska Berta. (Prevedel K.) in se grozi porušiti, streha. Temeljito popravilo je ne-odhodno potrebno. Zavlačevanje pomeni nmi*.4BtopoWeoetim človeških življenj grokl pogfcelj. Komunhon očtoidno api." , Drugi dan je Volodja zgodaj zjutraj uredniku navdušeno pripovedoval: "Tlak, to Je še#ta ¿ržafa, ao-drug urednik. CepraV nlaem komunist, vendar v aploftnooti in celoti stojimf na pozornici... u-čil aem ae tU« na raftjfoku .., in stanovalci lahko potrdijo prav to kar ste v! tako točno karakte-rlzlrall, namreč da kdmunhoz o-čividno spi." Vendar pa komunhok oči vidno ni spal. Na uttčl se1 je začul gluhi šum množice, Škripanje koles, jok o-trok in groani kriki. Prestrašeni tajnik je prihitel v urednikov kar btnet BB^^H "Sodrug urednik! ^aereča! — Tam doli . . ." "Kdo?" "B .. b . . . begunci, ki ao jih davi zaradi rtašega članka izeeli 11. Zahtevajo atanovanje . . ." Urednik je rtopil k oknu in ae opotekel Spodaj mr* trgu je atal pester tabor stanoVsJcev; izseljenih iz hMe št. 7 v Zjuzlni ulici. Otroci so ih&eli. Kuharice eo držala^ rokah možnarje. Starci in etarke so sedeli na pisalnih mizah. Molje, dboroženi' z obešalniki, eo grozili pred uredništvom. "Dajte nam stsnovanje!" "Dajte nam avtorja članka!" Urednik Je izkoristil splošno zmedo, hitro pomežiknil z očmi in dbežal na podstrešje. Množica je demolimla uredništvo. (Ib ruščine B. Z.) NA PRODAJ JE V starsm krsju sredi mesta KR&KO je na prodaj poslopje, hiša s gostilno in mesarijo in sa drugo gospodarstvo. Vse Je nove sezideno. Izredno ugodna pri-ika za napraviti denar in dobro ŽMtfenje. Za ceno in druga pojasnila pišite na naslov; Red Krivec, c.|o. Del Monieo Caffe, Ratpn, N. MMar-je, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, deškem, nemškem, angleškem jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI -it Vse pojasnila daje vodstvo tiskarne. Osna unijako Ms prva S. N. P. J. PRINTER Y mM§ Sa. Lawaiala A\ CHICAGO, ÍIX. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA