123. številka. V Mani, v sredo, 29. mula 1901. XL leto. ^bija vsak cian »večer, Izimšl nedeiie to praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-Offrafce dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llv.nl\&no s posojanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tnfe detolo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« arez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za esnanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatl 0Vih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in ttpravntttvo je v Knaflovih €?£d&Utra telefon it. 34. JKesečna priloga: „Slovenski Tehnik". PosaMOine Številko po 10 k. UprsTolitra telefon št. 85. Nekoliko obračuna. L Minola volilna borba ni prinesla ;ocialno-deniukratični stranki na Slovenskem nobenih uspehov. Dobila ni nobenega mandata in v nobenem okraju ni prišel njen kandidat v ožjo volitev. Še več! V nekaterih krajih je bilo za socialno demokratične kandidate oddanih precej manj glasov, kakor pri zadnji volitvi iz pete kurije. Ta izid je moral vsakega opazovalca osupniti, kajti razmere so bile za socialne demokrate vendar vobče jako ugodne. Po agitaciji zadnjih let in zlasti v volilni dobi, po velikem uspehu, ki ga je dosegla socialna demokracija s tem, da je izvojevala splošno in enako volilno pravico, po splošni privlačni sili, ki jih imajo socialno - demokratične ideje zlasti med delavstvom — je bilo pač pričakovati drugačnih uspehov. Kaj je vzrok, da so izostali ti uspehi, ki jih je napovedoval „Rdeči Prapor" s tako brezprimerno baha-vostvo, kakršne še nismo doživeli? V prvi vrsti je — izven Ljubljane — pač vpliva'o spoznanje, da soeialno-demokratična stranka na Slovenskem še dolgo let nima nobene prihodnjosti, ker so volilni okraji tako zloženi, da je agrarcem za nedogleden Čas zagotovljena večina. Klerikalci so dobro vedeli, kaj so kupili s tem, da so prodali koroške, štajerske in primorske Slovence; dobili so za to izdajstvo vse kmetske mandate na Kranjskem. Samo vsled tega, ker so okraji tako umetno in neprirodno zloženi v prid klerikalcem, ni mogla narodno-napredna stranka pri zadnji volitvi dobiti nobenega kmetskega mandata. Za narodno-napredno stranko se utegnejo te razmere — če bo delala — sčasoma izboljšati, socialni demokratje pa vsaj za eno generacijo nimajo upanja, da dosežejo kak uspeh proti agrarcem. Tako se maščuje na socialni demokraciji, da ni hotela podpirati narodno-napredne stranke, ko se je ta bojevala za drugačno zložite v volilnih okrajev, nego je še ljuto nasprotovala. Zdaj, ko so bile volitve, so socialno-demokratični volilci spoznali, da je boj brez upa zmage in to je mnogim vzelo veselje in voljo za boj. V veliki meri je doživelega neuspeha krivo tudi vodstvo socialno - demokratične stranke, da, celo v največji meri. Socialni demokratje bi bili lahko danes vsa drugačna stranka, ko bi imeli dalekovid-nejše in sposobnejše vodstvo. Toda vodstvo je v zadnjih letih in zlasti med volilno borbo hodilo po potih, ki so socialnim demokratom samim prinesli največjo ško do. Kardinalna napaka tega vodstva je bila ta, da seje odmaknilood pravega s o ci aln o-d emo kr ati-Čnega stališča. Socialna demokracija je vendar razredna stranka, stranka delavstva in organiziranje delavstva, prizadevanje v dosego delavskih koristi, to J9 njena prva naloga posebno pri nas, kjer je vse socialno-demokratično gibanje še v povojih. Kdor pa je opazoval delovanje socialno-demokra-tičnega vodstva, tisti ima vtisk, kakor da je bilo vodstvu delo med proletarijatom — če smemo rabiti ta izraz — le postranska stvar, glavna naloga pa mu je bila, iskati volilcev med drugimi sloji, iskati tistih „Mitlauferjev", o katerih je Bebel nedavno tega rekel, da so breme in ovira delavske stranke. Narodno-napredna stranka ni delala socialnim demokratom nobene konkurence med delavstvom in nobenih ovir pri organizaciji. Proste roke je imelo socialno-demokratično vodstvo, a držalo jih je v žepu in ravnodušno gledalo, kako klerikalci love delavstvo v svoje zanjke in izpodkopavajo tla socialnim demokratom. Zelo demoralizujoče je vplivalo na delavstvo tudi vedno koketiranje socialno-demokratiČnega vodstva s klerikalci. Na stotine in stotine je ljudi padlo nazaj v klerikalne mreže, ko su videli intimno zvezo sociaino-demokratičnega vodstva s klerikalci. Že pred šestimi leti se je to začelo. Ko so tedaj socialni demokratje v Idriji glasovali za duhovnika Arkota proti Majaronu, ki je z dejanji dokazal, kako blizu stoji socialnim demokratom, tedaj je to socialni demokraciji neizmerno Škodovalo. Celi kraji, kjer je imela močno zaslombo, so odpadli od nje. Tako Blejsko Selo, ki je bilo popolnoma socialno-demo-kratiČno. „ Vedno zabavljajo na farje, zdaj pa so sami farja volili," so takrat govorili ljudje in lahko jih je bilo zopet spraviti pud klerikalno zastavo. To so splošui vzroki stagnacije v socialni demokraciji, ki se je pokazala pri zadnjih volitvah. Specijalno v Ljubljani je vodstvo socijalnodemokratične stranke doživelo strahovit fiasko. Blamirali so se tudi Nemci, ali vodstvo socijalne demokracije se je še stokrat hujš>e blamiralo. Socijalnodemokra-tični kandidat je dobil naravnost smešno malo glasov, dasi je to vodstvo pustilo v nemar agitacijo v vseh drugih okrajih in je vse svoje moči osredotočilo na Ljubljano. Kristanova blamaža je velikanska, prav zaradi tega, ker je „RdeČi Prapor" dan na dan prisegal svojim bralcem, da je Kristanova zmaga popolnoma zagotovljena. Tudi vodstvo socijalne demokracije na Dunaju je bilo prepričano, da bo Kristan z veliko veČino izvoljen. Na zmago z delavskimi glasovi Kristan pač ni mogel računati. To bi si bil pač lahko na prstih izračunal, zlasti ker je vedel kot star agitator, da je med delavci mnogo takih, ki I še nimajo določnega političnega prepričanja in ki jih znajo tudi druge stranke spraviti na svojo stran. Sicer pa je delavstva v primeri z drugimi 9 stanovi v Ljubljani premalo, da bi moglo samo "zmagati. Kristan je pri svojem bahaškem pisanju v nRdečem Praporju" računal, da bo zanj glasovala slovenska inteligenca. Vidi se to iz tega, kako jo je po volitvah ozmerjal in opsoval. Toda to računanje na „Mitlauterje" je bilo več kot naivno. Ti sloji, ki jih je mislil Kriti tan potegniti na svojo stran, niso socijalnodemokratični, nego radikalno-nacijonalni. Pri vseh svojih simpatijah za socijalno demokracijo, jih preudaren politik ne bo prišteval tej stranki, nego bo vpošteval, da stranki le ne pripadajo. V slučaju ožje volitve med Kregarjem in Kristanom, bi bila inteligenca glasovala do zadnjega moža za Kristana in proti Kre-garju, ali nihče ni mogel resno misliti, da bodo ti volilci pri prvem glasovanju nastopali proti narodno-napredni stranki. Ob sebi se umeje, da so to stvari, o katerih se naj socijalni demokratje pomenijo med seboj. Mi smo jih samo pojasnili, da spozna javnost, zakaj je moralo priti do katastrofe ne za socijalizem marveč le za vodstvo socijalnodemokratične stranke, ki je po naši sodbi pokazalo, da nima potrebne sposobnosti in da ne hodi po pravih potih, vsled česar je stranko zapeljalo v nezasluženo blamažo. Toda to, kar je to vodstvo počenjalo med volilno agitacijo in med volilnim bojem in kar počenja sedaj, se tiče tudi narodnonapredne stranke in zato hočemo s tem vodstvom napraviti jasen obračun. Predstojeće zasedanje državnega zbora Dunaj, 28. maja. Potrjuje se, da predloži vlada parlamentu zakonski načrt