Ifev. 333.
V Trstu« w sredo, 29. novembra 1916.
Letnik XU
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsišJrsga št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nelrankirana pisma ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev- 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .....................• 12.—
za tri mesece..................• 6.—-
za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta....................• 2.60
		
	1 ?	r
	H	
Posamezne številke .Edinosti* se prMlsjaj. po 5 viiarjev, zastarele številke p® 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene k»!#ne
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . . m m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsia.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi liita. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' — Plaća in t®2i se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — FoštnohranUnični račun it. 841.652
Pm\M najnorajšlfi tftMov.
Romunska bojišča. — Napredovanje na vsej črti. Aluta prekoračena. Curtea de Arges v naših rokah. Nove operacije pričele z dobrim uspehom. Mesto Giurgiu ob Donavi zavzeto.
Na zapadnem, italijanskem in ruskem bojišču nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče. — Močni sovražni naskoki med Prespanskim jezerom in Černo krvavo odbiti.
Razno. — Letalski napad na srednjo Anglijo.
fonzo de Bourbon Avstrijsko-Este, infant I navi med Ruščukom in Črnovodo topov- [ ostali trentinski fronti je atmosferična de-
*	• ■ - • r__- r\____>i__• j _ «__„l •_____•	ital-«.. A..J!	----:• ___:__i_ j_t_______x:l.
Cesar Franc Jožef I.
OB CESARJEVEM ODRU.
DUNAJ, 28. (Kor.) 2e v najzgodnejših jutranjih urah so se tisočeroglave množice zgrinjale v cesarski dvor in kapelo cesarskega dvora, kjer je truplo Njegovega Veličanstva česana in kralja Franca Jožefa I. skozi tri dni razpoloženo na ogled. K mrtvaškemu odru je bilo položenih veliko vencev. Cerkev je črno prevlečena. Pred velikim oltarjem se na mogočnem stopr.jišču dviga črna, z zlatom okrašena, na zlatih brakatnih preprogah ležeča krsta. okoli katere so porazmeščeni znaki cesarskega dostojanstva. Zjutraj zgodaj je že telesna straža nastopila ob odru. Pred dovolitvijo dotopa občinstva je dvorna duhovščina blagoslovila krsto. Ves dan opravljajo komorniki, duhovniki in komorni sluge molitve v cerkvi. Prišli so tudi tajni svetniki ter palačne in zvezdnatega križa redovne dame molit za izveli-čanje duše pokojnega cesarja. Cerkev se ob 6 zvečer zapre in se jutri drugič odpre za prebivalstvo.
DUNAJ, 28. (Kor.) Naval občinstva v dvorno grajsko kapelo je bil tekom popoldne mnogo močnejši kakor dopoldne. Vsake pol ure je ena maša. Prvo mašo je čital litomeri.ški škof Doubrava. V cerkvi sv. Štefana so dela glede žalnega okrašenja cerkve že skoro končana. Povsod vise na črnih pregrinjalih cesarski grbi. Pred velikim altarjem je bil napravljen s črnim sufcnjsm pokriti katafalk, na katerem bo počivala krsta tekom blagoslovljeni a. Po blagoslovitvi bo katafalk nadomeščen z velikim castrum doloris. V pondeliek, torek in sredo se bo ob 9 dopoldne čktal slovesen rekvijem. Tudi v kapucinski cerkvi so bili veliki oltar in postranski oltarji pre-grnjeni s črnim suknom v obliki križa, istotako stene zidovja. Število šopkov, ki se oddajajo v dvornem gradu, raste neprestano od ure do ure. Med drugimi je bil položen krasen venec iz orhidej, vrtnic in lipovke. čegar rdeče-belo-modri trakovi imajo napis »Predsednik združenih držav ameriškihc, potem krasen venec perzijskega šaha, čegar modro-zeleni trakovi z zlato vpleteno krono imajo napis »S. A. K.«, dalje venci švedskega prestolonaslednika, ameriškega veleposlanika in soproge, c. kr. avstrijske vlade, senata svobodnega in hansaškega mesta Ltibe-
cka itd------
UDELEŽBA PRI POGREBU.
DUNAJ, 28. (Kor.) Po dosedanjih priglasitvah se naslednji vladarji in člani vladarskih rodbin udeleže pogreba pokojnega Veličanstva cesarja Franca Jožefa: Bavarski kralj Ludovik III. in kraljica Marija Terezija, vojvodinja Marija Jožefa Bavarska, vdova vojvode dr. Karla Teodorja Bavarskega, saksonski kralj Friderik Avgust in prestolonaslednik Ivan Jurij, bol-garki kralj Ferdinand, prestolonaslednik Boris in princ Ciril, veliki vojvoda baden-ski Friderik II., Veliki vojvoda meklen-burg-šverinski Friderik Franc III., vojvoda brunšviški Ernest Avgust, vojvoda Karel Edvard Saksonsko - Koburg - Gothski, knez Adolf Schaumburg-Lippski, vojvoda Robert Wurtemberški in vojvodinja Marija Imakulata, knez Viljem Hohenzollern-Sigmarinški in kneginja Adelgunda, vojvoda Bernbard Saksonsko-Meininški. vojvoda Ernest II. Saksonsko- Altenburški, Ernest Giinther vojvoda Slezvik-Holsteinj-ski in vojvodinja Doroteja, knez Friderik VValdeck Pyrmontski, knez in kneginja Thurn in Taxis, dalje turški prestolonaslednik Vahid Edin efendi, princ Don Al-
španski in infantinja Donna Maria de los Nieves, prestolonaslednik švedski Gustav Adolf. Vojvoda Ernest Avgust Cumber-landski je bolan in se ne more udeležiti pogreba.
