LETO XV., ŠTEV. 220
Cena 10 Jìrt
SLOVENSKI
izu&j* CitsopiMio-zuloziiiÀko podjetje .^Z.iJL «[Nas tisk« / Direktor; Rudi Janhuha / Odgovorni urednik; Sergej Vošnjak Tiska tiskarna »Slov. poreč-valca« / Uredništvo: Ljubljana, lomšičeva nlica 5, telefon 23-522 do 23-326 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/II., telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-lo3 / Mesečna naročnina 200 din
LJUBLJANA, NEDELJA, 19. SEPTEMBRA 1954
Dr u «ra izdaja
Pr„vi dan proslave
„S tejerska v borbi“
Odkritje spominske plošče v Celju
(Dostavila z letalom letalska zveza Slovenije)
Slavnost v Joštovem mlinu
Odkritju spominske plošče so p risosi volili tudi Miha Marinko, Franc Leskošek - Luka, Boris Kraigher, dr. Ježe Potrč, Hudi Avbelj, dr. Jože Vilfan, Janez Hribar iti mnogi dragi politični delavci
Celje, 18. spet. Dopoldne v Medlogu pri Celju zbrale kolektivov iz celjski tovarn, mladina, delegacije množic okolice in številni udeležen drugih krajev Slovenije, da ske plošče v počastitev na nistične partije Slovenije, mlinu.
so se pred Joštovim mlinom številne delegacije delovnih podjetij in ustanov, šolska nih organizacij mesta Celja in ci proslave na Ostrožnem iz prisostvujejo odkritju spomin-konferenco delegatov Komuni-ki je bila 31. 12. 1939 v tem
Celje, 18. sept. (po telefonu). Čimbolj se bližamo Celju, tem gostejši so slavoloki, ki pozdravljajo prihod ljubljenega maršala Tita, borcev štajerskih brigad m odredov ter borcev in gostov iz vseh krajev naše širne domovine, ki so se danes napotili na veliko slovesnost na Ostrožnem.
Na vseh cestah, ki vodijo proti Ostrožnemu, — morje zastav in slavolokov. Ponavljajo se Toplice in Okroglica, tokrat na Štajerskem, nedaleč od mesta, kjer se je že pred vojno kovala enotnost delavskega razreda pod vodstvom Franca Leskoška, Dušana Kraigherja, Franca Zidanška, Slavka Šlandra, Petra Stanteta in drugih.
Že v dopoldanskih urah so začeli prihajati vlaki na celjsko postajo, ki je prav tako kakor vse mesto Celje razkošno okrašena. Samo mesto so zalile množice ljudi z Dolenjskega, iz Ljubljane, s Primorskega in Gorenjskega, iz mest in vasi.
Prišli so od vsepovsod, da proslave s preživelimi borci slavnih brigad in odredov, k: so se borili na Štajerskem, veliki dan. Parti-
zani so zopet oblekli stare partizanske jopiče ter jiih okrasili s celo vrsto odlikovanj, na glave pa so posadili titovke, ki jih je nekoč prepotene žgalo sonce in pral dež na Pohorju, Paškem Kozjaku, po stezah in poteh tega dela naše domovine.
Srečujejo se znanci. Krepko si stiskajo roke, trepljajo se po ramah in objemajo.
»Kje si sedaj?« — je vedno prvo vprašanje.
Celje, 18. sepd. (Telelf.) Ves dsn so v Celje prihajali z vseh strani vlaki, avtobusi, kamioni, osebni avtomobili in kmečki vozovi, okrašeni s cvetjem, zelenjem in zastavami, prepolni ljudi, ki so prihiteli na proslavo »Štajerska v borbi« prvi, da pozdravijo patrulje, ki so se vračale s svoje dolge, a lepe poti. Prvi udeleženci proslave so se popoldne zgrinjali vzdolž glavnih ulic, ki vodijo na Trg V. kengresa, ter se strnili na trgu, kjer so nestrpno čakali spre-
»Se spominjaš...?« — je vedno drugo vprašanje.	»
Postanejo, beseda da besedo, spomini ožive in prično se vsipati iz preteklosti tako živi, kakor bi bili doživeti včeraj.
Postanejo, mimo njih pa gredo ljudje, valijo se množice. Kakor reke, ki se stekajo v morje, tako valovijo ceste proti velikemu slavnostnemu prostoru na Ostrožnem.
Veliki pohod na Ostrožno se je začel že v dopoldanskih urah. V
jema brigad s cvetjem v rokah. Ko se je bližala ura prihoda patrulj, je bilo na Trgu V. kongresa že več tisoč ljudi.
Pred magistratom so se poleg Ivana Mačka-Matije in ljudskega poslanca Jožeta Borštnarja zbrali predstavniki oblasti in množičnih organizacij mesta Celja in okolice, na balkonu magistrata pa so bili poleg drugih štajerski borci Mitja Ribičič, Rudi Avbelj in Niko Šilih. Pred prihodom brigade so nenehno igrale številne godbe JLA, Ljudske milice in rudarska godba iz Hrastnika, invalidski pevski zbor pa je pel udarne partizanske pesmi. Kot prvo je zapel himno XIV. divizije.
Ob 16.45 so zagrmeli topovi. Na trg so začele prihajati patrulje. Navdušena množica jih je obsipavala s cvetjem in jih pozdravljala z izrazi globoko občutenega priznanja in ljubezni.
Kot prva je vkorakala patrulja Štajerskega bataljona, za njo patrulja I. kamniškega bataljona. Pred tretjo patruljo II. grupe odredov je plapolala zastava s Prešernovim verzom »Največ sveta otrokom sliši Slave«. Navdušenje je doseglo svoj višek, ko je na trg strumno vkorakala patrulja XIV. divizije, v katere sestavu so bile Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada z narodnim herojem Tonetom Vidmarjem-Luko na čelu. Sledile so patrulje Vzhodnoštajerskega odreda, Kamniškega, Zasavskega, Lackovega, Kokrškega in Kozjanskega odreda in patrulja Pohorskega bataljona.
Patrulje sta sprejela generalni podpolkovnik Dušan Kveder-Tomaž in narodni heroj, podpolkovnik Janko Sekirnik-Si-mon. S pozdravom »Smrt fašizmu« je Dušanu Kvedru ob grmenju topov predal raport narodni heroj Tone Vidmar in mu izročil pozdrave hrvatskega in štajerskega ljudstva. Zatem so Dušanu Kvedru raportirali še komandanti posameznih brigad. Potem, ko je zastopnik MLO Celje v imenu prebivalcev Celja pozdravil patrulje, je spregovoril borcem Štajerske operativne cone generalni podpolkovnik Dušan Kveder.
»Na vaši poti, s katere ste se pravkar vrnili,« je začel svoj govor Dušan Kveder, »ste stopali po sledovih naših s slavo ovenčanih štajerskih in zahodno-gorenjskih enot. Bili ste v zibelki naših prvih partizanskih celic na Pohorju, v Savinjski dolini, v revirjih, v brežiškem in kamniškem okraju, kjer so nastali naši prvi štajerski in prvi kamniški bataljoni. Šli ste preko Pugleda. Janč, Kremenjaka, Ljubljanskega vrha, Jelovice, Krvavca in Koroške po sledovih legendarne II. grupe odredov. Prekrižarili ste štajerska bojišča naših prvih štajerskih brigad — Šiandrove in Zidanškove. Nesli ste pozdrave proti Koroški — težkemu bojnemu polju naše koroške grupe odredov. Prešli ste še enkrat slavno pot udarne XIV. divizije iz Bele krajine preko Hrvatskega Zagorja, Kozjanskega, Paškega Kozjaka in Mozirske planine in neštetih poprišč njihovih krva-
VREME
Napoved za nedeljo: Lepo vreme z menjajočo se oblačnostjo Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči 7 do 11, v Primorju okrog 14, podnevi do 23, v Primorju okrog 26 stopinj C.
popoldanskih urah se ie stopnjeval in v večernih ie zalila Celje, Ostrožno in okolico nepregledna množica. Vsepovsod se začenjajo prireditve, koncerti, nastopi folklornih in gledaliških skupin, rajanja.
Uresničil se je pozdrav tisočev in tisočev, ki si ga slišal zadnje dni na vsakem koraku
»Na svidenje — na Ostrožnem!«
D. R.
vih obračunov z okupatorjem. Obiskali ste neštete s krvjo namočene kraje, kjer so zmagovali in padali borci vseh ostalih odredov naše izmučene štajerske.
Danes ste tukaj zaključili svojo pot, ip vas je vodila skoro po vseh krajih Slovenije, kjerkoli je v boju jekle-nela štajerska pest, kakor se bodo jutri zbrali na istem mestu iz vseh vetrov Slovenije vsi ostali borci štajerskih enot. Postrojili se boste skupno z njimi v mogočen, ponosen, zmagoslaven zbor, da se še enkrat predstavite in pokažete pred očmi onim stotiso-čerim množicam našega ljudstva, iz katerih ste izšli, za katere ste krvaveli in za katere ste zmagali. Predstavili se boste tistemu, ki vam je dal v roke zastavo borbe in pokazal pot do zmage, našemu voditelju v vojni in miru, maršalu Titu.
Tovariš Kveder je zaključil svoj govor: »Naš narod in naš Tito so neizprosni, oni vam ne bodo priznali samo zaslug, ki ste jih vredni. Vi se tudi ne bi s tem zadovoljili. Oni bodo od vas zahtevali, upravičeno zahtevali, da se bo vaš zbor končal z novo prisego, z obljubo, da boste z istim plamenom goreli na delu za mirno izgradnjo boljšega, srečnejšega življenja vse naše domovine, za procvit naše Jugoslavije. Oni bodo od vas zahtevali, da boste vselej pripravljeni stopiti na branik naše svobode in da boste znova pripravljeni žrtvovati svojo kri, če bi se kdor koli polakomnil naše prelepe domovine. Tej naši lepi domovini, naši močni, junaški socialistični Jugoslaviji in njenemu voditelju Titu naš pozdrav in živio!«
Po njegovem govoru, ki so ga spremljali pozdravi topov, so zastopniki patrulj izročili Dušanu Kvedru v dar prekrasno kristalno vazo. E. K.
New Delhi, 18. sept. (Tanjug). Na prošnjo dopisnika Tanjuga je predsednik Nehru poslal jugoslovanski javnosti glede na obisk predsednika Tita Indiji naslednje sporočilo:
»Srečen sem, da bo maršal Tito, predsednik Jugoslavije, obiskal Indijo. Narodi Indije bodo toplo pozdravili ta obisk, ki bo prav gotovo privedel do ožjega sodelovanja in razumevanja med našima državama na mnogih področjih.
Tajnik parlamentarne skupine kongresne stranke A. P. Sinha je izjavil v razgovoru z novinarji, da obisk predsednika Tita Indiji pozdravlja sleherni član kongresne stranke, ker bo utrdit zveze med dvema neodvisnima državama, bo korak k utrditvi miru na sploh in bo prispeval k
Joštov mlin je ena izmed najbolj znanih postojank celjskih in sploh slovenskih komunistov v časih stare Jugoslavije. Tu so se v najtežjih pogojih ilegalnega dela zbirali in snovali načrte za borbo proti fašizmu v času. ko je bil v Evropi že na pohodu in so mu njegovi pristaši že pripravljali pot na naših tleh. Slavnostno odkritje plošče se je začelo z Internacionalo, ki jo je zaigrala godba SKUD »France Prešeren« iz Celja. Tov. Olga Vrabi-čeva je v imenu mestnega odbora ZB in mestnega odbora Socialistične zveze Celja pozdravila udeležence zgodovinske konference, sekretarja CK ZK Slovenije Miho Marinka, člana
razumevanju med državami z različnimi socialnimi sistemi, tradicijami in pogledi, toda s podobnimi smotri. Vse to pa pomeni glede na posebni položaj Jugoslavije, njeno neodvisnost in osebnost maršala Tita še mnogo več. »Po mojem osebnem prepričanju bo pomenil obisk jugoslovanskega predsednika srečanje zastopnikov neodvisnih in enakopravnih. Jugoslavija je država, ki se nima za metropolo in ne gleda na Azijo kot na predmet za kolonizatorske načrte. Prav zato upravičeno pričakujemo od tega obiska drugačnega obravnavanja azijskih problemov kot sta ga doživeli Azija in Indija v zvezah z Evropo.«
Davišnji časopisi v indijskem jeziku objavljajo glede na obisk predsednika Tita najnovejšo
izvršnega komiteja CK ZK Franca Leskoška Luko, člane izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Borisa Kraigherja, dr. Jožeta Potrča, dr. Jcžeta Villana, Rudija Avblja, Milana Apiha, Janeza Hribarja, nadalje Branka Babiča, Staneta Bobnar-ja, znanega partizanskega štajerskega borca Mitjo Ribičiča, kakor tudi vse ostale udeležence slovesnosti.
O	pomenu zgodovinske konference je nato spregovoril Franc Leskošek — Luka.
Poudaril je, da je pomen konference še večji, ker se jo je kljub takratnim težkim pogojem dela komunistov udeležilo nad 120 delegatov Komunistične partije Slovenije. Konferenca je trajala en dan in eno noč.
zgodovino Jugoslavije in naštevajo zasluge, ki jih ima jugoslovanski predsednik za enotnost in neodvisnost Jugoslavije. Največji časopis v urdu jeziku »Daily Pratar« piše:
»Iz tega, kako je javnost odgovorila na objavljeno sporočilo o obisku jugoslovanskega predsednika, je mogoče nedvoumno sklepati, da bo vsak človek v Indiji toplo pozdravil jugoslovanskega predsednika in ga sprejel z iskrenimi željami po sodelovanju med obema državama. Ves svet občuduje tega hrabrega človeka in ni potrebno povedati, da je maršal Tito eden izmed tistih, čigar ime vsi narodi izgovarjajo s ponosom.«
Ko našteva posamezne značilnosti iz povojnega boja Jugoslavije za samostojnost, se spominja časopis gonje Sovjetske zveze proti Jugoslaviji in ugotavlja, da je maršal Tito od tedaj »simbol odpora proti slehernemu suženjstvu«. Indija se tudi sama bori proti tujemu vplivu, zato je naravno, da je ponosna na ta obisk in ga pozdravlja, zaključuje »Daily Pratar«.
Spomnil se je tovarišev udeležencev, ki so padli v času NOB — Slavka Slandra, Miloša Zidanška, Dušana Kraigherja, Vrunča in drugih ter pozval prisotne, r.aj počaste njihov spomin z enominutnim molkom.
Nato je v nadaljevanju svojega govora med drugim obnovil tudi najvažnejše sklepe konference, ki je bila važen mejnik v pripravah slovenskih komunistov za obrambo ogroženega slovenskega in jugoslovanskega ljudstva. Eden izmed teh sklepov je bil, da je edino KP sposobna voditi ljudstvo v borbi za svobodo, drug važen sklep pa je bil ta, da se zaradi vedno hujšega pritiska tedanjih imperialističnih režimov na delovne množice reorganizira vodstvo KP in vodilni tovariši umaknejo v strogo ilegalo.
Po svojem govoru je odkril spominsko ploščo, na kateri so z zlatimi črkr^ni vklesane besede: »V tej stavbi se je 31.12. 1939 zbralo 129 delegatov na konferenco Komunistične partije Slovenije, katero je vodil tov. Edvard Kardelj.
Tov. Leskošek je izročil ploščo v varstvo mestnemu odboru ZB Celja z besedami, naj jo čuva, da sc bo nova generacija učila in -Mala po zgledu bivših in sedanjih borcev. Potem, ko je predsednik mestnega odbora ZB Celja obljubil, da bo organizacija ZB kakor doslej še naprej branila načela, kijih jo sprejela konferenca, je celjski komorni pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi, član Mestnega gledališča Celja France Škof pa je recitiral Zupančičevo »Kovaško«. Godba na pihala je zaključila slovesnost s potpurijem partizanskih koračnic.
V spodnjih prostorih Joštove-ga mirna je bila nato odprta razstava znanega partizanskega slikarja Doreta Klemenčiča — Maja :n padlega kiparja partizana Mileta Romiha. Umetnika sta se v letih pred zlomom stare Jugoslavije shajala v Joštovem mlinu z voditelji slovenskih komunistov, ki so tudi izoblikovali njuno napredno usmerjenost. V razstavnem prostoru so razstavljene Klemenčičeve perorisbe iz raznih let, med njimi tudi risba Joštove-ga mlina, nadarjeni kipar Romih pa je zastopan z nekaj kipi, ki so nastali v zgodnjem razdobju njegovega. mnogo obetajočega umetniškega ustvarjanja.	E. K. t
Odlikovanje slovenskih brigad
Beograd, 18. sept. Predsednik FLR Jugoslavije je odlikoval za posebne zasluge pri ustvarjanju bratstva in enotnosti med našimi naredi in pridobljene zasluge za ljudstvo med narodnoosvobodilno vojno z redom Zasluge za narod 1. stopnje II. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado »Ljuba Šercerja«, VI. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado »Miloša Zidanška« in XIII. slovensko narodnoosvobodilno brigado »Mirka Bračiča«, a z redom Bratstva in enotnosti 1. stopnje štajersko brigado VDV.
Pozdrav Štajerski
Vsem borcem, partizanom in aktivistom, vsem tistim junakom s Štajerske, Koroške in Prekmurja, ki so s svojimi žrtvami pomagali osvoboditi našo domovino, vsem tistim, ki so trpeli pod tujčevim terorjem, vsem delovnim ljudem, zbranim na velikem ljudskem slavju na Ostrožnem, prisrčen tovariški pozdrav.
Včeraj so prispele v Ccilje patrulje mnogih štajerskih enot, ki so obiskale stare znance v krajih, kjer so se njihove enote borile. Obiskale so prijatelje, ki so nesebično pomagali osvobodilnemu boju, obiskale so kraje, kjer sc je s pogumom in slavo pisala naša zgodovina, obiskale so kraje, kjer so padle dragocene žrtve za našo sedanjost. Patrulje štajerskih enot so skupaj s prebivalstvom teh krajev obujale spomine na najtežje in najveličastnejše dni v naši zgodovini. Prav v teh predelih se je razvijala naša osvobodilna borba pod najtežjimi pogoji. Hitlerjevci so to ozemlje priključili tretjemu rajhu in ga hoteli čez noč narediti nemškega. Na deset in deset tisoče ljudi so izselili, na tisoče in tisoče so jih poslali v koncentracijska taborišča, v zapore, jih streljali ali obglavljali. Z mučenjem in ubijanjem so hoteli vsiliti ljudem strah v kosti, da bi lahko do kraja izvedli svoje pošastne načrte — narediti ta predel naše slovenske zemlje nemški.
Pa vendar: kljub najhujšemu terorju je vzplamtel tuđi v tem delu naše zemlje ogorčen plamen upora že takoj v prvih dneh po okupaciji. Komunistična zavest in ljubezen do domovine — to je bila tista sila, ki je premagala vse zastraševanje, ki je premagala zverstva podivjanih tujcev. Majhne skupine partizanov, podprte od prebivalstva, so sprejele boj s tisoč in sto tisočkrat močnejšim sovražnikom. Žrtve so bile velike, toda na mesta padlih so stopali novi borci, vedno več in več. Osvobodilno gibanje je preprečilo nadaljnje izseljevanje, osvobodilno gibanje se je širilo iz dneva v dan. Prav zato, ker je bil sovražnikov teror najhujši, so se tudi na tem delu naše zemlje ustvarjala največja junaštva.
Na tem delu naše zemljo, vsem prepojenem z dragoceno krvjo najboljših borcev, je sovražnik doživel tudi svoj dokončni poraz. Tu so se bili boji za osvoboditev še takrat, ko so že povsod po svetu proslavljali zmago, ko je Nemčija že kapitulirala.
In danes, ko praznuje vse slovensko ljudstvo skupaj t sto tisoči na Ostrožnem ta naš veliki praznik, ko s ponosom gledamo na našo slavno pot in se z vsemi častmi spominjamo žrtev, nas preveva samo ena misel: da s takimi napori in s tako požrtvovalnostjo, kot so se borili partizani na Štajerskem za domov ino, storimo zanjo tudi mi vse za njen čim boljši razvoj. Da z istim junaštvom nadaljujemo pot, ki je bila začeta s toliko dragocene krvi.
Borba prebivalcev Štajerske je bila uspešna predvsem zato, ker so njeni borci bojevali osvobodilni boj v enotni povezanosti z vsem jugoslovanskim ljudstvom. Ta enotnost je danes še močnejša kot je bila pred 10 in več leti. Njen temelj je danes mnogo širši, kot je bil tedaj. Ko bodo sto-tisoči pozdravili danes na Ostrožnem predsednika republike, maršala Tita, bo ta pozdrav pomenil zahvalo največjemu sinu naših narodov za uspešno vodstvo v osvobodilni borbi in velikih delih socialistične izgradnje domovine.
Celje je sprejelo patrulje
štajerskih borcev
Patrulje vseh štajerskih partizanskih enot so prebivalci Celja in desettisoči, ki so že prišli na Ostrožno, zasuli s cvetjem — Sprejel jih je generalpodpolk. Dušan Kveder
Tito simbol odpora proti slehernemu suženjstvu
Tako poudarjajo indijski listi, ko v zvezi z napovedanim obiskom objavljajo odlomke iz najnovejše jugoslovanske zgodovine —
Izjavi Nehruja in tajnika parlamentarne skupine stranke Sinha
Živahno vrvenje v Celju pred dnevom proslave
Župancig - pnmk prvego jugoslovanskega aerorallyja
Cd,e, 13. sept. Letalska zveza Slovenije je priredila dopoldne v polastitev dneva štajerskih partizanskih brigad prvi jugoslovanski aerorally. Udeležijo se ga je 33 letal, pet letal ni prispelo. V hudi konkurenci je zmagal Oto Zupančič na letalu PO. 2 iz Ljubljane, ki je dosegel izmed 2000 možnih 1951 točk. Zanimivo je, da so vseh prvih pet mest zasedli slovenski letalci. Tako si je priboril drugo mesto Jure Štirm na letalu »štorklja«. Dosegel je 1913 točk. T ret je mesto je zasedel Martin Poznič, prav tako iz Slovenije in sicer na domačem letalu KB 6, ki je dosegel 1868 točk. Šele šesto
in sedmo mesto si dele udeleženci iz drugih republik. Šesto in sedmo mesto sta si n. pr. priborila Arpad Farkaš ter Ivan Gorjup iz Vršca.
Na letališče celjskega aerokluba C 11 so v okviru tekmovanja prvega jugoslovanskega aerorallyja priletela letala iz vseh naših ljudskih republik, razen iz Makedonije. Iz Črne gore se je spustilo na to letališče eno letalo.
V častnem predsedstvu prvega jugoslovanskega aerorallyja so bili narodni heroj Viktor Avbelj, Mitja Ribičič, podpolkovnik jugoslovanskega vojnega letalstva Sreta-tan Šantič, podpolkovnik Ivan Novak, Franc Simonič, Branko
Ostrožnem (Dostavna z letaiom
Ivanuš, Čedo Mckole in Venčeslav Jeras. Med gosti so bili tudi predsednik Letalske zveze Jugoslavije .polkovnik Nenad Draku-lič in podpredsednik Letalske zveze Jugoslavije polkovnik Mile Kosanovič. Med gosti ie bil tudi komandant jugoslovanskega vojnega letalstva general podpolkovnik Zdenko Ulepič.
Letalska zveza Slovenije je hotela s tem tekmovanjem seznaniti široko javnost s športno-turistično dejavnostjo Letalske zveze. Tekmovalci so pokazali veliko sposobnost v točnosti, v izvidništvu in v pristajanju na odrejeno mesto. Podobne prireditve se bodo še ponovile.	J. K.
Odlikovanje nrdssoija Petra Kolardiča
Beograd, 18. sept Predsednik republike je odlikoval z redom dela 1. stopnje profesorja filozofske fakultete v Beogradu in člana Srbske akademije znanosti Petra Kolen-diča za njegovo plodno znanstveno delo. za vzgajanje strokovnega učiteljskega kadra in za aktivno sodelovanje v javnem in kulturnem življenju.
Celje, 18. sept. (V prvih popoldanskih urah.) Se nekaj ur nas loči od sprejema 15 patrulj, enot IV. operativne cone. Na trgu V. kongresa je za prihod borcev, ki so že od 8. septembra dalje na pohodu proti Ostrožnem, vse pripravljeno.
V	mestu je zelo živahno že od zgodnjih jutranjih ur. Kmalu po poldnevu pa so v Celje že začeli prihajati prvi vlaki udeležencev zbora. Ulice so polne živahnih ljudi. Mnogi so prišli v starih partizanskih uniformah, na prsih pa se jim blešče odlikovanja. Razpoloženje je nepopisno.
V	tem času do začetka slovesnosti na Trgu V. kongresa imajo najrazličnejše razstave v mestu polno obiskovalcev. Seveda pa zbujajo še večjo pozornost izložbena okna celjskih trgovskih podjetij, v katerih je skrbno urejena razstava »Štajerska v borbi«.
Med mnogimi umetniškimi in drugimi razstavami zbuja največjo pozornost razstava Društva arhitektov Slovenije »Od stare k novi šoli«. Slikovni in grafični prikaz kaže nazorno ne samo materialno stanje naših šol, marveč še bolj vzpodbudno navaja, kaj bi bilo treba storiti, da bi bila šola, njeni prostori in učila v skladu s splošnimi potrebami.
V	prostorih okrajnega sindikalnega sveta je razstava jugoslovanske grafike. Na njej je zastopanih 37 avtorjev s 60 deli. To je pravzaprav potujoča izložba članov Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Razstava kaže, da je grafika dosegla velik razvoj v zadnjih letih, zlasti v Sloveniji in Hrvatski.
Veliko obiskovalcev privabljata tudi gledališki ter mestni muzej. Nič manjši pa ni naval, seveda v pretežni večini mladine, na športno razstavo. V dvorani »Betona« razstavlja znani fotograf in športni delavec iz Beograda Milutin Petrovič oko-
Helikcpiter na aero-rallyju na
Letalska zveza Slovenije)
li 700 fotografij naših ligaških nogometnih moštev, prizorov z mednarodnih tekem itd. Čeprav so na tej razstavi zastopani tudi ostali športi, vendar že ia športni muzej kaže, da je nogomet pri nas najbolj poular-na športna disciplina. Razstava je uspela in vsekakor zasluži vso pozornost.	M. B.
Ob odhodu E. Kardelja in VI. Bakariča na
Tovariša Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič bosta v kratkem obiskal Norveško na povabilo norveške delavske stranke. Kot delegata SZDL Jugoslavije se bosta v prvi polovici oktobra mudila na Norveškem, kjer bosta imela razgovore z voditelji delavske stranke in sestanke s člani posameznih strankinih organi-
industrijska središča.
zaci j ter obiskala glavna
Pot Edvarda Kardelja in Vladimirja Bakariča v oktobru na Norveško in odhod delegacije SZDLJ v Belgijo, sta logični posledici prijateljskih odnosov med to jugoslovansko politično organizacijo in socialističnimi strankami dveh držav, poudarjajo politični opazovalci o Beogradu.
Medsebojni stiki izvirajo po njihovem mnenju med drugim iz številnih skupnih zgodovinskih momentov treh držav med drugo svetovno vojno.
To je prvi odhod Edvarda Kardelja v tujino, odkar je bil izvoljen februarja 1953, na IV. kongresu Ljudske fronte za generalnega tajnika SZDL. SZDLJ je po tem kongresu prevzeia pobudo in celotno dejavnost glede vzpostavljanja in zboljšanja stikov z delavskimi in demokratičnimi gibanji na svetu.
Jugoslovanski delegaciji bosta na Norveškem in v Belgiji imeli politične razgovore z uglednimi prvaki socialističnih strank obeh držav, obiskali pa bosta tudi vrsto mest, industrijskih in kmetijskih organizacij. Tu domnevajo, da bodo ob tej priložnosti izmenjali mnenja o sedanjem mednarodnem položaju na svetu in v Evropi.
Med SZDLJ in socialističnima strankama Norveške ter Belgije je bila že med dosedanjimi srečanji večkrat dosežena neposredna izmenja-» va mnenj o važnih mednarodnih vprašanjih in o razvoju notranjih razmer v treh državah.
Beogradu smatrajo zn naravno, da ima Jugoslavija kot država s socialistično družbeno ureditvijo v okvirih svoje realne politike na mednarodnem področju določen polo-
žaj v evropskem socalističnem gibanju. Zato je, kot poudarjajo, razumljiv tudi njen di-namizem in aktivno zanimanje za zboljšanje mednarodnega socialističnega sodelovanja.
Pred odhodom Edvarda Kardelja in Vladimira Bakariča na Norveško zlasti opo-
Beograd, 18. sept. (Tanjug). Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je danes ob
11.	uri sprejel veleposlanika federalne republike Nemčije g. dr. Hansa Krolla.
Ob 12. uri je sprejel na protokolarni obisk novega romunskega veleposlanika g. Nikola Guina.
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je danes sprejel namestnika stalnega državnega podsekretarja za zunanje zadeve ZDA g. Roberta Murpheya. Pri sprejemu sta bila navzoča državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler in veleposlanik ZDA v Beogradu g. James Riddleberger. Koča Popovič je danes sprejel tudi francoskega veleposlanika v Beogradu g. Phillipa Baudeta.
Predsednik komisije za mednarodne zveze zveznega odbora SZDLJ Veljko Vlahovič je danes sprejel g. Andrča Philipa, člana izvršnega odbora socialistične stranke Francije in se z njim pogovarjal nad eno uro. André Philip je pred dvema dnevoma prispel v Beograd.
Obisk Johna Siezaka
Beograd, 18. sept. (Tanjug). V ponedeljek bo prispel v Beograd podsekretar v ministrstvu vojske ZDA g. John Slezak, ki prihaja na dvodnevni prijatelj-
Norveško
zarjajo v Beogradu na pisanje glasila norveške delavske stranke vArbeiterbladet«, ki je 17. avgusta letos ocenil podpis sporazuma o zvezi med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo kot dogodek zgodovinskega pomena.
Politični opazovalci v Beogradu poudarjajo, da bo jugoslovanska zamisel glede izgradnje sistema socialistične demokracije in delavskega samoupravljanja imela v Edvardu Kardelju in predstavnikih SZDL svoje najboljše pred-
ski obisk. Z njim bodo prispeli general Somburg in skupina častnikov ameriške vojske.
