Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 32 PODNEBNE ZNAČ ILNOSTI LETA 2016 Climatic characteristics of the year 2016 Tanja Cegnar biltenu Naše okolje redno objavljamo podnebne znač ilnosti posameznih mesecev in sezon, glavnina tega prispevka pa je namenjena letu 2016 v celoti. Povpreč na letna temperatura je bila nad povpreč jem obdobja 1981–2010, odklon je bil več inoma med 0,5 in 1,5 °C. Slika 1. Odkloni povpreč ne temperature zraka leta 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2016 Povpreč na najnižja temperatura zraka v letu 2016 je dolgoletno povpreč je na več ini merilnih mest presegla za 0,5 do 1,5 °C (slika 2). Manjši odklon je bil le v Koč evju, in sicer 0,2 °C. Slika 2. Odkloni povpreč ne najnižje dnevne temperature zra- ka leta 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 2. Mean air minimum daily temperature anomaly, year 2016 Slika 3. Odkloni povpreč ne najvišje dnevne tempe- rature zraka leta 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 3. Mean air maximum daily temperature ano- maly, year 2016 Tudi odkloni letnega povpreč ja najvišje dnevne temperature so bili pozitivni, gibali so se med 0,7 in 1,5 °C. Najvišji absolutni maksimum v letu 2016 je bil 35,0 ° v Č rnomlju, 34,9 ° v Biljah, 34,5 ° na letališč u v Portorožu, 33,7 °C so izmerili v Ljubljani, 33,4 °C v Murski Soboti in Celju, 34,0 °C v Novem mestu, v Rateč ah je bila najvišja temperatura 30,3 °C. Na Kredarici je temperatura dosegla 17,3 °C. V preteklosti se je temperatura na tej visokogorski postaji že nekajkrat povzpela više. 0°C 1°C 0.0 1.0 2.0 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Sl. Gradec Murska Sobota ºC 0.0 1.0 2.0 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Sl. Gradec Murska Sobota ºC V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 33 Najnižji absolutni minimum je bil v Celju −14,2 °C, v Ljubljani −8,2 °C, v Koč evju −13,7 °C, v Slovenj Gradcu −14,3 °C, Murski Soboti −11,5 °C, v Rateč ah −13,2 °C, na Kredarici −19,5 °C. V preteklosti je bila temperatura že več krat obč utno nižja. JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 4. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dneva (rdeč a) temperatura v letu 2016 (tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1981–2010 (debela č rta) Figure 4. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2016 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 5. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dneva (rdeč a) temperatura v letu 2016 (tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1981–2010 (debela č rta) Figure 5. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2016 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) Potek najnižje dnevne, povpreč ne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 4–7). V letu 2016 sicer nismo pogrešali poletno vroč ih dni, nismo pa imeli posebej obremenilnega vroč inskega vala, poletno vroč ino je pogosto prekinila kratkotrajna osvežitev. -20 -10 0 10 20 temperatura (° C) KREDARICA -15 -5 5 15 25 35 temperatura (° C) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dneva (rdeč a) temperatura v letu 2016 (tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1981–2010 (debela č rta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2016 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dneva (rdeč a) temperatura v letu 2016 (tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1981–2010 (debela č rta) Figure 7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2016 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V pregle- dnici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v preglednici 1 pa so podatki o vroč ih, ledenih in mrzlih dnevih. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V Portorožu, Godnjah in Biljah ni bilo ledenih dni, 6 jih je bilo v Postojni, po 8 v Slovenj Gradcu in Koč evju, po 9 v Lescah in Rateč ah. V Ljubljani je bilo 11 takih dni, toliko jih je bilo tudi v Č rnomlju in Celju. Med kraje z več jim številom ledenih dni sodi Murska Sobota, bilo jih je 17. Na Kredarici je bilo 149 takih dni. Zanimivo je tudi število dni, ko se najnižja dneva temperatura spusti na vsaj −10 °C. V Rateč ah jih je bilo 11, v Koč evju 9, v Slovenj Gradcu 8, 6 v Celju, 4 v Mariboru, po 3 v Lescah in Murski Soboti. -15 -5 5 15 25 35 temperatura (° C) LJUBLJANA -15 -5 5 15 25 35 temperatura (° C) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C; v primerjavi s preteklimi leti ni bilo več jega odstopanja. Največ takih dni je bilo v Biljah, in sicer 55, 52 jih je bilo na Letališč u Portorož, 45 pa v Godnjah. Drugod po državi je bilo takih dni manj. V Murski Soboti jih je bilo 18, v Koč evju 15, v Cerkljah in Novem mestu po 19, v Celju 17, v Č rnomlju 30. Med kraji z redkimi vroč imi dnevi sta Slovenj Gradec in Lesce s po 8 takimi dnevi, v Rateč ah pa sta bila le dva vroč a dneva. Preglednica 1. Število vroč ih, ledenih in mrzlih dni, leto 2016 Table 1. Number of days with maximum temperature at least 30 °C, maximum temperature below 0 °C and minimum temperature below −10 °C, year 2016 Kraj Vroč dan (T max ≥ 30 °C) Leden dan (T max < 0 °C) Mrzel dan (T min ≤ −10 °C) Kraj Vroč dan (T max ≥ 30 °C) Leden dan (T max < 0 °C) Mrzel dan (T min ≤ −10 °C) Lesce 8 9 3 Ljubljana 21 11 0 Kredarica 0 149 56 Cerklje 19 14 2 Rateč e–Planica 2 9 11 Novo mesto 19 12 1 Bilje pri N. Gorici 55 0 0 Č rnomelj 30 11 2 Letališč e Portorož 52 0 0 Celje 17 11 6 Godnje 45 0 0 Maribor 16 15 4 Postojna 10 6 2 Slovenj Gradec 8 8 8 Koč evje 15 8 9 Murska Sobota 18 17 3 Za nekaj krajev smo podali tudi potek letne temperature od leta 1951 dalje. V zadnjih desetletjih se na vseh postajah kopič ijo nadpovpreč no topla leta. Za Ljubljano smo poleg letne vrednosti povpreč ne temperature prikazali tudi število toplih in vroč ih dni. Najhladnejše od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani in Murski Soboti leto 1956, na Obali 1953 in na Kredarici leto 1954. Slika 8. Povpreč na temperatura zraka v letih 1951–2016 in povpreč je referenč nega obdobja Figure 8. Annual temperature in the period 1951–2016 and the 1981–2010 normal