MADRID, 27. (Kor.) Za udeležbo pri pogrebnih svečanostih na Dunaj odposlano izredno odposlanstvo, obstoječe iz zastopnika kralja infanta Ferdinanda, generalnega kraljevega adjutanta Silvestra in iz deputacije pešpolka, čigar imejitelj je bi pokojni vladar Franc Jožef, je že odpotovala. Kralj Alfonz je bil pri odhodu misije navzoč osebno na kolodvoru
BERN, 27. (Kor.) Švicarski poslanik na dunajskem dvoru, dr. Burcart, bo odposlan k pogrebnim svečanostim kot pose ben zastopnik Švice v izredni misiji in "bo v to svrho akreditiran od cesarja Karla s posebnimi pooblastili.
DUNAJ, 28. (Kor.) Kralj Bolgarov se mudi s prestolonaslednikom in princem Cirilom od predvčerajšnjem na Dunaju, da se udeleži pogrebnih svečanosti Kralj se je podal takoj po prihodu v Schdnbrunn kjer je ob krsti pokojnega cesarja dalje časa opravljal molitve. Kralj ie posetil ce sarsko dvojico.
PODLISTEK.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
Toda Valonne jo je potolažil:
— Nočem ničesar namigavati, — je rekel s pomirjevalnim smeškom. — Zapleševa nekoliko, preden preneha ta srčkani valček.
Tamara se je dala zavrteti po dvorani, dasiravno se je komaj držala na nogah. Iz Valonna pa ni mogla več spraviti ničesar.
Ko je bil končno valček končan, je zastonj iskala kneginjo, Jacka ali Stefena Stronga. Kneginja se je pogovarjala z vladarsko dvojico in je ni smela motiti. Onih dveh pa ni bilo videti nikjer. Prihodnje pol ure je bilo pravo mučeništvo za Tamaro; z bledim obrazom in trpkim
Avstrijsko orodno poročilo.
DUNAJ, 28. (Kot.) Uradno se objavlja 28. novembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta nad-vojvode Jožefa: Aluta Je bila včeraj prekoračena. V dolini Argesu smo zašetfi Carteo de Arges. Na sedmograškl vzhodni fronti so odbile naše poljske straže močne ruske poizvedovalne oddelke. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko In jugovzhodno bojišče. — Položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Mofer. fml.
nemško orodno poročilo.
BEROLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan 28. novembra 1916.
Zapadno bojišče. — Nobenih večjih bojnih dejanj.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Jugozapadno D vinska se je od časa do časa ogenj ruskih topov ojačil. Med morjem in Dnjestrom nobenih posebnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Na sedmograški vzhodni fronti mestoma živahen ogenj. Ruski poizvedovalni oddelki so bili večkrat zavrnjeni. — Aluta ie prekoračena. Uvedene so nadaljne operacije in so se pričele z dobrimi bojnimi uspehi. Curtea de Arges je v naši posesti.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armada: V Dobrudži neznatno bojno delovanje Donavska armada je pridobila na ozemlju. Včeraj je bil zavzet Giur-giu. — Macedonska fronta: Srdit ogenj med Prespanskim jezerom in Ćerno je uvedel močne napade, ki so jih izvršili proti nemško-bolgarskim črtam med Trnovo (severozapadno Bitolja) in Makovim v kolenu Cerite kakor tudi pri Gruništu Rusi. Italijani. Francozi hi Srbi. Veliki skupni napad ententnih čet se je popolno^ ma izjalovil. Vsled uničujočega učinka našega topovskega in pehotnega ognja je imel sovražnik težke krvave izgube, ne da bi dosegel tudi najmanjši uspeh.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Bolgarsko orodno poročilo.
SOFIJA, 27. (Kor.) Macedonska fronta: Po skoro celi dan trajajoči topovski pripravi je napadel sovražnik višino 1050 in zapadna pobočja in vzhodno vasi Parak>-vo. Sovražni napad je bil odbit. Pri vasi Grunište se je izjalovil napad že v kali. Na levem bregu Vardarja je bil napad sovražnika južno Pogoredise odbit. — Romunska fronta: V Dobrudži na vsej fronti topovski ogenj. Z močnim protinapadom smo pregnali sovražnika z višine 234 in iz vasi Erkezet in razpršili dva bataljona. Ruski napadi vzhodno jezera Čavlu in južno kraja Ester so bili zavrnjeni. Ob Do-
smehljajem je igrala svojo u togo. Ravno ko se je pričela mazurka, je prišel Gricko v dvorano.
Zdelo se jej je, da ji odpovedujejo kolena. Morala se je vsestL Reakcija je bila prehuda. Kar se je pač zgodilo, on je bi! vsekakor na varnem. Opazovala ga je, kako je pripravil dva stola na najboljšem kraju. Potem je prišel k njej, ko je sedela ob vratih v jedilnico.
—	Bon soir, madasne, — je dejal, — ali me hočete vzeti za nadomestnika svojega plesalca grofa Variškina.
Poklonil se jej je s ceremonijalno vljudnostjo, ki je bila primerna za to priliko.
—	Obžalujem, da vam moram povedati, da ni popolnoma zdrav; prosi vas opro-ščenja in dovoljenja, da ga zastopam jaz.
Tamara se je obotavljala trenutek. Zdelo se je, kot da bi bila popolnoma iz-
ski ogenj. Naše čete, kakor tudi čete zaveznikov, ki so prekoračile Donavo pri Svistovu, nadaljujejo po načrtu prodiranje na Vlaškem. Pri Orehovu so naše čete prekoračile Donavo in zasedle Beket. — Druge bolgarske čete so prekoračile Donavo pri Lomu in Vidlnu in so zasedle nasprotno obrežje. Mesto Kalafat &e nahaja v naših rokah.
Boji no Romunskem.
Dunaj, 27. novembra.
V zapadni Vlaški žanjete Faikenhayno-va in Mackensenova armada sadove zmar-ge pri Targujiu in prehoda čez Donavo. Prva romunska skupina, ki je postala žrtev teh lepih ukrepov, je ona. ki je stala pri Oršovi in Tum Severinu in štela nekako eno divizijo. Deli te skupine so poizkušali proti reki Motru udariti v bok nemškim kolonam, ki so prodirale proti Cra-iovi, a so bili vrženi in so se trdovratno upirali v gorovju severovzhodno Turn Se-verina. Obkoljevalno napadeni so bili po težkih bojnih izgubah ostanki te skupine ujeti obenem z bogatim plenom. Enaka usoda pač doleti tudi čete, ki stražijo Donavo med Kalafatom in Nikopoljem. Umik jim je odrez?*i.