Brzojavka Georgija Damjanova
Beograd, 18. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je prejel brzojavko predsednika Narodnega sobranja LR Bolgarije Georgija Damjanova, v katerem se mu zahvaljuje za čestitke, poslane ob bolgarskem narodnem prazniku.
Papagosova zahvila niškim delavcem
• Niš, 18. sept. (Tanjug). Delovni kolektiv signalne delavnice v Nišu je prejel pismo od predsednika grške vlade Papa-gosa, v katerem se grški pred-» sednik zahvaljuje za pozdrave, ki so mu jih poslali delavci tega podjetja ob podpisu pogodbe o Balkanski zvezi.
»V veliko zadovoljstvo so mi bila in prijetno so me ganila vaša zagotovila prijateljskih čustev do grškega naroda. Prepričan sem, da tudi grški narod čuti najgloblje in najiskrenejše prijateljstvo do zavezniških jugoslovanskih narodov«, sporoča v pismu maršal Papa-gos.
Di gì ifitnuts	obiski
Kosilo na čast leldmaršala Montgomeryju
Beograd, 18. sept. (Tanjug) Državni sekretar za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak je danes dopoldne sprejel feldmaršala Montgomeryja in njegovega pribočnika generalnega majorja Jonesa Wansborougha.
Ob 12. uri je feldmaršal Montgomery položil venec na grob Neznanega junaka na Avali, nato pa je bil gost na kosilu, ki ga je na Avali priredil njemu na čast generalni polkovnik Ivan Gošnjak. Gosti na kosilu so bili odpravnik poslov britanskega veleposlaništva v Beogradu g. Shattock, pribočnik feldmaršala Montgomeryja generalni major Jones Wansborough in britanski vojaški ataše v Beogradu polkovnik Sedgwick.
Od jugoslovanskih osebnosti so bili na kosilu načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Peko Dapče-vič, državni podsekretar za narodno obrambo generalni podpolkovnik Otmar Kreačič, generalni podpolkovnik Ivo Rukavina, šef kabineta vrhovnega poveljstva generalni major Miloš Šumonja in generalni major letalstva Božo Lazarevič.
Murphy odpotoval iz Beograda
Beograd, IS. sept. (Tanjug). Namestnik stalnega državnega podsekretarja za zunanje zadeve ZDA g. Robert Murphy je danes ob
16.30	odpotoval iz Beograda. Pred odhodom v Rim je izjavil sodelavcu Tanjuga, da so potekali razgovori, ki jih je imel z najvišjimi jugoslovanskimi državnimi funkcionarji, zlasti pa s predsednikom republike Josipom Brozom Titom, v ozračju dobrega razumevanja. Pripomnil je, da so bili razgovori splošne gospodarske in politične narave. V razgovoru z dopisniki tujega tiska je g. Murphy izjavil, da med razgovori v Beogradu niso bili sprejeti nikaki sklepi.
IZ 0DB0BA ZI G0SP0DIBSTT0 ZVEZNEGA ZB0BA PROIZVAJALCEV
Predhodna rasprava
družbenega plana
o načrtu končana
Beograd, 18. sept. Odbor za
gospodarstvo zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine je danes končal predhodno razpravo o načrtu družbenega plana za leto 1955. Na dnevnem redu je bilo vprašanje amortizacije in obrestne mere na osnovna sredstva. Zastopnik zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Korošec je odgovarjal na vprašanja ljudskih poslancev o problemu amortizacije in načinu njenega izkoriščanja. V začetku svoje obrazložitve Je opozoril, da bi bilo zaradi heterogenosti podjetij težko izvršiti diferenciranje stopenj amortizacije za posamezne obrate. Poudaril je tudi, da obstoji že več predlogov za ureditev problema izkoriščanja amortizacije in da sedaj o njih razpravljajo, kako bi se našla najboljša ureditev. Med drugim obstoja tudi predlog, naj se v okviru splošnega investicijskega sklada določijo posebna sredstva za rekonstrukcijo zastarelih podjetij in da naj se jim ob tej priliki zagotove ugodnejši pogoji. Obresti na osnovna sredstva so kot ekonomski instrument doživele na današnji seji resno kritiko ljudskih poslancev. Opozorili so, da ta ekonomski instrument že danes predstavlja oviro za mnoga naša podjetja, da pa se bo ta problem še zaostril v prihodnjih letih.
Predstavnik zveznega zavoda za gospodarsko planiranje se je strinjal s posameznimi stališči ljudskih poslancev in dejal, da načelo tega ekonomskega instrumenta ni do kraja izvedeno, ker je bil njegov namen doseči ne samo rentabilnost podjetij, temveč tudi stimulans za pra-
vilno izkoriščanje sredstev In za usmerjanje investicij v tisto smer, ki bi najbolje ustrezala potrebam gospodarstva.
Ljudski poslanec Jovan Jankovič je predložil, da bi podjetja, ki zaradi objektivnih razlogov niso mogla delati (poplave ali druge elementarne nezgode) bila oproščena plačevanja v amortizacijski sklad.
Beograd, 18. sept. Gospodarski odbor zveznega izvršnega sveta je na svoji včerajšnji seji sprejel nekaj pomembnih sklepov. Sklenjeno je bilo, da se izdela študija o izgradnji enotne elektroenergetske mreže Jugoslavije, da bi bili čimučinkovitej/i rešeni problemi električne energije. Odbor je ob tej priliki razpravljal tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi s študijo o možnosti širšega izkoriščanja energetskih virov- Da bi bilo to vprašanje čim bolj podrobno proučeno, je bila osnovana posebna komisija strokovnjakov, na čelu z državnim sekretarjem tov- Hasanom Brkičem. Komisija bo v kratkem začela z delom. Na seji so tudi razpravljali o po-
Vojin Popovič je predložil» da se kmetijskim posestvom dovoli prodaja osnovnih sredstev, ki so jim vsled mehanizacije postala nepotrebna. Tov. Korošec je s tem v zvezi dejal, da zvezni sekretariat za gospodarstvo razmišlja o tem, da bi kmetijska podjetja bila; razbremenjena nepotrebnega balasta.
S.	L
zaščiti rudnikov in sprejeli sklep, da se okrepi delo inšpekcijskih organov in da se izdajo začasni predpisi o zaščiti dela v rudnikih in delu rudarske inšpekcije, ki bi veljali od izdaje ustreznega zakona. Predvideno je tudi, da se rudnikom omogoči nabava opreme iz inozemstva do 50 % njihovih amortizacijskih skladov, s katerimi samostojno razpolagajo, ter da se podjetjem omogoči ugodnejša nabava deviz za zaščitna sredstva in naprave, s tem, da se nakup teh sredstev izvrši z naj-nižjim uvoznim koeficientom z istočasno oprostitvijo vseh dopolnilnih razlik v obračunskih devizah.
S. I. i
Glavna zadružna sveza k načrtu družbenega plana
Zi izgradnjo enotnega električnega omrežja v Jugoslaviji
Sklepi gospodarskega odbora zveznega izvršnega sveta
ročilu o higiensko-tehnični
Gospodarske vesti
Pridelek koruze v Italiji.
Po pisanju lista »II sole« bo letošnji pridelek koruze razmeroma dober, čeprav bo nekoliko slabši od lanskega, ko so pridelali rekordne količine 3.2 milijona ton koruze. Po dosedanjih cenitvah bo znašal letošnji pridelek koruze v Italiji od 2.6 do 2.7 milijonov ton. medtem ko znaša petletno povprečje (1948-52) okoli 2.3 milijone ton- S koruzo je zasajenih v Italiji nad 1.1 milijona ha.
Novi zunanje — trgovinski predpisi v Turčiji. Turški trgovski krogi poročajo, da bodo izdani novi predpisi o zunanje — trgovinskem poslovanju vsekakor že prve dni septembra. Glavna novost v teh novih predpisih bo naslednja: razveljavljene bodo prošnje za uvoz pod pogojem, da znaša plačilo vnaprej 4%, uvedeno bo namreč plačilo vnaprej v višini 10% od vrednosti uvoženega blaga. Računajo, da bodo na ta način znatno zmanjšali uvoz. Turško ministrstvo za gospodarstvo je razen tega objavilo, da bo v bodoče ugodno reševalo le tiste prošnje, ki se nanašajo na uvoz življenjsko važnih izdelkov oziroma blaga. Luksuznih izdelkov ne bo mogoče izvažati oziroma uvažati v Turčijo. Devize bodo dobile predvsem tiste panoge industrije, ki največ pomenijo za razvoj turškega gospodarstva.
Naša zunanja trgovina na pravi poti. Povečan izvoz in zmanjšan uvoz, to sta glavni značilnosti naše zunanjetrgovinske izmenjave v preteklem mesecu. V primeri z julijem se je povečal naš izvoz surovin in polizdelkov za okoli 650 milijonov, pogonskega goriva pa za nad 100 milijonov. Blaga za široko potrošnjo smo uvozili avgusta za okoli 100 milijonov di-
narjev več kot julija. V celoti smo prejšnji mesec izvozili za nad 6.2 milijardi dinarjev. Lani v istem mesecu je znašala vrednost našega izvoza 3.6 milijard dinarjev. Medtem ko je znašala vrednost uvoza v juliju okoli 8.7 milijard, je znašala avgusta 7.12 milijard.
V	evropskih državah pričakujejo mnogo japonskega bakra. Predstavniki japonskih topilnic bakra se živo zanimajo za izvoz elektrolitičnega bakra v evropske države, zlasti v Anglijo in na Holandsko. Do konca leta je pričakovati, da bo Japonska izvozila v Evropo kakih 7.000 ton elektrolitičnega bakra.
V	prvem polletja je Italija izvozila 643.000 ton bencina (lani v istem obdobju 607.000 ton),
184.000	ton parafina (188.000 ton), 627.000 plinskega olja (486.000 ton), ostalih derivatov pa 867.000 ton (833.000 ton).
Zastopnik stalne konie-rence mest odpotoval v Strasbourg
Beograd, 18. sept. (Tanjug). — Predsednik ljudskega odbora Beograda Djurica Jojkič je kot zastopnik Stalne konference mest in mestnih občin FLRJ odpotoval danes v Strasbourg na sestanek komisije za evropska vprašanja Mednarodne zveze mest, na katerem bodo razpravljali o sodelovanju nacionalnih organizacij mest v evropskih državah.
Veliko zanimanje za razstavo »Otroci v NOB«
ZagTeb, 18. sept. Razstavo »Otroci v NOB«, ki je bila organizirana v Muzeju narodne osvoboditve v Zagrebu ob VI. kongresu za zaščito otrok in odprta 29. avgusta, je obiskalo doslej 55.000 ljudi. Zaradi velikega zanimanja bo razstava odprta do konca me-
Beograd, 18. sept. Te dni je imelo predsedstvo Glavne zadružne zveze Jugoslavije sejo, na kateri je razpravljalo in sprejelo nekaj pripomb v zvezi z nekaterimi poglavji načrta družbenega plana za prihodnje leto, ki se nanašajo na kmetijstvo. Predsedstvo «.-lavne zadružne zveze zastopa stališče. da bi bilo treba za nekatere kmetijske raion? v načrtu plana popraviti nekatera določila davčnega sistema in sicer na ta način, da bi se za kmetijska gospodarstva z agrarnim maksimumom ublažilo ponovne kategorizacije
Ga. Pandii pride k nam na dopust
New Delhi, 18. sept. (Tanjug). Kakor se je zvedelo, bo gospa Pandit svoj prihodnji dopust preživela v Jugoslaviji. Na Bled namerava priti julija prihodnje lew.
Kongres gozdarjev Jugoslavije
Ohrid, 18. sept. (Tanjug) Ob udeležbi okrog 500 delegatov in gostov bo 3. oktobra v Ohridu II. kongres gozdarjev Jugoslavije. Kongresu bodo prisostvovali tudi predstavniki gozdarskih društev iz Turčije in Grčije. Po končanem kongresu bo v Ohridu od 4 do 6-oktobra tudi strokovno posvetovanje gozdarjev Jugoslavije, na katerem bodo razpravljali o vprašanju proizvodnje in potrošnje lesa v FLRJ.
Belgijska sindikalna organizacija v Bscgradu
Beograd, 18. sept. (Tanjug). — Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič je sprejel danes belgijsko sindikalno organizacijo s predsednikom generalne centrale javnih služb Belgije Henryjem Jansonom na čelu. Belgijska sindikalna delegacija 12 članov se že nekaj dni mudi v naši državi.
zemlje po njihovih kulturah.
Predsedstvo Glavne zadružne zveze je razpravljalo tudi o vprašanju kreditiranja kmetijstva. Predsedstvo bo predvsem dostavilo zveznemu izvršnemu svetu obširen elaborat s podrobnimi predlogi glede kreditiranja kmetijstva. Člani predsedstva namreč menijo, da dosedanji sistem natečajev ne zagotavlja hitrega dodeljevanja kreditov in s tem v zvezi predlaga, naj bi se kreditiranje kmetijstva v bodoče poenostavilo. Posojila naj bi se dodeljevalo neposredno. sistem natečajev pa naj bi ostal v veljavi samo za poedine vrste investicij-
Največjo novost v predlogih predsedstva G! a vrte zadružne zveze v zvezi z načrtom zadružnega plana za prihodnje leto pa predstavlja predlog, naj bi se za kreditiranje kmetijstva ustanovila posebna kmetijska banka.
Navodilo o izkoriščanju ragresa pri prodaji žitnega semena
Beograd, 18. sept. (Tanjug). Po navodilih državnega sekretariata za narodno gospodarstvo FLRJ bodo odobravali kmetijskim gospodarstvom pri nakupu semena za proizvodnjo v kmetijstvu popust na prodajno ceno proizvajalcev. Ta popust znaša za kilogram pšenice, rži in ječmena 8 din, hibridne koruze 18 dinarjev, za seme čistih sort in koruzo, ki hitro raste, 12 din.
Kmetijskim posestvom, ustanovam, ekonomijam in kmetijskim zadrugam lahko prodajajo seme s popustom samo pooblaščena semenska podjetja in kmetijska posestva, odnosno tista, ki so registrirana kot podjetja za promet s semenom.
Da bi povračilo v višini popusta pooblaščena semenska podjetja in kmetijska posestva realizirala, morajo poleg svojega regresnega zahtevka predložiti banki overjeni prepis fakture o dobavljenem semenu.
MILKA
Topli sončni žarki prijetno grejejo in vendar je povsod čutiti zgodnjo jesen. Silva hiti po ljubljanskih ulicah proti domu. Ura je 14 in delo v uradu končano. Vsa zasopla odpira vrata svojega stanovanja v četrtem nadstropju. Iz navade pokuka v pisemsko omarico. Pismo! Pisava je povsem tuja — okorna. Nejeverno zmaje z glavo. Kdo neki pise? V sobi naglo prereže ovitek in pogled hiti po papirju:
Draga Silva!
Bliža se naš praznik. Želimo, da bi bila tudi Ti med nami in da bi ga skupaj praznovali. Pridi naikasneje v soboto ob 16.30 v Celje. Jaka bo čakal na postaji ... Nasvidenje na Ostrožnem!
Milka Zormanova.
Prijetno iznenađena in vznemirjena je s pogledom božala te kri-venčaste vrstice, ki so bile napisane skrbno, čeprav so hkrati dokazovale, da roka ni vajena peresa.
Silva se je skozi okno zazrla v še temnozelena kostanjeva drevesa, v mislih pa je pohitela tja na prve obronke zelenega Pohorja, kjer stoji skromen dom Zormanove Milke.
Hišica, vegasta bajtarska hišica, okna polna cvetočih pelargonij,
VAB S...
čez skrbno pometeno dvorišče razpeta brajda, majhen vrtič, 2 ogona orne zemlje, nad hišo sadovnjak; v hlevu stara šeka in 2 svinji.
»Premalo zemlje za živet’, preveč za umreit, tako je govorila že tedaj pred 10 leti vsa zgrbljena dninarica — mati Zormanova. In vendar je stara Zormanca nasitila
prenekaterega partizana. Njena bajta pa je služila dolgo časa za javko.
Milka je njena nezakonska hči. Bila je ena najbolj požrtvovalnih in zanesljivih obveščevalk. Kurir Niko mi jo je Opisal, toda kako zelo sem bila presenečena ob najinem prvem srečanju!
Zastavna kmečka ženska, pri 40 letih še samska, visoke, nekoliko oglate postave, močnih rok in le-
pih rjavih oči. Partizani-domačini so pripovedovali, da kosi kot moški. Robato po kmečko se je šalila in spravila v dobro voljo vsakega pesimista, pa najsi je bila situacija se tako kočljiva. Kako radi smo se ustavljali v tej hiši! Borci so se šalili z Milko, jo hrupno snubili in dražili, le Miha, zidar srednjih let, doma nekje s Koroškega, je molčal in jo gledal.
Minili so meseci____Ob vsakem
našem prihodu je Milka nestrpno povpraševala po Mihu, toda kdo bi si drznil povedati resnico in uničiti Milkine morebitne poslednje sanje o sreči. Miha je ostal za vedno nekje v Savinjski dolini.
»Kako nehvaležni sme vendar ljudje,« je pomislila Silva. »Med vojno smo tako radi uživali gostoljubje teh dobrih ljudi, po vojni pa nas je življenje zajelo v svoj vrtinec in razkropilo po vsej domovini. Počasi je zbledel spomin na Milko in mnoge njej podobne tovariše, vojna z vsemi grozotami je ostala le del naše preteklosti. Odmaknila se je nekam daleč.
Še isti dan je Silva Milki odgovorila prisrčno, toplo »Pridem!« Hkrati pa je razposlala še nekaj vabil nekdanjim bojnim tovarišem in vsa so enako Prisrčno izražala Milkino misel: »Želimo, da bi bil na dan našega velikega partizanskega srečanja tudi Ti med nami...*	S. M. t
Patrulja Proletarske brigade Toneta Tomšiča na Paškem Kozjaku
Posnel D. Opačdč
ST. MO. — 19. SEPTEMBRA 1954 7 SLOVENSKI P0B0CBY1LSC 7 Sta. S 1
Ämbske zahteve
Po svojem razgovoru s predsednikom egiptovske vlade Naserjem je> predsednik iraške vlade Nuri Said izjavil predstavnikom tiska pred svojim odhodom iz Kaira, da arabske države ne želijo sodelovati z Vzhodom, a da morajo, ker niso tolikaj močne, da bi bile popolnoma nevtralne, sodelovati z Zahodom. To so uvidele že leta 1949 ter sta bila za zbližanje in sodelovanje z Zahodom samo dva pogoja:	izpolnitev egiptovskih
zahtev in rešitev palestinskega vprašanja. Ker je anglo-egiptovski spor zaradi sueške cone poravnan, je zdaj ostalo samo še vprašanje Palestine.
O	tej zahtevi in o tem pogoju arabskih držav za zbližanje z Zahodom so govorili diplomatski praistavniki arabskih držav tudi v Londonu, govoriti pa nameravajo o tem tudi v Washingtonu.
V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve so državnega sekretarja Selwyna Lloyda obiskali v Londonu akreditirani diplomatski predstavniki Egipta, Saudove Arabije, Jordanije, Iraka, Sirije, Libanona, Jemena in Libije ter se z njim razgovarjali predvsem o arabsko-izraelskih odnosa jih. Predstavniki v Arabski ligi včlanjenih držav so poudarjali, da se njihove države zavzemajo za prijateljske zveze z Zahodom, ker je bil sklenjen anglo-egiptovski sporazum, pričakujejo in zahtevajo pa od Vel. Britanije, da bo v polni meri uveljavljena resolucija Združenih narodov o Palestini.
Kakor nameravajo to storiti tudi v Washingtonu, so predstavniki arabskih držav v Londonu zatrjevali, da Izrae1 tudi po podpisu premirja ogroža arabske države. Dosledno izvajanje resolucije Združenih narodov o Palestini ter pogodbe o premirju je glavna zahteva arabskih držav, ki pa pričakujejo od Zahoda tudi ekonomsko in vojaško pomoč, da zboljšajo svoje življenjske) pogoje in da bi »mogle odbiti vse poskuse agresije«.
To zatrjevanje diplomatskih predstavnikov držav Arabske lige kaže. da je poravnava anglo-egiotovskega spora o Suezu okrepila tisto njihovo enotnost, ki prihaja do izraza predvsem v zaostrovanju njihovega stališča do Izraela.
V ponedeljek trojna vojaška konferenca v Atenah
Veleposlanik Jovanovič obiskal predsednika Papagosa — Grški komentarji pred začetkom konference načelnikov generalnih štabov Jugoslavije, Grčije in Turčije
Atene, 18. sept. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič je obiskal danes predsednika grške vlade maršala Papagosa in se z njim dlje časa razgovarjal. Posvetovala sta se o sedanjem mednarodnem položaju in nadaljnjem sodelovanju treh balkanskih zavezni kov. Predsednik grške vlade maršal Papagos se je po jugoslovanskem veleposlaniku najtopleje zahvali I jugoslovanskim narodom za pomoč, ki so jo pred kratkim po Rdečem križu in mednarodnem otroške m skladu UNICEF poslali Grčiji za pomoč prizadetim krajem ob potresu.'
pov ankarskega sporazuma In blejske pogodbe.
Atene, 18. sept. (Tanjug) Grški časopisi so objavili vesti o pripravah za trojno konferenco načelnikov generalnih štabov, navajajoč med dragim, da bo konferenco za-
Beograd, 18. sept. (Tanjug). Po sklepu vlad Grčije, Turčije in Jugoslavije je sklicana za 20. september v Atenah konferenca načelnikov generalnih štabov treh držav, na kateri bodo pretresali vprašanja, ki so v zvezi s skupno obrambo v duhu skle-
New Delhi, 18 .sept. (Tanjug).
Po vesteh indijske časopisne agencije se je vodja nevtralne komisije za Vietnam Desao sinoči sešel z vodjo Severnega Vietnama Ho Si Minhom. Pri tem je Ho Si Minh izrazil že-
Ho Si Minh
Nad 40 tisoč pogrešanih vojakov
Sajgon, 18. sept. (AFP). Na današnji tiskovni konferenci ]e generalni komisar Francije v Indokini general Paul Ely izjavil, da pogrešajo 40.229 francoskih in vietnamskih vojakov. Seznam vojnih ujetnikov, ki ga je izročilo poveljstvo Severnega Vietnama, pa vsebuje imena 9.886 vojakov. General Ely je izrazil upanje, da bodo morda vrnjeni še novi ujetniki, ker so seznam izginulih izročili tudi mednarodni komisiji za nadzorstvo nad premirjem.
General Ely je dejal, da bodo 20. sept. opolnoči popolnoma odpravili francosko vojaško cenzuro za vse brzojavke tujih časopisov, ki je bila uvedena ob začetku vojne v Indokini.
SAJGON, 18. sept. (AFP). Francoski poveljnik in generalni komisar v Indokini general Paul Ely bo v ponedeljek ali torek odpotoval v Pariz, nato pa v Washington, ker se bo udeležil razgovorov o francosko-ameriškem sodelovanju v okviru vojaške in gospodarske pomoči Združenim državam Indokine.
Sie je odvisno od Francije
Tako je trdi! v svojem današnjem govoru pred Evropsko posvetovalno skupščino belgijski zunanji minister Spaak
Strasbourg, IS seipr. V svojem govoru v evropski posvetovalni skupščini je belgijski minister Spaak dejal, da je sklep francoske skupščine hud udarec stalnim in večletnim naporom za ustanovitev EOS. Ta odločitev je pahnila Zahodno Evropo nazaj na leto 1948 in še boli nazaj, sedaj pa bo treba začeti znova. Spaak sodi, da je Nemčijo treba oborožiti, ker bi odklonitev pomenila konec ne le evropske obrambe, pač pa tudi Atlantskega pakta. ZDA bi umaknile svoje čete iz Evrope, za njim pa bi to nedvomno napravila tudi Velika Britanija. Če se bodo umaknile, je vprašal Spaak, kateri politik Zahodne Evrope bi si upa! zahtevati od
Telegram«
svojega naroda milijarde za obrambni sistem brez ZDA in Velike Britanije, ki bi bil po splošni oceni strokovnjakov neučinkovit?
Spaak je dalje dejal, da je proti temu, da bi imela Nemčija svojo lastno vojsko. V sleherni nemški oborožitvi te vrste se skriva moralna in ,politična nevarnost, pravzaprav nevarnost, da bi se kristaliziral novi nacionalizem okrog novega nemškega generalnega štaba. Ta nevarnost bi bila podana celo, če bi dosegli omejitev nemške udeležbe, če ne bi imeli zadostnih poroštev za spoštovanje teh omejitev.
Sedaj je vse odvisno od Francije. Če ona privoli, se pogajanja lahko začno jutri, toda ne o EOS, ki je mrtva, pač pa o novi organizaciji, ki bi dala enaka ali celo večja poroštva.
Odgovarjajoč na predlog, ki je bil izražen v diskusiji, da bi se morali pred ustanovitvijo evropske obrambne organizacije pogajati s Sovjetsko zvezo, je Spaak dejal, da je za pogajanja, da pa
iz.kušnje iz berlinske konference dokazujejo, da je treba biti močan, če naj potekajo razgovori uspešno. Pripomnil je, da je Zahod navzlic nekaterim nasprotnim trditvam v posvetovalni skupščini sedaj slab. To najbolje pričajo neuspeh EOS in položaj v Aziji in Afriki. Zato je nesmiselno preprečiti organiziranje evropske obrambe, da bi se pogajali z ZSSR.
V današnji diskusiji so skoraj vsi govorniki — zastopniki Belgije, Nizozemske, Turčije, Grčije, Italije in Francije, ki so govorili pred ministrom Spaakom, omenjali, da je Velika Britanija precej odgovorna za neuspeh EOS in da mora biti čim tesneje povezana s sleherno zahodnoevropsko obrambno organizacijo.
čel grški minister za narodno obrambo Kanelopulos.
Današnji »Katimerini« je pravtako objavil krajši komentar, v katerem med drugim piše, da je grška javnost s posebnimi simpatijami sprejela vest o tej konferenci in je prepričana, da bodo sklepi konference koristili obrambi tega področja in prispevali za ohranitev miru. S temi čustvi, zaključuje časopis, grški narod toplo pozdravlja zastopnike generalnih štabov prijateljskih in zavezniških držav. Nedvomno je, da so dovršena organizacija in vrednost jugoslovanske, turške in grške armade v tem trenutku temeljni činiteljev sil miru na Balkanu-
Ho ŠiMinh pripravljen sodelovati
s komisijo za nadzorstvo premirja v Indokini
ljo vlade Severnega Vietnama po sodelovanju s komisijo pri izvajanju določb sporazuma. Komisija ima začasni sedež v Hanoju, kjer Francozi izročajo oblast Severnemu Vietnamu.
MANILA, 18. sept. (AFP). — Vladna vojska Je popolnoma zavzela glavno trdnjavo upornikov na gori Arajat v pokrajini Pam-panga. To je bil vrhunec operacij, ki so se začele 22. februarja.
NAJROBI. 18. sept. (AFP). Dobro oborožena skupina Mau-Mau je včeraj napadla taborišče Luini-ja blizu Najrobija in osvobodila 200 jetnikov. Ubit je bil 1 stražar, drugi stražarji pa so pobegnili.
Potresni sumki, ki so hudo jejo. Tako sta dva nova po električno napeljavo, ni pa vaici so bežali iz zasilnih lje. Cenijo, da so zahtevali riški helikorpter je pred dn leansvillea, ki je ležala prav tala je ugotovila, da je vseh potresu, drugi, zvečine huj tako razdejal edino cesto, ki hotel »Baudoin« v Orleansvi šil ter pokopal pod seboj
prizadejali področje OrleansviUe a, (Alžir), se še vedno nadalju-tresna sunka, včeraj ponoči, p«re kinlla vse telefonske zveze in bilo človeških žrtev. Posebno dr ugi sunek je bil močan. PTebd-stanovanj, izpod šotorov ter se v velikem strahu zatekali na popotresni sunki doslej okoli dva tisoč človeških žrtev. Neki ame-evi pristal pri gorski vasici Ba ni-Rašed, 23 km oddaljeni od Or-V epicentru nedavnega, najhujše ga potresnega sunka. Posadka le-307 prebivalcev te vasice zgubilo življenje. Nekaj takoj ob samem še ranjeni, pa so brez pomoči umrli počasne smrti, saj je potres je vodila do vasi, da dostop do nje mi bil mogoč. Slika pa kaže 11 en. potem ko se je oh hudem potresnem sunku del zgradbe zru-40 gostov.
Francoske priprave za londonsko konlerenoo
Francija noče ostati na konferenci osamljena — Mendes-France bo danes govori! o ponovni oborožitvi Nemčije — Položaj po Edenovem in Dullesovem potovanju
Pariz, 18. sept. (AFP). Po nekaj dnevih živahne diplomatske dejavnosti pripravlja predsednik francoske vlade Pierre Mendes-France danes v svoji rezidenci važen govor, ki ga oo imel juiri v Neversu o notranjih problemih, zlasti o programu gospodarskega in socialnega ozdravljenja Francije. Ni pa izključeno, da bo na jutrišnji manifestaciji, ki bo hkrati spominska slovesnost za člane odporniškega gibanja proti nemški okupaciji, govoril tudi o perečem problemu — ponovni oborožitvi N emčije.
V središču zanimanja francoske vlade je priprava uradnega stališča za konferenco, devetih v Londonu. Računajo, da bo Mendes-France po *e-stanku vlade uradno seznanil udeležence te konference s stališčem Francije, ki bo po mnenju političnih krogov izraženo v naslednjih točkah:
1.	vrnitev suverenosti Zahodni Nemčiji; 2. izvedba zahodnoevropske integracije; 3. utrditev zaupanja med Zahodno Nemčijo in Francijo z rešitvijo saarskega problema 4. omejitev zahodnonemške oborožitve in nadzorstvo nad njo. in 5. morebitni sprejem Zahodne Nemčije v Atlantski pakt.