Leta 2016 je bila povprečna temperatura v Ljubljani 11,8 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in manj kot v dveh letih prej. Najtoplejše odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu je bilo leto 2014 s povprečno temperaturo 12,7 °C. Drugo najtoplejše leto je 2000 (12,2 ºC), pridružilo se mu je leto 2015, leta 2007 je bila povprečna temperatura 12,1 °C. Najhladnejše ostaja leto 7 8 9 10 11 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA 4 5 6 7 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura (ºC) RATEČ E -3 -2 -1 0 1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 temperatura (ºC) KREDARICA 11 12 13 14 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura (ºC) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 1956 s povpreč no temperaturo 8,6 °C, nato sledita leti 1978 in 1954 z 8,9 °C, 9,0 °C pa je bila povpreč na temperatura v letih 1962 in 1980. Število vroč ih in toplih dni je v Ljubljani preseglo dolgoletno povpreč je. V prestolnici so zabeležili 88 toplih dni, kar je dan več kot v letu 2015. Največ toplih dni so zabeležili leta 2003, ko so jih našteli 109, leta 2011 so bili taki 104 dnevi, leta 1994 pa jih je bilo 94. Vroč ih dni je bilo 21, kar je le malo nad dolgoletnim povpreč jem in opazno manj kot leta 2015, ko jih je bilo 44, največ vroč ih dni je bilo leta 2003, našteli so jih 54. Slika 9. Povpreč na temperatura zraka v letih 1951– 2016 in povpreč je referenč nega obdobja Figure 9. Mean annual temperature and the 1981–2010 normal Slika 10. Število toplih (rumeno) in vroč ih dni (rdeč e) in ustrezni povpreč ji referenč nega obdobja Figure 10. Number of days with maximum daily tem- perature at least 25 °C (yellow) and 30 °C (red) Največ padavin je leta 2016 padlo v hribovitem svetu severozahodne Slovenije, ponekod so padavine presegle 2700 mm. Najmanj padavin, in sicer med 700 in 1200 mm je bilo na Obali in vzhodnem delu Dolenjske, več jem delu Štajerskem in v Prekmurju. V več jem delu Slovenije je bilo dolgoletno povpreč je preseženo. Z redkimi pozitivnimi izjemami so bili odkloni med ±10 %. Slika 11. Padavine leta 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 11. Precipitation in 2016 compared with 1981–2010 normals 8 9 10 11 12 13 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura (ºC) LJUBLJANA 0 25 50 75 100 125 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 št. dni LJUBLJANA 90% 100% 110% 120% 130% Log pod Mangr. Soča Kobarid Kneške ravne Lesce Kredarica Rateče Kam. Bistrica Zg. Jezersko Podljubelj Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Sl. Konjice Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lendava Veliki Dolenjci Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 Slika 12. Porazdelitev padavin, leto 2016 Figure 12. Precipitation, year 2016 Slika 13. Višina padavin leta 2016 v primerjavi s pov- preč jem obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation in the year 2016 compared with 1981–2010 normals Slika 14. Padavine v letih 1951–2016 in povpreč je referenč nega obdobja Figure 14. Precipitation in the period 1951–2016 and the 1981–2010 normal 0 500 1000 1500 2000 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 500 1000 1500 2000 2500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) RATEČ E 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 500 1000 1500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 500 1000 1500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 500 1000 1500 2000 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 38 V Ljubljani so namerili 1322 mm, kar je 3 % manj od dolgoletnega povpreč ja. Najbolj suho je bilo v Ljubljani leto 1949, ko je padlo 954 mm, leta 2011 pa je bilo 998 mm padavin. Malo padavin so izmerili tudi leta 1953 (1041 mm), 2003 (1091 mm) in 1971 (1107)ter 2015 (1106 mm). Največ padavin je bilo leta 2014, in sicer 1850 mm, pred tem je bilo največ padavin leta 1965 (1848 mm), sledijo pa leta 2010 (1798 mm), 1960 (1772 mm) in 2004 (1696 mm). Padavine so bile v letu 2016 z redkimi izjemami v okviru obič ajne spremenljivosti. V Murski Soboti je padlo 787 mm, kar je skoraj toliko kot v dolgoletnem povpreč ju. V Portorožu so namerili 1028 mm in dolgoletno povpreč je presegli za 6 %. V Novem mestu so s 1146 mm za dva % zaostali za dolgoletnim povpreč jem. Največ sonč nega vremena je bilo na Obali in Krasu, najmanj pa v visokogorju. V letu 2016 je bilo na skoraj polovici ozemlja manj sonč nega vremena kot v dolgoletnem povpreč ju, največ ji primanjkljaj je bil v visokogorju, kjer so za obič ajno osonč enostjo zaostajali za več kot desetino, na Kredarici je sonce sijalo 1518 ur, kar je 86 % dolgoletnega povpreč ja. V Rateč ah so s 1715 urami dosegli 90 % dolgoletnega povpreč ja. Nekoliko slabše so bili poleg severozahoda države obsijani tudi kraji na severu Gorenjske, v Prekmurju, na Obali, v Beli krajini in delu Dolenjske ter v Zasavju. Na Obali je sonce sijalo 2327 ur, kar je 2 % manj kot obič ajno, v Prekmurju so s 1958 urami skoraj dosegli dolgoletno povpreč je, v Novem mestu so za obič ajno osonč enostjo zaostajali za 4 %, bilo je 1866 ur sonč nega vremena. Drugod je bilo dolgoletno povpreč je preseženo, a nikjer več kot za desetino. Slika 15. Sonč no obsevanje leta 2016 v primerjavi s pov- preč jem obdobja 1981–2010 Figure 15. Sunshine duration in 2016 compared with 1981– 2010 normals Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja leta 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 16. Bright sunshine duration in the year 2016 compared with 1981–2010 normals Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja v letih 1951–2016 in povpreč je referenč nega ob- dobja Figure 17. Annual sunshine duration from 1951 on and the 1981–2010 normal Leta 2016 je sonce v Ljubljani sijalo 1911 ur, kar je en % nad dolgoletnim povpreč jem. Največ sonč nega vremena je bilo v prestolnici v letih 2012 (2260 ur), 2003 (2251 ur), 2000 (2244 ur) in 2011 (2235 ur). Daleč najmanj sonč nega vremena je bilo v letih 1954 (1377 ur), 1960 (1387 ur) ter 1972 (1445 ur). 