Predvčerajšnjim je bil tudi v dolini gornje Alute zlomljen sovražni odpor, zavze: Rimnik in so za sovražnikom pritiskajoče čete včeraj dosegle topoiski odsek južno prej imenovanega kraja. Tudi v smeri ar-gesujske doline je dosežen za nadaljni razvoj stvari važen uspeh, ker so bile predrte sovražne postojanke med Tlgvenijem in Curtea d'Arges severnovzhodno Rimnika).
Na obzorju te še v severni Vlaški stoječe romunske armade se pojavlja nemško-avstro-ogrska podonavska armada kot grozeč oblak. Aleksandrija je že dosežena in prehod čez utrjeno vedejsko črto je že uveden. Nemška konjiča stoji pri Reside-vede in vzdržuje zvezo med notranjima kriloma Falkenhaynove in Mackensenove armade.
Po železnici in z avtomobili dovedene ramunsko-ruske rezerve skušajo ob ve-dejski črti zadržavati napredovanje zveznih čet, da ustvarijo za armadne zbore, ki še stoje v severni Vlaški možnost za urejen umik. Vsled nastale sile se ni mogel več izvesti po rusko-francoskem generalnem štabu izdelani načrt velikopotezne protiofenzive; kar je na razpolago po-rabnih čet, jih pošiljajo kar najhitreje proti četam centralnih vlasti.
Tudi razbremenjevalna ofenziva v Dobrudži naj bi obranila Romunsko usode izgube vse Vlaške. Poleg tega pa se zdi, da je tudi general Sarrail razvil vse svoje moči. Mogočni naskoki zadnjih, Še nedotaknjenih srbskih divizij v okolišu severovzhodno Bitolja, posebno proti paralov-skemu hribovju, pa se razbijajo ob odporu nemških in bolgarskih čet, ki krijejo tu dohod k prilepski cesti.
Brezdvomno se nahajamo pred dram&-tičnim viškom svetovne vojne.
Turško orodno porodilo.
CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Na desnem krilu za nas ugodni spopadi med poizvedovalnimi oddelki. Z ostalih front nič važnih dogodkov._
LETALSKI NAPAD NA SREDNJO
ANGLIJO. BEROLIN, 28. (Kor.) Wolffov urad poroča: V noči na 28. t. m. je več mornariških zrakoplovov z dobrim uspehom obrne-talo z bombami plavže in industrijske naprave srednje Anglije. Na raznih krajih so bili opaženi požari. Protiučinek je bil izredno močen. En zrakoplov je postal žrtev sovražne obrambe in ie padel v bližini Scarborougha na zemlja Se en zrakoplov se ni več vrnil, tako da je računati z njegovo izgubo. Ostali zrakoplovi so se vrnili in pristali. _
Sovraina uradna poročila.
Italijansko uradno poročilo.
27. novembra (Kor.) -— Sovražna gibanja v gorskem pasu doline Ledra in Asta-cha so bila od naše artiljerije zadeta. Na
gubila dar govora, Čutila pa je, da nocoj z Gričkom!
mora brezpogojno skrivati svojo skrb in radovednost, in zato je odgovorila popolnoma resno:
—	Zelo ml je žal! Upam, da ni nič hudega; grof Variškin je zelo ljubezniv človek.
~ Ne, ni nič resnega. Ali naj greva sedaj k najinima stoloma? Postavil sem ju v bližino Olge m vašega prijatelja. Knez je vstal, da Jo povede tjakaj. Sedaj, ko se je nekoliko pomirila, je skoraj mikalo Tamaro, da bf mu odrekla ples; toda radost, da je bil v njeni bližini, e bila večja kot pa njen ponos... in po-ilevno je šla za njim skozi dvorano.
Šla sta mimo kneginje, ki te, navedezno smeje odgovarjajoč poleg nfe stoječemu veleposlaniku, pošepetala hitro Tamari na uho:
—	Za božjo voljo, dete, bodi previdna
presija ovirala delovanje naših čet. Na Koroškem dne 25. t. m. srdito sovražno obstreljevanje naših postojank na toriščih Degana. Buta in Chiarza. Par granat je padlo na Aluzzo in Paularo, ne da bi napravile kako škodo. V odgovor je obstreljevala naša artiljerija sovražno taborišče Hrušici in kolodvor Mauthen v Zilski dolini. V pasu vzhodno Gorice je obstreljeval nasprotnik, ki je postavil nove baterije v linije, srdito naše dovozne ceste. Na ogenj smo uspešno odgovarjali. Na Krasu nobenega važnega dogodka. V majhnih praskah smo napravili ujetnike. — Energično prodiranje naših čet v gorskem pasu Periste-re zapadno Bitolja in proti dragorski dolini severozapadno Bitolja se srečno nadaljuje. Dne 24. t. m. je eden naših oddelkov kljub gosti megli zasedel višine Nizopolja in pomaknil skupine proti grebenu Crvene Stane, dočim so ostale skupine prodirale proti Trnovi. Dne 26. novembra so osvojile naše čete po premaganju sovražnega odpora višini 2220 in 2227 jugovzhodno Nizopolja. Ujetih je bilo 240 mož.
Rusko uradno poročilo.