Ko komentirajo dve uradni sporočili, poudarjajo pariški krogi, da je bonnsko sporočilo od vseh sporočil, izdanih zadnji 7 dni v Bruslju Rimu, Londonu in Parizu, najbolj natančno in jasno. Londonsko uradno sporočilo ocenjujejo kot mnogo bolj lakonično. Iz njega je mogoče edino sklepati na pripravljenost ZDA, da sodelujejo na konferenci, ki jo je predlagala Velika
Povabila burmanski mladinski delegaciji
New Delhi, 18. sept. (Tanjug). Clan centralnega komiteja Ljudske mladine in podpredsednik Zveze študentov Jugoslavije Milan Šakič, ki je bil več tednov v državah Azije, je povabil mladinsko delegacijo Burme, naj bi obiskala Jugoslavijo. Burmanska mladinska delegacija bo preživela več mesecev v Jugoslaviji verjetno konec tega leta ter bo proučevala organizacijske oblike jugoslovanske mladine.
Britanija, in — kar je posebno značilno — da ne bi sme|: odstopiti od zamisli o zahodnoevropski enotnosti samo zato. ker je francoski parlament odklonil ratifikacijo pogodbe o EOS. Ta ocena je pomembna, ker izdaja namen Velike Britanije in ZDA, da se bodo sa-
mostojno lotile obnovitve zahodnonemške oborožitve, če bi položaj to zahteval.
Po Edenovem in Dullesovem potovanju je mednarodni položaj nekoliko bolj jasen in ga tukajšnji krogi označujejo takole: Med Parizom in Londonom se kaže razumevanje in utrditev zaupanja. Washington in Bonn se dovršeno razumeta, razmerje med Washingto-nom in Londonom pa je v znamenju neogibnega razumevanja, ki pa še ni popolnoma izdelano za napovedane sestanke, ali z drugimi besedami, med njima so določena navzkrižja.
Želja francoske vlade je, da
Rešitve še ni
Izjava ministra Dullesa po vrnitvi iz Evrope
Watertown, 18. sept. (AFP). Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles je danes okrog 13.30 prispel s turneje po Evropi v Watertown v državi New York. Po prihodu je dejal, da se zdi »kot da ne bi bilo ustreznega nadomestila za evropsko obrambno skupnost«. »Vendar pa, je pripomnil, moramo delati po svojih najboljših močeh«.
Govoreč o razgovorih v Bonnu in Londonu, je Dulles izjavil' »Napačno bi bilo, če bi mislili, da je do kraja izdelana kakršnakoli sprejemljiva rešitev. Se bolj napačno pa bi bilo, če bi osvojili odklonilno stališče, ki bi privedlo do razpada tistega, kar smo ustvarili po vojni z žrtvami, napori in težnjami mnogih ljudi«. Na koncu je Dulles pripomnil, da se bodo
Napadi se nadaljujejo
Tajpeh, 18. sept. (AP). Kuo-mintanška letala in bojne ladje so danes spet napadli kitajsko obalo. Cilj napada sta bili pokrajini Fukijen in Cekijang ter pristanišče Amoj in otok Tateng. Kitajski topovi so tf?eraj streljali na otok Kveinoj in Titan.
ZDA tudi v prihodnje udeleževale evropskih naporov za ohranitev miru in varnosti na evropski celini.
bi bližnje konference v Londonu in Parizu sprejele dokončno rešitev, ki bo zadovoljila vse udeležence- Njena želja je dalje, da bi rezultate teh konferenc objavili svetu z dokumentom, ki bo razveljavil okupacijski statut Zahodne Nemčije, in dokumentom, o podpisu pogodbe o zvezi sedmih držav. Francoska vlada pa ima še eno pomembno željo, da bi namreč Velika Britanija in ZDA obdržali svoje čete v Zahodni Nemčiji, vendar tako, da te čete ne bi bile več okupacijske čete. Na vsak način pa bi se francoska vlada hotela izogniti, da bi imela na londonski konferenci proti sebi koalicijo osmih držav.
London, 18. sept. (AFP). Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da bodo v par dneh razposlana vabila na konferenco devetih, ki bo verjetno v Londonu 28. septembra. Računajo, da bodo izven konference sestanki v troje, nato pa v četvero z zastopnikom Zahodne Nemčije o vrnitvi suverenosti.
V pooblaščenih krogih popolnoma zavračajo možnost deklaracije ali dvostranske angloameriške akcije v tem vprašanju-
15. oktobra sestanek sveta Atlantskega pakta
Na tem sestanku bodo morali potrditi in izvesti sklepe londonske konference devetih držav
Pariz, 18. sept. (Tanjug). V krogih, ki so blizu palači Chail-lot, sedežu severnoatlantskega pakta, se je zvedelo, da bo izredni setanek sveta tega pakta na stopnji ministrov za zunanje zadeve verjetno 15. oktobra v Parizu. Na tem sestanku bodo pregledali položaj, ki je nastal po odklonitvi pogodbe o EOS v francoskem parlamentu. Natančen dan in kraj sestanka še nista določena.
Sestanek naj bi bil na predlog Washingtons, ki sodi, da mora sklepe konference devetih v Londonu takoj potrditi in izvesti svet severnoatlantskega
pakta. Ker računajo, da bo konferenca v Londonu v načelu sprejela Zahodno Nemčijo v družbo »svobodnih držav«, bo le-ta verjetno na pariški konferenci sprejeta tudi v severnoatlantsko zvezo.
Pariz, 18. sept. (AFP). Grški minister za zunanje zadeve Stefanos Stefanopulos je danes dopoldne obiskal organizacijo Atlantskega pakta v palači Chaillot. Od danes bo Stefanopulos opravljal posle predsednika sveta Atlantskega pakta. Včeraj je prišel v Pariz, pozneja pa bo odpotoval v New York, kjer bo vodil grško delegacijo na zasedanju Generalne skupščine OZN.
ZDA se pripravljajo na volitve
HONGKONG, 18. sept. (AFP) Iz Delhija je danes prispela z letalom v Hongkong indijska prijateljska misija 33 članov, ki jih vodi sorodnica predsednika Nehruja ga. Unma Nehru, in potujejo na Kitajsko. Jutri bo delegacija, v kateri je tudi 5 članov parlamenta, odpotovala z vlakom v Kanton.
ATENE. 18. sept. Sef policije Angelos Evert je na zahtevo odstopil. Odstop je v zvezi s preiskavo o nedavnih obtožbah nekaterih osebnosti, da so se agenti bntanske obveščevalne službe vrinili v grško državno upravo. Taje sporočil drža\Tii podsekretar za varnost Vraknos. Ob odstopu je bilo rečeno, da so med preiskavo ugotovili, da je bil Evert neposredno zapleten v to afero. GEORGETOWN, 18. sept. (AP). — Ja^et Jagan je bila včeraj obsojena na 3 mesece zacora, češ da je imela pri sebi »subverzivno literaturo«. Jaganova je žena Cede Jagana. čigar napredno vlado Je britanska vlada vrgla.
WASHINGTON, 18. sept. (AFP). Ameriški strokovnjak za atomsko energijo dr. Ralph Lapp je včeraj izjavi!, da je Sovjetska zveza morda začela s poskusi topovskih granat z atomsko glavo za letalske, poljske ali protiletalske tonove. Ko je omenil veliko zanimanje sovjetskih vojaških strokovnjakov za topništvo, jp dr. Lano izjavil, da bi se utegnili zadnji poskusi nanašati na atomske granate kot protiutež na podobno ameriško orožje.
SANTIAGO DE CHILE. 18. sept. (Reuter). Danes se je končala 4-tedenska stavka v rudnikih bakra. Sindikati so snrejeli nogoje. ki jih je predlagala vlada pred in dnevi. In sicer za 2zvišane plače ter 11.500 pezosov za vsakega delavca za čas stavke.
(Od našega dopisnika)
Od splošnih (kongresnih in predsedniških volitev leta 1952) je 83. kongres ZDA imel 227 dni zasedanj ter je med tem časom sprejel okoli 1.300 zakonov in resolucij. Svoja zasedanja je končal 20. avgusta, 2. novembra pa bodo volitve za 84. kongres, ko bodo volili 435 poslancev zbornice in eno tretjino članov senata.
Volilna agitacija se je že močno razvila, kajti največji stranki — republikanska in demokratična — se zavedata odlo-čilnosti teh volitev. Ce bi republikanci izgubili večino v kongresu, bi to praktično pomenilo tudi konec vladavine republikanske stranke, Čeprav bi predsednik Eisennower še ostal na svojem položaju do prihodnjih predsedniških volitev leta 1956. Če pa bi republikanci pri teh volitvah zmagali, potem bi pomenilo, da zmaga leta 1952 ni bila samo zmaga popularnega generala Eisenhowerja, temveč
tudi zmaga republikanske stranke.
Predsednik Eisenhower je leta 1952 dobil okoli 34,000.000 volilnih glasov, med njimi okoli 11,000.000 takih, ki dotlej še niso bili oddani za republikansko stranko. Značilno je, da je Eisenhower zmagal ali dobil večino kot predsedniški kandidat v 76 volilnih okrožjih, kjer so kandidati republikanske stranke propadli. Samo na ta način si je mogoče razložiti, da so republikanci dobili neznatno večino v predstavniškem domu in tudi v senatu.
Amerika je dežela statistike. V tej deželi vse preračunavajo ter določajo po statističnih podatkih. Ti podatki kažejo naslednjo sliko 83. kongresa, ki je končal svoje delo: 48 republikancev, 47 demokratov ter neodvisni senator Morse iz Origona. ki pa je navadno glasoval z demokrati. V predstavniškem domu so imeli republikanci 219 sedežev, demokrati 213. neodvisni poslanec je navadno glasoval z demokrati, dvoje praznih mest pa je tradicionalno pripadalo demokratom.
Ta razdelitev pa le malo pove. Pred novimi volitvami je 15 senatorskih mest, ki so jih doslej zasedali republikanci in od katerih jih ie po splošnem mnenju samo 9 varnih za republikansko stranko. Na drugi strani pa bo izgubilo mandat 22 demokratskih
senatorjev, od katerih pa jih bo po splošnem mnenju 15 spet izvoljenih. Na ta način se da pričakovati zmaga demokratov pri novih volitvah za tretjino senata.
Se bolj negotova je situacija v predstavniškem domu. Glavne spremembe se pričakujejo v 85 volilnih okrožjih, kjer so dosedanji poslanci zmagali z manj kot 5°/o glasov večine in od katerih je 40 republikancev in 45 demokratov. Pravi ključ - situacije je v 25 volilnih okrožjih, kjer so sedanji poslanci zmagali z manj kot 5.000 glasovi večine.
V svojem predavanju po televiziji je eden najbolj znanih ameriških političnih komentatorjev Harsh naglasil, da v Evropi enostransko gledajo na ameriške volitve* Napačno bi bilo presojati izid teh volitev, če bi samo upoštevali, da so republikanci zbrali v volilni sklad skoraj 4 milijone dolarjev, demokrati pa samo polovico od t-iga, da se je 160 republikanskih poslancev posamič fotografiralo s predsednikom Eisenhowerjem, da bi na ta način dokazali volivcem svoje osebno prijateljstvo z njim, ter da pevke in pevci, ki se vozijo po deželi s tako imenovanim »Bandwagonom«, prepevajo »Ike Ik*e, mi te ljubimo! Ike, ny lju-
bimo sončni sijaj tvojega smeha in tvojih oči«. Uniforme, pevski zbori in orkestri so samo zunanja slika v resnici dobro preudarjene politične situacije. Univerza v Michiganu je napravila zanimivo študijo z naslovom »Volivec odloča«, v kateri statistično analizira volitve leta 1948 in Irta 1952. Študija ugotavlja, da je Eisenhower dobil 56% glasov, ki jih je leta 1948 dobil Dewey kot republikanski kandidat, 24*/* glasov, ki jih je 1948 dobil Truman kot demokratski kandidat, 2*/* glasov manjših in nepomembnih strank, 13*/» glasov volivcev, ki so leto 1948 volitev niso hoteli udeležiti, in 5°/« glasov novih volivcev, ki prej še niso imeli volilne pravice.
Ta pregled potrjuje dobro znano dejstvo, da je Eisenhower zmagal v veliki meri zaradi svoje osebne priljubljenosti. Takrat so umirali ameriški vojaki na ko-reiskih bojiščih in množice ameriških volivcev so v času, ko so pretile državi nove nevarnosti, hotele imeti na predsedniškem mestu odločnega in preiskušene-ga vojaka. Statistika je razčlenila tudi vzroke glasovanj za Eisenhowerja. in sicer takole: iz strankarske discipline 8%, zaradi zunanje politike 32%. zaradi notranje politike 36%. zavolio Ei-senhowerieve osebnosti 24%. zaradi njegove izkušenosti 8%. zato. ker 1e »najboljši kandidat« 15®'». zaradi potrebne spremembe režima pa 37%.
Po tej analizi je bilo volivcev iz strankarske discipline zplo malo, večina pa je glasovala zaradi njegove osebnosti ter zato, da se po 20 letih režim spremeni. Letos
2.	novembra pa ne bodo volili Ike j a, temveč bodo volili republikanske kandidate, ki so bili z Ikejem samo fotografirani in ki mnogokrat zastopajo bolj ekstremno desničarsko politiko kot predsednik ZDA.
Univerza v Michiganu je nadrobno analizirala volitve v prejšnjih letih tudi po vseh socialnih in poklicnih opredelitvah. Pri tem ugotavlja, da so uradniki povečini leta 1952 zapustili demokrate ter prešli na stran Ike-ja. Čvrsto in odločno so podpirali demokrate leta 1952 samo kvalificirani in nekvalificirani delavci. Kvalificirani delavci so dali za demokrate 39%, za republikance 34% glasov, ostali pa se vzdrževali glasovanja. Nekvalificirani delavci so dali demokratom 40%. republikancem pa samo 19®/» glasov. Demokrate so najbolj presenetili leta 1952 glasovi Črncev in farmarjev. Črnci, ki so leta 1948 dali 33"/» glasov za Trumana in samo 29% glasov za Deweya. so leta 1952 dali Ike-1u 47% glasov, 31®/» glasov pa demokratskemu kandidatu Steven-sonu. Farmarji so dali Trumanu leta 1948 nad 25% svojih glasov, Deweyu samo 12%. leta 1952 pa so dali 42<& glasov Eisehowerju in samo 25®'» glasov Sfevensonu.
Toda rezultati volitev 1948 In 1952 niso sigurna osnova za prognozo letošnjih volitev. Predsedniške volitve so v ZDA nekaj drugega kot so volitve v kongresu. Pri predsedniških volitvah so v ospredju motivi zunanje politike in kandidatova osebnost, pri volitvah za kongres pa so na
prvem mestu vprašanja notranja politike.
Študij ameriške politične zgodovine dokazuje, da se demokrati in republikanci ne obnašajo enako pri volitvah za pre-zidenta in pri volitvah za kongres. Anketna analiza kaže, da je okoli 47*/* Američanov na strani demokratov in samo 27®/« na strani republikancev. Republikanci pa so politično veliko bolj disciplinirani kot demokrati in volitev se je doslej udeleževalo okoli 54% pristašev republikanske in samo okoli 39®/* pristašev demokratske stranke. Najmanj polovico članov obeh strank je tako nedisciplinirana, da se po članstvy ne da napraviti zanesljive prognoze za izid volitev. Še bolj negotovi pa so seveda glasovi tistih volivcev, ki niso člani obeh glavnih političnih strank.
Izkušnja zadnjega polstoletja dokazuje, da tista stranka, ki je odrekla pri predsedniških volitvah, navadno zmaguje do novih predsédniskih volitev. Od leta 1900 do danes je opozicija trikrat osvojila oba doma kongresa in samo enkrat v ameriški zgodovini je stranka, ki je zmagal prej pri predsedniških volitvah, povečala svojo moč tudi pri volitvah za kongres.
Tine Korea

ZDRAVA POBUDA
Predsednik upravnega odbora Elektroenergetskega sistema Slovenije za poskus zgledne elektrifikacije treh, štirih naselij ozir. kmetijskih gospodarstev
Glede elektrifikacije smo v naši državi vsaj glede enega na boljšem, kakor so v mnogih drugih, tudi naprednejših državah: ni nam treba delati nobene posebne reklame za to, da bi se povečala potrošnja električne energije. Res je to deloma posledica dejstva, da nam trenutno še primanjkuje električne energije, prav tako pa je tudi res, da je našim ljudem že dobro znan pomen elektrike za razvoj in napredek vsega gospodarstva ter življenja na sploh. Zato raste pri nas potrošnja električne energije, kjer jo že imajo, brez propagande iz leta v leto, kjer pa je še nimajo, ne varčujejo z napori in delom, da bi jo dobili-
Kakor že rečeno, v mnogih drugih državah temu ni tako. Da bi se dvignila potrošnja elektrike zlasti na podeželju, si je n. pr. v Franciji družba »Electricite de France« »privoščila« naslednji poskus:
V treh občinah, ki jih je zbrala ob upoštevanju strukture prebivalcev po poklicih, je malo pred začetkom vojne na svoje stroške izpopolnila električno omrežje in dala ljudem za leto dni brezplačno na razpolago potrebne sodobne električne priprave in aparate (kuhalnike, likalnike, molzne aparate, mline, slamoreznice, armature za razsvetljavo kokošnjakov, naprave za pripravo živinske hrane itd. itd.) ob pogoju, da vse te aparate po enem letu ali vrnejo ali odkupijo. Tok so zaračunavali ljudem po primerni ceni.
Ze v enem letu so se pokazali presenetljivi uspehi- Poraba električne energije je naraščala v teh občinah dvakrat, trikrat, celo štirikrat hitreje kakor sicer v Franciji. V eni teh občin — Magnetu, kjer je bilo pred poskusom
(leta 193S/39) od 649 prebivalcev 1S3 takih, ki so bili prijavljeni kot redni odjemalci električne energije, se je to število v letu poskusa povečalo na 211, poraba električne energije pa se je od tedaj, ko je znašala 20.818 kWh na leto, povečala v letu 1948 na 102.566 kWrh- V povprečju sé je poraba električne energije povečala od 112 na 486 kWh na prebivalca. Kljub vojni in njenim posledicam so ugotovili, da se je povečala poraba elektrike v tem kraju v desetih letih petkratno, v vsej Franciji pa komaj dvakratno. Dodati je treba le še to, da so odkupili prebivalci po poteku poskusnega leta skoraj vse aparate, ki so jih ob začetku poskusa prejeli za eno leto v brezplačno uporabo.
Podobni so bili rezultati v ostalih dveh poskusnliih občinah- O tem je poročal na ned a vnem posvetovanju elek-trostrokovnjakov o elektrifika ci ji podeželja in kmetijstva v Radencih ing. Vladimir Zlo-kovič iz Inštituta »Nikola Tesla« v Beogradu. Njegov referat je zbudil med udeleženci posvetovanja splošno zanimanje. rodil pa je tudi že prvi otipljivi rezultat: predsednik «pravnega odbora Elektroenergetskega sistema Slovenije Jože Železnik je izjavil, da bo na prvi naslednji seji upravnega odbora tega sistema predlagal, da da Elektroenergetski sistem Slovenije za izvedbo podobnega poskusa v Sloveniji iz svojih sredstev 10 milijonov din. Izrazil je prepričanje, da bo upravni odbor sprejel ta predlog. Dodal je še, da Elektroenergetski sistem pri tem .Tvojem prizadevanju gotovo ne bo ostal osamljen, temveč da ga bodo podprli tudi drugi, tako industrija, ki izdeluje električne aparate, kakor tudi vsi ti-
še - detomor posledica lažne marale
V Slovenskem poročevalcu mo čitali pretresljivo vest, da je 24-letna nezakonska mati v Črnučah umorila svoje dekletce iz strahu pred domačimi, vse zaradi nepravilne vzgoje in lažne morale. Njen fant je k umoru sicer ni nagovarjal, govoril pa je, da take sramote ne hi prenesel in da raje pobegne iz Jugoslavije ter da se noče poročiti, dokler si ne izdela pohištva. Detomorilka je dobila pravično kazen — tri leta zapora. Njen fant pa, ki jo je nagovarjal k odpravi plodu, ta fant torej za svoje dejanje ne odgovarja in uživa svobodo. Če bi jo poročil ali pa priznal nezakonskega otroka, prav gotovo ne bi detomorilka storila tako strašnega koraka.
Ob tem se vsiljuje vprašanje, ali niso naši zakoni v tem pogledu preširokogrudni in premehki? Kot detomorilka zasluži tudi njen fant najostrejšo kazen. Če bi spremenili zakon tako, da bi bili tudi taki nezakonski očetje za taka in podobna dejanja enako odgovorni kot dekleta, hi lahko prihranili mnogo hudih borb in bridkih ur marsikateremu dekletu, zmanjšali število nedovoljenih splavov in detomorov. Vse preveč blaga so naša sodišča in naši zakoni tam, kjer bi bilo treba udariti.
Ludvik Mašat, šolski upravitelj, Luče.
sti, ki jim je hitrejši razvoj in napredek naše vasi prav na podlagi elektrificirane mehanizacije pri srcu.
Kje in kako bo prišlo do tega poskusa, seveda še ni mogoče reči. Načelno naj bi se poskus omejil na aparate, ki jih že izdelujemo sami, zajel pa naj bi eno državno kmetijsko gospodarstvo in dve do štiri občine v Sloveniji. Upoštevajoč uvodoma omenjene besede, ne more biti dvoma o tem, da bodo uspehi tega po-skusa^ če do njega pride, pri nas se bolj prepričljivi kakor so bili n- pr. v Franciji ali kakšni drugi državi.
fr.
12-letnica ustanovitve IL kordunske udarne brigade
Osijek, 18. sept. (Tanjug). Danes so v Slavonski Požegi proslavili 12-letnlco ustanovitve II. kordunske udarne brigade narodnoosvobodilne vojske. Ta brigada je bila ustanovljena na današnji dan, leta 1942 v Petrovi Poljani po odredbi tov. Tita, prvi njen komandant pa je bil Bogdan Oreščanin, sedanji general podpolkovnik JLA.
Razstava likovnih umetnikov črne gore v Zagrebu
Zagreb, 18. sept. V umetniškem paviljonu v Zagrebu Je bila danes odprta razstava likovnih umetnikov Črne gore. Svoja dela Je razstavilo 21 umetnikov.
M. B.

NE POZABIMO
NA TURJAK!
Zakaj jeseniški vrtec ne služi v čast Jesenicam?
V številki 216 »Slovenskega poročevalca« je bil pod naslovom »Lepša slika Jesenic« priobčen prispevek, ki opisuje gospodarstvo in komunalno dejavnost Jesenic v letošnjem letu. Pisec članka, podpisan s šifro U. podčrtava tudi nujnost gradnje novega otroškega vrtca, ker po njegovem mnenju sedanji ne služi v čast Jesenicam in jeseniški mladini. Iz tega izgleda, da si pisec članka jeseniškega otroškega vrtca še ni ogledal.
Res je, da bi bila gradnja novega vrtca nujno potrebna, ker sprejme sedanji le SO, največ 100 otrok. S tem pa ni rečeno, da sedanji vrtec, ki ima krasno lego in v resnci odlične prostore ter lep vrt za otroško igrišče, Jesenicam ni v čast. Pisec članka najbrž ne ve, da je jeseniški vrtec najlepši na vsem Gorenjskem in so tudi njegovi uspehi pri vzgoji naše predšolske mladine po zaslugi osebja pohvale vredni. S tem, da vrtec ne more sprejeti nad 100 otrok, ne zasluži graje, temveč vseskozi le priznanje in je prav gotovo tako v čast Jesenicam, kakor tudi jeseniški mladini. Piscu omenjenega članka, ki se je poslužit šifre jeseniškega dopisnika priporočamo, da si jeseniški vrtec čimprej ogleda.
Ugala Polde, Jesenice.
Malokateri kraj Je tako hitro tonil v pozabo kot zgodovinski Turjak. Danes je znameniti turjaški grad požgan in deloma porušen. Vsi dokazi daljnih stoletij, ki so bili v tem gradu, so porazgubljeni ali podsuti v ruševinah. Toda zaradi opustošenja grad vseeno ni Izgubil na svoji zgodovinski vrednosti. Nasprotno. Dogodki nedavne preteklosti so zgodovino tega gradu še bolj ovekovečili. Na turjaškem gradu je bila ena največjih akcij slovenskih partizanov leta 1943, ko se je v njem nakopičilo preko 800 belo in pla-vogardlstov, ki so jih partizani po osemdnevni borbi na življenje in smrt premagali.
Zavod za spomeniško varstvo LRS predvideva še letos zavarovati važne objekte turjaškega gradu pred vlago ln očistiti ruševine. Kasneje pa zgraditi novo streho, v kolikor bodo seveda na razpolago finančna sredstva.
Žrtve belogardističnih tolp bi tudi zaslužile, da se Jim na tem mestu postavi spomenik. V vseh štirih letih borbe Je padlo na samem Turjaku in v okolici več sto partizanov. Razen teh je bilo tudi mnogo žrtev črne roke. V glavnem so bili tl prekopani In prepeljani v svoja rodna mesta, toda vedno je še poleg domačih padlih borcev v posebnem grobu 119 padlih I* raznih krajev Slovenije. Zaradi tega Je velika dolžnost nas vseh, da jim postavimo dostojen spomenik.
In še nekaj je, kar se skriva okrog turjaškega gradu, in kar bi se lahko Izkoristilo za napredek tamkajšnjega prebivalstva. Na samem Turjaku ln njegovi neposredni okolici so velika ležišča železne rude dobre kakovosti. Tu so rudo že črpali in jo topili v bližnjih Ponikvah, železo pa odvažali v razne kraje. Zaradi slabih prometnih zvez Je bilo kopanje rude ustavljeno. Domačini sl želijo, da bi rudnik obnovili, ker bi tu našli zaposlitve in ti s tem izboljšali življenskl standard. Geološki zavod LRS je o tem že razmišljal in namerava še to jesen začeti z globinskimi
Ob desetletnici osvoboditve Nikšiča
NIkšič, 18. sept. (Tanjug). Na velikem ljudskem zborovanju, ki je bilo poleg partizanskih ognjev sinoči na nekem hribu pri Nikšiču v počastitev 10-let-nice osvoboditve tega mesta, Je govoril predsednik ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanovič. Pred približno 8000 zborovalci je obnavljal spomine na osvoboditev Nikšiča in Crne gore ter govoril o bodočnosti, ki čaka to industrijsko mesto.
vrtanji zaradi ugotovitve rudnih ležišč. V kolikor gre tu za večje količine rude, bo verjetno speljana železnica od Škofljice do pod Turjaka alt Dobrega polja čez Rašico na Turjak. Mogoče bi bilo dobro, da bi o tem razmislila bodoča komunalna skupnost.
Razen vsega tega je Turjak tudi prikladen kraj za otroške kolonije in taborjenja. To bi
lahko potrdili pionirji iz Ljubljane, ki so letos tu prebili 15-dnevne počitnice.
Pereč problem na Turjaku je vodovod. Leta 1943 je bila uničena električna napeljava In s tem je prenehala teči tudi voda. Z dobro voljo ln skromnimi prispevki okraja bi vodovod lahko obnovili. Potrebna je le nova elektroinstalacija do črpalke In tu pa tam popravilo vodovodnega omrežja. Ce bi obnovili vodovod, bi bila mogoča tudi izgradnja bazena, kar bi poleti še posebej povečalo tujski promet v tem kraju.
J. K.
Dan 23. september so občani občine Trška gora pri Novem mestulzbrali za svoj občinski praznik. Lani so ga praznovali prvič. Tađan je obletnica junaške smrti aktivistov novomeškega okrala, ki so Jih pobili leta 1942 fašisti v Beceletovi Jami v Zagradu pti Otočcu. To so bili Vinko Pader-Šlč-Batrej, Vinko Kos ln Alojz Gregorčič ln drugi. N'a skali nad jamo so že vklesana imena padlih, letos na občinski praznik pa bodo na pokopališču odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Vinku Paderšiču-Batreji. (r)
K abonmajskemu razpisa Slovenske filharmonije
T preteklem tedna Je zaCela Slovenska filharmonija sprejemati prijave za svoj koncertni abonma v sezoni 1954-55. Ze prejšnja leta je naše občinstvo pokazalo toplo zanimanje za te koncertne prireditve, ki se vedno bolj uveljavljajo v našem glasbenem življenju in mu dajejo poseben pečat, saj Je le malo mest te velikosti, ki se morejo ponašati s tolikšnim številom simfoničnih koncertov ter obenem s tolikim številom koncertnih obiskovalcev. Za letos je Slovenska filharmonija pripravila posebno pester in zanimiv spored, h kateremu je pritegnila celo vrsto pomembnih svetovnih umetnikov, dirigentov in solistov, ki so prejšnja leta nastopali le slučajno na izrednih koncertih. Z njihovo uvedbo v abonmajske
koncerte Je dvignila Slovenska filharmonija svojo glasbeno reprodukcijo na svetovno višino ter stopila v častno tekmovanje z ostalimi jugoslovanskimi glasbenimi centri, ki prav tako uvrščajo sodelovanje tujih umetnikov v svoj program. S tem pa se je tudi prav gotovo dvignilo zanimanje za te prireditve, saj je tako omogočeno kar najširšim slojem našega prebivalstva, da se priključijo dosedanjim koncertnim abonentom ter za sorazmerno zelo nizko ceno, ki je daleč pod povprečjem cen v ostalih naših kulturnih središčih (da sploh ne omenjamo inozemstva, kjer spadajo koncerti med prilično drage prireditve), spoznajo umetniško podajanje najvišjega nivoja tako rekoč lz prve roke.
Umetniki, s katerimi je Sloven-
ZA DOSLEDNO IZVAJANJE PREPOVEDI
uporabe mehkega lesa za drva
Da bi čimbolj racionalno gospodarili z lesom, so predstavniki našega lesnega gospodarstva predlagali vrsto ukrepov, ki se nanašajo na varčevanje z mehkim lesom. Tako je Ljudska skupščina LR Slovenije sprejela zakon o omejitvi predelave lesa iglavcev, ki velja od 8. julija 1954.
Med kmečkim prebivalstvom Je le malo znana določba tega zakona, po kateri se sme za drva porabiti le tak les iglavcev, ki ga ni možno uporabiti za tehnične ln druge namene. Veliko mehkega lesa, ki se da uporabiti
n.	pr. za Jamski ali celulozni les, še marsikje v Sloveniji razžagajo v drva za kurjavo. Tako razsipno gospodarjenje je opaziti zlasti v tistih krajih, kjer primanjkuje bukovine. Kmetje uporabljajo za drva borov ali jelkov les, predvsem v širši ljubljanski okolici, posebno na področju med Kranjem in Kamnikom, pa tudi v Prekmurju.