80% 90% 100% 110% Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Ljubljana Novo mesto Celje Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Šmarata Sv. Florjan Lavrovec 80% 90% 100% 0 500 1000 1500 2000 2500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 39 Slika 18. Trajanje sonč nega obsevanja v letih 1951–2016 in povpreč je referenč nega obdobja Figure 18. Annual sunshine duration in the period 1951–2016 and the 1981–2010 normal Na Kredarici je bila največ ja debelina snežne odeje 435 cm; najmanj snega so namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 700 cm, 690 cm leta 1977 in 587 cm leta 1978. Zabeležili so 252 dni s snežno odejo; najmanj takih dni je bilo v letih 2015 (208 dni), 1958 (228 dni), 1999 in 2006 (po 235 dni), 1967 (238 dni) in 1997 (240 dni). V Rateč ah je leta 2016 sneg tla prekrival 74 dni, največ ja debelina je bila 68 cm. Na Obali snežne odeje ni bilo. V Murski Soboti je bilo 11 dni s snežno odejo, dosegla je 9 cm; najdlje je sneg prekrival tla leta 1993, in sicer 99 dni, v letih 1955 in 1968 je bila snežna odeja debela 61 cm. V Mariboru je sneg prekrival tla 21 dni, največ ja debelina je bila 9 cm. V Novem mestu je bilo 12 dni s snežno odejo, njena največ ja debelina pa je bila 27 cm. V preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1969, obležal je kar 112 dni, debelina pa je dosegla 103 cm. V Celju je bilo 12 dni s snežno odejo, največ ja debelina je bila 9 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1952, obležal je kar 114 dni, višina pa je dosegla 78 cm. V Ljubljani je sneg ležal 13 dni, največ ja debelina je bila 17 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo leta 1996, in sicer 110, le dan manj pa leta 1952. Doslej najvišja snežna odeja v Ljubljani je 146 cm iz leta 1952, sledi leto 1969 s 95 cm in leto 1987 z 89 cm. Preletimo še podnebne znač ilnosti letnih č asov. Povpreč na temperatura v zimi 2015/16 je vsaj za 1 °C presegla dolgoletno povpreč je. Odklon do 2 °C so imeli na Goriškem, Obali in območ ju, ki sega od Ljubljane do Celja in proti severu na Koroško. Več ina Slovenije je bila 2 do 3 °C toplejša kot obič ajno, o največ jem presežku nad dolgoletnim povpreč jem pa so poroč ali v visokogorju in Beli krajini. Povpreč na zimska jutranja temperatura je bila opazno višja kot obič ajno, več ina odklonov je bil med 1,6 in 3,0 °C, le na Kredarici je odklon dosegel 3,3 °C. Popoldnevi so bili tudi precej toplejši kot obič ajno. Več ina odklonov je bila med 1,5 in 3,4 °C, le v Biljah je bil odklon manjši, komaj 1,3 °C. 0 500 1000 1500 2000 2500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 500 1000 1500 2000 2500 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 sonč no obs. (ure) RATEČ E 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 500 1000 1500 2000 2500 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 sonč no obs. (ure) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 Dni, ko se je temperatura spustila pod −10 °C, je bilo manj kot v dolgoletnem povpreč ju, razmere so bile pri tem pokazatelju podobne kot nekaj zadnjih zim. V Ljubljani to zimo ni bilo takega dneva, v Rateč ah jih je bilo 9, v Novem mestu en in v Murski Soboti 3. Hladnih dni je bilo po vsej državi opazno manj kot v dolgoletnem povpreč ju, le v Rateč ah je bil zaostanek za dolgoletnim povpreč jem majhen. Dobra polovica Slovenije je bila slabše osonč ena kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ ji primanjkljaj sonč nega vremena je bil na Obali, kjer so z 254 urami dosegli le 76 % dolgoletnega povpreč ja. Opazno je sonč nega vremena primanjkovalo tudi na Goriškem, tam je sonce sijalo 267 ur, kar je 78 % obič ajne osonč enosti. Drugod po državi so dosegli vsaj 85 % dolgoletnega povpreč ja. Predvsem na Notranjskem in Štajerskem ter manjšem delu Gorenjske je bilo več sonč nega vremena kot obič ajno. Najbolj v Sv. Florjanu, kjer je presežek dosegel 17 %. V Celju so z 269 urami za desetino presegli obič ajno osonč enost. V Lescah je bil presežek 9 %, sonce pa je sijalo 313 ur. V Mariboru je bilo 272 ur sonč nega vremena, kar je 7 % več kot obič ajno, v Postojni pa so z 284 urami dolgoletno povpreč je presegli za 2 %. Pozimi 2015/16 je povsod padlo več kot 100 mm padavin. Najmanj, in sicer od 100 do 300 mm, so namerili na Obali, v Ljubljani, na Koroškem, v delu Dolenjske in Bele krajine, več jem delu Štajerske in Prekmurju. V več jem delu Posoč ja in Kamniški Bistrici so padavine presegle 500 mm. V delu Posoč ja so namerili celo nad 700 mm. Dolgoletno povpreč je padavin je bilo preseženo. Najmanjši presežek so imeli v Ljubljani in več jem delu Dravskega polja, kjer je padlo do 115 % dolgoletnega povpreč ja. Največ ji presežek, nad 45 %, so imeli na Zgornjem Jezerskem in v Velikih Dolencih. Snežna odeja je v zimi 2015/16 obležala manj dni kot v dolgoletnem povpreč ju. V Ljubljani so v zimi 2015/16 zabeležili 11 dni s snežno odejo. V Murski Soboti so našteli 9 dni. V Rateč ah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tokrat je ležal le 44 dni. V Novem mestu je bilo 10 dni s snežno odejo. Zima 2015/16 Pomlad 2016 Poletje 2016 Jesen 2016 Slika 19. Odklon povpreč ne temperature zraka od povpreč ja 1981–2010 v posameznih sezonah, leto 2016 Figure 19. Mean air temperature anomaly in seasons, year 2016 Pomlad 2016 je bila toplejša od dolgoletnega povpreč ja, v pretežnem delu države odklon ni presegel 1 °C, le v Beli krajini in ponekod na severu države je bil odklon več ji, a ni presegel 2 °C. Odklon povpreč ne jutranje temperature je bil pozitiven, več inoma se je gibal med 0,3 in 1,3 °C, največ jega pa so zabeležili v Novi vasi, kjer je znašal 1,4 °C. Odkloni povpreč ne najvišje dnevne temperature so bili prav tako pozitivni in so po nižinah dosegli vsaj 0,2 °C, v Slovenj Gradcu in Lescah je odklon dosegel 1,0 °C. Na Kredarici je bil odklon manjši, dolgoletno povpreč je so presegli le za 0,1 °C. Število hladnih dni je bilo pod dolgoletnim povpreč jem. Na Obali, Goriškem in Krasu hladnih dni to pomlad ni bilo. V Č rnomlju je najvišja dneva temperatura v dveh dnevih dosegla ali presegla 30 °C, v Novem mestu pa je bil en tak dan, drugod niso poroč ali o tako visoki temperaturi zraka. 