26.	novembra. (Kor.) — Zapadna fronta: Zapadno Novega Aleksinca je sovražnik krepko obstreljeval naše postojanke. So-\ ražra letala so plula nad Novim Alepsin-cem. Eno obeh letal, ki je bilo napadeno od našega letalskega stotnika Vatalovske-ga, je bilo po 30 minut trajajočem boju sestreljeno in je pristalo v ozemlju kolodvora v Rudnija Oczajew(?). Letalo je nepoškodovano. Uplenili smo pri tem dve strojni puški in ujeli letalca in opazovalca. Jugozapadno železnice Cerna - Solotov— Zloczovv v ozemlju vasi Avgustovke so izvršili naši poizvedovale! napade, pobili eno stotnijo z bajoneti in ostanek ujeli. V ozemlju severovzhodno Kirlibabe je sovražna artiljerija krepko obstreljevala naše postojanke. — S sedmograške in donavske fronte nič važnega.
28. novembra (Kor.) — Zapadna fronta: Ob Stohodu je naša artiljerija uspešno obstreljevala majhen sovražen oddelek, ki se je pojavil v ozemlju vasi Svidniki. V ozemlju Koritnice je obstreljeval sovražnik naše postojanke z zadušljivimi granatami Ob Bistrici v ozemlju vasi Dzoinicha(?) so razpršili naši poizvedovalci močan sovražen oddelek in napravili ujetnike. Romunska fronta: Na zapadnem Vlaškem se nadaljujejo boji ob izrabi prirodnih ovir. Umikajoči se Romuni zadržujejo sovražno ofenzivo. — Donavska fronta: Čete sovražnika, ki so pri Zimnicei prekoračile reko, so pomaknile predstraže proti reki Vedea in zasedle ob srednjem toku Valeni in Rossio de Vede. V Dobrudži praske med prednjimi pehotnimi in konjeniškimi oddelki. Poizkusi sovražnika, da bi pregnal naše čete iz soteske med jezerom Tavsul in morjem, so bili odbiti.
Romunsko poročilo.
27.	novembra. (Kor.) — Severna in se-verozapadna fronta: Na zapadni meji Mol-dave nobene izpremembe. Na severni meji Vlaške topovsko streljanje pri Tablabutii, v dolini Prahove in v ozemlju Dragosla-vele. — Zapadna fronta: Na levem krilu je izvršil sovražnik včeraj napad, a je bil odbit. Naše čete so se umaknile ob Aluti in Topologu nekoliko proti vzhodu. Pri Smardiosi srditi boji. — Južna fronta: Ob vsej Donavi topovsko streljanje. V Dobrudži nič novega._
Vesti iz Grike.
Kralj ne izroči zahtevanega orožja.
KOELN. 27. (Kor.) »Koelnische Zeitung« poroča iz Aten: Kralj in vlada sta odločena, da za nobeno ceno ne privolita v izročitev vojaškega orožja.
2ENEVA, 28. (Kor.) Iz Aten se poroča, da je vsled vzpostavitve železniške zveze med Bitoljem in Solunom, general Sarrail obnovil zahtevo, da izroči grška vlada 50 voz za prevoz živil in municije. Vsled novih potopitev v bližini Pireja parniki ne zahajajo več v pristanišče.
Ententno postopanje na Grškem in Švedska.
STOCKHOLM, 27. (Kor.) Postopanje entente na Grškem napravlja na Švedskem velik vtisk. »AftonbladeU objavlja uvodnik, v ktaerem se usoda Grške kaže švedskemu narodu kot zrcalo in se poudarja, da je treba dogodke v Atenah, posebno glede na angleško-švedska pogajanja v Londonu, imeti pred očmi kot svarilen zgled. Kaj naj postane iz nas v očigled tem stvarem, vprašuje list, če se uklon e-mo pod tujo silo in žrtvujemo svojo pravico do samoodločevanja ? Tla, na katerih stojimo, so strma ter se naginjajo proti izhodu, dočim nam od zapada buta v hrbet viharen veter. _
Ponesrečena angleška križarka.
ROTTERDAM, 28. (Kor.) Po dospelih poročilih je angleška križar-ka »Ne\vcastle« dne 25. t. m. zadela na mino in se na povratku proti domu potopila pri vhodu Firth of Fortha. Križarka je bila v trenutku nesreče spremljana od dveh drugih križark. Od posadke »New-castla je 27 oseb mrtvih in 45 ranjenih.
Opustitev bolnišnice v parlamentu.
DUNAJ, 28. (Kor.) Kakor poroča parlamentarna korespondenca, je izdalo notranje ministrstvu vodstvu bolnišnice v parlamentarnem poslopju potrebna navodila glede opustitve bolnišnice.
Dr. Laginja za ureditev vinskega prometa v Istri.
DUNAJ, 27. (Kor.) Na seji aprovizacij-skega odseka je bil med drugim sprejet predlog člana dr. Laginje glede ureditve prometa z vinom v Istri in določitve cen za vina v velikih količinah v predaji na debelo in drobno. Dva nadaljna predloga dr. Laginje se izročita v poslovno postopanje.	_
Francoska zbornica.
PARIZ, 27. (Kor.) Tajna seja zbornice se prične jutri. 41 poslancev je priglašenih za razpravo v govorniški listi.
O narodnem ujedinjenju na Češkem piše češko časopisje nadalje z velikim zadoščenjem. Od vseh strani naglašajo, da je ta dogodek lahko rečemo, zgodovinske važnosti za politično življenje v državi. A, kar je najkarakterističneje: listi vseh strank odbijajo poizkuse od nemške strani, da bi dokazali, da je ta ali ona češka stranka v svrho koncentracije morala žrtvovati — samo sebe, da je potisnjena v ozadje. Seveda, kakoršnja je že barva nemškega lista, ki piše to očitanje. Kr-ščansko-socijalni listi očitajo češkim katolikom* da so abdicirali, »svobodomiselni« nemški listi pišejo isto očftanje na adreso Mladočehov. A sedaj pomislimo! Ce bi bila vsa ta očitanja osnovana in ako bi odgovarjala resnici, bi bile sedaj v ozadje potisnjene — vse češke stranke! Ne bi torej ostala nobena, ki bi bila na dobičku. In vendar govori najenostavneja logika, da pri vsaki kupčiji, kjer je ena stranka na izgubi, mora biti druga na dobičku. S tem so nemška očitanja temeljito dovedena ad absurdum.