oizpremembi opravilni k a. Predlagale pa se bodo le take izpremembe, ki so utemeljene s pomnoženim številom poslancev. Razun predsedstva se pomnoži tudi število rediteljev in zapisnikarjev. Tudi za vlaganje interpelacij in predlogov bo treba več podpisov kakor dosedaj. Socijalni demokratje bodo vendar zahtevali eno podpredsedniško mesto, in sicer je v ta namen določen poslanec Pernerstorfer. Praga, 28. maja. Za načelnika Češkemu klubu je določen bivši praski župan dr. Srb. Cesar o državnozborskih volitvah. Brno, 28. maja. „Lid. nov." poročajo iz dvornih krogov, da je cesarja zelo presenetila vest o tolikem številu izvoljenih socijalnih demokratov posebno zategadelj, ker mu je šele dva dni pred volitvami zatrjeval minister notranjih del, da bo izvoljenih k večjemu 35 socijalnih demokratov. Ko pa je po volitvah prišel baron B e c k na dvor ter povedal, da je izvoljenih 82 socijalnih demokratov, primerile so se hude rekri-minacije, ki jih je ministrski predsednik skušal ublažiti z zagotavljanjem, da to veliko število še nikakor ne dokazuje, da prevladujejo med prebivalstvom res socijalno demokratične ideje. Socijalno demokratične zmage so temveč posledica medsebojnih bojev med raznimi meščanskimi in agrarnimi strankami, ki so se ponekod pobijale tako hudo, da so rajši dajali volilci svoje glasove soc. demokratu, kakor pa nasprotniku. Nadalje je zagotavljal baron Beck cesarja, da soc. demokratični poslanci ne bodo delali ovir ne proračunskemu provizoriju, ne vojaškim novincem; na drugi strani pa jamči veliko število soc. demokratov za ublažitev narodnostnih bojev. Nadalje je dokazoval ministrski predsednik cesarju, da bo novi parlament imel po večini konzervativno lice, ker razun 120 konzervativnih Nemcev prevladuje pri Čehih in Poljakih konzervativni element , a slovensko-hrvatski klub je itak popolnoma kleri kalen. — Po tem pojasnilu je cesar odklonil Beckovo demisijo. LISTEK. Spomini. Bogsigavedi kaj je bilo vzrok napetosti, ki je vladala v mojem času med nami nižjegimnazijci in med učenci realične šole. Menda nič drugega kakor različnost zavodov, ki smo ju pohajali. In bodisi že karkoli, resnica je, da smo si bili sovražni. In svojemu sovraštvu smo dajali duška s hudimi pogledi, s priličnim! sunki in z različnimi psovkami. Izmed teh najnavadnejša je bila za učence realične šole priimek kozel, dočim so ti nas gimnazijce imenovali ko-strune. In te psovke so se tako udomačile, da so bile naša stalna pozna-menjavanja. Dočim pa se je omenjeno sovraštvo omejevalo večji del leta le na hude poglede, sunke in psovke, vzki-pevalo je, čim bliže je prihajala pomlad. Tedaj namreč smo začeli lezti iz svojih dijaških stanovanj kakor murni iz lukenj ter so zbirali na planoti ljubljanskega gradu. Ondi smo se igrali Indijance in bili žogo. Ker 80 si pa ta prostor prisvojevali za svoje torišče tudi kozli, je prišlo med nami in njimi često do burnih prizorov. Najprej so začele leteti psovke, potem je padla kaka osamljena bunka, slednjič pa smo se s strašnim vriščem spoprijeli ter ruvaje se spodbijali drug drugemu noge. Vendar pa, ker smo bili junaki tu in tam, omahovala je zmaga zdaj na to, zdaj na ono stran, ne da bi prišlo do odločitve ; to tem manj, ker smo se kmalu naveličali biti obenem nakovalo in kladivo in pa ker je navadno, ko je bojna vihra najbolj divjala, posegla tudi višja sila med nas borilce. Namreč ko smo bili v najhujšem ognju ter so kozli in koštruni cepali po tleh kot muhe v jeseni, se je prikazal Juppiter tonans v podobi stražnika. Ta pa je bil naš skupni strah. Zato jedva je sprednja straža za-vpila: Polip! razklenile so se na mah naše vrste, ranjenci in mrtveci so se hipno pobrali ter smo se spustili v najhujši dir po rebri