Da bi porabo mehkega lesa za drva čimbolj omejila, če že ne popolnoma ustavila, so nekatera podjetja za promet s kurivom že pred uveljavitvijo tega zakona dostavljala kmetom trda drva v zamenjavo za les iglavcev, ki bi ga sicer kmetje pokurili ln s tem škodovali skupnosti in sebi, saj trda drva veliko več izdajo kot mehka. Tako je trgovsko podjetje »Kurivo« lz Ljubljane rešilo s tako zamenjavo 4.000 kub. metrov jamskega lesa pred ognjem ln ga oddalo rudnikom.
Po uveljavitvi določbe omenjenega zakona, ki prepoveduje raz-žagovati les iglavcev v drva, pa Je treba še več takega lesa zajeti z zamenjavo, in to povsod tam, kjer si lahko kmet s prodajo ali zamenjavo nadomesti mehki les s trdimi drvmi. Izvršni svet bo po omenjenem zakonu z uredbo dovolil žaganje drv lz mehkega lesa za potrebe kmetijskih gospodarstev le tam, kjer zaradi prometnih ali drugih težav zamenjava mehkega lesa za trda drva ni možna. Da bi te ta uredba čimbolj uspešno ln do-
sledno izvajala, bo potrebna pomoč ljudskih odborov, ki naj povsod tolmačijo koristnost uredbe o prepovedi porabe lesa iglavcev aa drva, tako za celotno naše gospodarstvo, kakor tudi koristi, ki Jih Imajo tisti, ki tak les zamenjujejo za trda drva.
Ob koncu je treba pripomniti,
da bo po zakonu kaznovan z denarno kaznijo 10.000 din ali zaporom 30 dni vsak, ki bo v nasprotju z določbami tega zakona predeloval les iglavcev oziroma pripravljal iz tega lesa drva za kurjavo, ki ga tako očitno potrebujemo za tehnične ln druge industrijske namene.	A. I.
Naši ribiči
gostje turških prijateljev

Danes «večer bodo naši ribiški strokovnjaki z ladjo »Bios« odpotovali v Turčijo na obisk turškim ribiškim predstavnikom. Skupino sestavljajo predstavniki naše ribiške upravne službe ter Inštituta za oceanografijo in ribištvo FLRJ v Splitu. Ob tej priložnosti smo zaprosili direktorja Inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu, ki bo vodja poti, da nas seznani z namenom tega obiska prijateljski Turčiji. Dr. Stanko Sol jan je Izjavil, da je naloga obiska medsebojno spoznavanje, izmenjava misli in strokovnih izkušenj iz vseh vej morskega ribištva z namenom, da se na ta način doprinese k napredku te veje gospodarstva v obeh prijateljskih državah.
Tudi predstavniki turškega ribištva so brzojavno sporočili svoje veliko zadovoljstvo in veselje, da bodo lahko sprejeli v goste naše ribiške strokovnjake.
Ladja »Bios« bo iz Dardanel »kupaj s našimi predstavniki
odplula v Carigrad ln v glavna središča turškega ribištva ter bodo strokovnjaki obiskali hidrobiološki inštitut v Paltali-manu. Naši ribiški strokovnjaki se bodo zadrževali v prijateljski Turčiji 20 dni in verjetno se bodo dogovorili o vrnitvi obiska turških ribiških strokovnjakov naši državi. Na prehodu preko Grčije bodo obiskali ribiške ustanove v Atenah in hidrobiološki ter ribiški Inštitut v Pireju.	L. M.
ska filharmonija stopila v stik, da jih pridobi za sodelovanje na abonmajskih koncertih, so se povabilu rade volje odzvali ter s posebnim razumevanjem naših prilik omogočili izvedbo koncertnega plana. 2e večkrat smo čuli od njih besede občudovanja glede zanimanja našega občinstva za koncertno življenje, kar priča o visoki ravni naše publike. Tako priznanje je zelo laskavo, še bolj pa dejstvo, da se vsi svetovni umetniki radi povrnejo v naše mesto, kjer so vedno deležni posebne pozornosti in razumevajočega sprejema. Zato se je posrečilo pridobiti jih za načrt abonmaja, ki je z njimi zadobil širši značaj in mnogo na pestrosti. Ker bodo letošnji simfonični koncerti vsi oddani v abonmajih A, B in C, bodo načrtno izpadli skoraj vsi dosedanji izredni koncerti, ki so doslej večinoma zaposlili tuje umetnike. V kolikor pa bi se takšni koncerti le še vršili (Slovenska filharmonija predvideva v celi sezoni le dva, katerih enega bo vodil Herbert von Karajan, znameniti nemški dirigent, drugega pa turški dirigent Džemal Rašid), bodo abonenti simfoničnih koncertov Slovenske filharmonije uživali posebne prednosti, odnosno bodo tudi ti koncerti pod določenimi pogoji uvrščeni v abonma.
Dosedanji odziv občinstva na abonmajski razpis Slovenske filharmonije Je zelo povoljen, tako da bo le-ta v kratkem zaključen. Cene preostalim sedežem bodo v podrobni prodaji znatno višje od abonmajskih ter zavistjo tudi od splošnega fluktuiranja cen za usluge. Iz programske knjižice, ki jo Je Slovenska filharmonija izdala ob razpisu abonmaja, so razvidni vsi pogoji ter celotni spored koncertov. K posameznim abonmajskim koncertom pa bo prinašal podrobni komentar »Koncertni list«, ki bo izhajal redno za vsak abonmajski koncert v serijah A, B in C; tudi za »Koncertni list«, ki je edino glasilo te vrste v celi naši državi, se sprejemajo abonenti, katerim ga bo Slovenska filharmonija redno pošiljala na dom.
Nadaljnje prijave k abonmaju bo sprejemala Slovenska filharmonija še nekaj dni v svoji mali dvorani v I. nadstropju poslopja na Trgu revolucije št. 9, od lido 13. in od 17 .do 19. ure.
Zagorski rudarji na Izlakah
Sindikalna podružnica obrata Kisovec je letos prvič poslala na oddih 10 tovarišev, ki se prav dobro počutijo v počitniškem domu na Izlakah. Predvsem so pohvalili dobro postrežbo, tečno in zadostno hrano, kakor tudi vljudnost personala in čistočo, ki vlada v tem domu. Ko sem vprašal enega od tovarišev, kako se počuti, mi je odgovoril, da je vse zelo lepo, samo prekmalu bodo potekli dnevi dopusta, ko bodo morali zopet nazaj na delo.
eòcnbka in pomtadamfka deta fa ftetilanie nalifi travile
Eno naših najvažnejših vprašanj v kmetijski proizvodnji je gotovo. kako pospešiti zboljšanje naših obsežnih travnikov, košenic in pašnikov. ki zavzemajo še vedno skoro tri četrtine vseh naših kmetijskih zemljišč, dajejo nam pa razmeroma malo. Na poljih se nam krči pridelovanje živalske krme, ker se ta vedno bolj drobe ter služijo predvsem za pridelke ljudske prehrane. Tako nam ostajajo v glavnem pridelki travnikov in košenic za živalsko prehrano.
To bi bilo tudi pravilno, če bi te površine tako ne zanemarjali in tako mačehovsko ne delaii z njimi- Statistika in praksa kažeta, da je donosnost teh zemljišč v zadnjih desetletjih stalno padala. Smatrajo jih kot nek rezervoar za proizvodnjo gnoja za poljske in druge kulture ter se trajno z njih le jemlje, ne da bi se jim tudi kaj vračalo. Mnoge ugodnejše lege se p* osvoboditvi tudi preorali, zlasti še v delovnih zadrng-h češ da tako premalo rede. ter da je treba več prehrane za ljudi.
Travna ruša — čeprav oslabela — je vendar s svojim razpadanjem dala še nekaj let dobre pridelke krompirja, nato se je tudi ta zemlja vključila med ostala slabo zagnojena poljska zemljišča. Ostali travniki so pa dobili še manj gnoja.
Prej je te površine vsaj na jesen živina pretlačila ter popasla. da se je ruša zgostila in tudi delno zagnojila. Na ko-šenicah je bilo več sadnega drevja in več živih mej, ki so zasenčevale rušo, jo ohranjale bolj svežo in tako tudi z-emljo v boljši strukturi in tudi odpadajoče listje je delno gnojilo zemljo. Po ravnem so potoki večkrat poplavili in tako pognojili travniške ruše. bolj v redu vzdrževani jarki so pa tudi hitreje odvajali vodo, da ni zamočvirjala, izpirala in zakisavala zemljo, da je bila kakovost in količina pridelka boljša. Danes pa kaže tako kemična analiza zemlje kot sena zakisanost in pomanjkanje hranljivih snovi v zemlji in nizko stanje surovih in prebavnih beljakovin v senu.
Skrajni čas je zato že, da se posveti tem zemljiščem več skrbi in dela. Hlevskega gnoja ne bomo spravili toliko skupaj. da bi ga dobile dovolj tudi te površine, ker je tako nujno potreben vsem poljskim rastlinam in tudi ni treba. Ravno tu nam lahko največ pomagajo umetna gnojila in pred vsemi ravno t o m a s o-V a moka.
Sedaj se ta zopet dobi in kot kaže, tudi krepko posegajo po njej, kar je tudi pravilno saj poznajo vsi, zlasti starejši, njen učinek že izpred prve vojne- Vendar moramo tudi tomasovo moko uporabljati razumno, da se ne ponove zopet napake, da bi povzročila oslabelost ruš.
Tomasovo moko dajmo v prvi vrsti na travnate površine, kamor v glavnem tudi spada za polja, razen za detelje, je važnejši superfosfat — vendar z gotovim znanjem in resno voljo ohraniti stalno rodnost in dobre donose svojih travišč. Izogniti se moramo zato tistim nekdanjim napakam. katerih posledice bodo sedaj pri bolj oslabljenih rušah
5e hitreje nastopile, posebna še na lažjih zemljah. Zato storimo naslednje:
1.	Kupimo in potrosimo brez skrbi sedaj na jesen 8 do 4 q torn asove moke na hektar travišča (dajmo jo seveda tudi deteljišču). Ce Imamo, raztrosimo tudi to jesen nekaj starega drobnega gnoja ali komposta, da podpremo vse življenje v zemlji ln vse trave. Ce tega nimamo, začnimo takoj pripravljati kompost iz raznih organskih ostankov ln nekaj hlevskega gn«ja, da ga dodamo prihodnjo jesen. To-masova moka deluje počasi ter bosta moka in hlevski gnoj oziroma kompost tedaj že držala ravnotežje med deteljami in travami.
2.	Ce imamo gnojnico ln vemo, da ne bo dovolj gnoja ali komposta, poškropimo spomladi ob začetku rasti z njo tam. koder je prišla moka, da bo podprla trave. Ce te nimamo. dodajmo zgodaj spomladi 200 kg apnenega dušika namesto gnojnice ter na lažji zemlji še 200 kg kalijeve soli, ki je drugače v gnojnici.
3.	Ob stalni uporabi nekaj hlevskega gnoja ali komposta, četudi le 150—200 q na hektar, nam ne bo odpovedala ruša. tudi, če uporabljamo več u-metnib gnojil, da dobimo višje pridelke. Želijo pa travne ruše čimvečjo menjavo v gnojenju.
Tako preidemo počasi v redni gnojilni kolobar, širši ali
ožji, kakor hočemo pač dvigati pridelke in zato uporabljati večje ali manjše količine gnoja in gnojil. Skromno bomo delali, če gnojimo n. pr.: hlevski gnoj (kompost) ali gnojnica — tomasova moka — nitrofoskal. S tem gnojilnim kolobarjem bomo držali zemljo in rušo v pravilnem ravnotežju, pridelke pa dvigamo z večjo ali manjšo količino teh gnojil.
Na urejenih traviščih so tu možnosti dviganja pridelkov skoro neomejene, saj raste trava skoro tri četrt leta in mestoma že kose po 4—6 krat, ali pa kose in pasejo od spomladi do pozne jeseni, treba je le ustrezno gnojiti vsako leto in po želji tudi večkrat.
Drusa obsežna in nujna jesenska ter zimska dela čakajo na našib obsežnih prevlažnih travnikih. Skoro vse večje in manjše stranske doline so premokre, vidijo sc še nekdanji jarki, ki so zaraščeni, da sc zopet vedno bolj širijo močvirnate rastline, biček, ločki, preslice In drugo, ki nam ne delajo časti. Težka so ta dela ter je zato pravilno, da so začeli v večjem obsegu uporabljati za to bagre, briwaeje, močne pluge jarkarje ir *»■. ki že brnijo po Ljubljanskem barju ln to z dobrimi uspehi. Želeti je le, da bi tako »Agro-ohnova« kot kmetijske zadruge medzadružno krepkeje prijele za ta dela z nabavo zadostnega števila teh strojev. Toda podrobno delo čiščenja
potokov, trebljenja grmičevja, urejevanja živih mej in čiščenja manjših odvodnih jarkov bo ostalo še vedno redno zimsko delo posameznikov in vasi.
Se nadaljnje travnate površine so, ki delajo sramoto nam vsem, strokovnjakom, kmetom, vasem in občinam, to so naši skupni pašniki, vaški in občinski pašniki in gmajne, planinski pašniki. Tudi ti zavzemajo obširne površine, ki * so last vseh in nikogar, katere bi vsakdo rad delil in zopet rad skupno izkoriščal, ne da bi kaj storil ali prispeval k zboljšanju. In vendar je to še edina zemlja, ki služi skupno oni številni živini na malih gospodarskih enotah, ki bi ostala drugače celo leto zaprta v zatohlih, vročih hlevih, da pride vsaj nekoliko na zrak in na pašo. Kolikor se bolj drobe kmetije, toliko večja postaja potreba po teh skvpnlh pašnikih ter je zato skrb zadrug, občin in okrajev, da se te površine ne razdele, marveč lc povečajo, obenem pa tudi u-rede.
Pripravlja se nov pašni zakon, ki bo uredil ta vprašanja. Mora pa biti dovolj strog s točnimi predpisi o upravljanju in izkoriščanju, da bo enkrat konec tradicionalnih pravic zgolj do izkoriščanja. O-kraji, občine in zadruge imajo možnosti, da začno že sedaj s skupnimi deli in zato je tu jesen, zima in pomlad.
Inž. P.
Potrebno bi bilo. da tudi ostala podružnice pristopijo k tej plemeniti akciji in posnemajo ki-sovško podružnico. Na isti način bi lahko pomagat' delavcu ostali sindikati v Sloveniji, kakor tudi iz ostalih republik.
Člani sindikatov v Zagorju bi želeli samo to, da nam priskočijo na pomoč s finančnimi sredstvi tudi ostali forumi, da bomo lahko zgradili predvideni kopalni bazen in s tem nudili razvedrilo vsem, ki v prostem času nimajo prilike odpeljati se kam dalje od Zagorja. Denar, ki ga ima sindikalna podružnica rudarjev na razpolago, ne more zadoščati za tako veliko gradnjo.
Srečno!
Janez Jože
Dobra zamisel
Zaradi nepazljivosti je vsako leto, mesec in tudi vsak dan veliko smrtnih žrtev in težjih telesnih poškodb. Slovenija ima precej razvit avto-promet, razen tega je na naših cestah vedno na tisoče kolesarjev in pešcev, ki so pogostoma znajdejo vsi hkrati na istem križišču. Nezgoda je neizbežna.
Da bi preprečili na naših cestah nesreče in pokazali neprevidnim pešcem in kolesarjem, kako se je treba na cesti obnašati, bodo šoferji v okviru svoje organizacije predvajali serijo filmov, ki jih bodo začeli vrteti prihodnji ponedeljek. Prve predstave bodo najprej po srednjh in osnovnih šolah, po internatih in drugih domovih, kjer si bo šolska in druga mladina ogledala moderen cestni promet ter z njim združene nevarnosti za pešce. Upravitelj-stva šol in domov, ki so o tem že obveščena, bodo prav gotovo to z veseljem sprejela. Predstave bodo v slovenskem, deloma v hrvatskem jeziku s kratkim uvodnim predavanjem o nevarnosti cestnega prometa za pešce ter o pravilnem gibanju na ulicah.	Cafi ,
Gospodarske predpise le treba poznati I dnevne testi
Organi inSpekcije tržišča v Krškem okraju iz dneva v dan ugotavljajo razne kršitve gospodarskih predpisov po posameznikih in po gospodarskih organizacijah. lz tega se da sklepati, da nekatere gospodarske organizacije oz. odgovorni uslužbenci v njih še do danes niso preštudirali novih gospodarskih predpisov. Kajti če bi jih preštudirali bi vedeli, da kazenske določbe v novih gospodarskih uredbah predpisujejo precej visoke kazni, ki lahko še kajzo škodljivo vplivajo na rentabilnost kaznovanega pocj/jetja. In če vzamemo, da gre plačilo kazni v breme plačnega sklada, potem se res splaSa, preštudirati nove predi ptoe 4n poskrbeti za prilagodi-tev/ poslovanja podjetij tem no/jim predpisom.
Kmetijska zadruga v Bošta. nju je bila že enkrat kaznovana, ker je za trgovanje uporabljala nakupovalca, ki ni bil njen stalni uslužbenec. Pred kratkim pa so organi inšpekcije tržišča ugotovili, da prodajajo v zadrugi vino v odprtih steklenicah, čeprav zadruga ni registrirana za gostinsko dejavnost. Tudi zadružno trg. podjetje» Posavje« v Krškem, ki ni registrirano za prodajo vina na drobno, se peča s to prodajo in sicer v svoji kleti na Impoljci. S tako prodajo vina se je bavila tudi kmetijska zadruga v Podbočju, nadalje kmetijska zadruga v Brestanici in še nekatere druge. Zasebnica Derenda je v Sevnici odprla gostinski obrat, kjer prodaja jedila in pijače delavcem iz Jugotanina in iz drugih tovarn v Sevnici. Za to seveda ne poseduje dovoljenja, marveč se sklicuje na upravo Jugotanina, ki je baje predlagala, naj prevzame gostišče, ki ga je malo prei uprava Jugotanina likvidirala. Tudi Tehnika v Cerkljah je dala v najem barako za gostišče nekemu zasebniku iz Zagreba, ki je posloval kar brez dovoljenja.
Nekateri zasebniki -obrtniki skušajo na razne načine odbiti novo uredbo o obrtnih delavnicah in podjetjih. To velja predvsem za tiste obrtnike, ki po novih predpisih ne smejo zaposlevati več kot 5 kvalificiranih delavcev. Če prevzamejo dela, kjer je treba zaposliti več kot 5 ljudi, se pogovorijo z investitorjem, da cm najame potrebno število ljudi. Na Vel. Kamnu opravlja čevljarsko obrt Karel Strel z obrtnim dovoljenjem nekega drugega mojstra. Torej ima obrtno dovoljenje v najemu, za to mu pa plačuje 3000 dinarjev me-
sečno. Neki Stritar iz Novega mesta je dal v najem gostilno skupaj z obrtnim dovoljenjem. Najemnik mu zato obdeluje vinograd. Takih primerov je še več v krškem okraju. Inšpekcija tržišča jih je odkrila in prijavila v kaznovanje.
Organi inšpekcije tržišča ugotavljajo tudi primere, ko se gospodarske organi zacije pečajo s posli, za katere niso re-gospodarske organizacije pe-opravljajo dela v nasprotju z registracijo. Tako n. pr. občinska krojaška delavnica na Senovem opravlja tudi šiviljska dela, čeprav poseduje do-
voljenje za opravljanje samo krojaške obrti. Mestna mesnica v Krškem izdeluje tudi salame in klobase, čeprav ne poseduje dovoljenje za izdelovanje salam in klobas.
Potrebno bi bilo, da se vodilno osebje v raznih podjetjih na nek način seznani s predpisi. Ni namreč dovolj, da p re-čitajo uredbe, ki so objavljene v uradnih listih, ampak je potrebno, da te uredbe tudi razumejo. V nekaterih kmetijskih zadrugah uslužbenci ne razumejo posameznih določil te ali one uredbe, ne zdi se jim pa potrebno obrniti se za nasvet
na tiste ljudi, ki predpise dob. ro razumejo in jih tudi pravil-druge brez sramu prizna, da no izvajajo. So celo primeri, ko poslovodja kmetijske za-sploh ni prečital temeljne uredbe o kmetijskih zadrugah. Prav tako so primeri, ko ležijo uradni listi na policah in v omarah, ne da bi se jih kdo dotaknil. To je kajpak žalostno dejstvo in se zato seveda ne moremo čuditi številnim gospodarskim — kaznivim dejanjem, zaradi katerih se morajo pogosto zagovarjati gospodarske organizacije in odgovorni uslužbenci. -nc
ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI PO VELESEJMU
Zagreb, 18. sept. V prostorih zagrebškega mednarodnega velesejma je še nadalje živahno, čeprav ni več obiskovalcev. Podirajo razstavne lope in odvažajo razstavno blago, čez nekoliko dni pa bo na velesejmu zopet vse tiho. Vodja propagande zagrebškega velesejma dr. Branko Sokolič je izjavil, da so samo pri blagajnah zagrebškega velesejma prodali 245.000 vstopnic po 50
V Beli krajini bo Irgaiev 15. oktobra
Posledice lanske pozebe so na vinogradih v Beli krajini še letos zelo vidne. Zaradi teh bo letos pridelek grozdja znatno manjši kot bi bil sicer. Izjema so samo nekateri vinogradi, ki jih lanska pozeba ni tako prizadela. Tudi tisti vinogradniki, ki so lani navzlic pozebi negovali vinograde kot da bi bii najboljši pridelek, bodo imeli letos ta trud in izdatek poplačan z znatno večjim pridelkom kot tisti, ki se za vinograde po pozebi niso brigali. Zlasti pa bodo prišli letos na svoj račun ljubitelji in pridelovalci hibridnih vin, to je šmarnice. Ta je bogato obložena z grozdjem in lahko pričakujemo njenih zlih posledic. Doklej se bo še šopirila šmarnica v naših vinogradih?
Zaradi spomladanskega in poletnega deževja zori letos grozdje veliko pozneje kot druga leta. Računajo, da se bo trgatev zakasnila vsaj za 14 dni. Toplo jesensko vreme zadnjih dni ugodno vpliva na zorenje in če bo trajalo še nekaj časa, utegne biti pridelek dobre kvalitete. Seveda bo treba s trgatvijo počakati do skrajnih možnosti. Zelo nespametno ravnajo nekateri vinogradniki v selniški in doblički gori, ki v teh dneh že trgajo Portugalko, čeprav je grozdje komaj dobilo modro barvo. To je toliko bolj škodljivo, ker vsak tak topel dan grozdje veliko pridobi na kvaliteti. Nekateri neučakanci nikakor ne morejo pričakati domače kapljice in bodo zato raje pili kislico, kot da bi pustili zgodnje vrste grozdja še nekaj dni in potem imeli dobro pijačo.
Okrajni ljudski odbor Črnomelj je na svoji seji sklenil, da je treba počakati s splošno trgatvijo vsaj do 15. oktobra. Za kršitelje tega odloka so predvidene kazni.
din, kar predstavlja vsoto 12 milijonov 250.000 din. Prodanih je bilo razen tega še 10 tisoč vstopnic v uradih »Putnika«. bilo pa je tudi več skupinskih obiskov, tako da je bilo vseh obiskovalcev na zagrebškem velesejmu okoli 275 tisoč. To je uspeh, kakršnega se ni pričakovalo, pri čemer je treba tudi upoštevati da je znašal popust za vožnjo po železnici letos samo 25%.
V razgovoru z voditelji zagrebškega velesejma se je zvedelo, da še niso urejeni vsi podatki o komercialnem uspehu. kar bo mogoče šele v nekaj prihodnjih dneh. Kljub temu je pomembna ugotovitev komercialnega direktorja zagrebškega velesejma Ive Ha-lapije, ki je dejal: »Verjel sem, da bo letošnji uspeh mnogo večji kakor lanski, mislil sem na vso,o okoli 70 milijard kupčij skih zaključkov. Lahko pa že sedaj ugotovimo, da je komercialni uspeh presegel vsoto 100 milijard in sicer na velesejmu samem ne glede na to, kaj je bilo sklenjenega v posameznih podjetjih in tovarnah.«
Letošnji uspeh mednarodnega velesejma v Zagrebu je presegel pričakovanja največjih optimistov. To dokazujejo že naslednji podatki o kupčij-sk-h zaključkih:	»Novkabel«
iz Novega Sada 7 milijard, Ju-gokeramika iz Zagreba 1.5 mi-ljarde. Kombinat »Servo ML-halj« iz Zrenjanina dve milijardi, tovarna »Iskra« iz Kranja 1 milijardo, tovarna marmelade »Kalnik« iz Varaždina 300 milijonov, tovarna žarnic TEŽ iz Zagreba 250 milijonov, tekstilna industrija okoli 20 milijard, lesna industrija okoli 10 milijard, grški paviljon nad 350 milijonov itd.
Letošnji velesejem je bil vsekakor najuspešnejši izmed vseh dosedanjih. Prihodnji ve-
lesejmi bodo imeli še večje perspektive, ker bodo na razpolago novi razstavni prostori. Tako zahtevajo naši domači razstavljalci še večje površine, na prihodnjem velesejmu pa se bo prijavilo tudi več razstavljalcev iz nekaterih drugih držav, ki imajo že doslej zveze z Jugoslavijo z blagovno izmenjavo.
Novi tipi pšenične moke
Da bi kar najbolj racionalno izkoriščali pšenico in rž, je odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta izdal novo odločbo o mletju pšenice in rži. Po tej odločbi morajo mlini dobiti iz 100 kg dobre pšenice 76 kg hektolitrske teže z 2% primesi in 13% vlage, 80 kg moke, po potrebi trga pa je možno dobiti z mletjem tudi 90 kg moke.
S to določbo so razen obstoječih uvedeni novi tipi črne pšenične moke, ki lahko vsebujejo tudi 5% ržene. Njih cena v prodaji na debelo znaša 32, oziroma 31 dinarjev za kg.
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v 93. letu umrl naš ljubljeni mož, oče. stari oče. stric Valentin Solar tovarniški mojster v p.
Pogreb dragega pokojnika bo v Kropi v nedeljo dne 19. septembra ob 16. uri.
Žalujoči.:	žena Marija, sinova:
Viktor in Mirko ter hčerke: Justina, Ela in Mici z družinami ter sorodstifo.
Po kratki in mučni bolezni nas
je zapustil za vedno
ANTON PAVLOVIČ posestnik v Drašičih št. 5.
2alujoča žena Marija, sestri Ana in Marija, brat Josip in nečak Ivan z ženo.
Metlika, Ljubljana, Miccaula (USA), 18. sept. 1054.
ZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva 20, tel. 23-081, sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16 do ponedeljka do 8 zjutraj: nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
Celje —	19. sept.:	dr. Maks
BITENC, Cankarjeva ul. 11.
KOLEDAR
Ponedeljek, 20. septembra: Brane. *
19. septembra 1693 je umrl v Krškem zgodovinar Janez Vaj-kart Valvasor. Bil je član Akademije delovnih moz, ki le med drugim zbirala gradivo, važno za domačo zgodovino. Najpombnejše Valvasorjevo delo je nemško pisana zgodovina »Slava vojvodine Kranjske«, ki obsega štiri zajetne knjige.
*
19. septembra 1917. leta je umrl slovenski pisatelj Franice Maselj-Podlitoibarski. Vojaški poklic ga je privedel v Bosno, ki so jo okupirale avstrijske čete. Pretresljiva doživetja in spoznanja o žalostni usodi bosanskega ljudstva so vzbudile Masljevo ustvarjalno silo. V tem okolju je zraslo njegovo na j večje delo, avtobiografski roman »Gospodin Franjo«. Zaradi očitne protiav-strjske tendence in jugoslovanske ideje je imel roman za pisatelja, pa tudi za založbo Slovensko Matico usodne posledice. Slovenska Ma-tica je bila prepovedana, Mas-lja pa so internirali v tujini, kjer je umrl na dan, ko so mu dovolili vrnitev v domovino.
Na današnji dan leta 1943 so partizani zavzeli belogardistično postojanko grad Turjak, kamor so se po kapitulaciji Italije zatekli belogardistični zločinci.
Dalmatinsko ljudstvo se danes spominja ostrih bojev za osvoboditev Splita leta 19-43. Veliko pristaniško mesto, ki se je dve leti upiralo okupatorju, je bilo tega dne prvič osvobojeno. Italijanska divizija Bergamo je predala orožje zmagovalcem. Tiste dni je bdla v Dalmaciji ustanovljena brigada »Garibaldi«; vanjo so vstopili italijanski vojaki in oficirji, ki so izrazili željo, da se hočejo skupaj z jugoslovanskimi partizanskimi enotami boriti proti nacis-tom.
Na jutrišnji dan leta 1776 se je rodil v Vačah pri Litiji slovenski pisatelj Matevž Ravnikar. Zvest Kopitarjevemu nauku je svoje knjige pisal v jeziku, kakor ga je takrat govoril slovenski kmet. Njegov slog je jedrnat, skladnja slovenska. Zaradi tega si je kljub zasmehljivemu Prešernovemu epigramu zaslužil častno ime »oče slovenske proze«.
(pfamo i §	Bd
Prvi teden edinburškega festivala
Prvi teden edinburškega festivala.
Edinburgh, 30. avgusta. Prvi teden filmskega festivala je za nami. V tem tednu so pokazali lepo število filmov izmed stopetdesetih izbranih. Celo preveč jih je bilo, tako da je bilo nemogoče videti vse. Pa tudi pisati o vseh bi bilo nemogoče. Zato sem izbral le nekaj najvidnejših.
Zanimivo je, da so na letošnjem festivalu kar trije filmi, ki obravnavajo kriminalne probleme. Dva izmed njih nam prikažeta mladinski kriminal, tretji pa upor v zaporu.