1°C 2°C 3°C 0°C 1°C 1°C 2°C -1°C 0°C 1°C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 41 Sonč nega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povpreč ju le na Koroškem in na severu Štajerske, a tudi tam so dolgoletno povpreč je presegli le za nekaj %. Najbolj je sonč nega vremena primanjkovalo na severozahodu Slovenije in delu Posavja, kjer je sonce sijalo od 80 do 90 % toliko č asa kot v povpreč ju primerjalnega obdobja. Pretežni del države je za dolgoletnim povpreč jem zaostajal za manj kot desetino. Spomladi 2016 je bilo največ padavin v delu Julijcev, kjer je padlo nad 500 mm. V več jem delu Posoč ja in Julijcih ter več inoma tudi na Trnovski planoti ter v Kamniški Bistrici so namerili nad 400 mm. Na Obali in v več jem delu Štajerske in v Prekmurju je padlo do 250 mm. V Murski Soboti je padlo 198 mm, na Letališč u Portorož 214 mm, v Mariboru in na Bizeljskem 250 mm. Doba polovica države je namerila več padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. V pretežnem delu države odklon ni presegel ±10 %. V Ljubljani, Rateč ah, Celju in severnem delu Pomurja je odklon dosegel vsaj 10 %, za več kot 10 % so zaostajali na Postojnskem, v Soč i, Logu pod Mangartom; v Biljah je bil zaostanek enak desetini dolgoletnega povpreč ja. V Rateč ah je snežna odeja tla prekrivala 34 dni, njena največ ja debelina v pomladnih mesecih pa je bila 68 cm. Tudi marsikje drugod po nižinah so spomladi imeli snežno odejo, razen v Biljah, Portorožu in Godnjah, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Č rnomlju. V Lescah, Postojni, Ljubljani in Novem mestu so poroč ali o 2 dnevih s snežno odejo, po 4 so imeli v Koč evju in Slovenj Gradcu. V Koč evju je snežna odeja dosegla debelino 21 cm, v Lescah 19 cm, v Slovenj Gradcu 15 cm. Marca je bila snežna odeja na Kredarici več ji del meseca nad dolgoletnim povpreč jem, predvsem v osrednji tretjini je bil presežek velik, s 435 cm je bila dosežena največ ja debelina v pomladi 2016. Konec marca je debelina snežne odeje padla pod dolgoletno povpreč je in podpovpreč na je bila debelina snežne odeje tudi aprila. Z izjemo zač etka meseca je bilo maja na Kredarici spet več snega kot obič ajno. Zima 2015/16 Pomlad 2016 Poletje 2016 Jesen 2016 Slika 20. Odklon višine padavin od povpreč ja 1981–2010 v posameznih sezonah, leto 2016 Figure 20. Precipitation in seasons compared with 1981–2010 normals, year 2016 Povpreč na poletna temperatura zraka je presegla dolgoletno povpreč je, odklon pa nikjer ni presegel 2 °C. Rekordno vroč e ostaja poletje 2003. Dolgoletno povpreč je je presegla tudi povpreč na najnižja dnevna temperatura. Odklon od povpreč ja se je več inoma gibal med 0,4 in 1,4 °C, največ jega so izmerili v Novi vasi, kjer je znašal 1,6 °C, v Mariboru pa so dolgoletno povpreč je le neznatno presegli. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperature je bil več inoma med 0,7 in 1,2 °C, na Bizeljskem je bilo dolgoletno povpreč je preseženo le za 0,3 °C, v Postojni pa za 1,3 °C. V vseh treh poletnih mesecih so bila vroč a obdobja, a niso trajala dolgo, zato je bilo vroč ino lažje prenašati. Največ vroč ih dni je bilo na Goriškem in Obali, našteli so jih po 45. V Godnjah na Krasu je bilo 37 takih dni, v Č rnomlju 27, v Ljubljani 20, v Lendavi 19, v Celju in Novem mestu po 17. V Lescah in Slovenj Gradcu je bilo 8 takih dni, v Rateč ah pa le dva dneva. Rekordno visoko se temperatura v poletju 2016 ni povzpela. Med več jimi kraji je bil absolutni temperaturni maksimum poletja 2016 najvišji v Č rnomlju, kjer je znašal 35,0 °C. 100% 115% 130% 145% 70% 80% 90% 100% 110% 60% 80% 100% 120% 70% 85% 100% 115% 130% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 42 Padavine so presegle 400 mm v delu Notranjske, na severnem Primorskem, v Julijcih in Karavankah, na Gorenjskem, manjšem delu Štajerske in delu Koroške. Največ so jih namerili v delu Julijcev, kjer so padavine presegle 640 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu države, na Krško-Brežiškem polju in delu Štajerske ter v Prekmurju, namerili so le od 160 do 280 mm. Le v manjšem delu države je bilo padavin več kot v dolgoletnem povpreč ju. Obilnejše padavine kot v povpreč ju obdobja 1981–2010 so bile na severozahodu Slovenije po dolini Save vse do Lesc, v delu Notranjske, na Koč evskem in delu Bele krajine ter v Lendavi. O največ jem presežku so poroč ali v Rateč ah, tam je padlo 566 mm, kar je 30 % več od dolgoletnega povpreč ja. Med 60 in 80 % dolgoletnega povpreč ja padavin je bilo na Obali, velika več ina Slovenije pa je poroč ala o padavinah med 80 in 100 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem najbolj primanjkovalo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 475 ur, kar je 87 % dolgoletnega povpreč ja. Tudi v Rateč ah so opazno zaostajali za obič ajno osonč enostjo, sonce je sijalo 629 ur, kar je 92 % dolgoletnega povpreč ja. Skoraj toliko sonč nega vremena kot obič ajno je bilo v Prekmurju in v Novem mestu. Več ina Slovenije je bila nekoliko bolje osonč ena kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ sonč nega vremena je bilo na Obali, na Letališč u Portorož je sonce sijalo 940 ur, kar je 4 % nad dolgoletnim povpreč jem. Največ ji je bil pozitiven odklon od povpreč ja v Postojni, z 807 urami so dolgoletno povpreč je presegli za 8 %. Zima 2015/16 Pomlad 2016 Poletje 2016 Jesen 2016 Slika 21. Odklon sonč nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010 v posameznih sezonah, leto 2016 Figure 21. Monthly sunshine duration in seasons compared with 1981–2010 normals, year 2016 Jesen je zaznamovalo neobič ajno toplo obdobje v prvih dveh tretjinah septembra, daljše je bilo tudi hladno obdobje v prvi polovici oktobra. Po dolžini in velikem odklonu od obič ajne temperature izstopata tudi hladno obdobje v prvi polovici novembra in toplo obdobje v drugi polovici novembra. Povpreč na temperatura je bila le v visokogorju pod dolgoletnim povpreč jem, na Kredarici so zaostajali za 0,2 °C, drugod po državi je bilo dolgoletno povpreč je preseženo, več ina krajev je poroč ala o odklonu do 1 °C, le v Vipavski dolini, na Krasu, v delu Gorenjske in v Beli Krajini je odklon nekoliko presegel 1 °C. Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature je bil v pretežnem delu države pozitiven in ni presegel 1,5 °C, le v Lescah so dolgoletno povpreč je presegli za 1,9 °C. Med merilnimi postajami, o katerih redno poroč amo v biltenu, so za dolgoletnim povpreč jem nekoliko zaostali le v Koč evju in na Kredarici. Povpreč na jesenska najvišja dnevna temperatura je za desetinko °C zaostajala za dolgoletnim povpreč jem na Kredarici, drugod po državi je bila višja kot obič ajno. Več ina odklonov je bila med 0,7 in 1,5 °C, le Murski Soboti je odklon dosegel 1,6 °C. Jeseni 2016 je bilo največ padavin v delu Julijskih Alp, kjer so padavine presegle 750 mm, v manjšem delu so presegli celo 950 mm. V Prekmurju, na Štajerskem in v delu Dolenjske je padlo le od 150 do 350 mm. Več kot polovica Slovenije je dobila manj padavin kot v dolgoletnem povpreč ju, največ ji primanjkljaj padavin je bil na skrajnem zahodu Trente, kjer niso dosegli 85 % dolgoletnega povpreč ja. Več padavin od dolgoletnega povpreč ja je padlo na ozemlju, ki se je zač enjalo v Julijcih in je segalo priti jugu ter se raztezalo nad celotno južno Slovenijo; tudi na Jezerskem in v Velikih Dolencih je bilo dolgoletno povpreč je padavin preseženo. Med 15 in 30 % presežek padavin so dosegli v Vipavski dolini 70% 85% 100% 115% 80% 90% 100% 110% 90% 100% 110% 80% 90% 100% 110% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 43 in Slovenski Istri ter na Koč evskem. Največ ji presežek v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bil na Krasu, odklon je dosegel 40 %. Slika 22. Meseč ni odkloni temperature v letu 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 22. Monthly mean temperature anomaly, year 2016 Jeseni 2016 je bilo v več jem delu Slovenije bolj sonč no kot obič ajno. Za nekaj več kot desetino so obič ajno osonč enost presegli v manjšem delu Notranjske in južne Štajerske. V dobri polovici Slovenije presežek ni dosegel desetine dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je v primerjavi z obič ajno osonč enostjo primanjkovalo na severozahodu Slovenije, na Obali in v delu Dolenjske. Največ ji primanjkljaj so imeli v visokogorju, na Kredarici je bilo 322 ur sonč nega vremena, kar je 19 % pod dolgoletnim povpreč jem. V nadaljevanju so slike meseč nih padavin v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem za šest krajev. Pozitivni odkloni so bili več ji od negativnih, na več ini merilnih mest so prevladovali nadpovpreč no namoč eni meseci. -2 -1 0 1 2 3 4 5 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja (ºC) BILJE -2 -1 0 1 2 3 4 5 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja (ºC) LJUBLJANA -2 -1 0 1 2 3 4 5 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja (ºC) NOVO MESTO -1 0 1 2 3 4 5 6 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja (ºC) MURSKA SOBOTA -1 0 1 2 3 4 5 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja (ºC) PORTOROŽ -3 -2 -1 0 1 2 3 4 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja (ºC) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 44 Slika 23. Padavine po mesecih v letu 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 23. Monthly precipitation in the year 2016 compared with 1981–2010 normals Na kratko predstavljamo še znač ilnosti posameznih mesecev v letu 2016. Za primerjavo uporabljamo obdobje 1981–2010, kar je v skladu s priporoč ili Svetovne meteorološke organizacije. Januarja je bila povpreč na meseč na temperatura v visokogorju enaka dolgoletnemu povpreč ju obdobja 1981−2010, v nižini je bilo topleje kot obič ajno, na Obali, Goriškem, v osrednji Sloveniji in delu Štajerske ter Pomurja odklon ni presegel 1 °C. Drugod je bilo 1 do 2 °C topleje kot obič ajno, v Beli krajini je bil odklon še nekoliko več ji. Velika več ina januarskih padavin je bila zbrana v prvi polovici meseca, najobilnejše so bile na Voglu, kjer so presegli 400 mm. Za dolgoletnim povpreč jem padavin so zaostajali le v delu Štajerske in Dolenjske ter zanemarljivo malo tudi v Č rnomlju. V približno polovici Slovenije odklon ni presegel 50 % dolgoletnega povpreč ja. Več kot dvakratna obič ajna količ ina padavin pa je padla v Kamniški Bistrici in na Zgornjem Jezerskem. -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% 250% 300% 350% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja BILJE c -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja LJUBLJANA -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% 250% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povprečja NOVO MESTO -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% 250% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja MURSKA SOBOTA -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% 250% 300% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja PORTOROŽ -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% 250% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 45 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 24. Vetrovne rože, leto 2016 Figure 24. Wind roses, year 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 46 Preglednica 2. Letni meteorološki podatki, leto 2016 Table 2. Annual meteorological data, year 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Kredarica 2514 −0,4 0,6 2,4 −2,7 17,3 −19,5 230 0 1518 86 6,3 118 37 2295 113 153 51 201 252 435 749,2 5,0 Rateč e–Planica 864 7,5 0,9 13,7 2,6 30,3 −13,2 140 51 1715 90 5,4 100 68 1669 114 122 28 30 74 68 919,3 9,1 Bilje pri N. Gorici 55 13,3 0,8 19,4 8,1 34,9 −8,0 56 107 2200 102 5,4 103 64 1485 109 109 48 18 2 2 983,8 12,1 Letališč e Portorož 2 14,2 1,0 19,8 9,6 34,5 −4,6 27 102 2327 98 5,0 85 84 1028 106 90 58 9 0 0 1016,0 12,4 Godnje 295 12,5 1,3 18,3 8,1 33,5 −7,0 37 93 2329 1654 120 115 18 4 2 1 Postojna 533 10,3 1,0 15,7 5,6 31,4 −12,0 81 73 2081 106 6,0 128 49 1548 103 129 44 33 13 17 Koč evje 468 9,6 0,9 16,0 4,1 33,4 −13,7 119 79 6,6 146 28 1573 109 122 24 77 33 30 Ljubljana 299 11,8 0,9 16,5 7,7 33,7 −8,2 65 88 1911 101 6,3 110 21 1322 97 113 45 82 13 17 982,4 11,3 Bizeljsko 170 11,3 0,7 17,0 6,3 33,5 −10,4 77 96 5,6 93 61 1014 99 99 36 98 9 20 10,5 Novo mesto 220 11,4 0,9 16,7 6,7 