»Narodni Listy« konstatirajo dejstvo, da je po ujedinjenju položaj strank uravnan po Številu njihovih članov. A-grarci so na prvem, socijalni demokratje na drugem in Mladočehi na tretjem mestu. »Češka zveza« bo največji centrum slovanskih poslancev v državnem zboru in po sedanjem razmerju v klubih tudi naj-močneja zveza v državnem zboru. Mesto predsednika poslanske zbornice pa pripada pripadnikom najmočnejega kluba. Ko bo ministrski predsednik govoril s predsedništvom »Češke zveze«, bo govoril s predstavitelji vsega naroda, ki se ie ujedinil za svota največja narodno-po-litična in konstitucijonelno-pravma načela. Tako se je češki narod pripravil za svoje nadaljnje narodno-politične poti do konsti-tucijonelno-pravnih ciljev.
Socijalnodemokratično »Pravo Lidu-zavrača sumničenja, da hoče Češka zveza ubijati — parlamentarizem! Te govorice se razširjajo očitno s tendencijoznimi nameni, sosebno to z nainigavanjem na ob-strukcijo nekdanje slovanske unije v državnem zboru. »Mi konstatujemo enostavno, da te govorice, ki zasledujejo prozorne in češkim interesom nikakor ne prijazne cilje, ne odgovarjajo resnici«
Konservativni »Našinec« odgovarja Reichsposti«. Naglaša, da je bilo češkim katoliškim strankam od nekdaj v navado, da so svoje postopanje sami določali in to edino le s stališča resnične koristi svojega naroda. In ravno s tega stališča so se po vsem, kar se je v zadnjem času dogodilo na Češkem, Moravskem in v Šleziji, in potem tudi v nemškem taboru, odločili za pristop k skupnim narodnim organizacijam. Saj je bila ista »Reichs-post« sama, »ki se je navdušeno pridružila nemško-nacijonalnemu programu, Hi ni bil nikdar — krščansko socijalen, dočim vsebuje češki skupni progam stari narodni program katoliških strank.« — Kdo je torej abdiciral? Kdo je s pridruženjem nemškim radikalcem potisnjen v ozadje? Le tista načela, ki so jih nemški krščanski socijalci nekdaj — hlinili.
Moravski konservativni poslanec dr. Hruban je v posebnem oklicu tisti dan, ti je združil češke poslance, označil kot znamenit dan v politični zgodovini češkega naroda. »Ta dogodek napolnjuje — pravi dr. Hruban — z odkritosrčnim veselem, nas, ki smo vedno klicali po skupni izjavi resnih, pozitivnih čeških narodnih strank.« In dalje: »Katoliški češki narod vseh čeških deželah se bo gotovo od-vritosrčuo veselil na tem, da so se češke stranke strnile na skupni podlagi in za enotno skupno delo. V polnem zaupanju do našega ideala, ki je poosebljen v spominu na naša patrona, slovanska apostola Cirila in Metoda, in na sv. kneza Vaclava, je trdno uverjen. da bodo blagoslovljali skupno delo naroda, če bo to delo pošteno in da ne dopuste, da bi se pogubili mi in naši potomci.«
Končno naj zabeležimo še izjavo soci-jalnodemokratične »Rovnosti«, ki je ro-sebno važna tudi za slovensko adreso: Ujedinjenje čeških strank ni samo na sebi še v nikako zagotovitev uspeha, ali vzbuja
Stran li.
»EDINOST" štev. 333.
V Trstu, dne 29. novembra 1916.
v javnosti čut pomirjenja. Narod ve sedaj, da obstoji tu v resnici krog pooblaščenih mož, ki s skrbnim pogledom zasledujejo tok dogodkov in — ker imajo v narodu dovoljne opore — morejo govoriti in delati za njega interes. In pomirjenja potrebujemo vsi. toliko pri presojanju situacije, kolikor za eventuelno potrebna dejanja. Kdor ima močneje živce, ta zmaguje. To velja istotako za vojno kakor za politiko. Ob viharju, ki pretresa podlage najstarejim državnim tvorbam sveta, je tem potrebneje, da maj narod niti za trenotek ne izgublja vere v samega sebe in v svojo lastno bodočnost. Nemirnost in nervoznost bi nam vec škodil:, nego bi kdo mislil. Zadnji praški sklep pomenja pomlrjenje doma in to je velika, morda največja pridobitev.
Ž XIX. drž. temeljnih zakonov tn izve-stni Nemci. Praška nemška »Bohemia« napada trgovsko zbornico v Pragi, ki ne proglaša samo enakopravnosti obeh deželnih jezikov, ampak jo tudi — izvaja dejanjski napram strankam In jo brani nasproti vladi. § 19. priznava sicer nemški list veljavnost, toda načela, ki jih vsebuje, naj bi se ne izvajala, ker niso še izdani izvršilni zakoni. Na to odgovarja »Union«: »Mi bi menili: Čim kak državni temeljni zakon postavlja kako načelo, tu torej enakopravnost v deželi navadnih jezikov, treba to načelo tudi izvajati in velja zato tudi za vlado in za trgovsko zbornico. Saj se vendar načela ne izrekajo z namenom, da se — ne bodo uveljavljala!!« Končno konsta-tuje »Union«, da je bil znani nemški politik In poslanec Lienbacher, ki je označil § XIX. kot pozitiven zakon!