Francoski film »Avant le Deluge« je že itak, oziroma bi moral biti, dovolj znan. Film je bil namreč nagrajen v Cannesu in ne neupravičeno. Znani francoski režiser A. Cayatte se je problema lotil kar zanimivo. Film začne s prizorom na sodišču, kjer je pet mladoletnikov, štirje fantje in eno dekle, obtoženih umora. Nato nam kamera pokaže v klopeh poslušalcev enega za drugim njihove starše. Kaj so naredili ti dobro oblečeni, malone še otroci? Kako so Se mogli znajti pred sodiščem? To pojasni zgodba, ki nato steče. — Cayatte je v tem filmu pokazal pogoje, ki so privedli to mladino v kriminal. To niso otroci, prepuščeni cesti, ampak otroci, prepuščeni sami sebi, kar je lahko še slabše.
Drugi film, ki obravnava mladinski kriminal, je poljski. T udi ta film je bil nagrajen v Cannesu in se imenuje .Štirje dečki iz Barske ulice«. Sicer je filmu treba priznati, da je brezhibno režiran, tudi fotografija je dobra. Barve so precej slabe, najslabše, kar sem jih do sedaj videl na festivalu. Toda to bi se še dalo potrpeti. Glavna slabost filma je propaganda, ki je tako značilna za vse filme iz informbiro-jevskih držav, da mi je neki nizozemski novinar dejal, da v takih filmih propagando kar spregleda. Brez te propagande bi bil film lahko zelo dober. Režiser Aleksander Ford obravnava problem drugače kot Cayatte. Film pravtako začenja na sodišču, le da so tu obtoženci oproščeni. Vsi veseli se vrnejo domov, v neko podrto hišo. Film se namreč dogaja v porušeni Varšavi leta 1947. Sodišče jim določi varuha, ki jim nudi vse možnosti za pošteno življenje. Toda dečki so
se zapletli v neko podtalno gibanje, ki jim da nalogo, da minirajo most, ki so ga oni gradili. Takrat pa prevlada »zavest« in se uprejo z besedami: »Zakaj bi rušili to, kar smo mi zgradili.« V celem filmu se vidi v glavnem samo povojni napredek in graditev ter zavest delavcev, ki .znajo obračunati z vsakim sovražnim elementom«. Značilen je na primer prizor, ko se mlado dekle zaljubi v enega izmed dečkov šele, ko zve, da je dosegel izreden delovni uspeh.
Tretji film je ameriški in nam pokaže upor v jetnišmci. Premierski predstavi je prisostvoval tudi Walter Wanger, producent tega filma, ki nosi naslov .Riot in Cell Block 11« ali, po naše,
»Upor v bloku 11«.To je film, kakršnega redko izdelajo v Ameriki.
Upor se je začel v enajstem bloku in se vedno bolj širi. Uporniki imajo kot talce nekaj paznikov. Upor zajame kočno vso kaznilnico, tako da je potrebna intervencija policije. Uporniki hočejo samo izboljšanje razmer v kaznilnici. Film se konča tako, da je vodja upornikov Dunn (Neville Brand), obsojen še posebej na 30 let ječe, kljub prejšnjemu dogovoru o izboljšanju razmer. Po svoji humanosti, klicu po izboljšanju razmet v zaporih, ne manj po dobri izdelavi, se film, ki ga je režiral Don Siegel, uvršča med vodilne na festivalu.
Od drugih filmov, ki smo jih videli, bi bilo zlasti vredno omeniti japonski film .Vrata pekla«. Film je na letošnjem festivalu v Cannesu dobil «Grand Prix« in so naši bralci o njem že dovolj obveščeni.
Trije mladi ameriški režiserji so prikazali svoj film «Little Fugitive« (Mali ubežnik). V filmu ne zasledimo velikih imen ameriške ali kake druge filmske industrije, kajti glavno vlogo igra sedemletni deček. In vendar je film uspel. Mali Richie Andrusco je zaigral svojo vlogo zelo prisrčno in naravno.
Zlasti zanimiv je bil tudi ameriški film .The Tell Tale Heart«, ki je izdelan na podlagi znane istoimene pripovedke E. A. Poa. Je to barvna risanka, kjer čita originalno .povest fames Mason. Barve so zelo učinkovite in nam res
zbujajo občutek groze.
Sedaj pa še nekaj o dokumentarnem filmu, ki predstavlja večino repertoarja. Ameriški film « Jazz Dance« je zelo zanimivo posnet v nekem nočnem lokalu v New Yorku. Nesreča je le v tem, da bi nekdo, ki ne bi poznal naslova, lahko mislil, da film prikazuje kak pretep.
Danska se je letos predstavila tudi z zelo uspelim dokumentarnim filmom «Ballet Girl«, Francija pa je med drugim pokazala zanimiv film o zgodovini kinematografije «Lumiere«. Angleški film v razvoju aviacije .Powered
Flight« je bil tudi zelo dobro sprejet.
Posebno poglavje predstavlja prvi jugoslovanski film, ki je bil prikazan. To je V. Stojanovičev film »V odboju sončnih žarkov« (In the sun reflected rays), ki je bil izdelan pri Lovčen filmu. Film je bil sicer sprejet od komisije kot eksperimentalni, toda, po pravici povedano, se čudim, kako je ta film mogel zaiti na Edinburški festival. Sicer bodo mogoče nekateri protestirali proti takim besedam, toda to ni samo moje mnenje. Samo dejstvo, da o tem filmu ni bilo niti besedice v tukajšnjem časopisju, je dovolj zgovorno. — Ostaja nam upanje, da bosta ostala dva naša filma, Hanžekovičev .Stojan Mutikaša« in Rističev .Na obronkih Magliča« bolje sprejeta.
Martin Žnideršič.
20. septembra 1870 se je rodil na Verdu pri Vrhniki znameniti slovenski s 1 : k ar - Itr.p r c s: o n l s t Matej Sternen, ki je bil tudi naš najboljši konservator umetnin.
*
20 septembra 1878 se je rodil napredni ameriški pisatelj Upton Sinclair, ki je zaslovel zlasti z romani Džungla. Metropola in Menjalci. Skoraj vsa njegova dela so prežeta z ostro kritiko ameriških družbenih razmer, v njih razgalja požrešnost, brezsrčnost in moralno pokvarjenost »boljše« ameriške družbe, denarnih mogotcev in njihov boj za bogastvo in moč.
»
V prvih letih 20. stoletja se je narodno nasprotstvo med Nemci in Slovenci zaostrilo do skrajnosti. Ko je zasedala glavna skupščina Ciril-Metodove družbe, so Nemci uprizorili v Ptuju divjaške napade proti udeležencem. Kot odgovor na ptujske dogodke so sledile 20. septembra 1908. leta slovenske demonstracije v Ljubljani. Vlada je poslala na ulice vojaštvo, ki je streljalo v množico. Ubita sta bila Ivan Adamič in Rudolf Lunder.
»
20. septembra 1918 sta jugoslovanska dobrovoljska divizija in srbska vojska prebili solunsko fronto.
*
Na današnji dan leta 1941 Je bila požgana vas Rašica.
»
20. septembra 1944 Je bil pohod Gubčeve brigade proti Litiji — Hudi boji na Poganjku in pri Kresnicah.
Strojepisni in stenografski tečaji s pravico javnosti pri Administrativni šoli v Ljubljani Tečaji so začetniški, nadaljevalni in višji, dnevni in večerni. Po odločbi o pravici javnosti za tukajšnje tečaje more absolvent na podlag! spričevala dobiti službo in ilapre-dovati v odgovarjajoč- naziv Dovršeni tečaj tudi nadomešča polaganje državnega strokovnega Izpita iz stenografije oziroma stroie-pisa — Informacije, vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne Istočasno ]e tudi vpisovanje v enoletni začetni in nadaljevalni administrativni tečaj ter v specialne tečaje za korespondenco, računovodstvo in tuje jezike v obsegu potreb pisarniškega poslovanja. Administrativna šola. Roška 15 (biv. Domobranska). Specialni učni zavod za vzgojo administrativnega kadra. Telefon 30-917.
PLANINCI! Triglavski dom na Kredarici, Koča Dri Triglavskih jezerih, Dom na Komni in Zavetišče pri Savici so do nadaljnjega redno oskrbovani. Dom v Kamniški Bistrici in Postojanka na Smarni gori sta stalno oskrbovana. — Planinsko društvo Ljub-ljana-matica.
Društvo arhitektov Slovenije vabi k obisku razstave povojne nemške arhitekture, ki bo odprta danes ob 11. uri v spodnjih razstavnih prostorih Moderne galerije v Ljubljani in bo trajala do vključno 3. oktobra 1954.
Na ĐIFU v Beogradu je diplomiral tov. Janez Tome. Čestitamo!
Združenje podjetij tekstilne industrije Slovenije sklicuje izredni plenum za dne 21. 9. 1954 v Ljubljani v dvorani Šahovske zveze, Cankarjeva 1-1 ob 9. uri dopoldne.
Z dopisnim tečajem se hitro naučite Esperanto. Prvo lekcijo vam proti plačilu 50 din pošlje Zveza esperantistov Slovenije. Ljubljana. Miklošičeva cesta 7.
Doc. dr. Ivan Pintar, Gosposvetska 1 zopet ordinira.
Dr. Oršič Jerko, specialist za bolezni ušes. nosa in grla, Ljubljana, Kardeljeva 3-n, zopet redno ordinira.
Dentist Metod Cirman, Šentvid pri Ljubljani 32, ordinira od 15. do 17. ure.
Maksu Furijanu, slovenskemu Igralcu, ob njegovi 50-letnici rojstva prisrčno čestitajo prijatelji.
Kromov prašek je odlično sredstvo za čiščenje kovin. Posebno ga hvalijo gospodinje za čiščenje štedilnikov. Prepričaj se in povej drugim.
Krompir posut s praškom KRO-
SAN ie varen pred gnitjem. Vprašaj tiste, ki ga že več let posipavajo.
S preparatom »FLEX« lahko čisti madeže vsak otrok. »FLE>I« ni vnetljiv, ne pušča roba okrog madeža. FLEX dobiš v vseh drogerijah.
Lepa žena moške osvaja — Vitamin krema Deva žene pomlaja!
Za vsak okus Eau de cologne
Krompir, zelje, čebulo prodaja KZ Ježica, telefon 32-128.
Dolgo pogrešana dobra sol za kopeli se zopet dobi. Zahtevaj v parfumerijah samo odlično »JELA« kopalno soL Osvežuje in krepi živce.
Elektrotehniško društvo LRS vabi svoje člane in druge interesente na predavanje prof. ing. A. Im-hofa (Moser-Glaser & Co. A. G. Muttenz — Švica) o »Novih postopkih električne izolacijske tehnike« s posebnim ozirom na gradnjo nemih transformatorjev. Predavanje bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 19. 30 v dvorani PTT, Cigaletova ulica.
HO
Poročila: 12.30, 15.00, 19.30, 22.00.
6.00 Slavnostni program z Ostrožnega; 11.00 Orkestralni spored; 12.45 Jugoslovanska narodna glasba — vmes ob 13.00—14.30 Prenos z letalskega mitinga na Ostrožnem: 14.30 Narodna glasba: 15.15 Pozdrav štajerskim borcem in aktivistom: 17.00 Slovo od Ostrožnega (reportaža); 17.30 Solistična glasba jugoslovanskih avtorjev; 18.00 Radijska igra — A. T. Linhart: Matiček se ženi; 18.40 Slovenske narodne pesmi; 19.30 Domača zabavna glasba; 20.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.15 Operni koncert:	22.15—23.00
Plesna glasba; 23.00^—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
GÉDMSCE
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Gledališka pasaža
NEDELJA, 19. sept. ob 20: F. H. Herbert, Vsakih sto let. Izven. Zadnjič.
TOREK, 21. sept. ob 20; I. Cankar — dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Abonma red Torek večerni. Vstopnice so v prodaji.
ČETRTEK, 23. sept. ob 20: I. Cankar — dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Abonma red Četrtek. — Vstopnice so v prodaji.
Tudi jutri, v ponedeljek, 20. t. m., bo Sicvenska filharmonija še sprejemala prijave za abonma. Podrobni sporedi koncertov v posebnih programih knjižnicah so interesentom brezplačno na razpo-lagb od H. do 13. in 17. do 19. ure v mal; filharmonični dvorani, kjer je tudi vpis. Pri vpisu plača abonent 100 din, ostanek v 3 enakih obrokih.

NAVODILA ZA VPIS NA VISOKE SOLE
Vpis v I. semester
Vpis v zimski semester za novince in vse one, ki prestopajo z ene fakultete na drugo in z drugih univerz, bo od 27. septembra do 2. oktobra 1954. na medicinski in stomatološki fakulteti pa od 4. do 7. oktobra 1954.
Novinci predlože v omenjenih dneh na dekanatih spričevala o višjem tečajnem izpitu, osebni izkaz (kolkovan s 30 din), potrdilo o imatrikulaciji (kolkovano s IGO dinarjev), indeks, legitimacijo in 3 na.inovejše fatografije, vse točno in čitljivo izpolnjeno.
Naknadni vpis za novince bo dovoljeval rektorat le na podlagi utemeljene prošnje (kolkovane s 30 in 150 din za rešitev), naslovljene na pristojno fakulteto, do
30.	oktobra 1954.
Vpis v višje semestre
Redni vpis v višje semestre bo od 4. do 9. oktobra, na medicinski In stomatološki fakulteti pa od 8. do 14. oktobra, in sicer:
a)	za prirodoslovno-matemalično, filozofsko, pravno in ekonomsko fakulteto na kvesturi Univerze (Trg revolucije ll, nizko pritličje);
b)	za tehniške fakultete v prostorih kvesture v poslopju stare Tehnike:
c)	za vse ostale fakultete na pristojnih dekanatih fakultet.
Naknadni vpis v višje semestre dovoljuje dekan v izjemnih primerih na podlagi kolkovane prošnje (30 in 150 din za rešitev), toda le do 30. oktobra 1954. Po tem roku ne bo možen v nobenem primeru naknaden vpis.
Slušatelji višjih' semestrov morajo imeti pred vpisom testirane vse semestre, izpolnjene študijske pogoje, ki jih je fakulteta predpisala za vpis v višje letnike. Ob vpisu predložijo: indeks, univerzitetno legitimacijo in en izvod osebnega izkaza (kolkovanega s 30 din).
Splošna navodila
V času študija je prestop z ene študijske panoge v drugo dovoljen pod pogoji, ki so bili objavljeni v prejšnjih navodilih. Prestop bo dovoljen le do 30. oktobra 1954. po katerem roku ne bo med Študijskim letom možno več prestopati.
Slušatelji — člani JLA morajo imeti od pristojne Vojne pošte pismeno dovoljenje za vpis.
Prispevki za zdravstveni fond v znesku 200 din se plačujejo v gotovini ob vpisu.
Vse tiskovine, potrebne za vpis, so na razpolago pri vratarju Univerze: za fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo pa pri vratarju fakultete na Krekovem trgu 1.
Pričetek predavanj bo 11. oktobra 1954, na medicinski in stomatološki fakulteti pa 15. oktobra 1954.
Druga navodila ali morebitne spremembe bodo objavljene na oglasnih deskah dekanatov ozir. rektorata.
Izrednega študiia na tehniških fakultetah ni več. Izredni slušatelji morejo nadaljevati svoj študij. kolikor so že bili vpisani na tehniških fakultetah.
Tehniške fakultete priporočajo slušateljem, da poslušajo enega izmed tujih jezikov; angleški in nemški jezik pri honorarnih predavateljih na Oddelku za splošne predmete, francoski, italijanski in ruski jezik pa pri lektorjih filozofske fakultete.
Rektorat Univerze v Ljubljani
MAUJODYL Po knjigi M. Kinnan Rawlingsove — Riše Miki Muster* ]
284.
Njuna konja sta bila težko obložena, imela pa sta tudi svoje muhe. Stari Cezar se je branil hoditi za medvedovo kožo, Foresterjev konj pa je na vsak način hotel ostati spredaj. Nazadnje je Jody svojega Cezarja le pognal in pustil očeta daleč zadaj. Zdaj konja ni več plašil medvedji duh in je dobrovoljno dirjal. Jodyju je bilo samemu sicer pusto, toda ko je pomislil na svoj plen, se je zazdel sam sebi zelo odrasel in moški. Vendar se je razveselil, ko je zagledal domače drevje in njive. Kmetija je bila opustošena, toda Jody je prinašal s seboj bogato zalogo.
285.
Tri tedne po povodnji — tačas je bila cela vrsta lepih dni — je krenil Penny na prerijo. Hotel je nakositi močvirske trave za seno. »Dobra krma za slabe čase,« je rekel. Vodovje se je odteklo in za ribami ni ostalo druge sledi kot smrad. Še Jodyja, ki mu neblagi duh ni mogel tako zlahka do živega, je obhajala slabost. Povsod je vel dih smrti. Penny je bil resnično vznemirjen. »Tako ne more iti dalje,« je premišljeval, »saj ne bo konca tega umiranja, če ne dobimo malo svežega zraka.« Vse vode so bile okužene z gnilobo in divjačini je grozila huda nevarnost.
:6.
Teden dni kasneje sta se Baxterja spet odpeljala na prerijo, da bi pospravila seno. Rip in Julija sta tekla za vozom. Penny je dovolil, da je šel tudi Slak z njima, kajti zadnje čase se je hudo repenčil, če so ga zapirali in puščali doma. Zdaj je veselo poskakoval in spotoma mulil sočne bilke. Jody je bil ves očaran, pa tudi Penny je priznal: »Takšnega kljukca še nisem videl.« Tedaj je stara Julija zalajala in izginila v grmovje. Rip je skočil za njo. »Pojdi pogledat, Jody, kaj imata psa.« Fant je poskočil in kmalu našel sled. »Samo mačke so,« je zaklical očetu.
r 6 str. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC / ST. 220. — 19. SEPTEMBRA 1954
STRANKE,
naslove
ki zahtevajo pismeno d malih oglasov aii kakršnekoli informacije, naj prilože za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru lie iiomc odgovarjali. — Uprava ■»Slovenskega poročevalca«.
BESNO DEKLE srednjih let t tna-njeni nemščine želi nastopiti primerno službo kot blagajničarka, prodajalka ali slično. Sposobna ▼oditi manjše administrativne posle. Ponudbe pod .Vestna in natančna« v ogl. odd.	15270-1
VEČJE GOSTINSKO PODJETJE » Ljubljani sprejme l kvalificiranega kuharja(-ico) in 2 natakarici, mlajši, s strokovno izobrazbo. Ponudbe pod »Nastop 1. oktober« ▼ ogl. od delku.	15210-1
DIREKCIJA MESTNEGA GLEDALI SCA potrebuje dnevno blagajni čarko 7a prodajo kart (honorarna zaposlitev 4 ure dnevno). Prošnje poslati na gornji naslov do 22. septembra.	15441-1
TEKSTILNEGA TEHNIKA, tkalca, lahko tudi začetnik sprejmemo. Naslov v ogl. odd.	15440-1
TAKOJ SPREJMEMO enega ključav-ničarja-orodjarja z večletno prakso v izdelavi orodja, dva vajenca za ortopetdsko mehanično stroko ìd enega vajenca za lesno ortopedsko stroko. Ortopedsko podjetje »Soča« Ljubljana, Vrazov trs, št. 4. 15439-1 DVA KROJAŠKA POMOČNIKA (CII sprejme »Modno krojašivoc D~ piotnik, Trubarjeva 53.
KMETIJSKI TEHNIK - detovo l*h dobi mesto na Kmetijskem posestvu KZ v Ljubljani. Ponudbe poslati v osi. odrl. pod »Vesten«. i5453-1 RACI NOVOD10-BILANCIATA sprejme »KEM«, kovinsko, elektro in mehanično podjetje Radovljica. — Plača po dogovoru.	151S0-1
VEC KVALIFICIRANIH MIZARJEV in navadnih delavcev za priučitev takoj zaposli Stavbno mizarstvo, Ljubljana, Slomškova 16.	14997-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -zdravo, pridno, pošteno in natančno, samostojno v kuhi in vseh gospodinjskih opravkih, iščeta za stalno zakonca z enoletnim otrokom. Ponudbe pod >4000 dinarjev« v ogl. oddelku.	15159-1
IŠČEMO TRI DELAVCE in 1 ključavničarja. Nastop takoj. Tovarna kovanega orodja, Kamnik. 15297-1 TOVARNA električnih aparatov »TELA«, Ljubljana Rimska cesia 21 a, sprejme takoj strugarje, kleparje in rczkalce.	15045-1
GODBA NA PIHALA, katera potrebuje dobrega kapelnika naj stavi ponudbe pod »Kapelnik« na SP Celje.	14^10 I
VI C STRUGARJEV in strojnih ključavničarjev, vajenih del na rez-kalnih strojih, sprejme »Ž1CNICA«, Ljubljana, Tržaška 69.	15077-1
TOVARNA »TEOL« — Ljubljana, Zaloška cesta 54, razpihuje mesto šefa komercialne službe. Pogoji za sprejem: ekonomska fakulteta ali srednja strokovna izobrazba z daljšo prapkso v komercialni službi. Ponudbe s kratkim življenje pisotn in opisom strokovne izobrazbe, znanja jezikov in dosedanje prakse. Plača po tarifnem pravilniku.	15068-1
TRGOVSKO PODJETJE »HRANA«, Ljubljana, Tržaška cesta 3, sprejme v službo 2 trgovska pomočnika za trgovska dela. Takojšnji nastop Ostalo . po dogovoru.	15399-1
LOVSKEGA ČUVAJA sprejme takoj I.D Višnjagora. Stanovanje in drva preskrbljena. Informacije: Zupančič Tone, Ljubljana, Kolodvorska si. 34.	15404-1
.MIZARSKEGA POMOČNIKA, vojaščine prostem, sprejmemo. Naslov ▼ ogl. oddelku.	15396-1
KVALIFICIRAN KURJAČ - hišnik — zamenja službo in stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod >1. oktober« v ogl. odd.	15383-1
GOSPODIN j.S KO POMOČNICO k enemu otroku sprejmem. Grohar jeva 26.	15349-1
IZ L RJE NO ŠIVILJO prejmem takoj v stalno službo. Vprašati:	Krakovski nasip 16/1.	15370-1
C OS po D ! N J S K O POMOČNICO, po steno, išče Pavla Grnrlen. Gornji fr~ °3	1'372-T
VRTNAR, starejši, specialist v vrtnarstvu ih zelenjadarstvu, že li spremeniti službo. Ponudbe v ogl. cdd. pod »1. oktober«.
15173-1
»KAROSERIJA Ljubljana, Kamniška ulica 25 nujno potrebuje sle
BREZPOSELNI PROFESOR materna tike in Fizike poučuje tudi višje matematiko in aesknptivo. Ribarič Vlado, Maribor, Počehova 9. >5305-2 INŠTRUIRAM teorijo igranja citer uglašujem, popravljam in zamenjujem strune. Hraniluiške 1/1
14423-:
POSTREŽN1CA gre k mali družini, dnevno 7 do 8 ur. Jager. Hrenova št. 17. pritličje, desno druga vrata.	15224-2
PUH ODEJE solidno izdelujem. — Ljubljana-Siška, Vodnikova cesta «i. 12, pritličje.	15132-ž
\mm
VAJENCA sprejmem. Pogoreve« Anton usnjena galanterija, Njegoševa 25.	15457-3
p-».. .»i. i .vi.oKEGA VAjENCA n i«j me obrtna zadruga Ljubljana, Kolodvorska 35.	15320-3
VAJENCA za Stavbno ključavničar stvo sprejmem. Preskrbljena Ura na iu stanovanje. Ključavničarstvo Orehek. Pod fežami. Ljubljana.
15144-3
OVa VAJENCA za steklarsko in stcklobrusilno stroko sprejmemo takoj. Podjetje »Kristal«. Ljubljana, Titova 14.	15278-3
ŽELIM SE IZUČITI Kakršne koli obrti. Naslov v ogl. odd. 15254-3 VEC VAJENCEV in VAJENKO zo čevljarsko obrt sprejmem. Čevljarna. Rožna dolina. Cesta IX/5.
15250-3
KLJUČAVNICA RSKEGA VAJENCA sprejmem. Oskrba v hiši. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober«. 15169-3 1543?-! KLEPARSKEGA VAjl.NCA sprejmem Nahtigal. Ljubljana, Titova 41.
15456-3
KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA iz okolice Ljubljane sprejme Avbelj Franc, Kamniška 9. Ljubljana.
15397-3
UCENCA za ključavničarsko obrt spTejmom. Belič Roman. Stari trg št. 15 .	15386-3
1' R17 E R S K O V A J E N K O s n rej m cm.
Podkrajšek, Trubarjeva 12. 15371-3 VAJENCA za sli karsko in pleskarsko obrt sprejmem. Hlebš, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 21.	15409-3
KLEPARSKEGA VAJENCA sprejme M. Jankovič. Rimska cesta '17.
15408-3
VATFNCA sprejme strojno kovaštvo Fin išman, Mengeš.	-3
VAJENCA sprejmem. Meglič, strojno ključavničarstvo. Tesarska 5.
15424-3
'mmmm
SVINJE, mastne ali mesnate, vseh vrst in vseh tež, svinjska rebrca s slanino ali brez. svežo slanino, soljeno slanino in vse vrste suhega mesa dobite najbolj ugodno pri Vojvodjanski agenciji, Ljubljana, Tavčarjeva 3, telefon 21-639, 20-392.	15462-4
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom za 25.000 din prodam. Volčič Lado, Dravlje. Sojerjeva 12 B.	15244-4
LOVSKO PUŠKO »BOCH« znamke »Gebrüder« Merki Sihl kal. 12-12, novo, prodam za 70.000 dinarjev ali zamenjam za nov šivalni stroj. Ema Treven. Dolnji Logatec 190.	15296-4
PES Z RODOVNIKOM, nemški ovčar (eksemplar), 4 mesece star. naprodaj. Vildman Franc, Trg Francoske revolucije 5. — Ogled v ponedeljek. 15402-4 POZOR! Ugodno prodam več frizerskih stolov, umivalnikov, strojev za trajno, motornih čepic (haub), fenov, 50-litrski električni bojler, več električnih svetilk, otroško in železno posteljo, stensko in kuhinjsko uro. Primc, Vožarska 4. 15384-4 TRAKTOR, renoviran, poljedelski »Forschon« prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Traktor«.
15232-4
DROBILEC (šroter) »Supreme«, ameri kanski, popolnoma nov, za 20.000 din naprodaj. Bodovije 1 pri Škofji Loki.	15429-4
VRTALNI STROJ za avtomobilske bloke, avtomatski, centriranje L. kompleten, prodam. — Naslov:	Nušičeva 17. zadruga,
Beograd.	15445-4
VRTALNI STROJ znamke »AEG« v zelo dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd.	15469-4
jl z.A »n.ii.v in oknu prodam. Petrič, Zaloška 6.	15217-4
2 LETI STARO PSICO ovčarko i rodovnikom ter 2 mladiča stare 3 mesece prodam. M. Svetlin, Brestanica.	*3167-4
ELEKTRIČNI MOTOR prodam. Breg Št. 2, Ljubljana.	15205-4
KRAVO s teletom prodam Lnpuška št. 8. Dravlje.	15175-4
SIGO, jekleno in železno, od 0,6 dc i.4mm igodao prodam. Ambrožič. Ljubno na Gorenjskem. 15268-4 KOŠNJO MRVE prodam. Kraške 6, blizu -eterinarskr ^živinske) bolnice.	15257-4
V O V GUMI VOZ, ♦- tonski, 20-eoiski. prodam. Kokalj Frane, Dragomelj št. 21, p Do n žal e.	15255-4
°RODAM: novo orehovo spalnico in kavče, orehova korenina. Pohištvene mizarstvo. Tesarska 7, vhod i» Karlovške 10	*5253-4
BRODA MO skoraj kompletni blok brez glave za »Stever 200« Ogled iz prijaznosti ori Cnmernik. Ježica št. 101.	15252-4
PLOČEVINASTO BANJO orodarn.
Veclnv v Ogl odd	15247-4
VTFDILNTK vidljiv, prodam Ižan skn 219	15246-4
WTOMATICND ČRPALKO m hišni vodovod, dobro ohranjeno, prodam Naslov v podr. SP Kranj. J518R-4 HARMONIKO, klavirsko. 60-ba«no, Doeeni prodam Hribar. Tamova 57.
15195-4
KOVAČI POZOR! Ugodno prodam stroj za zvijanje voznih šin. Stroj je '■ dobr.un stanju Naslov v ogl oddelku.	15098-4
VOZIČEK nosilnosti 100 kg prodam.
Naslov v ogl. odd.	15137-4
KOVAŠKI MEH, popolnoma nov, prodam Poizve se: Pogačar. Pod-«covska Sola. Ljubljana, Poljane.
15769-4
RADIO, močan lep glas, orodarn.
Košir. Svetosavska 28.	15200-4
RAZNO STANOVANJSKO POHIŠTVO, trd zdrav les, zajamčeno čisto, zaradi priselitve prodam. Dr. E., Jesenkova 7/L. Tesuo. ori pivovarni Union.	15046-4
OTROŠKI 3ICIKELJ za 6 in 10 let starega otroka prodam. Mestni trg 19-111., desno.	15366-4
PRODAM; kompleten »Brehmov Tier-leben - letnik 1934 in irhaste hlače. Kooač, Ljubljana, Židovska 5.
15391-4
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK in jedilni servis, lep, za 12 ali šest oseb orodarn. Gorupov» V orii levo.
15467-4
ŠTEDILNIK, vzidi ji v, nov, poceni prodam. Štrukelj. Brod 1, Šentvid n/Lj ubij ano.	15465-4
VOJ vODjAiNSKA AGENCIJA. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3, telefon št. 21-639, 20-392 ima zelo ugodne ponudbe za: olje, domačo mast, uvozni in domači riž, vse vrste začimb, uvozne kave. sladkorja, slanine, suhega mesu, masla, margarine, povrtnine, betonskega železa, cementa, kikindsko strešno opeko, zidake. Dalje Vam lahko nabavimo po ugodnih cenah: pristno slivovko v sodih in steklenicah, razna vina v sodih in steklenicah, industrijske slive, grozdje in jabolka.
15464-4
POSTELJO in peresnico, staro, prodam. Naslov v ogl. odd. 15461-4 RADIJSKI APARAT ugodno naprodaj. Karlovška 1-11.	15455-4
NAPRODAJ: velika registrirana omara za spise in pisalna miza. Ogled med 10. in 12. ter 16. in 18. uro. Dvorni trg 3-11., levo.	15451-4
ŽELEZNI ŠTEDILNIK in cevi prodam. Zorman, Rož. dol. c. VIII-17.