navzdol, v najlepši slogi prijatelji in sovražniki. In strah pred polipom nam je tako prešinil ude, da smo se ozrli nazaj šele, ko smo zaloputnili za seboj vrata svojih dijaških lukenj. Drugi dan pa so se pričela mirovna pogajanja. In ker smo stali pred vtiskom strahu, ki smo ga prej- šnji dan prestali, so tekla mirno in uspešno. Zaključek je bil, da smo si pravično razdelili svet in pravice. Vsaki stranki se je pripoznala ena polovica planote. In da bi že zana-prej odstranili vsakateri povod za morebitne pritožbe in boje, smo ukrenili, da se lastnina vsak teden menjaje. En teden naj bi kozli imeli pravico se igrati na onem delu, ki gleda proti Rožniku in je lepši, koštruni pa na onem, ki je obrnjen proti Golovcu in jo grši, drugi teden pa narobe in tako dalje. Vendar pa navzlic skrupulozno-natančni stilizaciji pogodbe sprava le ni dolgo držala. In to zaradi tega ne, ker sta pogojena prostora bila vsak zase premajhna za igrišče. Že kadar smo bili žogo, se vkljub vsej previdnosti ni moglo preprečiti, da ne bi zletela kaka krogla na sosedno last. Indijanski boji se pa pa sploh niso mogli v potrebnem obsegu razviti na tej pedi prostora. In tako je umevno, da je prišlo kmalu zopet do medsebojnih prask, katerih nasledek je bil divji krik in ravs, koneo pa skupni beg pred polipom. Da tako ne more iti dalje, je bilo uvidno vsakemu, Če nismo hoteli po-tratiti za igranje dragocenega pomla- danskega Časa v neplodnem medsebojnem ravsu in kavsu. Toda kako si odpomoČi ? K sreči so bodrejši izmed nas čitali vČasi odlomek iz kakega političnega lista, v katerem je bil zavit roks-drops ali pa safalada, ki si jo je kupil ta ali oni o postnih dneh, ko se je z mize kadil le običajni fižol, kot priboljšek kosila. In ti so se neko pomlad začeli oglašati s svojimi nasveti, češ, da posnemajmo nte velike" in se organizujmo: „Dobro organizo-vani bomo mogočni, da za vedno iz-podrinemo kozle s planote." Takim modrim nasvetom bi bilo seveda nespametno zapirati srca. In zato jim jih nismo, temveč smo se začeli takoj igrati „te velike" ter se lotili organizovanja. Pred vsem nam je bilo treba vojvode, ki ne bi le preudarno razpolagal z našimi močmi in nas po premišljenem načrtu vodil v boj, ampak ki bi, in to je bilo pri naših razmerah še nujnejše, znal tudi krotiti in v strah prijemati nepokorne našince. Za kar mu je bilo zlasti potreba močnega glasu in trdnih pesti. Toda tu smo zadeli ob prve tež-koče. Ne sicer, da bi nam nedostajalo sposobnih nmož". Bilo jih je med nami dovolj, ki so imeli pljuča ko kovaške mehove in roke velike ko lopate. Se manj je tičala težava v tem, da bi nihče ne bil hotel prevzeti vojvodstva. Kaj še! Ravno nasprotno je bilo res. Vojvoda je mogel biti samo eden, postali bi bili pa radi vsi. In to je bil prvi in naglavni križ. K temu se je pa pridružila še razlika v načelih in sicer važnih načelih. Le pomislite! Nekateri izmed nas so se pri molitvi pred poukom in po pouku križali po kmečko, drugi pa tako kakor večina naših profesorjev, namreč da so se samo s kazalcem narahlo pobezali po Čelu in prsih, torej po gosposko. In ta različnost križanja nas je oepila v dve stranki, kmečko in gosposko. Sioer križanje ni imelo nič opraviti z vojvodstvom, ker naš namen je bil le, si izvojevati planoto, kar pa je bilo mogoče samo z bojem, ne pa s križanjem, vendar pa je vsaka stranka zahtevala, da se izvoli vojvoda iz njene srede. In ker ni hotela nobena odnehati, temveč je vsaka postavila svojega kandidata, začela se je divja gonja. Kandidatu kmečke stranke se je očitalo, Češ da nima niti žepne rute in se mora pod nosom brisati z ro- (Gostinčar, Demšar i. dr so zadnji up ce-arskega Dunaja, kakor je bil svojeČasno Martin Krpan.) Proti