Besede in dejanja krščanskih socijalcev. Italijanska krajevna imena na Goriškem, ki se izključno rabijo v vofnih poročilih, dajejo tistemu, ki ne pozna razmer, povsem kriv pojm o narodnosti prebivalstva. »Reichspost« konstatuje, da od Bovca do morja je vse ozemlje grofije goriške zdržema slovensko. Šele od Gorice doli da tvori Soča jezikovno mejo. Od petih političnih okrajev da imata le dva — Tržič in Gradiška — italijansko večino. Pa tudi v pietežnih delih dežele tvorijo Slovenci 20 odstotkov prebivalstva. — Tako pripoveduje »Reichspost« z — besedo: V dejanju pa si usvaja in bi hotela izvajati tudi za te dežele vsenemško negacijo slovenskega značaja teh krajev. Z razliko le, da bi hotela italijansko uzurpacijo nadomestiti z nemško. Za slovenski živelj pa bi pomenilo eno in drugo eno in isto: politično in narodno obglavljenje. — Slovenci pač nočejo podložiti glave pod nobeno sekiro. Zato jih Bog Čuvaj pred takimi prijatelji!_
Someščani!
Dne 30. t. m. popoldne se položć v grobnico zemski ostanki našega nepozabnega najmilostivejšega cesarja in gost>o-da, preminulega
Frana Josipa I.
Odrejam, da tekom pogTeba gorijo ulične svetiljke, in poživljam meščanstvo, naj tudi na zunaj da duška čustvom vdanosti najzvestejšega mesta Trsta do slavne cesarske hiše s. tem, da okrasi okna z žalnim okrasjem iu da 30. dne novembra zatvori svoje trgovine in prodajalne. Tega dne počiva tudi službovanje v vseh občinskih uradih in zavodih.
V imenu mestne občine se položi v grobnico cesarske hiše venec, čigar trakovi v barvah mesta nosijo napis: TERGESTF, URBS USQUEFIDELISSIMA FRANCISCI IOSEPHI PRIMI
1MPERATORIS DOMINI PATRONI. BENEFICIA IMMORTALI RETINENS
MEMORIA. (Vsikdar najzvestejše mesto Trst v večen spomin na dobrote, sprejete od Frana Josipa Prvega, svojega cesarja, gospoda in pokrovitelja).
Ta venec se izloži 28. dne novembra dopoldne v pritličju palače Modello.
Dne 30. novembra ob 10 dopoldne se bo daroval v katedralni cerkvi sv. Justa sve-čanostni pontifikalni rekvijem. Častno službo zunaj in znotraj katedralne cerkve bodo opravljali zbor skavtov ter gojenci mestne ubožnice, deških vzgojevaJišČ m oratorijev.
Trst, dne 28. novembra 1916.
Cesarski komisar
državnega neposrednega mesta Trsta Krekich-Strassoido
»Fabbro, ul. Maria Teresa 43; Mornig, ul. Acquedotto 17; Pangoni, ul. Giulia 18; Penso, Giulia 7; Gatznig, Skedenj 50; Godina, Skedenj 138; Sinigaglia, Barkovlje 41.
Aprovizaciiske stvari.
GOVEJE MESO.
Jutri, 30. t. m., se bo razprodajalo goveje meso, in sicer proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod št. 37. Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti Vs kg mesa, ali vsega skupaj nikakor ne več kot 1 kg.
Cene:
Prednji deli s priklado	K 4'80 kg,
zadnji deli s rriklado	K 6'40 kg.
Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah:
Bin, Rojan 9; Benedettich, ul. Boroević 45; Pellis, ul. Cecilia de Rittmeyer 9: Ca-dorini, ul. nadvojvode Josipa 11; Crisiach, ul. delle Poste 16; Taverna, trg Ponte-rosso 4; Polacco, ul. Beccherie 47; CirillL, ul. del Ponte 6; Perlatti, ul. Sanita 9; Bruna, ul. Bcccherie 1; Castro, ul. Fontanone 19; Vosak, ul. Cereria 6; Stanich, ul. S. Oiusto 10; Rizzian, ul. deli' Istria 76; Culot ul. Giuliaiij 23; Cau, ul. S. Marco 34; Co-operative Operaie, ul. Settefontane; Polacco, Settefontane 44; Carniel, ul. Istitu-to 22; Jenco, ul. Istituto 4; Wenghersin, ul. Ugo Foscolo 16; Krassnig, ul. del Bosco 2- Depace. Barriera vecchia 26; Marše, ui Farnetu 7; Nichetto, ul. Torrente 39;
DomaČe vesti.
Poklonitev novemu cesarju. Zastopniki narodnih društev in zavodov v Trstu in okolici so vabljeni, da se sestanejo v petek, 1. decembra, ob 11^4 predpoldne, v veži Narodnega doma, odkoder se skupno podajo v namestništveno palačo. Sklenjeno je, da se poklonitve udeleže vsa narodna udruženja.
Odredba za dan cesarjevega pogreba. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: V četrtek, 30. t. m., ostanejo tekom pogreba Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. zaprti vsi prometni obrti, izvzemši gostilne in krčme od 1 do 4 popoldne. Slučajnih daljnih prostovoljnih odredeb posameznih obrtnikov se ne dotika ta razglas. — Schneider I. r.
Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je nagle smrti preminul v 43. letu svoie starosti daleč okoli znani veletrgovec g. Anton Vouk. Svojo trgovino in skladišče je imel v ul. Carintia št. 4. Pokojnik je bil vzoren oče in vesten, točen trgovec, priljubljen vsakomur, — kdor ga je poznal. Ob vsaki priliki se je rad spominjal naših društev in nikdar ni vedela levica, kar je dala desnica. Pokojnik ostane nam vsem, ki smo ga poznali, trajno v spominu; blago srce njegovo pa v traino posnemanje. Počivaj v miru, dragi Anton — kruta, neizprosna smrt te je prezgodaj iztrgala iz naših vrst; zato je naše žalovanje po tebi tem globlje. Kličemo ti z žalostnim srcem: Spavaj mirno v hladni domači zemlji — in na svidenje nad zvezdami! Hudo prizadeti družini naše najiskrenejše sožalje!