15432-4
POSTELJO (ogrodje), nočno omaro, belo emajlirano solidno izdelano otroško posteljo ter dve sliki prodam. Naslov v ogl. odd. 15271-4 FRUŠKOGORSKA VINA so najboljša in poceni, zato kupite pri »Zrna-jevac«, Šiška, Černetova 17 in 23, telefon 22-885.	151S3-4
REGISTRIRNO BLAGAJNO »National« USA, tipo 300-99-99 prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Prilika« v ogl.. odd. , 15346-4 • ZENSKO KOLO, skoraj novo, prodam. Ivana Marolt, Petkovškovo nabrežje 15/11., Ljubljana. 15335-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO (italijansko), dobro ohranjeno, prodam. Lojevec, Polje št. 19.	15339-4
KOTEL za žganjekuho in žico 3 mm prodam. Naslov v ogl. odd. 15343-4 NOV ZAPRAVLJIVČEK na oljnate osi prodam. Hodnik Janko, Vrhnika, Stara cesta 1.	13332-4
KUPIMO: glavo in rezervne dele za tovorni avto znamke »SPA«. 4-vnli-ni, R 38. Kmetijska zadruga Videm ob Ščavnici.	14943-4
Ko.t.ui.wii.-i-v wiiiüSKI VOi.iv.i-iv,
skoraj nov, prodam. Titova lb-IV., Hribar.	15353-4
MOŠKO KOLO »Bianchi« — ^ novo, športno prodam. Grgurevič Viljem, strojna delavnica, Križevniška 12.
15358-4
DOBRO OHRANJENO ZENSKO IN MOŠKO KOLO prodam po 17.000 din. Naslov v ogl. odd. 15401-4 BENCINSKI AGREGAT za hišno razsvetljavo ali polnjenje baterij, ja-brezhiben, pro
VEC POLOVIČNIH VIOLIN inSpo-
IO VICiiu. -, loloucciil eL 11 pilUO. OiiiS-
bena šola, Kamnik.	1530S-5
POHIŠTVO za moške spalnico kupimo. Ponudbe v ogl odd. pod »MV«.	15179-6
PISALNO MIZO in mizico za stroj kupim. Ponudbe pod »Pisalna miza«, v ogl. odd.	15295-»
KOPALNO PEC (rabljeno) kupim Kramar Anton. Vojnik pri Celju. ■ 15281-5
DESNI SPREDNJI AMORTIZER z» osebni avto »»Mercedes« »70 V kupimo ali ga zamenjamo za dva lev* amortizerja. »Exportprojekt«. Ljubljana, Cankarjeva 4/1.	15213-5
SLAMOREZNICO ? cevjo najraje nemške znamke, novo ali male rabljeno kupim. Legai Pavel. Žirovnica.	15126-5
ELEKTROMOTOR, najraje predvojne znamke, od 4—5 KS kupim. — Tratar lože. Mokronog - Hrastovi ca l.	15094-5
* ŽENSKI KOLESI nemške mamke kupim. Krajnik Koroška <2, pri Stadionu.	15223-5
SVINEC, star. rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6	14360-5
PISALNI STROJ, dobro otiranjen -kupim. Naslov v oel. odd. 15154-5 MOTOR IN MENJALNIK za 4-tonski avto kupim proti gotovini. Ponud be: Filipčič Vlado Zagreb. vran. čeva 19.	15207-3
9\OKOLC * motorčkom dc 48 cm3 montirano te v tovarni kupimo Ponudbe ▼ ogl. *dd pod »Takoj denar«. ^	15181-5
GUMT VOZ za konjsko vprego nosilnost 5 ton, kupim. Vera RadoniČ. Beograd. Mutapo-a 24.	15186-5
ELEKTRIČNI MOTOR za kmečke uporabo, prenosljiv, kupim Robič Janez, Kranjska gora 149.	15187-5
DIAMANT za rezanje šip ic parafin kupim. Šimenc Antonija. Ljubljana, Vipavska 35.	15419-5
VOJVODJANSKA AGENCIJA, Ljubljana. Tavčarjeva ulica štev. 3, telefon 21-639, 20-392 potrebuje: vse vrste gradbenega materiala: deske, tesan les, rezan les. drogove, hme-ljevke, jamski les, drva za kurjavo, apno. oglje, krompir, jabol-^ ka. Pojasnilu »• pišu r ni. 15463-3 KUPIMO kratkodlakega nemškega ptičarja letošnjega legla z rodovnikom. Ponudbe poslati na lovsko družino Pišoče, p. Pišece. 15449-5 STOJEČI VRTALNI STROJ do 23 m/ra v jeklu, s hitrostjo 100 o./min. in z elektromotorjem kupimo. Ponudbe na »Elektrosignal« Ljubljana, Parmova 33.	15438-5
MOTORNI BLOK »HANOMAG« 1.3 1 t leto izdelave 1939 kupimo. Avtoservis, drž. obrtni mojster, Gajšek Julij, Maribor. Ulica V. Kraigherja 17.	15436-5
DVA PLAŠČA za motor 8 X 3.5 ? zračnicama, po možnosti z obroči »Lambreta-Vespa« kupim. Cankar Rajko, Naklo.	15433-5
RABLJENO IZLOŽBENO OKNO z vrati skupne širine do največ 150 cm, po možnosti v skupnem okviru z roleto v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na podr. »SP«. Kranj pod »Izložbeno okno«.	15431-5
KOMBINIRAN MIZARSKI STROJ -kupimo. Moravče 62.
KUPIM soliden portable pisalni stroj po dostojni ceni. Naslov v ogl. oddelku.	15333-5
NEKAJ KG KAVE kupim. Naslov v ogl. oddelku.	15365-5
ŠIVALNI STROJ »Singer« ali »Pfaff« knnim. Naslov v ogl. odd. 15368-5 NOVO NEMŠKO KOLO po možnosti s prestavami kupim. Naslov v ogl. oddelku.	15369-5
PROSTORNO DELAVNICO ali dei večjega dvorišča za postavitev isu kupim. Ponudbe pod »Ljubljana Center« v ogl. odd.	15354-7
DVOSOBNI KOMFORT t uovi vili pod Rožnikom prodam Ponudb» pod »1955« v ogl. odd	15375-7
ZAZIDLJIVO PARCELO 700 m*, temin ut od postaje prodam. Marinke Alojz. 7e. Zadobrovo im Polje.
15387-'
ENOSTANO VANJSKA HlSA Z vrtom v bližini Rakovnika aa-prodaj. Naslov ? *>gl. odd.
15381-t
pOSESTVO z gospodarskih, posiop jem, gozdom, travnikom, njivami, skupno 4 ha zemljišča, vse v dobrem stanju, blizu ceste prodam. Zaman Frančiška. Ze Lakenc, Mokronog.	15382-7
MIRNA starejša uradnica Išče prazno sobo. Naslov v ogi. oddelku.	15350-9
'{.A VELIKO prazno sobo v mestu dacn visoko nagrado. Ponudbe pod »Visoka nagrada«, v Ogl. Odd.	15363-9
UvmOii,»' STANOVANJE -nico zamenjam za večje ali manjše Ponudbe pod »Oba v mestu« v og! odd.	15405-9
TEHNIK išče opremljeno sobo, gre tudi za sostanovalca Našlo* v ogl odd.	15420-9
OPREMLJENO SOBO išče Lenard. Sekretariat za gospodarstvo. Gregorčičeva 23.	15416-9
STAREJŠI UPOKOJENEC, sam. isč-prazne, sobo. Ponudbe * ogl. odd pod »Soliden«.	15411-c
primeren za manjšo kovinsko delavnico iščem
LOKAL
Prednost severozahodni del mesta. Posredovalcu dam nagrado. Ponudbe poo »Ljubljana 1954« * ogl. odd 15265-8
gg	
»AEG« njam voru.	elektromotor 0,45 kW zame-za večjega, ostali) po dogo-Rženičiiik, Mengtes. 15425-6
NOVA HIŠA na lepi točki Ljubljane s 1.000 m2 vrta, delno vseljiva in z dvema sobama, naprodaj za 1,900.000 din. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prilika«.
15355-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v
STANOVANJE
MANJŠO SOBO s posebnim vhodom ui souporabo kopalnice zamenjam za večjo sobo v centru ali bližini bolnice. Naslov v ogl. odd IS^SQ-o MIREN VISOKOŠOLEC je pripravljen inštruirati za sobo v Ljubljani. Simončič. Maribor, Maistrova 5E 6.	15304-9
TROSOBNO LEPO STANOVANJE na: Mirju -zamenjam za nekaj večje v centru. Ponudbe pod »Mirje« v ogl. oddelek.	15218-9
NUJNO IŠČEM SOBO, pomagam v prostem času v gospodinjstvu ali na kmetiii. Naslov v ogl. oddelku.
15321-9
VAJVISJO NAGRADO dam za sobo. najraje prazno. Sem mirna in mo falnr> neoporečna Naslov v ogl. oddelku.	15730-9
KOMFORTNO GARSONJERO v ”cen
trn zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe v 0gl pod »Center«.	15236-9
OVE SORT skupaj zamenjam za dve ločeni. Pismene ponudbe v oglasni odd. pod »Titova«.	15113-9
MODERNO STANOVANJE, sončno, komfortno v Mariboru v bližini parka zamenjam za podobnega v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.
15136-9
2 MANJŠI SOBI - ena v centru, druga na periferiji — zamenjam za dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd pod »Enosobno«. 15251-9 ŠTUDENT TEHNIKE išče prazno ali opremljeno sobo, gre tudi kot sostanovalec k mirni družini. Naslov: Kuhar Marijan, Mokronog. 15165-9 SOBO. tudi neopremljeno, iščem event, nroti poučevanju klavirske harmonike. Ponudbe pod »Študent« v otrl. odd.	15^35-9
ENOSOBNO STANOVANJE. lepo, suho, sončno, za Bežigradom zamenjam za dvosobno v centru ali bližini. Naslov v ogl. odd. 15272-9 15117-5 ov°SOBNO STANOVANJE zamen jam ‘ ' za enosobno po možnosti s kabinetom v šiški, od stare cerkve do remize Naslov v ogl. odd. 15262-9 LEPO SOBO s štedilnikom in visoko nagrado dam tistemu, ki mi odstopi enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa nagrada«.
VISOKO NAGRADO dam on emu ,”ki ini preskrbi prazno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Ci nrei« v o "L odd.
SOBO S ŠTEDILNIKOM zamenjam za enosobno stanovanje. Rak Jakob. Poljanska 54. podstrešje. — Ogled v ne Jel io dopoldne. 15256-9 DVOSOBNO STANOVANJE zame-ninm za enosobnega. Naslov v ogl. oddelku.	15977.9
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v Polin zamen iam za enosobno v Ljubljani ali bližnja periferija. Naslov v ogl. odd.	15152-9
LEPO NAGRADO DAM za dvosobno stanovanje v mestu ali okolici Kamnika. Urankar Julij, Vrhpolje št. 72. Kamnik.	15171-9
ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje iščem za takoj v mestu — dam visoko nagrado. Ponudbe pod: »Visoka nagrada« v ogl. oddelek.
15184-9
BITENC ALOJZIJA, Gosposka 10. preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla o Baveli Brunu, oč prav tam, dne 30. 7. 1954.
15348-11
UPOKOJENEC > potrebno odremo želi skupno gospodinjstvo 2 zdravo samostojno osebno upokojenko v Ljubljani, ki je vešča kuharica. Ponudbe pod »Nekadilka« v ogl. odd.	15351-1J
UŠEL JE iz Veterinarske postaje v Kočevju 11. septembra lovski pes, kratkodlaki istrski gonič bele barve z rumeno liso na glavi in desnem poreberju. Sliši na ime »Vodja«. Javiti Veterinarski postaji Kočevje. Najditelj prejme na-
(f r-,, /I r> 1	10334-J 1
OBRTNIK, dobro situiran, išče gospodinjo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Srednjih mlajših let«.
15388-11
HITRO IN SOLIDNO Vam prebarvamo šolske torbe, aktovke, potovalne torbe, kovčke in vso usnjeno galanterijo. Kopač, Ljubljana. Zidovska 5.	15392-11
ZDOMA JE ODŠEL Ivan Vavpotič, posestnik iz Črnuč, stgr 68 let, na sebi ima modro obleko. Komur je kaj znano kje se nahaja, naj javi na naslov: Breznik Marija. Črnuče 163 ori Ljubljani.^	15400-11
ŽA I itivi ! j 3 F. 1E pes volčjak. C e sc lastnik v teku 7 dni ne javi na postaji LM Bežigrad, pripade pes najditelju.	15421-11
IZGOVORJENE BESEDE pri Klopčič, Za boršt 34, preklicujem za neresnične. Vidergar Ivan, Dob 60.
15407-11
PODPISANI IZJAVLJAM, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Rifclj Katarina. Rifelj Martin, Ljubljana, Zaloška .iV	15422-11
URADNICA, lastnica hiše z vso opremo, sprejme v skupno gospođin jstvo solidnega inteligenta v starosti nad 50 let. Ponudbe pod »Lep dom« v ogl. odd. 15119-11
E1M
IZGUBLJENO PROMETNO KNJIGO avtomobila »KDF« S-930, štev. motorja 7-037338, šasije 011243, last aA'*P’Ir,0^° krožka Trnovo vrniti: Viljem Grgurevič, Križevniška 12.
15196-10
POŠTENEGA NAJDITELJA nalivnega peresa Mont-Blanc prosim, da mi ga proti nagradi vrne na naslov: J. Kvas, Študentsko naselje pod Rožnikom.	15294-10
15261-9 ZATEKEL SE JE mlad pe? brak jazbečar »Capek«. Javiti proti nagradi Okrajni lovski zvezi, Celje.
15301-10
SIVO VOLNENO JOPICO, izgubljeno dne 12. IX. 1954 od gostilne »Ma-jolka« do glasbene šole v Šiški, vrniti proti nagradi. Naslov v ogl. oddelitu.	15340-10
»UNION«: amer. barvni film »V vrtincu« Brez tednika. P:ed-stave ob 15 in 20. Ob 9 matineji istega filma. Prodaja vstopnic od 3 do 10 ter od 14 dalje.
•KOMUNA«:	amer. barvni fiim
»v vrtincu«. Brez tednika. Predstave ob 16 in 20. Ob 10 dopoldne matineja .stega filma. P:o-daja vstopni e od 3 do tc ter o-i
15	dalje
»SLOGA«: meh film »Maclovla«. Tednik. Predstave ob 16, 1? in 20. Ob ic dopoldne matineja Istega filma.
»SOCA«: angl. film »Pekel je ra^-
. prodan«. Tednik. Predstave ob
16	18 in 20 Prodaja vstopnic v oben kinematografih od e do il ter od 14 dalje
L. KINO *JLA«:	er. film »In-
termezzo* Tednik predstava ob 20. uri
L. KINO »BE21GR.H D«: ameriški film »Pavla«. Tednik Predstava ob 20. Prodaja vstopnic v obei? letnih kinematografih	ore*i
pričetkom predstave
KINO •GUNCLJE«. finski film Olimpiada*. Tednik Predstave ob 15	17 In 19. Predaja vstop-
nic od 14 dalje.
LJUDSKA UNIVERZA «DOZ. zaprto.
»SISKA* :	6ioven.SK* kinoteka
prikazuje francoski film »Kape-can Frakas«. Ob 16,	18 in 20.
Prodaja vstopnic od 9 do 11 m od 15 dalje. Film je na sporedu samo danes.
•TRIGLAV«:	amer. barvni film
»Ljubimec iz New Orleansa«. Predstave ob 16, 18 in 20. Predaja vstopnic od 10 do 11 in od i5 dalie
»LITOSTROJ«: avstrijski film «Gospodična Casanova«, ob 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Zadnjič.
ŠENTVID »SVOBODA«:	italijan-
ski film »Grenki riž«, ob 18. in
20.
»VEVČE«:	ameriški	barvni film
»Rdeči gusar«.
JARŠE »INDUPL ATI« :	ameriški
kavbojski film »Samotna zvezda«, ob 18 in 20.
»ZADOBROVA«:	angleški filra
»Trio«, ob 18. in 20.
»KAMNIK«:	angleški film »Pre-
pad nevarnosti«.
»DOMŽALE«: ameriški film »Po-hlepneži«.
»BLED«:	ameriški	barvni film
»Dvoboj ob srebrnem potoku«, ob 15., 18. in 20. Matineja ob 10.
CELJE »UNION«:	jugoslovanski
film »Stojan Mutikaša«. Ob 16, 18 in 20.
CELJE »DOM«:	slovenski film.
»Vesna« Ob 15.15. 18.15 in 20.15.
KRANJ »STORŽIČ«:	francosko-
italijanski film »Ljubimca iz Toleda«. — Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15. dalje. Matineja ob 10: »Zgodba naslovne strani«. 23. 9. bo premiera amer. barv. filma »V vrtincu«. — Vstopnice od 50 do
130 din.
KRANJ »PARTIZAN«:	nemški
barvni film »Zemlja smehljaja«, tednik, ob 19.30.
KRANJ »SVOBODA«:	angleški
film »Zgodba naslovne strani«, tednik, ob 15.17 in 19.. Matineja ob 10: »Ljubimca iz Toleda«.
JESENICE »RADIO«:	ameriška
barvna komedija »Charleveva tetka«, ob 18 in 20. — Matineja ob 10.
JESENICE »PLAVŽ« :	ameriški
film »Harriet Craig«, ob 18 in
20. — Matineja ob 10.
mau v p\TACAn\TA ot» vriTrixTr^ ,	,	'
predelu Gorenjske, Štajerske '^OSORNO STANOVANJE, komfort-
kosti 400 Watov,
_______ _____________ dam. Ponudbe v ogl. odd. pod
dečo delovno silo: kleparje, orodne POHIŠTVO, belo pleskano, prodam:	»Agregat«.	# 15385-4
ključavničarje, mizarje in ključav- trodelno omaro, francosko posteljo ŠIVALNI STROJ, nov, ženski, elek-
mčarje.	15426-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3 odraslim osebam, zanesljivo, iščemo. Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. odd.	15427-1
DVA STROJNA TEHNIKA takoj zaposli »PELA«, Tovarna električnih aparatov. Ljubljana, Rimska cesta št 21 it .	15414-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«	15417-1
UPOKOJENKO ali kako drugo žensko primerne starosti sprejmem za dopoldanske ure. Soba in hrana. Škerl Milena, Vič, Sattnerjeva 9.
-1
VEČJE PODJETJE sprejme v službo uslužbenca zn upravno-komereialno službo v Ljubljani. Razen tega potrebuje za sektor Koper komeciali-sla s poznavanjem finančnega knjigovodstva ter materialnega knjigovodstva. Služba stalna, plača po tarifnem pravilniku, nastop službe takoj. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Sposoben-20«.	15450-1
KMETIJSKA ZADRUGA Trebelno sprejme poslovodjo čiste preteklosti za trgovino ter odkupe. Nastup službe takoj, oziroma s c.*. septembrom 1954. Plača po dogo-voru.	15448-1
KOMUNALNA UPRAVA v Slov. Bistrici sprejme več vodovodnih mojstrov in pomočnikov za dovršitev instalacij pri mestnem vodovodu v letu 1954 Nastop takoj. Pismene ali ustmene ponudbe na gornji naslov.	15447-1
KMETIJSKO POSESTVO OZZ Novo mesto s sedežem na Trški gori jari Novem m es t.i takoj sprejme veščega knjigovodjo. Plača dobra, po tarifnem pravilniku posestva.
15446-1
SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA, bilancisi za Kmetijske zadruge želi spremeniti službeno mesto. Plača po dogovoru, odnosno kolektivni pogodbi. Ponudbe v ogl. odd. pod »NastOD s 1. 11. ali 1. 12«	15444-1
VEC GRADBENIH INŽENIRJEV ^n' tehnikov za projektiranje in operativo sprejme GRADIS, LJUBLJANA. Zglasiti se osebno v Projektivnem biroju. Bohoričeva ulica 24. Ljubljana	15443-1
STENOD A KTILOGR A FIN TO z znanjem enega tujega jezika in s primerno prakso potrebuje družbena organizacija v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd pod »Stalna eksisten-cr€	15442-1
postelje
z mrežo, nočno omarico in karniso. Naslov v ogl. odd. 15319-4 OTROŠKA POSTELJICA 1,50 X 0,80 za otroka do 10 let, kompletna, naprodaj. Vprašati: Ljubljana, Večna pot 1, visoko pritličje.	15316-4
ODLIČEN »PHILIPS« RADIJSKI SPREJEMNIK, nov, prodam. Prvovrsten ton, magično oko m dr. — Groharjeva 3/L. desno, stanovanje 2.	15313-4
ELEKTRODE ZA VARJENJE, večjo količino, raznih kvalitet in dimenzij, odprodamo po izredno nizkih cenah. Vodogradbeni laboratorij Ljubljana, Hajdrihova 28.
15310-4
KLAVIR za 48.000 din prodam. Naslov SP Celje.	15300-4
OMARO, posteljo, umivalnik, čisto, prodam. Študentovska ulica 2.
15293-4
DVA VEČJA ZABOJA s ključavnico in hladilnik na led prodam. W0I-fova 3/TI.	15290-4
PRODAM: krojaške mize, pupo, stojala, zofo, stole in drugo. Lukič. Trubarjeva 75	15282-4
ZAGANJAC (Starter) za »Opel«, kot nov, prodamo ali zamenjamo za razne dele »Forda« A-B tipe, odnosno iste tudi kuoimo, kakor: piramido. (t lerad), krožnični zobnik (triblig). stožčasti zobnik itd. — Vodogradbeni laboratorij, Ljubljana. Hajdrihova 2S.	15311-4
KER ODPOTUJEM, prodam razno pohištvo po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd.	15292-4
DOBRA LOVSKA PUŠKA hnmerlcs, kal. 12, z municijo naprodaj. Miklič, Kolezijska 7, Ljubljana.
15283-4
trioni, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	15364
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezlji " elnak. Petkovi** režje 71, pritličje, levo.
prodam. Popelnak, Petkovškovo nabrežje 71, pritličj
ZENSKO KOLO, skoraj novo, prodam. Poljanska 42.	15373-4
GUMI VOŽ, nov, 2 t nosilnosti na-
firodaj. Ogled od ponedeljka daje. Parmova 3.
SERVIS »Rosenthal«: jedilni, čajnU kavni prodam. Vidovdanska 4 — ogled popoldne.	15376-4
KOSMATlLNI STROJ za pletenine, malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd.	15377-4
TEHTNICO decimalko, na poteg 500 kg prodam. Ljubljana, Kozarje št. 87, Tržaška cesta.	1537S-4
NOV GUMI VOZ 2 t in dva trda lahka voza prodam. Jančar, Podgrad št 4. Polje.	15379-4
DOBRO VIOLINO prodam. Ogled dnevno, med 14 in 16 pri Verov-šek, Ljubljana. Dalmatinova 2.
15336-4
ČEBELNJAK za 3 do 30 A2 panjev, prenosljiv, v 20 minutah sestavljen (razstavljen) uporabljiv tudi za Wekend ali garažo za štiri motorje naprodaj. Ogled popoldne. Ljubljana (Grad) So-darska steza 4.	15285-4
VOZ ZAPRAVLJIVČEK olnate osi, močan, popolnoma v dobrem stanju prodam. Godec Jože, Boh. Bistrica 92.	15347-4
NOV CRN KOSTIM, lep. moderen (inozemsko blago) prodam. Ponudbe pod »12.000« v ogl. odd.
15342-4
MOTORNO KOT.O 500 prodam An
TRGOVSKI TRANSPARENT, dobro 3 ^NAPISE ^TRIGI.Av! pločevinaste ohranjen, omaro za perilo s pre- črke, od katerih ima eden Neon
razsvetljavo prodamo. Vse infor
ali v okolici Ljubljane, po možnosti z malo vrta, kupim. Naslov v ogl. odd.	15226-7
VILO V R02NI DOLINI, za Bežigradom ali v Šiški kupim do zneska 3,500.000. Ponudbe pod »Plačljivo takoj« v ogl. oddelek.	15468-7
V KAMNIKU na prometni ulici prodam hišo pod zelo ugodnimi pogoji. Primerna za vsako obrt. Pojasnila pri Kurzveil. St. Fužina—Bohinj.	15220-7
POBESI v O .n A GOLISAH pri Litiji: hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak, gozd, njive in pašniki skupaj nad 6 ha. naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	15146-7
15364-4 GOZD v bližini Škofljice naprodaj.
Poizve se Trubarjeva 62.	15326-7
HIŠO z vrtom v bližini postaje Škofljica prodam. Krivec Jože, Sela 18, Grosuplje.	15170-7
no. krasno, center, zamenjam za enakega oziroma enosobnega s kabinetom ali dvosobnega brez konal nice .center ali bližina. Ponudbe pod »Zračno« v ogl. odd. 15356-9 STANOVANJE med Mengšom in Trzinom zamenjam za stanovanje v Liitbljani ali bližini. Naslov v ogl ^ odd.	_	15380-9
SOBO do Šentvida. Ježice iščeva proti nagradi. Naslov v ogl. odd.
15460-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako ali večje. Selitev plačani, eventualno dam nagrado ^ Poplatnik, Dolenjska e. 48 g. 15459-9 SOBO išče študent. Plača za eno leto naprej. Ponudili» v ogl. odd. pod »Dober plačnik«.	15434-9
DVOINPOLSOBNO in enosobno stanovanje zamenjamo za večsobno. Ponudbe v ogl. odd. »Gradišče Tabor«.	15452-9
1
ZAHVALA
Ob hudi, nepričakovani in nenadomestljivi izgubi našega predragega moža, očeta, brata in strica
FERDINANDI KMETA
KLEPARSKEGA MOJSTRA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Posebno zahvalo smo dolžni prostovoljni gasilski četi Trebnje za častno stražo, pevcem in godbi SKUD »Josip Jurčič« ter č. č. duhovščini Trebnje za spremstvo.
Zahvaljujemo se tov. Japlju Pavlu in delegatu obrtne zbornice okraja Novo mesto za poslovilne besede pri odprtem grobu ter vsem darovalcem cvetja, kakor tudi vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali.
Trebnje, Mirna peč, Novo mesto, Ljubljana, Borovnica, 18. septembra 1954.
Globoko žalujoči: žena Hema, sinovi, hčerka, sestra, snahi in nečakinje.
Hfso s trgovskimi lokali v centru STIDENT TEHNIKE išče opremljeno Ljubljane" prodam. Naslov v ogl.	sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe
oddelku.	15275-7	v ogl. odd. pod .Uslužen«. 15430-0
15374-4 HIŠO na najlepši točki Bleda pro- SOBO 4X4, primerno za lokni ni'
OOTIll	flom Vogl/vv V n rrl flflflpltll	„leo-on „nn.nn len, „e ------X i ~ —V. ^
pisarno, zamenjam za večjo sobo. Avguštin. Vodnikov trg 5.	15338-9
GARSONJERO ali prazno sobo iščem. Cena postranska stvar. Ponudbe v ogl. odd. pod »Solidna«. 15341-9
Vsem, ki so dne 27. avgusta spremljali na zadnji poti mojega ljubega moža
ALOJZA ZALOKAR iz Ptuja
dam. Naslov v ogl. oddelku. 15274-7 MANJŠE POSESTVO, lepa ravninska lega, hiša z gospodarskim poslopjem v trgu, hmeljska sušilnica prodam. Maršič Olga, Braslovče.	0£r, onn. pon »onana«. ió:ì41-u	"'17'
„rvrvn	tiTstr-r. 14	la2??'7	LEPO ENOSOBNO STANOVANJE	prisrčna hvala. Posebno zahvalo	poti.
WEEKEND	HIŠICO,	solidno. Go- ,amen;am 7a dvosobnega. Ponud-	izrekao, delovnemu kolektivu m
renjska ah Jadran, kupim Ponud bg	,0k)ober< T	od(1.	--------------- ------------
be pod »Priroda« v ogl. odd. lo241-7	r	p 15344 9
HIŠO (vilo),, enodružinsko, štirisob- sonQ iMem. ->onodbe pod .Samska«
v ogl. odd
dali in umivalnik ugodno 'naprodaj Wolfova 3/II	15291-4
PRIKOLICO >Jep< za osebni avto, ojačevalec, zvočnike, gramofon in emona opeko ugodno prodam. — Kaplja Franc, Radomlje 50,
P03TREZNICO za ves dan iščem za takoj Ostalo po dogovoru Naslov v ogl odd	15260-2
ŽENSKO za dopoldan ali popoldan, ki bi pomigala v gospodinjstvu, iščem. Naslov v ogl. odd. 15329-2
RADIJSKI APARAT, nov,
»Savica« prodam Vrtarič Franjo, Djakovičeva 8a.	15115-4
PRVOVRSTNI FIRNE2 prodajamo v vseh količinah od 200 kg dalje po ceni .390 din fco. Ljubljana. Tovarna močnih krmil.	15106-4
TRAČNO ŽAGO in lesno stružnico, v brezhibnem stanju, na krogljič nih ležajih prodam. Naslov v ogl oddelku.	15138-4
DVOSEDEŽNI ZAPRAVLJIVČEK -prenovljen, naprodaj. Ogled; Cer bec Ivan. Rajska 39. Domžale.
15143 4
OTROŠKO POSTELJICO, kompletno, prodam, Ribnikar, Cankarjeva 4/5 15156-4
NAGROBNI SPOMENIK iz belega marmorja s črno ploščo dobite šp pri Kunovar Franju. Kamnoseku Tomačevska 7 (za levim vogalom pokopališča poleg gostilne Smura j c) Žale, Ljubljana.	13760-4
maciie v trgovini s čevlji »PEKO«, Ljubljana. Kardeljeva 4.	15415-4
ŽENSKO OHRANJENO KOLO in otroški modem voziček prodam. Bohoričeva M.	15428-4
15177-4 KADIO »Philips Super«, soliden, poznanike ceni prodam. Potočnik, Podmilšča-kova 37.	15413-4
OTROŠKO POSTELJO in globok vo7.ičck prodani. Gradišče 8b-Il.