34,0 −10,3 77 91 1866 96 5,9 114 49 1146 98 111 56 80 12 27 991,8 11,6 Č rnomelj 196 12,0 1,4 17,5 6,5 35,0 −10,5 79 101 6,0 132 69 1410 110 119 35 32 11 28 12 Celje 240 10,6 0,7 16,8 5,5 33,4 −14,2 92 90 1872 101 6,2 103 25 1160 104 108 58 43 12 9 988,8 11,5 Maribor 275 2074 106 6,5 121 21 1009 98 99 38 9 21 9 Slovenj Gradec 452 9,6 1,1 15,7 4,5 31,5 −14,3 105 73 1979 105 6,2 107 30 1245 103 109 35 70 19 16 10,8 Murska Sobota 184 11,1 1,0 16,7 6,2 33,4 −11,5 89 89 1958 99 5,7 102 56 787 99 85 23 50 11 9 994,3 11,2 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) SO − število oblač nih dni SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ − število jasnih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 47 Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) OBS − bright sunshine duration in hours P − average pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration PP − average vapor pressure (hPa) Slika 25. Sonč no obsevanje po mesecih leta 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 25. Monthly sunshine duration in the year 2016 compared with 1981–2010 normals Manj sonč nega vremena kot obič ajno je bilo januarja v zahodni Sloveniji, na Koroškem in delu Posavja. Največ ji primanjkljaj je bil v visokogorju, kjer so dosegli le štiri petine obič ajne osonč enosti. V osrednji Sloveniji in precejšnjem delu Štajerske je odklon presegel petino dolgoletnega povpreč ja, na manjšem delu ozemlja celo dve petini. Prvih 9 dni januarja je bila na Kredarici snežna odeja zelo skromna, nekaj dni so bila tla celo kopna, a že 12. januarja je debelina snega dosegla 130 cm, kar pa je še vedno precej pod dolgoletnim -50% -25% 0% 25% 50% 75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja BILJE -100% -50% 0% 50% 100% 150% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja LJUBLJANA -50% -25% 0% 25% 50% 75% 100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja NOVO MESTO -50% -25% 0% 25% 50% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja MURSKA SOBOTA -50% -25% 0% 25% 50% 75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja PORTOROŽ -75% -50% -25% 0% 25% 50% 75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povpreč ja KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 48 povpreč jem. V Ljubljani je snežna odeja dosegla 17 cm, v Rateč ah in Slovenj Gradcu 10 cm, v Koč evju 30 cm, v Novem mestu 27 cm, v Č rnomlju 28 cm in v Postojni 17 cm. 9 cm je snežna odeja dosegla v Celju, Mariboru in Murski Soboti. Na Obali ni bilo snega, v Godnjah so namerili 1 cm, v Biljah pa 2 cm. Februar 2016 je bil opazno toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju obdobja 1981−2010, uvrstil se je med pet najtoplejših od sredine minulega stoletja, na nekaterih merilnih mestih pa je bil celo drugi najtoplejši. Največ ji odkloni so bili v nižinskem svetu, o presežku le do 3 °C nad dolgoletnim pov- preč jem pa so poroč ali v visokogorju. Padavine so bile izdatne, na kar nekaj merilnih mestih celo rekordne za februar. V povodju Idrijce je ponekod padlo nad 500 mm, dolgoletno povpreč je pa so presegli kar za 4,5-krat. Tudi na Obali, Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju ter več jem delu Dolenjske, kjer je bilo padavin najmanj, je padlo med 100 in 200 mm. Dolgoletno povpreč je padavin so povsod presegli vsaj 2,5-kratno. Ob oblač nem vremenu s pogostimi padavinami je sonca moč no primanjkovalo. Najmanjši primanjkljaj je bil v delu Notranjske, na Koroškem in severovzhodu Slovenije, kjer so dosegli od 60 do 70 % dolgoletnega povpreč ja. Pretežni del Slovenije je bil obsijan le dve do tri petine toliko č asa kot obič ajno. Snežna odeja v gorah se je opazno odebelila, po nižinah pa je bilo več inoma le nekaj dni s snežno odejo, ki pa ni bila prav debela. Marca je bilo v visokogorju nekoliko hladneje kot obič ajno, zaostanek za dolgoletnim povpreč jem je bil na Kredarici 0,6 °C. V nižini je bil marec toplejši od dolgoletnega povpreč ja 1981- 2010, največ ji odklon je bil 1,8 °C, dosegli so ga v Ljubljani, Koč evju, Novem mestu in na Bizeljskem. V delu Posoč ja in na Kredarici so padavine presegle 150 mm, v Sevnem in precejšnjem delu Štajerske ter v Prekmurju pa je padlo le od 30 do 60 mm. Dolgoletno povpreč je je bilo najbolj preseženo na Obali, in sicer skoraj za tri petine. Nadpovpreč ne so bile padavine tudi v južni Sloveniji in delu Posavja, v Zgornjesavski dolini, manjšem delu Koroške in na Gorič kem v Prekmurju. Več ina Slove- nije je poroč ala o 60 do 100 % dolgoletnega povpreč ja padavin. Na Kredarici je največ ja debelina snega opazno presegla dolgoletno povpreč je. Sonč nega vremena je bilo manj kot obič ajno, najbližje dolgoletnemu povpreč ju so bili na območ ju ob meji z Avstrijo, ki je segalo od Lesc proti vzhodu nad Gorič ko, kjer je bil primanjkljaj pod desetino. Najbolj so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Posavju in delu Dolenjske ter Bele kra- jine, kjer je sonce sijalo le 60 do 70 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Več ina Slovenije je dosegla od 70 do 90 % dolgoletnega povpreč ja. April 2016 si bomo najbolj zapomnili po ohladitvi, ki je 24. aprila konč ala izrazito pretoplo obdobje, ki je trajalo vse od zač etka meseca. 26. april je zaznamovala pozeba, naslednji dan je ob moč nejših padavinah snežilo tudi po nižinah. Kljub izraziti ohladitvi v zadnjem tednu aprila je bila povpreč na meseč na temperatura več inoma 1 do 2 °C nad dolgoletnim povpreč jem, na območ ju od Koroške do Slovenskih Konjic je odklon presegel 2 °C. Najobilnejše so bile padavine v delu Posoč ja in Julijskih Alp, kjer so namerili nad 140 mm. Najmanj padavin je bilo na jugozahodu Slovenije, na Koroškem, v Krško-Brežiški kotlini, več jem delu Štajerske in Prekmurju, kjer so poroč ali le o 20 do 60 mm. Z izjemo manjšega območ ja severne Ljubljanske kotline so padavine aprila zaostajale za dolgoletnim povpreč jem. Od č etrtine do polovice dolgoletnega povpreč ja je padlo v Slovenskem primorju in Po- stojni. Več ina krajev je poroč ala o 50 do 75 %, za manj kot č etrtino pa so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Biljah in na območ ju, ki se je zač enjalo v Julijcih in prek osrednje Slovenije segalo proti vzhodu nad zahodni del Štajerske, na severu pa na Zgornje Jezersko. Trajanje sonč nega obsevanja je bilo v Julijcih pod dolgoletnim povpreč jem, v nižinskem svetu pa je bilo sonč nega vremena več kot obič ajno, več ina države je poroč ala o 10 do 20 % presežku, le na manjšem delu Notranjske je bil presežek več ji. Na severozahodu, v Slovenskem primorju in Krško-Brežiški kotlini ter na severovzhodu države je bil presežek manjši od desetine. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 49 Povpreč na majska temperatura je bila blizu dolgoletnega povpreč ja, odkloni so bili med −1,0 in 0,5 °C. V več jem delu države je bil odklon negativen, le v Beli krajini, na Koroškem in manjšem delu Štajerske so dolgoletno povpreč je presegli. Z izjemo manjšega dela severne Štajerske je maja sonč nega vremena primanjkovalo. Za več kot desetino so zaostajali na severozahodu, v širšem osrednjem delu Slovenije in v Posavju s širšo okolico. Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Zgornjega Posoč ja, kjer so namerili nad 230 mm. Približno polovica Slovenije je poroč ala o padavinah med 130 in 180 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije, v Biljah, na Koč evskem, v delu Dolenjske in spodnje Štajerske, na severovzhodu Slovenije in na manjšem delu Gorenjske, kjer je padlo od 80 do 130 mm. Za dolgoletnim povpreč jem so nekoliko zaostajali le v delu Zgornjega Posoč ja, drugod so ga presegli. Več kot polovica Slovenije je poroč ala o presežku do dveh petin. V Ljubljani, Beli krajini in na severovzhodu Slovenije so poroč ali o presežku vsaj 40 %, na manjšem delu Pomurja pa je dosegel celo 60 %. Na Kredarici je snežna odeja 8. maja dosegla debelino 329 cm, zadnji dan meseca pa je bila debela le še 195 cm Junij je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja, več ina odklonov ni presegla ene °C, odklon med 1 in 2 °C so dosegli v več jem delu jugozahodne Slovenije z izjemo Obale, v Prekmurju, delu Gorenjske, v Beli krajini in na jugovzhodu Slovenije. Vroč inski val je Slovenijo zajel v zadnji tretjini meseca, vendar ni trajal dolgo, že nekaj dni pred koncem meseca je vroč ina popustila. Največ padavin, nad 310 mm, so junija namerili v delu Zgornjega Posoč ja in Julijcev. Od 70 do 130 mm je padlo na Obali, v Beli krajini, vzhodnem delu Dolenjske, na jugu in vzhodu Štajerske ter v Prekmurju. V dneh od 25. do 27. junija se je po Sloveniji zvrstilo več neurij, ko so povzroč ila škodo. Za več kot č etrtino so dolgoletno povpreč je padavin več inoma presegli v več jem delu zahodne Slovenije in na skrajnem severovzhodu države, več kot polovico je presežek znašal v Postojni in delu Posoč ja. Več kot polovica države je poroč ala o preseženem dolgoletnem povpreč ju padavin. Nadpovpreč no sonč no je bilo v manjšem delu Notranjske in na severu Štajerske. Drugod je sonč nega vremena primanjkovalo, najbolj v Julijcih, kjer je primanjkljaj presegel petino dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 190 cm. Julij je bil 1 do 2 °C toplejši kot obič ajno, le na Krasu in v Beli krajini je bil temperaturni odklon od 2 do 3 °C. Temperatura se nikjer ni dvignila nad 35 °C, število toplih in vroč ih dni pa je preseglo dolgoletno povpreč je. Najbolj izrazita je bila ohladitev sredi meseca. Na severozahodu Slovenije so padavine julija presegle 150 mm, na jugozahodu Slovenije in na Bizeljskem pa ni padlo niti 50 mm dežja. V veliki več ini krajev padavine niso dosegle dolgoletnega povpreč ja, presegle so ga le v Sevnem, Rateč ah in Lendavi. Na Obali, v Postojni, na povodju Idrijce, v Kneških Ravnah in na Bizeljskem ni padla niti polovica dolgoletnega povpreč ja padavin. Največ ji primanjkljaj je bil na Obali, v Portorožu je bilo dežja le za 29 % dolgoletnega povpreč ja. Julij si bomo zapomnili po krajevnih neurjih, ki so pustošila 13. julija. V visokogorju so bila tla julija kopna. Na dobri polovici ozemlja je bilo julija več sonč nega vremena kot obič ajno. Za dolgoletnim povpreč jem so najbolj zaostajali v visokogorju, kjer je bil primanjkljaj več ji od desetine, na Kredarici je sonce sijalo le 88 % toliko č asa kot v povpreč ju obdobja 1981–2010. Avgusta je bila povpreč na meseč na temperatura blizu dolgoletnemu povpreč ju, več ina odklonov je bila v mejah ±1 °C, le na Krasu je bil odklon več ji. Približno v polovici Slovenije je bil odklon negativen, drugod pa pozitiven. Hude vroč ine avgusta ni bilo. Padavine so bile porazdeljene krajevno zelo neenakomerno, največ jih je bilo v delu Julijcev in manjšem delu Karavank, kjer je padlo nad 240 mm. V Prekmurju, Slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in več jem delu Trnovske planote ter deloma tudi na Notranjskem so namerili le od 40 do 90 mm. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je avgusta približno na polovici ozemlja Slovenije padlo več dežja kot v dolgoletnem povpreč ju. Za več kot č etrtino so dolgoletno povpreč je presegli v Zgornjesavski dolini, delu Notranjske, na Celjskem in v Mariboru z okolico. Moč no so za dolgoletni povpreč jem zaostajali na jugozahodu Slovenije, v Prekmurju, Vipavski dolini in osrednji Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 Mesec sta zaznamovala dva dogodka z moč nimi krajevnimi neurji, prvi 15., drugi pa 29. avgusta. Trajanje sonč nega obsevanja je preseglo dolgoletno povpreč je, približno na polovici ozemlja je bil presežek med 10 in 20 %. September je bil nadpovpreč no topel, odklon nad povpreč jem obdobja 1981–2010 je bil med 1 in 3 °C, na približno polovici Slovenije je presegel 2 °C. Največ padavin, nad 110 mm, je padlo v več jem delu Posoč ja. Na več kot polovici Slovenije je padlo od 50 do 80 mm, o padavinah med 20 in 50 mm pa so poroč ali v Ljubljani, na Bizeljskem, v Celju in na severovzhodu Slovenije. Povsod je bilo precej manj padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Tri petine dolgoletnega povpreč ja so presegli na Goriškem in v Novem mestu. Manj kot dve petini dolgoletnega povpreč ja sta padli na severovzhodu Slovenije, v osrednji Sloveniji in v Logu pod Mangartom. V visokogorju je bilo nekoliko manj sonč nega vremena kot obič ajno, drugod je bilo nadpovpreč no sonč no. Na Obali in severozahodu Slovenije je bil presežek do desetine dolgoletnega povpreč ja, za več kot petino je bilo obič ajno trajanje sonč nega vremena preseženo v osrednji Sloveniji in od tam vse do meje z Avstrijo, v Posavju in na Štajerskem. Oktober je bil hladnejši kot obič ajno, k temu je prispevalo daljše hladno obdobje v prvi polovici meseca. Najbolj so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v visokogorju, v več ini države pa je bil zaostanek za dolgoletnim povpreč jem manj kot eno °C. Največ padavin je bilo v delu Julijcev. Nad 190 mm je padlo na območ ju, ki se je zač enjalo v Julijcih in se je raztezalo proti jugu nad Kras. 200 mm so padavine presegle v manjšem delu Julijcev. Najmanj padavin je bilo na Bizeljskem, v več jem delu Štajerske in v Prekmurju, kjer so namerili manj kot 110 mm. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bila več kot polovica Slovenije slabše namoč ena kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ ji primanjkljaj je bil v Zgornjem Posoč ju in na Jezerskem. Za več kot tretjino so dolgoletno povpreč je presegli v Lendavi, Velikih Dolencih in Godnjah. Na Kredarici je debelina snežne odeje 21. oktobra dosegla 30 cm, sneg je tla prekrival 19 dni. Več sonč nega vremena kot obič ajno je bilo na Krasu in Postojnskem. Več ina Slovenije je bila slabše obsijana kot obič ajno, med 60 in 80 % dolgoletnega povpreč ja sonč nega vremena je bilo na severozahodu države, v Ljubljanski kotlini, več jem delu Dolenjske, na Štajerskem in v Prekmurju. Povpreč na novembrska temperatura je bila nad dolgoletnim povpreč jem, velika več ina Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot obič ajno. Na manjših območ jih so poroč ali o odklonu med 0 in 1 °C, le v visokogorju je bilo enako hladno kot v dolgoletnem povpreč ju. Novembra je več ino padavin prinesel jugozahodni zrač ni tok, zato so bile padavine najobilnejše vzdolž Alpsko-dinarske pregrade. Največ jih je bilo na območ ju Julijskih Alp, na Voglu je padlo 833 mm, obilne so bile padavine tudi na Vojskem (640 mm) in v Kneških Ravnah (633 mm). Ob morju in skoraj vsej vzhodni polovici države padavine več inoma niso presegle 200 mm, v Prekmurju je padlo manj kot 100 mm dežja. Padavine so povsod presegle dolgoletno povpreč je, več kot dvakrat toliko padavin kot obič ajno je bilo na območ ju od dela Julijcev do Trnovske planote. Več kot polo- vica Slovenije je poroč ala o presežku nad 50 % dolgoletnega povpreč ja. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bil presežek osonč enosti največ ji v Pomurju, odklon je presegel 30 %. Na vzhodu Štajerske so dolgoletno povpreč je presegli za vsaj 15 %. Koroška in preostanek Štajerska so imeli manjši presežek. Drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali, za več kot 15 % na zahodu Slovenije. Povpreč na decembrska temperatura je na severozahodu države in v gorah presegla dolgoletno povpreč je; v Rateč ah za 0,6 °C, v gorah pa je bil presežek še več ji, na Kredarici so dolgoletno povpreč je presegli za več kot 3 °C. V nižinskem svetu pretežnega dela Slovenije je bil december hladnejši kot obič ajno, saj se je v območ ju visokega zrač nega tlaka po nižinah nabiral hladen zrak. Več ina temperaturnih odklonov je bila v nižinskem svetu med - 2 in 0 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 51 V veliki več ini Slovenije je december 2016 minil brez omembe vrednih padavin. Na Koč evskem in v Beli krajini je padlo do 4 mm. Tudi v več jem delu Štajerske in v Prekmurju so padavine presegle 1 mm; ponekod na severovzhodu je padlo nad 6 mm, v Lendavi pa so namerili 10 mm. Tudi primerjava z dolgoletnim povpreč jem kaže na skoraj povsem suh december, le v Koč evju, Beli krajini in delu Štajerske ter v Prekmurju so presegli odstotek dolgoletnega povpreč ja, na severovzhodu Slovenije so presegli 5 %, v Lendavi pa so padavine dosegle 18 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo povsod vsaj 40 % več kot obič ajno, med kraje s presežkom do 70 % se uvršč ajo severovzhod in severozahod države, Goriška ter Obala. Najbolj so dolgoletno povpreč je presegli na delu Notranjske, kjer je sonce sijalo celo več kot 230 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V Ljubljani je bil to najbolj sonč en december od sredine minulega stoletja. Snežna odeja je bila v gorah skromna, na Kredarici je bila najdebelejša v zač etku meseca s 120 cm. Ker je december več inoma minil brez padavin, je bilo krajev s snežno odejo malo. Več inoma so o tanki snežni odeji, ki se je več inoma obdržala le kakšen dan, poroč ali na Štajerskem, Koroškem, delu Gorenjske in Notranjske. SUMMARY The average annual temperature was above the average of the period 1981–2010, the anomaly was mainly between 0.5 and 1.5 °C. Extremely high or low temperatures in 2016 were not measured. In 2016 we did not miss the hot summer days, but we did not have a particularly oppressive heatwave, summer heat was often interrupted by short refreshment. Most precipitation in 2016 fell in the mountains in the northwest Slovenia, in a small area rainfall exceeded 2700 mm. Between 700 and 1200 mm was reported on the Coast and in the eastern part of Dolenjska, a large part of Štajerska and in Prekmurje. The majority of Slovenia reported more precipitation than on average in the reference period. With few positive exceptions were the anomalies between ± 10 %. The maximum snow depth on Kredarica was 435 cm, snow cover was reported on 252 days. Most sunshine was observed on the Coast and Karst, at least in the high mountains. At about half of Slovenia was reported less sunny weather than in the long-term average, the largest deficit was in the mountains, where the negative anomaly exceeded one tenth of the normal. 1715 hours of sunny weather were reported in Rateč e, this is equal to 90 % of the normal. A bit less than usual sunny weather was observed also in the north of Gorenjska, in Prekmurje, on the Coast, in Bela Krajina, part of Dolenjska and Zasavje. Elsewhere, long-term average was exceeded, but nowhere more than a tenth of the normals.