Razglas. S 1. decembrom 1916. se morajo vplačati pri tukajšnjem c. kr. davčnem uradu (Piazza Chiesa evangelica 2/L). 1. IV. četrtletni obrok hišnonajemnin-skega, 5Jo davka in najemninskega vinarja. 2) II. poluletni obrok v neposredno vplačilo predpisanega dohodninskega in rentnega davka (skupno z vojnim pribit-kom za celo leto 1916. od strani onih davčnih obvezancev, ki tim je že bil dostavljen plačilni nalog), kakor tudi 3) II. poluletni obrok davka na dohodarino. Vplača se lahko potom poštne hranilnice. C. kr. davčna administracija Trst I. Konsumno društvo državnih uradnikov v Trstu. V današnji odborovi seji se je sklenilo: 1. Odposlati deputacijo k eksce-lenci gospodu namestniku, da izrazi naše najgloblje sožalje povodom smrti našega cesarja Frana Josipa I., 2. v četrtek, 30. t. m., bosta prodajalna in skladišče ves dan zaprta. Društveniki, katerim ta dan pripada za nakupovanje, naj blagovolijo nabaviti blago že v sredo, 29. t. m. 3. Odbor bo prisostvoval v četrtek maši zadušnici pri sv. Justu. 4. V petek, 1. decembra, se odpošlje deputacija k sprejemu pri g. namestniku, da izrazi našo vdanost in zvestobo cesarju Karlu I.
Povodom desetletnice smrti Simona Gregorčiča prinaša osješka »Hrvatska Obrana« prisrčno in z bratsko ljubeznijo pisan feljton o pokojnem pesniku in njego-vN srčno-milih pesnitvah. Označa ga kot prvega narodnega pesnika. Gregorčič kot kot pesnik pripada tistim, ki hočejo, da u-metnost bodi pristopna tudi širokemu krogu, da duševne radosti in podžigi umetnin niso samo za izbrane. Pesnik uči v lepi formi v mnogih pesmih in globoko čuti za socijalno pravico, za vse tiste, ki trpe. Kot idealen pesnik ostane Gregorčič naroden učitelj in čuvar narodnih idealov, dokler bo Slovencev. Po izdanju družbe sv. Mohorja se dobe njegove poezije tudi na polici kmečke biblioteke po Sloveniji. Med Hrvati- je Gregorčič od vseh slovenskih pesnikov najpoznaneji. Spomin njegov ne izgine v narodu.
Brez inteligence srca. »Grazer Tag-blatt« je list, ki mu je borba proti Slovencem življenjski element. Seveda neho-netna borba. O tem pričajo številni njegovi dopisi iz Trsta pred vojno. Sedaj je seveda nekoliko utihnil. Pa ne morda za to, ker se je poboljšal, ali, ker se mu je vzbudila vest. Vzrok bo pač ta, ker so njegovi znani tržaški dopisniki morali prenesti svoje šotore kam drugam. Dohro taksira ta list splitsko »Naše Jedinstvo*, rekši, da »Grazer Tagblatt« deluje proti Slovencem s samimi msrnuacijami, ali po domaČe povedano: z obrekovanji, zvra-čanji in podtikanji. Te dni je siknil nekoliko strupa tudi na Dalmacijo, ker se uradni list »Smotra Dalmatinska« ne tiska tudi — v nemškem jeziku! V Dalmaciji — v deželi, kjer Nemcev sploh ni! .Radi bi vedeli, koliko njegovih podajačev — po rojstvu in krvi Dalmatincev — je med dalmatinskimi junaki, ki se bore in umirajo na soški fronti za domovino in cesarja?!! To pravico — umiranja — prepušča »Grazer Tagblatt« rad Dalmatincem, meni pa, da za vse te ogromne žrtve, za to brezprimerno požrtvovalnost in zvestobo do države bi bilo najprimer-
neje plačilo — nemški uradni list! Ce to ni narodno sovraštvo, potem je — blaznost. — Rečeni splitski list piše: Nismo nasprotniki nemške kulture in nemškega jezika. Ali čemu zahteve po nečem, ki bi pred javnostjo dajalo Dalmaciji karakter, ki ga nima?!« — Potem prihaja »Jedinstvo« z argumentom, ki je prepričevalen za vsakogar, ki ima poleg inteligence uma tudi nekoliko inteligence — srca. In pa tudi nekoliko neresnične ljubezni do te države. »V tej vojni se je najbolje pokazalo, koliko pomenja edinstvo med narodi na obrambi države. To edinstvo je treba ohraniti za vedno. A vir mu je v prepričanju vseh, da so vsakomur v državi po zakonih zajamčene tudi njegove politične in narodne pravice ter da bo pozneje vsaka beseda teh zakonov vsem narodom živa, sveta beseda.« — Vse prav, vse lepo in vse resnično. Ne koristi pa, če vse to govoriš ušesom, ki so zaprta za besedo resnice, in srcem, ki nimajo čuta pravičnosti. Oni pri »Grazer Tagblattu« poznajo le eno pravico — zase. Pravico, da delajo drugim krivico. Je to defekt v njih duševni konstituciji: da so brez inteligence srca, da niti ne morejo občutiti, kako krivični so drugim, da ne morejo umeti, da je to, kar smatrajo za svojo pravico, v resnici ljuta krivica. Za te ljudi okolo graškega lista so ti naši ju- i naki le nekaki lanzknehti, ne pa tudi ljudje s čutom in zavestjo, da so sestavni deli narodnega organizma, ki ima pravico do življenja in radi tega tudi svoje potrebe, zahteve in pravice. Posebno pa ne morejo oni v Gradcu razumeti, da te naše junake podžiga k tolikemu junaštvu ravno zavest, da se, boreč se za državo, bore tudi za-se in za svojo nacijonaliio bodočnost, za nacijooalnl karakter svoie domovine. Naj zaključimo z »Jedinstvom«, ki se mu zdi, da so v uredništvu graškega lista za-jahali vranca kralja Barbarosse, pa dirjajo preko Dalmacije, Istre* Trsta, Gorice, Štajerske in Kranjske — kakor da dirjajo v triumfu: kakor da so oni osvojili naše puntarske zemlje in nam sedaj kot zmagovalci hočejo vsiliti svojo voljo, mesto da bi se — kot pravi in pošteni Avstrijci — poklonili prahu teh slovanskih, vladarju prezvestih dežel, teh hrvatskih hi slovenskih mater sinovom, ki so si v ognju in krvi pridobili za Avstrilo neveni ji vi h in neizmernih zaslug! Sama zlata resnica, ki pa jo splitski list propoveduje gluhim ušesom, m zakrknjenim srcem — ljudem, ki ne poznajo inteligence srca.