15412-4
■!4liilVAl*
•STEYER BULDOG« dele kupim takoj. Grašič Janko, Zaloška 15, Ljubljana.	15466-5
S'i iu,4*Niv.u. lahko ?>tarcjše izdelave, 1,5 m stružne dolžine ali daljšo kupimo Šport Oprema, Vižmarje 1. Ljubljana.	15222 5
KOPALNICO, kompletno, z električnim gretjem vode kupim. Naslov v ogl. oddelku.	15328-5
FOTOAPARAT »ROBOT« kupim in
fotopovečevnlnik, nedokončan — prodam. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Kompletno«.	15322-5
no, v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Dom« v ogl. odd. 15242-7 HIŠICO z vrtom v bližini šole kupim. Ponudbe z navedbo cene: Zakrajšek Francka. Kočevje, Podgorska 152.	15065-7
STAV BISCE v Mariboru prodam. — Ponudbe pod »Medvedova cesta« v ogl. odd.	15143-7
STANOVANJSKO HIŠO z vrtom kupim. Gorenjska stran Ljubljane do Vižmarij—Črnuče za ca. 1,500.000. brez posredovalca. Naslov v ogl. oddelku.	15288-7
KRASNO STAVBENO PARCELO 581 m2 na Koleziji prodam. Poizve se: Rezijanska ulica 4. Novak.
15279-7
DEL HIŠE z dvema delavnicama in parcelo ob najprometnejši cesti Ljubljane prodam. Ponudbe pod »Sončna lega«, v ogl. odd. 15264-7 STAVBNO PARCELO, zazidljivo. 1000 m2 v Vižmarjih, bližina železniške in tramvajske postaje, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.
15229-7
VEČJO ENODRUŽINSKO HIŠO v Sevnici sredi trga z vsem komfor-tom, primerno za lokal ali^ obrt prodam. Vimpolšek Anica Kranj, Cesta na Rupo 2.	15190-7
DVOSTANOVANJSKO VSELJIVO VILO v Ljubljani, v bližini električne železnice ali trolejbusa kupim Plačam takoj! Naslov: Treppo, Ljubljana, Ključavničarska 2.
15199-7
ČETRT HIŠE prodam. Obrtni prosto ri in stanovanje prosto. Ponudbe pod »Resnična prilika« v ogl. odd 15406-7
ENODRUŽINSKO HIŠO z velikim vrtom v Ljubljani zamenjam za enodružinsko stanovanje. Najemni na po dogovoru. Naslov v ogl. odd 15437-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Rade čah ob glavni cesti z velikim vrtom naprodaj Cena 780.000 din. Naslov SP Celje.	15435-7
ENODRUŽINSKO UTŠO v Kranju. Jurčičeva 5 prodam ali zamenjam za enodružinsko z doplačilom od Lesc do Otoč. Bertoncelj, Kranj, Jurčičeva 3.	15434-7
15331-9
SOBO iSCEM. Ponudbe na naslov: Vodnikov trg 5, frizerski salon »Lojzka«.	15330-9
SOBICO v ljubljanski okolici, po možnosti s hrano iščem. Plačam po dogovoru. Ponudbe v ogl. od.d »Mlad interesent«.
15267-9
VELIKO SOBO za tričlansko družino iščem. Za uslugo pomagam pri mizarskem in navadnem delu. Čučnik Gostilniška 4
15350-9
MESTO HIŠNIKA iščem v Šiški ali okolici. Ponudbe v ogl. odd. pod »Marljiv«	15352-9
KRANJ — LJUBLJANA! Zamenjam sončno dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami v Ljubljani za večje v Kraniu Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava — takoj«.	15403-9
VEČJO KOMFORTNO GARSONJERO s kabinetom zamenjam z dvosobnim komfortivrn stanovanjem. tudi v centru, dam leno nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tivoli«.	15398-9
LEPO STANOVANJE z vrtom v Postojni zamenjam za Ljubljano. Ponudbe pod »Postojna« v ogl. odd.	15395-9
KUPIM komfortno vseljivo tro ali štirisobno stanovanje. Ponudbe ood »Gorica« v ogl. odd.
15394-9
3-SOBNO STANOVANJE v Linhartovi zamenjam za 2-sobne.ga v bližini tramvajske postaje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«	15359-9
DVOSOBNO STANOVANJE S kletjo uporabo vrta v mestu zamenjam za enako s kabinetom, najraje Šiška, Šentvid, ali Bežigrad. Naslov v ogl. odd.
15361-9
rUOSOBNO STANOVANJE, lepo prostorno, komfortno zamenjam za dvosobno (s kabinetom). Ponudbe pod »Zelo ugodno« v ogl. odd.
15410-9
prostovoljnemu gasilska nu društvu »Inštituta Golnik«, društvom in prijateljem za poklonjeno cvetje, čč. duhovščini za spremstvo in govornikom za poslovilne besede. Zahvalo izrekam tudi osebju splošne bolnišnice Ptuj, primariju dr. Piskerniku in dr. Pavličevi, ki so mu ob bolezni lajšali trpljenje. Za vse pismene in ustmene izraze sožalja, sosedom za pomoč in tolažbo, iskTena hvala!
Matilda Zalokar — žena.
Vsem, ki so mojega ljubljenega moža
FRANA KOVAČA
spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje, govornikoma za poslovilne besede ob preranem grobu ter za izražena sožalja, iskrena hvala.
Posebno se zahvaljujem g. dr. Klobčič Dušanu za izredno skrb in trud v času bolezni dragega Franceta.
Kamnik, 17. septembra 1954.
Pepca Kovač
Ob tragični izgubi našega ljubega sina in brata
STANKA NAGODE se zahvaljujemo vsem. ki so spremili Stanka na njegovi poslednji poti in nas tolažili ob hudi izgubi dragega.
Laze Planina nri Rakeku.
Žalujoči: starši, brat in sestra.
Najiskrenejša zahvala vsem, ki so dne 12. t. m. spremili na zadnji poti našega nepozabnega očeta
ANTONA VIRANTA
ga obdarili v slovo s cvetjem ter z nami sočustvovali. Posebna zahvala organizaciji SZDL terena Poljane, vsem stanovalcem rdeče hiše na Poljanah, zdravniku sektorske ambulante dr. Fr. Leskovicu za . Dožrtvovalno zdravniško pomoč v njegovi dolgi bolezni kakor tudi pevcem kolektiva ECZ.
Žalujoče hčerke
Ob nenadomestljivi izgubi naše mame
MARIJE STELE
se zahvaljujemo vsem, ki so naši dragi mami v kratki in hudi bolezni pomagali lajšati trpljenje ali na kakršen koli način stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji
Žalujoči Steletovi
Ob bridki izgubi mojega moža, očeta in starega očeta
JAKOBA KRAŠEVEC se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so mu izkazali poslednjo čast in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Petrovčiču za vso nego in skrb, ki jo je posvečal pokojniku.
Borovnica, 18. sept. 1954.
Žalujoči ostali.
Dotrpel je naš ljubljeni oče, stari oče
fiNTON PUC
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. septembra 1954 ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: sinova Karlo in Viktor; hčerka Meri; snahi, vnuki, vnukinje ter ostali sorodniki
Umrl je naš dragi mož, oče, stari oče in stric
JAKOB ŠUŠTERŠIČ
posestnik iz Stanežič 3
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 20. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Šentvid.
Ljubljana, 18. IX. 1954. Žalujoči:	žena Angela;
sinova Kado in Jože; hčere: Tilka, Milka in Lucija ter ostalo sorodstvo
roaaaaniM
Občinski ljudski odbor Logatec
razpisuje mesto tajnika občinskega ljudskega odbora Logatec.
Pogoji za sprejeta: več let dela v ljudskih odborih ali drugih podobnih uradih. Kandidat mora imeti najmanj srednješolsko izobrazbo.
Prošnjo z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjega dela poslati na občinski ljudski odbor Logatec.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Škofja Loka razpisuje na podlagi 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov
mesto direktorja podjetja
»Transturist«, Škofja Loka.
Pogoji: Srednja ekonomska šola In petletna praksa v komercialni službi in perfektno obvladanje nemškega jezika, ali 8 let komercialne prakse in popolno obvladanje nemškega jezika.
Ponudbe z opisom dosedanjih službenih mest in kvalifikacije skupaj z življenjepisom poslati na LQM.O Škofja Loka — komisiji sa razpis mesta direktorja do 1. X. 1954.
RAZPIS
Upravni odbor Splošne bolnice v Mariboru razpisuje po 9. členu
16.	tč. Uredbe o upravljanju zdravstvenih ustanov (Ur. 1. FLRJ št. 80-53)
1 mesto zdravnika-specializanta iz anastezije.
1 mesto zdravnika-specializanta Iz stomatologije,
1 mesto magistra pharmacije.
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje je treba poslati na sekretariat Splošne bolnice v Mariboru, Tržaška cesta 13. najkasneje do 20. septembra 1954.
RAZPIS
Po čl. 90 Uredbe v ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FRJ št. 51-424-53) razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev, upravnikov in poslovodij pri Okrajnem ljudskem odboru Radovljica, naslednja mesta:
1.	Pri trg. pod j. »Tobak« — Radovljica — mesto upravnika. Pogoji: Ustrezna izobrazba in vsaj 8-letna praksa v komercialnih poslih.
2.	Pri trg. pod j. »Stol« Žirovnica, trgov. podj. Lesce in trgov, podj. »Špecerija« Radovljica — mesto upravnikov.
Pogoji: Srednja strokovna izobrazba in vsaj 8-letna praksa v komercialni stroki.
3.	Pri trg. podj. »Manufaktura« Radovljica — mesto upravnika.
Pogoji: Srednja strokovna izobrazba in najmanj 10-letna praksa v manufakturni stroki.
4.	Pri mesarskem podjetju Brezje
—	mesto poslovodje.
Pogoji: Obrtni mojster iz mesarske stroke z najmanj 10-letno prakso.
5.	Pri Opekarni Ljubno na Gor.
—	mesto upravnika.
Pogoji: Visokokvalificirani delavec z najmanj 10-letno prakso v opekarski stroki.
6.	Pri gost. podjetju »Zelenicä« Žirovnica in pri gost. podj. »Be-gunjščica« Begunje — mesti upravnikov.
Pogoji: Srednja strokovna izobrazba in kvalifikacija gostinskega delavca z najmanj 10-letno prakso v gostinstvu.
7.	Pri »Kamnolomu« v Kamni gorici — mesto direktorja.
Pogoji: Gradbeni inženir z vsaj 8-letno prakso ali pa višji gradbeni tehnik z najmanj 10-letno prakso v gradbeni stroki. Plača po dogovoru.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazi šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo OLO Radovljica.
Zadnji rok za vlaganje prošenj Je 28. september 1954.
RAZPIS
Komisija za razpis mesta poslovodje samostojne trgovine z mešanim blagom Rob na Dolenjskem in mesta upravnika Knjigovodskega centra Vel. Lažče razpisuje po 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov:
1.	mesto poslovodje samostojne trgovine z mešanim blagom Rob na Dolenjskem,
2.	mesto upravnika Knjigovodskega centra Vel. Lašče.
Kandidati morajo imeti pogoje, ki so predpisani za poslovodje samostojne trgovine ir« za šefa računovodstva trgovskega podjetja.
Plače po tarifnem pravilniku.
Ponudbe, z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa je poslati najpozneje do 1. oktobra 1954 Okr. ljudskemu odboru Kočevje.
Komisija za prodajo hiš splošnega ljudskega premoženja Občinskega ljudskega odbora Črnuče razpisuje ponovno
javno dražbo
stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja iz območja občine Črnuče za v nedeljo, 3. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj v prostorih Občinskega ljudskega odbora Črnuče. V prodaji so še naslednje stanovanjske hiše:
dvostanovanjska hiša Črnuče 24; cenilna vrednost 1,230.000 din;
enostanovanjska hiša Sred. Gameljne; cenilna vrednost 780.000 dinarjev.
Podatki o hišah in dražbeni pogoji so na vpogled pri tajništvu Občinskega ljud. odbora Črnuče.
RAZPIS
Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov Uradni list FLRJ štev. 51/53 MESTO UPRAVNIKA podjetja »MESTNA VRTNARIJA« Kranj.
Ponudniki morajo biti vrtnar-sko-cvetličarski mojstri z večletno prakso in imeti sposobnost samostojnega upravljanja podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vložiti pri Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj. Titov trg št. l/II. soba štev. 13, nadalje do zaključno 2. oktobra 1954.
RAZPIS
Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov Uradni list FLRJ št. 51/53
MESTO UPRAVNIKA obrtne delavnice »FOTGSERVIS« v Kranju.
Ponudniki morajo biti fotografski mojstri z večletno prakso in imeti sposobnost samostojnega upravljanja podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vložiti pri Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. l/II, soba št. 13, najdalje do zaključno 2. oktobra 1954.
RAZPIS
Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudlkem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov Uradni list FLRJ št. 51/53 MESTO UPRAVNIKA obrtne delavnice »BRIVSKI SALON« v Kranju.
Ponudniki morajo biti brivsko-frizerski mojstri z večletno prakso, ter imeti sposobnost samostojnega upravljanja podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vložiti pri Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. l/II, soba štev. 13, najdlje do zaključno 2. oktobra 1954.
RAZPIS
Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov Uradni list FLRJ št. 51/53 MESTO DIREKTORJA podjetja »KURIVO« Kranj v Kranju.
Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	popolna srednja ali njej enaka šola in 5 let komercialne prakse, ali
b)	strokovna vajenska šola trgovske stroke in najmanj 10 let prakse.
Ponudniki morajo imeti sposobnost samostojnega upravljanja podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe, ter opisom dosedanje zaposlitve je vložiti pri Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. l/II., soba št. 13, najdlje do zaključno 2. oktobra 1954.
RAZPIS
Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov Uradni list FLRJ št. 51/53
MESTO DIREKTORJA
podjetja »TOBAK« v Kranju.
Ponudniki morajo izpolnjevati
naslednje pogoje:
a)	popolna srednja ali njej enaka šola in 2 leti komercialne prakse,
b)	nedovršena srednja šola in več let komercialne prakse ali
c)	strokovna vajenska šola trgovske stroke in več let komercialne ali trgovske prakse.
Ponudniki morajo imeti sposobnost samostojnega upravljanja podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanjega področja zaposlitve je vložiti pri Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. 1/n, soba št. 13, najdlje do zaključno 2. oktobra 1954.
RAZPIS
Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS v Ljubljani razpisuje mesta bančnih uslužbencev pri vseh podružnicah v Ljudski republiki Sloveniji.
POGOJI: 1. ekonomska srednja šola ali trgovska akademija z zaključnim izpitom, popolna srednja šola z maturo, ekonomska ali pravna fakulteta z diplomo.
2. z uspehom opravljen sprejemni izpit.
Kandidati, ki so, ali so bili že zaposleni in imajo ustrezno strokovno prakso ne bodo delali sprejemnega izpita. Sprejetim uslužbencem pripadajo prejemki (plača in dopolnilna plača) po uredbi in pravilniku ' za uslužbence Narodne banke. Prošnje je poslati Centrali Narodne banke za LRS, Ljubljana. Kandidati izven Ljubljane. naj pošljejo prošnje preko krajevnih podružnic na področju LRS.
Rok za vlaganje prošenj je do 5. oktobra 1954.
Vse informacije se dobijo v podružnicah Narodne banke in v personalnem oddelku Centrale Narodne banke za LRS v Ljubljani, Cankarjeva št. 18.
Gradbeno podjetje TEHNIKA v Ljubljani sprejme takoj strojnega INŽENIRJA z vsaj 5-letno prakso. — Ponudbe poslati v personalni oddelek direkcije podjetja, Vošnjakova 8a.
SjZ	NEKAJ. .. rfP [
Nesreča v tovarni usnja
v Mirnu
Te dni se Je pripetila v tovarni usnja v Mirnu v nočnih urah težja nezgoda, katere vzroke in krivca bo še raziskala Goriška inšpekcija dela. Po dosedanjih podatkih je kurjač Božič Ivan, ki vrši hkrati nočno službo čuvaja, kar je nepravilno, ko je bil sam v tovarni, izvršil okrog 11. ure ponoči običajen pregled parnih kotlov. Merilec pare, manometer parnega kotla, je beležil 0, po čemer je sklepal, da v kotlu ni več pare in je odprl zaklopke za pregled kotla. V tem trenutku pa je bruhnil v njega močan curek vroče pare ter ga močno oparil po vsem gornjem životu. Zaradi
težkih opekin je bil prepeljan v vipavsko bolnišnico.	J. P.
2000 ur je skril
Zadnja leta je tujski promet skozi Maribor znatno porasel — z njim vred pa tud^delo naših obmejnih carinskih oirganov. Na meji pri Šentilju pregledajo dnevno tudi po 80 vozil, v kratkem času, ko stoji na mariborski postaji br-zovlak z Dunaja pa včasih čez 200 potnikov V preteklem mesecu so odkrili cariniki za 47,019.907 dinarjev tihotapljenega blaga. Največ ur, najlon nogavic, žiletk, pa tudi pisalnih strojev, računskih strojev itd. Nek potnik z Dunaja je imel v specialno vgrajenem prostoru skritih nič manj kot 2000 ur!



SPLOŠNO gradbeno podjetje	i
»PIONIR« gradbišče tovarne »Rotopapirja« ;
VIDEM—KRŠKO	j
sprejme takoj večje število	«
težakov, zidarjev, tesarjev in železokrivcev	?
Možno je delo v akordu in nadurah. Zagotovljen je : terenski dodatek od 60—260 dinarjev dnevno. Plača * po tarifnem pravilniku. Stanovanje in hrana preskrb- • ljena. Ponudbe sprejema uprava gradbišča Videm- •
Krško.	•
«
•»•« •*•••• ••• •••«
Iščemo BOLNIČARKO za obratno ambulanto, veščo za pomoč zdravniku in za vodenje potrebne administracije za izplačilo hranarine. — Plača po dogovoru — samska soba preskrbljena. — Ponudbe poslati pismeno na
»TOVARNO POHIŠTVA« -NOVA GOBICA-
.•»•■••• •«»•«••••	••
RAZPIS	j
»
Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij ln • obrtov razpisuje Komisija Mestnega ljudskega odbora, : Ljubljana	:
mesto upravnika pri	•
»ELEKTR0-MEDICINÄ« !
LJUBLJANA	I
Pogoji:	f
Elektroinženir.	|
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in j strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je : vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo, MLO Ljubljana, : »Kresija«, soba številka 24, I. nadstropje.	:
ZADNJI ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ JE 30 IX. 1954.	|
(
»••«••• ••••*• ••••#•••• •*»•#•••• ••>«••>•« •••.«•»•• «••*••«•• ••••••>••*•»•• •••*•« *•■.
RAZPIS
Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij ln obrtov razpisuje Komisija Mestnega ljudskega odbora, Ljubljana
mesto upravnika pri podjetju
F0T0TIV0LI in F0T0KAMERA
LJUBLJANA
Pogoji:
Visokokvalificiran fotograf (mojster) z vsaj pet let prakse v vodenju obrtnega obrata, verziran v upravno-administrativnih poslih.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo, MLO Ljubljana, »Kresija«, soba številka 24, I. nadstropje. ZADNJI ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ JE 30 IX. 1954.
...M«.
RAZPIS
Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija Mestnega ljudskega odbora, Ljubljana
mesto upravniku pri
»STAREM TIŠLERJU«
SAMOSTOJNO GOSTIŠČE - LJUBLJENI
Pogoji:
Kvalificiran gostinski delavec z dokončano gostinsko šolo ali opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 5 let upravniške ali poslovodske prakse v gostinstvu.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo, MLO Ljubljana, »Kresija«, soba številka 24, I. nadstropje. ZADNJI ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ JE 30 IX. 1954.
• Miaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ÉVììSL*,,.,.

ZA PB0MET Z NEPREMIČNINAMI IN PBEMICNINAMI LJUBLJANA, TAVČARJEVA 6 - TELEFON 21-011 proda sledeče:
HIŠO V NOVIH JARŠAH, dvostanovanjsko, z vrtom 300 m* za 1,600.000. HIŠO NA POLJANAH, dvostanovanjsko, s štirisobnim komfortnim stanovanjem, iep vrt, za 2,200.000.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO s 320 m* vrta, zidana 1. 1938, v Poljanah pri
Šentvidu za 1,200.000.
VILO V KOLEZIJI, dvostanovanjsko, 772 m* vrta za 2,800.000. DVOSTANOVANJSKO VILO V ŠIŠKI, s 250 m* vrta za 3,500.000. DVODRU2INSKO VILO V TACNU, stanovanja komfortna za 3,200.000. DVOSTANOVANJSKO VILO s komfortnimi stanovanji, 700 m1 vrta, vseljivo, v Kamniku za 2,200.000.
DVOSTANOVANJSKO VILO, s 650 m1 v Kosezah za 2,000.000.
TRI ČETRT HIŠE ALI POSAMEZNA STANOVANJA, komfortna stanovanja, terasa s tušem, kultiviran vrt, dvorišče. Hiša je v Zagrebu, cena 3,000.000.
PARCELO 840 m2, na Vrhovcih za 138.000.
STAVBNO PARCELO 599 m2, v Gerbičevi ul. za 299.500.
3	PARCELE v Polju pri Ljubljani po 200 din za m*.
PARCELO-VRT 1100 m2 na Brdu za 280.000.
PRODAMO: Dinamo »Siemens« 10 KW, 1400 obratov, 230 V s stikalom in ploščo, ognja varne Wertheim blagajne, peči kito-železne, sobne, primož-paralelni 13 cm in za cevi inštalaterski, radijski aparat »Eunig«, radiatorje za centralno ogrevanje, bojlerje za gretje vode, pisarne stroje, kakor tudi druge predmete. Naaalje prodamo osebni avto »Mercedes« 5-sedežni.
V prodajo prevzemamo vsakovrstne stroje za obrt In industrijo, motorna vozila, kmetijske stroje itd.
ENONADSTROPNO HIŠO z gostilniškim obratom na zelo prometni točki Ljubljane, balinišče z dvema av toga ražam a, obširno vinsko kletjo ter dvema stanovanjema, primerna tudi za vinarske zadruge, kakor tudi za privatnika, cena 3,500.000.
DVOSTANOVANJSKO ENONADSTROPNO HIŠO, v Rožni dolini i vrtom
za 950.000.
STAVBT70 PARCELO 720 m* na lepi legi Sp. Šiške.
WEEKEND HIŠICO z dvojnimi stenami, krito z opeko, prenosljivo, za
210.000.
DVONADSTROPNO TRGOVSKO-STANOVANJSKO HIŠO z lepimi trg.
lokali in komfortnimi stanovanji v centru mesta Ljubljane.
NIVELIR APARAT, dobro ohranjen, cena 110.000.
kupi sledeče:
STAVBNO PARCELO na Mirju kupimo.
iiiilklililiiifiiiilkiililllllii
Interesenti za nakup stanouredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošno ljudskega premoženja razpisuje občinski ljudski odbor Herpelje na predlog komisije za prodajo stanovanjskih hiš
JAVNO DRA2B0
za prodajo stanovanjskih hiš iz splošno ljudskega premoženja za dne 10. oktobra 1954 v uradnih prostorih občinskega ljudskega odbora Herpelje s pričetkom ob 9. uri:
Za prodajo so določene spodaj navedene hiše z izklicno ceno:
Hiša v Herpeljah št 6 z izklicno ceno	360.000	din
Hiša v Herpeljah št 19 (stari del), izklicna cena 450.000 din Hiša v Herpeljah št. 19 (novejši del), izklic. cena 800.000 din Hiša v Klancu pri Kozini št 3, izklicna cena 750.000 din Hiša v Klancu pri Kozini št. 3 a, izklicna cena 200.000 din
Na podlagi 1. in 3. člena vanjskih hiš naj oddajo prošnje za nakup na občinski ljudski odbor najpozneje do dne
3.	oktobra 1954. V istem roku morajo oddati tudi ponudbe v zapečateni kuverti. — Dražbe se lahko udeležijo tudi oni kupci, ki poprej niso vložili prošnje in pismene ponudbe za nakup. — Natančnejša navodila oziroma pojasnila bo dajal ljudski odbor — tajništvo.
11111111111111111111111111111111
RAZPIS
Na podlagi 90. člena uredbe o nstanavljanjn podjetij in obrtov razpisuje Komisija Mestnega ljudskega odbora, Ljubljana
mesto direktorja pri podjetju
»FOTOMATERIAL«
TBG0VSK0 PODJETJE - LJUBLJANA Pogoji:
Visoko kvalificiran komercialist, desetletna praksa v fototrgovini, fotodrogeriji, verziran v upravno-administrativnih poslih.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo, MLO Ljubljana, »Kresija«, soba številka 24, I. nadstropje. ZADNJI ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ JE 30 IX. 1954.
•-••• ••»••••• •«••«»•» •«••«»•• «••••-•• •••«*• •«»••»«

!	RAZPIS	?
•	•
•	Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in	•
•	obrtov razpisuje Komisija Mestnega ljudskega odbora,	•
i	Ljubljana	;
j	mesto upravnika za	|
i	»KMET. POSESTVO ZADOBROVA«	j
!	Pogoji:	!
j	Inženir agronomije ali kmetijski tehnik z daljšo j
J	prakso v vodenju državnih kmetijskih posestev, j
i	Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in	•
i	strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je	i
.	vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo, MLO Ljubljana,	i
j	»Kresija«, soba številka 24, I. nadstropje.	;
I	ZADNJI ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ JE 30 IX. 1954.	•
•	•
»#••••••• ••**••••• ••• -••••■
Komisija za razpis mesta direktorja gradbenega pod- i jetja »REMONT« v BREŽICAH	j
RAZPISUJE	j
po členu 89. in 90. uredbe o ustanavljanju podjetij in j obrtov (Uradni list FLRJ, štev. 51-424/53)	|
MESTO DIREKTORJA	j
gradbenega podjetja »REMONT« v Brežicah
Pogoj: gradbeni inženir z 2 do 3-letno prakso in strokovnim izpitom ali
gradbeni tehnik s 5-letno prakso in strokovnim izpitom. Prošnji je priložiti podrobni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti pri tajništvu za gospodarstvo OLO Krško do 30. sept. 1954.

•• ••••••
TEHNIČNI ODDELEK
»Gospodarskega razstavišča«
POTREBUJE
STROKOVNJAKE ARHITEKTE
za PROJEKTANTSKA DELA in OPREMO RAZSTAV. VLOGE Z NAVEDBO DOSEDANJEGA UDEJSTVOVANJA JE POSLATI NA UPRAVO
»GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA«, Ljubljana, Tomšičeva ulica 2

V službo sprejmemo takoj:
2 EKONOMISTA z ali brez prakse in VEČ LESNO-INDUSTRUSKIH TEHNIKOV — mlajših.
Kombinat lesno-predelovalne industrije, Logatec
• ••• •«•••••«• ••••«•••• «••*••••• ••**••••• • •••«• •••••*.«
*
LJUDSKI ÜDE0RI, PROSVETNI DOMOVI, ČITALNICE P 0 Z 0 B !
Prodamo 26 HRASTOVIH KLOPI. — Vsaka klop se sestoji iz dveh z usnjem nizko tapeciranih sedežev in mize z dvema predaloma. — Zelo primerno za opremo knjižnice, male sejne dvorane, čitalnice itd. — Ogled vsak dan od 7.—14. ure pri hišniku na Magistratu v Ljubljani.
CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C?. U	U
OBČINSKI LIUDSKI ODBOR Trška gora
iskreno čestita vsem svojim občanom k drugemu občinskemu prazniku dne 23. septembra 1954 ter jim želi amogo uspeha pri delu in v izgradnji socializma.
•• •••••■••• *••••■••■ .#•••••#• *•**•«»•• ••*«••••• *••*•«••••••••• •••■•* ••• ••••!
0
■
o
■
o
KUPIMO
ose®®1

0
■
0
■
0
Q Novinsko štamparsko 0 ■ poduzeće »VJESNIK«, ■;
2 Zagreb, °
0 Masarykova 28	0
Ìcdioioioìoioic-7
TOVARNA
»VOLNENKA«
LJUBLJANA, Poljanski nasip 40
sprejme takoj, oziroma po dogovoru:
tekstilnega tehnika za
podmojstra tkalnice z 2 do 3-letno prakso
tekstilnega tehnika za
pletiljstvo
skladiščnika
ključavničarja —
mehanika
DVOSTANOVANJSKO HIŠO
v centru Črnomlja ugodno proda Kmetijska zadruga
ovarna usnja
pp
ac
onus
đđ
SLOVENSKE KONJICE
SPREJME
TAJNIKA, odnosno TAJNICO PODJETJA s popolno srednješolsko izobrazbo ali ekonomsko srednjo šolo in
PRAVNEGA REFERENTA.
INTERESENTI NAJ SE PISMENO JAVIJO NA PODJETJE Z NAVEDBO PODATKOV O IZOBRAZBI IN DOSEDANJI SLUŽBI
ST. 220. — 19. SEPTEMBRA 1954
Balkanska zveza primer mednarodnega sodelovanja
To je poudaril v svojem govoru med današnjim zasedanjem Evropske posvetovalne skupščine grški poslanec Merkuris
Tretje kolo zvezne atletske lige
OliRED Ni BIL DORASEL NASPROTNIK
Celje, 18. sept. Tretje kolo zvezne atletske lige med ljubljanskim Odredom in domačim Kladivarjem je poteklo v preveliki premoči domačinov. Odred ni bil dorasel nasprotnik celjskih atletov, ki so prepričevalno zmagali s 113 :70 točkami.
Na tekmovanju je Golc dosegel nov republiški rekord v metu diska 47,59. Ugodno je presenetil še Kovač, ki je v teku na 110 m čez zapreke pustil za seboj reprezentanta Černeta. V tej disciplini je zmagal Lorger s 14,6, drugi je Kovač 15,4, tretji Cerne 15,7.