Od desetnika do praporščaka. Goriški Slovenec, enoletni dobrovoljec A. Petelin, je bil v priznanje hrabrosti !n neustra-šenosti v grozovitih bojih meseca julija izredno povišan od desetnika do praporščaka.
KULI OdLASI.
FOfO&Of	P©sluj«^opet r stoj6ta
fttev. 10.
«tt^«ya r Trstu. Tia deUo Posta
hm
vsake Trste kupuje Jakob Margon Via Solitario št. fl.	756
KUpOjein	^ste na drobno injie-
Torrente 36.
belo. Zaloga žakljev J. fetobel. Via
752
f|lf*fffm v Barkovljab v vili ob Miramarski UUUUllI cesti prosto brezplačno stanovanje, obstoječe is treh sob in kuhinje, z vrtom osebi, katera bi nadzorovala in urejevala vrt, popravljala vse potrebno pr< poslopju ; vsa dela, kot barvanja itd. se plačajo posebej. Prednost imajo vrtnarji, mizaiji ali tudi d uge osebe, katere imajo veselje do dela, tudi begunci. Ponudbe: Matko Gradižar, Sv. Ivan 541, L n.
Postrežnlco
za domača dela se išče. Naslov : ul. Galileo Gaiilei 8, IV. n. (T)
Novi d(M za sezono.
Kostimi, plaši:i, suknje, krila, bliue obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marco Confortl, Trst 0. Campanlle 21
Hote! In restavracija
TROPOLE
Trst, ulica S. Nlcol6 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne.
RVkff	2 leti starega ikiotek) in kravo ■
Din.U 3 le a staro (7 mesecev brejo; proda Jelu- g šič, Štorje 66 pri cšežani.	763
tla debelo samo za preprodajalce, g Trst - Ola Stadion 10 - Trsi
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-
i Odprt od 812 zueeer napreji
rema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežica
sa brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, '	~	_	Ka
drugo ttev. 19
ustnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopfe^ S [prHT I. OFStB R 1» IL UFStB K 1.
* ' prodaja J\K.OV LKYX, ulica 8. Nieoio ■ V*I,M*	11
26
IIIGI8BRIQI
IBSSB
Podružnica
Anglo-AvstrUske banke v Trstu
Trst9 Via Cassa di ržsparmlo 15.	Dunaj, I. Sfrs^shgasse 1.
sprejama podpisovanja 11

obstoječe Iz dveh vrst in sicer:
I.	40 letnega 5l/aV0 amort. državnega posojila po K 92.50°/, z odbitkom 7970 bonifikacije, torej š K 92- netto.
II.	Davka prostih 5l/t70 državnih zakladnic, vrnljivih dne 1. junija 1922 po K 96*50°/0 z odbitkom x/f% bonifikacije, torej a K 96*—•/• netto.
Sprejemajo se podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in dajejo natančneje informacije v uradnih urah.
DAROVI
Namesto šopka na krsto Mltenke De-
teia danrie za moško podružnico CMD družina Marmček K 10. — Dsnar hrani uprava.
CESKO - BUDJEVlSKA RESTAVRACIJA (Dos&kova uzorna češka gostiina v Trstu) se nahaja v ui&j delte Poste Štev.
14. vhod v uijci Oior^lo GalaUi, zraven glavne pošte; Slovenska postrežba in slovenski jedilni IUti
Podražiti c. kr. prlv.
Avstrijskega kreditnega zavoda
za trgovino fin obrt. TRST, Piaza Maria Teresa 2	DUNAJ, VII. Zol&srgasse 2.
Od 20. novembra do 16. decembra 1916 sprejema podpisovanja za
Peto avstrijsko vojno posojilo
obstoječe iz
a)	40 letnega 5*/,•/„ amort. državn. posojila, davka prostega, po K 02.50% z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.-% netto.
b)	Davka prostih 5državnih zakladnic, vrnljivih dne 1. Junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.—% netto.
Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozlrom na eminentno domoljubni namen tega posojila daje vsa mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila.
lm mitom ebvutUn

t
Prosima opustitev sožalnlb poseiov.
firsem, potrtim od neizmerne žalosti, javljamo vsem sorodnikom, prijate^em in znaneem, pretresljivo vest, da je naš preljubljeni in nepozabni soprog, oziroma oče in brat, gospod
Anton Vouk
veletriec In posestnik
iznenada danes predpoldne izdihnil svojo dobro dušo svoje dobe.
Pogreb zemskih ostankov premilega pokojnika se šetrtek, dne 30. t. m.t ob 27» uri pop. iz hiše žalosti, pokojnikovega dvorea v Barkovljah, uliea Panzera št. 102 v župno cerkev in po~ tem na pokodališde pri sv. Ani v lastno grobnieo.
TRST, 28. novembra 1916.
VERGINUA roj. CAPELLAN, soproga.
JulUa« hči.	Josip« brat (odsoten)
Družine: Capellan, Lorandi in Dvorseg.
Veliko Pogrebno podjetje CfcAPELLAN Oorso 45.
v 43. letu
bo vršil v
IROLINMRoche
Prsne boleani, oslovski kašelj, naduha^ infimenCa
06 Cfotjf V ^ trse h iekamab .
9 X.*.-
t Veak, Ki frpl n.
Kdo ha/ Jemlje Siro/in f
a frtjnem kajT)u	) * Vaduiljivl.ka
Vadu&ljivi.kafaH** Slrolln olehč« naduho
*	^	I & ugodnim vsp«homn»«ploinl p«oču*«k.
Osebe m ki S Sir
ollnam omefnave.
4MIII