Podrobno poročilo bomo objavili v ponedeljek. — M. B. ATLETSKI DVOBOJ (NAMESTO TROBOJA) V MARIBORU
Liubl ana izdatno močne ša
Bazsfdva konj — dirke — slovensko prvenstvo
Djordjevič 51,3, Dolenc (oba Lj) 52,7, Sevšek (M) 51,6: skok s palico: Cerpez 3,40, Mesarič (oba M) 3.30. Ažman 3,10; kopje: Penko
47,0,	Crepinšek (M) 45,30, Marinšek (Li) 45,20: daljina: Požun 6,37, Puc (oba Lj) 6.27, Jezernik (Z) 6.12; 5000 m: Male (M) 15:32,2. Špacapan 15:44,6, Kogovšek (oba Lj) 16:13,0: 800 m: Mlakar (M) 2:00,8, Juvan (Lj) 2:01,8. Velner (M) 2:02.4; 4X100 m: Ljubljana 45.1, Železničar 48.0; kl2divo:	Markež 47.06,
Kržišnik (Lj) 39,34, Filipič (M) 38.79: troskok; Vukovič (Lj) 12.62, Jezernik 12.45. Zilnik 12.29.
Končno stanje točk: Ljubljana 23.323, Železničar 20.723.
DRŽAVNO PRVENSTVO
V PLAVANJU
Malo točk za slovanske
klu&e
Predsinočnjim je bilo v Splitu konec tridnevnega tekmovanja za državno prvenstvo v plavanju. Kakor so vedeli poznavalci povedati že vnaprej, je tekla borba za naslov ekipnega prvaka države pravzaprav samo med obema splitskima društvoma Jadranom in Mornarjem, od katerih je sledniič prvi z več kot 50 točkami naskoka zasedel prvo mesto, predvsem zato. ker je imel moško in žensko ekipo najbolj izenačeni. Preti pričakovanju vidno mesto je pripadlo beograjskemu Severu, prav tako pa je po prijetni strani iznenadil tudi Proleter iz Zrenja-nina. Doseženi rezultati so bili v splošnem dobri, med njimi je zadnji dan član Jadrana Cambi izenačil državni rekord na 200 m z metuljčkom v času 2:34.2.
Z udeleženci iz LRS so bila zastopana tri naša najmočnejša društva, ki so vsega skupaj zbrala 31 točk, *n sicer Ilirija (Li.) 14. Mladost iz Kranj 9 in 2PK iz Ljubljane 8. Zbir teh točk je vsekakor precej skromen in opozarja še enkrat, da bo treba tej športni panogi pri nas posvetiti mnogo več resne pažnje kakor do sedaj, tembolj, ker se pogoji za njeno gojitev od sezone do sezone izboljšujejo. Morda celo ni več daleč čas, ko bomo dobili tudi vsaj prvi zimski plavalni bazen.
Vrstni red društev je bil po končanem tekmovanju naslednji: Jadran 178. Mornar 122. Sever 102, Mladost 66. Proleter 53 P~‘mor:e
31.	Ilirija 14. Korčula 13 '"'•’ost 9, ZPK 8. POŠK (Soliti '	-7-
ničar (Karlovac) 2 točk’
raj slovenskem derby ju, se je na 2.600 m dolgi progi spustilo v borbo 8 vozačev, ki so se na cilju zvrstili takole: 1. Jernej Bolkovič z Janido v času 1:34.2, 2. Ludvik Slavič s Frajlico in 3. Jožko Ger-dak z Đinico.
V	kmečki dvovprežni dirki je tekmovalo 6 parov. Zmago je spravil Alojz Senčar s parom Miša—Zarja s časom 2:31 za km.
Na dirki za 3 do 12-let:/ kasaške konje je startalo 8 tekmovalcev. Zmagovalec je bil Jožko Hercog z Orlando v času 1:42, naslednji dve mesti pa sta zasedla Franc Kosi z Linijo in Ivo Pir-her z Dragino.
V	ravni galopski dirki za kmečke toplokrvne konje je zmagal Franc Kosi ml. na Brini.
Ravna galopska dirka za članice kluba iz Ptuja je prinesla zmago Mariji Kovačec na Saku.
Strasbourg, 18. sept. (Tanjug) Britanski sekretar v zunanjem ministrstvu Anthony Nutting je med razpravo v evropski posvetovalni skupščini izrazil zadovoljstvo, ker je večina današnjih govornikov poudarila potrebo najhitrejše rešitve vprašanja organizacije kolektivne obrambe Evrope. Dejal je, da ni zadostna okrepitev Zahoda z organizacijo Atlantskega pakta, kajti na Vzhodu ne sede prekrižanih rok. Glede Nemčije je dejal, da ni samo vojaški temveč tudi politični problem.
Belgijski socialistični poslanec Kolin pa je izrazil mnenje, da ne bi bilo treba preveč hiteti z oboroževanjem Nemčije, ker te naglice nič ne opravičuje. V tej zvezi je tudi postavil Spaaku vprašanje, zakaj se mu tako mudi, ko vendar sam trdi, da ne verjame v neposredno
»Tragična sprememba« ameriške zunanje politike
New York, 18. sept. (Tanjug).
Današnji »New York Times« smatra, da je komunike, objavljen v Londonu po Duliesovem -potovanju v Nemčijo in Veliko Britanijo tako kritičen, da ni mogoče z gotovostjo reči. kaj se je hotelo z njim povedati. V uvodniku poudarja list, da je Dulle-sova objava o polni enakopravnosti Zahodne Nemčije znak tragične spremembe ameriške zunanje politike v smislu popolnega zavračanja in ignoriranja francoskega stališča.
»Ako Nemčija debi polno enakopravnost. kar pomeni popolno suverenost brez diskriminacij glede ^oborožitve in proizvodnje orožja, potem smo vsekakor na začetku neve dobe. To bi bil porazen udarec za Francijo in velika zmaga za Adenauerja* — zaključuje »New York Times«.
V S 15 BS A J
RIM, IS. sept. (Tanjug) Pomočnik ameriškega podsekretarja za zunanje zadeve Murphy je nocoj prispel v Rim. V imenu vlade ga je sprejel samo šef ceremoniala zunanjega ministrstva, ker je bila po ostavki Piccionija vlada trenutno brez zunanjega ministra. Uradne razgovora bo imel Murphy šele v ponedeljek.
PARIZ, 18. sept. (AFP) Madžarski tiskovni urad v Parizu je danes objavil besedilo poslanice, ki jo je predsednik madžarske vlade Imre Nagy poslal Generalni skun-ščini OZN in v kateri prosi, da se Madžarsko sprejme v OZN. V poslanic; je poudarjeno, da je bila vsa dejavnost madžarske vlade vedno v skladu z OZN in je hkrati izraženo mnenje, da je sprejem novih članic v interesu OZN. ker bo to prisepvalo k izvajanju Ustanovne listine OZN, okrenitvi univerzalnega značaja OZN in reševanju vprašani ter s tem tu^i popuščanju mednarodne napetosti.
KUALA LUMPUR. 18. sept. (AP) Britanske sile na Malaji so sedem dni in neči neprenehoma bombardirale malajsko džunglo. To je bila naj več j a letalska operacija preti malajskim upornikom. Med bombardiranjem so letala odvrgla nad džunglo na stotine ton streliva.
PEKING, 18. sept. (r) Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je guverner pokrajine Kvantung v Južni Kitajski general Jeh člen Jing danes izjavil, da bo njegova vojska naredila vse za osvoboditev Fcrmoze in uničenje Cangkajškovih sil. General Jeh je to izjavil v svojem govoru pred vsekitaiskim nacionalnim kongresom, ki sedaj zaseda v Pekingu.
MOSKVA, 18. sept. (r) Moskovski radio je nocoj objavil, da je Vrhovni sovjet Sovjetske zveze
nevarnost sovjetske agresije.
V diskusiji je sodeloval tudi grški narodni poslanec Merkuris. Ko je govoril o potrebi evropskega sodelovanja v cilju obrambe, je poudaril primer Jugoslavije, Turčije in Grčije, ki so »naglo prišle do spoznanja nujnosti sodelovanja in kot prvi rezultat ustanovile ankarski pakt, ki se je naglo spremenil v vojaško zvezo, podpisano na Bledu. Ta zveza — je dodal — je pomembna za našo državo ter
S kompromisom med demokrati je prosvetno Martina za zunanjega v klerikalne roke
Rim, 18. sept. (Tanjug) Predsednik italijanske vlade Scelba je sprejel ostavko zunanjega ministra Piecicnija. Za novega šefa palače Chigi je bil imenovan dosedanji minister za prosveto Gaetano Martino, ki pripada liberalni stranki. Novi zunanji minister je rektor univerze v Messini, kjer predava fiziologijo. Za prosvetnega ministra pa je bil imenovan krščanski demokrat Ermini.
V političnih krogih poudarjajo, da je minister Gaetano Martino postavljen na čelo palače Chigi na osnovi kompromisa med liberalci in krščanskimi demokrati. Krščanski demokrati so zelo neradi gledali Martina
V R ST A H
odlikoval z Ordenom Lenina predsednika republike Finske dr. Pa-asikivija v znak priznanja za njegove zasluge za razvoj prijateljskih odnosov med Finsko in Sovjetsko zvezo.
Wellington, 18. sept. (r). Vodja britanske laburistične stranke Attlee je odpotoval danes z letalom z Nove Zelandije. Attlee je na poti v Veliko Britanijo, kamor bo prispel čez Kanado. Pred svo.r-m odhodom je na tiskovni konferenci izi?vi)( da je prepričan, da bi bili razgovori med Cburcb;]lom in Mal enk n vom oziroma celo razgovor** šHrib velesil na n-ivigij s'rnpji. laoko koristni '"dal. ko je končana vojna v Indokini.
New Orleans, 18. sept. (AP). — Načelnik generalnega štaba ameriške suhozemske vojske general Matthew Ridgway je danes izjavil, da Evrope ni mogoče braniti brez sodelovanja Nemčije in Francije. »Naše sedanje sile verjetno niso zadostne, da bi se lahko postavile v bran kakemu večjemu napadu«, je dejal Ridgway. Dodal je, da francoska zavrnitev pogodbe o EOS ni dovedla do sprememb načrtov ameriške vojske v Evropi ter je izrazil upanje. da bo s Francijo vseeno mogoče najti sporazum o ponovni oborožitvi Nemčije.
WASHINGTON, 18. sept. (AFP) Ameriško vojno letalstvo je sporočilo. da je pričela v Coiumbo-su v državi Ohio obratovati druga ameriška tovarna za reaktivna letala tipa »F-108«. Ta tovarna je že dobila naročila za okrog 109 milijonov dolarjev. Prva letala bo lahko dobavljala čez eno leto. Prva tovarna, ki izdeluje ta letala. je v Los Angelesu in dela od preteklega oktobra.
odraža našo odločnost, da se borimo za svobodo in neodvisnost.«
Izrazil je tudi mnenje, da bi bilo treba vzpostaviti sodelovanje med posvetovalno skupščino in balkansko posvetovalno skupščino o zadevah, ki zanimata obe.
Poleg ostalih je danes govoril tudi italijanski monarhistični poslanec Roberto Lucifero, ki je izkoristil priložnost za napad na Jugoslavijo. Nasprotoval je tudi grškim poslancem, ki so priporočali sodelovanje z bal-kanskim paktom in balkansko posvetovalno skupščino.
liberalci in krščanskimi ministrstvo po imenovanju ministra prišlo ponovno
na položaju prosvetnega mini-stra, ker je s svojimi liberalnimi in protiklerikalnimi koncepcijami prihajal stalno v spor z zahtevami katoliške cerkve. Današnji položaj in odstopitev Pic-
Pariz, 18. sept. (Tanjug) Okrog 1000 veteranov socialistične stranke Francije je danes predlagalo ustanovitev »visokega arbitražnega komiteja«, ki naj bi našel rešitev za ponovno okrepitev enotnosti v vrstah socialistične stranke, kjer je prišlo do krize zaradi neenotnega glasovanja o ratifikaciji pogodbe o EOS. O tej iniciativi sta bila obveščena sekretar stranke Guy Molet in voditelj parlamentarne skupine stranke Charles Lussy. Stranki grozi razcep, ker je biro stranke z Guy Moletom na čelu glasoval za EOS. medtem ko je bila parlamentarna skupina proti. Zaradi tega je prišlo do nesoglasja med obema organoma stranke. Biro je doslej izključil iz članstva stranke tri voditelje, 50 socialističnim poslancem pa je prepovedal še
Dunaj izhodišče za francosko diplomatsko akcijo
DUNAJ, 18. sept. (Tanjug) V dunajskih diplomatskih krogih pričakujejo, da bo francoski visoki komisar v Avstriji Jean Pay-art v kratkem prevzel novo dolžnost v francoskem zunanjem ministrstvu, medtem ko bo na njegovo mesto prišel dosedanji francoski veleposlanik v Bernu Jean Chauvel. Prihodu Chauvela pripisujejo velik pomen, ker je ne samo eden od najvidnejših francoskih diplomatov, ampak je nekaj časa vodil tudi francosko delegacijo na ženevski konferenci in nato sodeloval tudi na nedavni konferenci v Manili. Dejstvo, da bo imenovan za visokega komisarja v Avstriji tolmačijo kot željo francoske vlade, da izkoristi tudi Dunaj za diplomatsko akcijo, ki jo je začel Mendes-France po prevzemu zunanjega ministrstva. Predvidevajo, da bo novi visoki komisar izkoristil diplomatske stike v glavnem mestu Avstrije za proučitev možnosti razpravljanja o evropskih vprašanjih na širši osnovi.
Predsednik republike na »Bellevueju«
Ljubljana, 18. sept. Nocoj okrog 8. ure zvečer je prišel na Bellevue predsednik republike Josip Broz Tito v spremstvu predsednika ljudske skupščine LRS Mihe Marinka, predsednika izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja in drugih. Predsednik republike je s svojim spremstvom večerjal na terasi hotela Bellevue, kjer se je zadržal približno eno uro. Ko je odhajal, so mu gosti navdušeno ploskali.
Bruselj, 18. sept. (Tanjug). V Bruslju je bil parafiran tekst bel-gijsko-iugoslovanske konvencije o ureditvi odnosov na področju socialnega zavarovanja. Po tem sporazumu bodo jugoslovanski in belgijski delavci na ozemlju obeh držav uživali enake pravice na vseh področjih socialnega zavarovanja.
clonija sta nudila priložnost, da se vodilnemu liberalcu zaupa težave in odgovornost vodenja zunanje politike, po drugi strani pa prepusti prosvetno ministrstvo znanemu klerikalcu in predstavniku vatikanskih krogov Erminiju.
Kandidatura voditelja social-no-demokratske stranke in podpredsednika vlade Saragata na mesto zunanjega ministra je v zadnjem trenutku odpadla zaradi nasprotovanja nekaterih krščansko-demokratskih krogov.
nadalje zastopati stranko. Sklep o njihovem položaju v stranki še ni bil sprejet.
Tržačani odpotovali na Ostrožno
TRST, 18. sept. (Tanjug) Cela železniška kompozicija je kasno nocoj odpeljala s tržaške postaje Tržačane na Ostrožno pri Celju, kjer se bodo udeležili svečane proslave. Iz samega Trsta je nocoj odšlo okrog 700 Tržačanov, nekaj sto pa se jim jih bo pridružilo še v Križu, na Opčinah, v Nabrežini in drugih vmesnih postajali. Več sto Tržačanov pa bo odpotovalo z avtòbusi.
Rosandič poklonil svoja dela Beogradu
Beograd, 18. sept. (Tanjug). Po svečani otvoritvi jubilejne razstave jugoslovanskega kiparja Teme Rosandi*ča v Beogradu, je Rosan-diič izjavil sodelavcu Tanjuga, da je vse svoje Imetje In vsa svoja dela iz 50 letnega umetniškega delovanja danes podaril Mestnemu ljudskemu odboru Beograda. V pismu, ki ga je poslal MLO Beogradu je izrazil željo, naij bi vsa dela zbrali v muzeju, ki bi nosil njegovo ime.
Arhiepiskop Makarios bo vodil ciprsko delegacijo
Nikozija, 18. sept. (AFP) Uradno je bilo sporočeno, da bo ciprski arhiepiskop Makarios odpotoval v New York na čelu ciprske delegacije, ki bo spremljala razpravo o problemu Cipra v OZN. V delegaciji so še ciprski nacionalist Temistokles Derviš in odvetnik Savas Loi-zides, ki je bil že leta 1931 pregnan iz Cipra in sedaj živi v Grčiji. Arhiepiskop Makarios bo odpotoval iz Cipra 29. septembra.
Bonn, 18 sept. (AFP). Iz zapora Werl v britanski coni Nemčije so d2nes izpustili štiri nemške vojne zločince.
Maribor, 18. sept. Danes Je bilo tukaj na stadionu Železničarja atletsko tekmovanje III. kola hr-vatsko-slovenske lige z udeležbo atletov Ljubljane in domačega Železničarja, medtem ko so atleti Železničarja iz Karlovca udeležbo odpovedali. Vreme 'za nastop ni bilo najprijetnejše, pa tudi organizacija ni dosegla običajne ravni.
Najvidnejši izidi tega dvoboja (namesto troboja) so bili takile:
110 m zapreke:	1. Puc 15.6, 2.
Vukovič (oba Lj.) 16.4, 3. Breznik (Zel.) 17.3;
400 m zapreke: 1. Puc 57.0 (mladinski državni rekord), 2. Juvan
Amsterdam, 18. sept. (Tanjug) Jugoslovanski šahisti so doživeli danes prvi poraz v finalnem tekmovanju na šahovski olimpiadi. Ekipa je izgubila dvoboj z Madžarsko 1.5 :2.5 in je zato odšla na drugo mesto skupno z Argentino, ki ima enako število točk (13.5). V nadaljevanju prekinjenih partij Pircu ni uspelo uveljaviti svojo neznatno prednost v igri s Szabom. Razen tega je Gligorič izgubil proti Kluger ju, Trifunovič pa samo remiziral z Barczom.
V ostalih prekinjenih partijah so bili doseženi tile rezultati: CSR : Anglija 3:1, Holandska : Švedska 3:1.
O poteku današnjega dneva z igracni V. kola je treba dodati še tole:
Vsi naši mojstri so končali svoje partije, ne da bi jih nadaljevali. Gligorič je predal Klugerju, partiji med Trifunovičem in Barczom ter Pircem in Szabojem sta se končali remi.
Popolnoma utemljeno je bilo, da je Trifunovič sklenil remi, ker njegova pozicija ni obetala ničesar več. Prav tako razumljivo je bilo, da se je tudi Gligorič brez igre vdal Klugerju, ker bi bilo zaman, da bi igral še dalje in se še bolj utrujal.
Medtem Je Pirc prekinil partijo, ki Je obetala izenačenje za našo ekipo v dvoboju z Madžarsko. Vsi naši mojstri so pozno v noč analizirali to pozicijo, toda brez Pirca, ki je izjavil, da jo bo analiziral sam, ter našli forsirano prednost za Pirca. Rabar je zgodaj zjutraj odšel in pokazal Pircu vse analize, toda Ie-ta je še pred nadaljevanjem, čeprav je izvedel od Szaboja za kuvertirano potezo, na katero Je imel zanesljiv odgovor, ponudil remi. Szabo je sam komaj verjel temu, ker je tudi on mislil, da ga čaka huda borba. Tako se Je Pirčeva partija s Szabojem končala neodločeno.
Ostali rezultati prekinjenih partij:	SZ : Bolgarija 2:1 (1). Po-
novno prekinjena je bila partija
Kiti v Jadranu
Reka, 18. sept. (Tanjug) Pomorske oblasti na Reki so dobile obvestilo, da so v Srednjem Jadranu, jugovzhodno od otoka Pelagruža. davi opazili množico velikih kitov. Kakor izjavljajo strokovnjaki, so kiti verjetno zašli, ker so sicer zelo redki primeri, da se kiti pojavijo v Jadranskem morju.
Razstava črnogorskih umetnikov v Zagrebu
Zagreb, 18. sept. (Tanjug). V zagrebškem, umetniškem paviljonu je bila nocoj odprta razstava Združenja likovnfh umetnikov Črne gore, na kateri sodeluje 15 slikarjev s 75 deli im 5 kiparjev z okrog 20 deli. ista razstava bo iz Zagreba premeščena v Ljubljano.
(oba Lj.) 50.2, 3. Vrhovnik (2el.) 61.6;
100 m: 1. Zajc 11.5, 2. Požun (oba Lj.) 11.6. 3. Kišafondi (Zel.) 12.3;
krogla:	1 Penko 14.69	(3 cm
slabše od rep. rekorda), 2. Vovk (oba Lj.) 12.61, 3. Kasjak (Zel.) 11.29;
200 m: l. Djordjevič 23.7. 2. Dolenc (oba Lj.) 23.8, 3. Sevšek (Zel.) 25.3;
1500 m: 1. Satler 4:10.9, 2. Štros (oba Lj.) 4:18.2,	3. Pak (Zel.)
4:24.8;
višina: 1. Cerpez (Zel.) 173, 2. Zupanc (Lj.) 170, 3. Jezernik (Zel.) 165.
disk: Penko (Lj) 41,26, Markež (M) 39.01, Guštin (M) 38.85: 4C0 m:
med Botvinikcm in Minevom v poziciji za remi. Nemčija ; Izrael
2.5	: 1.5.
Stanje točk v finalni skupini po V. kolu je naslednje: Sovjetska zveza 14 (1), Jugoslavija in Argentina 13.5, CSR 11.5, Madžarska in Holandska 11, Zahodna Nemčija 10.5, Izrael 10, Bolgarija
8.5	(1), Anglija 6, Island 5.5 in Švedska 3.5.
Rezultati tolažilne skupine: Francija—Grčija 3:1, Saar—Kolumbija 0.5	: 3.5, Danska—Kanada
2:2, Irska—Norveška 0:4, Belgija —Švica 1.5 : 2.5 in Finska—Avstrija 1:3.
V zvezi s III. gospodarsko razstavo v Ptuju so bile zadnjo nedeljo v Ljutomeru tudi večje konjske dirke. Obenem s to razstavo je bila nekaj dni poprej tudi razstava konj in govedi. Udeležba je bila precej skromna, saj je bilo razstavljenih samo 27 živali, večinoma plemenskih kobil. Ocenjevalne komisije so pri govedi ugotovile še precej zadovoljivo stanje, pri konjih pa bo treba težiti za tem, da se ojači tip ljutomerskega kasača, ki je v zadnjih letih precej izgubil na moči. Na razstavi so bile med konjerejce razdeljene nagrade v skupnem znesku 50.000 dinarjev.
Tekmovanje se je začelo s heat-vožnjo, v kateri je tekmovalo 9 vozačev. Po ostri, trikratni borbeni vožnji je zmagal Jernej Bolkovič s 4-letno Armido, last ko-
bilarne v Turnišču, v času 1:29. Drugi dve mesti sta si delila Jožko Slavič ml. s Projo in Štefan Tkačev z Dinaro. Najboljši Čas 1:27 je dosegel Ludvik Slavič s kobilo Finejšo, ki pa kljub temu ni prišla v plasma.
V	prvenstvu Slovenije za dve-Ietnike je startalo 10 vozačev. Vodstvo je takoj po startu prevzel Franc Galunder z Galko in je tudi prvi privozil na cilj v času 1:47.9. Naslednja dva sta bila Peter Kreto v z Ajšo in Franc Cimperman z Drinkom.
V	prvenstvu za triletnike, sko-
V tolažilni dirki s handicapom za konje, ki ta dan niso dosegli nobene zmage in je bila ena najlepših letošnjega leta, si je priboril prvo mesto Mirko Hanže-kovič s Palinko.
V	predzadnji točki -- ravni galopski dirki za člane klubov m sekcij — je z lahkoto zmagal član mariborskega kluoa Evald Karničnik na Mirjanu II.
V	zaključni kasaški dvovpregi pa je bil prvi Jožko Slavič ml. s parom Pro j a—Finejša v času 1:42.3 pred Bojanom Pušenjakom s parom Sanda—Lelija.
Liberalec Martino novi italijanski zunanji minister
„Visoki arbitražni komite“
naj bi po predlogu francoskih socialističnih veteranov reševal vprašanje enotnosti stranke
finale Šahovske olimpiade
Prvi poraz Jugoslavije v finalu
PIRC ZAIGRAL IZENAČENJE ZA NASO EKIPO
»Ne gre za to. Zdaj je na tehtnici moj ugled. Vrh tega pa si je vse bolj želim. Če bi ji mogel za božič pokloniti kakšno majčkeno darilce, bi mi nemara dovolila poljub. Veš, pri ženskah dosežeš s poljubom marsikaj. Le-ta učinkuje namreč na njihove jajčnike, na Fallopijeva kanala ali vrag vedi še na kateri del njihovega telesa Resnica je le, da se po poljubljanju razumejo na zadevo mnogo bolje. Prav pred kratkim sem videl v neki trgovini že nošenega blaga v Rue Provence čeden majčken kožuhovinast ovratnik ...«
S prepadenostjo in hkrati z nejevoljo je Henri odkril, da imajo prijatelji za božič že svoje načrte, od katerih je on izvzet. Lukas se je sukal le okrog svoje nezavzetne modistke Julije. Grenier je namigaval na družbo neke skrivnostne j e u n e Éi 11 e ,!4 o kateri pa je ostal do kraja molčljiv. Rachou je svoj sveti večei »zaaral« neki stari teti, ki mu je po polnočnici vselej podarila bleščeč zlatnik za dvajset frankov Anquetin je izgubil pamet zaradi Ivanke, navdušene plesalke kankana iz »L’Elyja«. Gauzi pa je spet izvohal neko novo femme parfaite — tokrat igralko.
Nenadno odkritje, da se bodo prijatelji razpršili na razne vetrove, ga je na moč vznevoljilo in je bilo zanj dobra šola, ker je uvidel, da je njegova ateljéjska druščina v dobršni meri nestanovitna, čeprav si je utvarjal, da bo držala skupaj za vse večne čase. Še nekaj mesecev in zapustili bodo Cormonov ateljé. In potlej se bo ko cement povezana družbica razkropila Nič več ne bo razposajenih obedov pri Agostini, nič več debat v »La Nouvelle«, nič več večerov v »L’Elyju« ...
Takšne težke misli so mu rojile po glavi, ko je na sveti večer v materini delovni sobi zamišljeno strmel v veselo plapolajoče plamene Svetilka je metala na strop pramen rumene svetlobe in na alabastrni uri na kaminu jo ir*’ 1 'a«
« Mladenka. — Op. prev.
tako počasi, kot kaplja voda iz pipe, ki pušča. Zunaj se je na okenskem napušču neslišno grmadil sneg. Zdaj zdaj se je od spodaj oglasil pridušen trušč prometa in božičnega veseljačenja. Potlej pa je zopet nastala popolna tišina, ki jo je poživljala le bleščava svetilka.
»Kako je s tvojim Ikarom?« je vprašala mama, ko je malce prenehala plesti. »Si zadovoljen s sliko?«
»Kar lepo napreduje.« Blaga mama, ki se trudi, da bi kazala zanimanje za njegovo umetniško kariero! »Vsa prva osenčenja so končana in obraz se mi je kar posrečil. Vendar pa bo treba še sila mnogo .gladiti’.«
Gledal jo je, medtem ko je govorila. Njuno postopne odtujevanje je ležalo med njima kakor prosojna zavesa. Srce mu je s.alil val ljubezni do nje. Uboga mama, kako zelo mora biti sama!
»Kakor hitro bodo Salon odprli, se bova lahko odpeljala v Malromé,« ji je pravil, da bi jo spravil v dobro voljo. »In ker bom do tedaj že zaključil tečaje pri Cormonu, bova lahko prebila vso jesen na gradu. Nemara bova lahko ostala tam prav do božiča.«
Njene oči, ki so počivale na njem, so bile vlažne od nežne vdanosti. Henri jo je hotel poplačati za sobo na Montmartru in za večere, ki jih je bil prebil s prijatelji, namesto da bi bil prišel k njej Hotel ji je dokazati svojo ljubezen. In ker je bil njen Rirl, je hotel to storiti na samosvoj, razsipen in velikaški način, jo zasuti s tedni in meseci svojega časa — prav kakor Alfonz, ki j puščal v restavracijah po sto frankov napitnine...
»Bojim se, da jeseni Malromé ne bo posebno zabaven Saj se začne po oktobru deževna doba «
Ni popustil, na vsak način ji je hotel vsiliti svojo žrtev. Za trdno ne bo vreme v Malroméju nič slabše, kot je v Parizu; in kaj za' no se bo peljati v Saint-André-du-Bois k polnočnici.
»Za sveti večer bomo povabili na večerjo abbéja Soulaca,« je dodal. »Prosim te, mama. Obljubi, da boš ostala v gradu do božiča!«
Njegov dobrikavi glas ji je priklical v spomin sliko majhnega dečka, ki jo je, zleknjen na trati pred gradom, nenehno moledoval, naj mu pozira za portret. Ne, ni se spremenil. Del njegovega jaza bo vedno ostal otroški.
»Bomo videli,« je pokimala in se nasmehnila.
Potlej sta se pogovarjala o studiu, ki si ga bo najel drugo leto. Kajpada ne na Montmartru, ampak v kakšnem mirnem, aristokratskem delu mesta.
»Da ne pozabim,« je dejala. »V studiu boš potreboval gospodinjo. Si že kaj pomislil na madame Loubet? Iz tega, kar si mi o njej povedal, sklepam, da je kaj vrla ženska.«
Prekrasna zamisel! Govoril bo z njo o tem, kakor hitro bodo sprejeli »Ikara« v Salon.
Vnovič je obrnil oči ognju. Lagodno je opazoval drobcene modre plamenčke, ki so ko žive lutke poplesavali po tlečih polenih. Kaj neki počno zdaj njegovi prijatelji? Je Lucas naposled le dobil svoj poljub? Je Julija popustila, ko je zagledala pred seboj majceni kožuhovinasti ovratnik, kupljen v trgovini z rabljenim blagom? Sila prijetno mora biti, če te poljubi lepa deklica ...
Sklonjena nad pletenjem, ga je mati opazovala. Zdel se ji je zbegan, celò malce preplašen. Doslej je imel čudež sàmo. A polagoma se je izvijal objemu navdušenja, v katerem življenja zanj vse preveč čara, da bi bil pomislil na življenje je s široko razprtimi očmi zrl okoli sebe, in ni terjal od življenja ničesar. Sedaj se je osvobajal okovov zapoznelega dozorevanja in čutnega mrtvila. Ni si bil sicer še v svesti tega, a mati je to nagonsko čutila Njegove oči so izgubljale kristalno čisti blesk V njegovih žilah je jela kipeti vroča kri Toulouse-Lautrecov.
Ne, nevihta se še ni razdivjala, a bila je že na poti. t