novemu šolskemu zakonu na Ogrskem. Budimpešta, 28. maja. Ru-munski škotje so izročili cesarju spomenico s prošnjo, naj ne sankci-jonira zakonskega načrta o nedržavnih ljudskih Šolah, ker grozi ta zakon uničiti Rumune. Tudi druge nemadžarske narodnosti pripravljajo slične prošnje. Dvojni mandati. Brno, 28. maja. Občinski svet v Moravski Ostravi je sprejel so glasno predlog, pozvati ministra Foita, naj prepusti svoj drugi mandat propadlemu bivšemu poslancu V. Hrubvju. Splošno pa se sodi, da prepusti minister drugi mandat dr. KI um p ar j u. Lvov, 28. maja. Ker je za Daszvnskega tudi pri ožji volitvi poraz skoraj neizogiben, delujejo češki soc. demokrati na to, naj bi posl. Cingr odstopil svoj mandat Daszvn-skemu. Proti temu pa protestirajo vsi drugi češki krogi. Dunaj, 2S. maja. Dr. Lueger namerava odložiti svoj mandat v Hietzingu na korist mehaniku Schneiderju. toda merodajne osebe v tem okraju se branijo Schneiderja. Dr. Gessmann prepusti svoj drugi mandat kršč. soc. P a p s t u. Revolucijsko gibanje v Črni gori. Dubrovnik, 28. maja. Iz Črne gore prihajajo vznemirljive vesti. Vedno hujši postaja boj med reak-cijonarno in svobodomiselno stranko. Sedaj se teh bojev že očitno udeležujeta tudi princa Danilo in Mirko, prvi na strani očeta in reakcije, drugi na strani svobodomiselnih. Ker je vlada zaprla v Nikšiču tiskarno opozicijske „Narodne misli", je narodna stranka dala tiskati v Dubrovniku 20.000 izvodov manifesta, v katerem se dolži knez Nikola kršenja ustave ter se napada vlada na naj-brezobzirnejši način. Grozi se ji z maščevanjem naroda. Ko so hoteli tiskovine vtihotapiti v Črncgoro, zaplenila je vlada 15.030 izvodov. Več kompromitiranih oseb je zaprtih. Vlada je brez moči proti naraščajočemu gibanju. (Vesti so vsekakor pretirane. Sicer pa je tudi vsa agitacija proti knezu in njegovi vladi zanesena od zunaj. Strupena pisava na Dunaju izhajajočega židovskega revolverskega lista „ Ori en t - Rundschau" ščuva že drugo leto na najostudnejši način proti knezu. Opomba ured.) Novi vladar v Brunšviku Bero lin, 28. maja. Deželni zbor je soglasno izvolil vojvodo Albrehta Meklenburg - Zverinskega za vladarja v Brunšviku. Vojvoda bo ob kavom; da ima zadaj na hlačah špe-glje; da je tat, ker je tresel nekoč jabolka na sosedovem vrtu. In vzklikalo se je: „Tak falot naj bi bil naš vojvoda! Nikdar ne!u Nad kandidatom gosposke stranke pa so se spodtikali, češ da noseč suknjo na Škric bi kot poveljnik v boju gledal le na to, da bi si je ne za-mazal; da je samogoltnež, ker si je služil z instrukcijo tri goldinarje na mesec; da je slepar, ker se je nekoč peljal na vrtiljaku, ne da bi bil plačal. „In tak lump naj bi bil vojvoda nas kmetov Čistih rok! Nikdar ne!u In to je šlo tako dalje prav kakor pri „teh velikih". Medtem pa ko smo se mi prepirali, koga bi postavili za vojvodo, so se kozli polastili tudi našega dela planote in se pridno igrali Indijance ter bili žogo. Zato nas je strah, da bi ne šla za vedno v izgubo naša posest, končno le streznil toliko, da sta se začeli stranki kmetov in gospodov podajati. In po dolgem ukrepanju zedinili sta se slednjič za kompromisnega kandidata v osebi moje malenkosti. Sicer sem imel jaz, kakor u videvam sedaj, ko stvar trezneje promotri vam, izmed vseh najmanj sposob- nastopu vladarstva najprej izrekel obsežno pomilošČenje. Obrtni vestnik. Zakon, tičoč se penzijskega zavarovanja zasebnih ter nekaterih v javnih službah nastavljenih uslužbencev, stopi v veljavo s 1. januarjem leta 1909. Že sedaj pripravlja osrednja vlada izvedbo tega važnega zakona, in sicer sedaj v prvi vrsti s tem namenom, da se kolikor mogoče jasno in pregledno začrta krog onih na-stavljencev, katere zadene zavarovalna dolžnost. Vprašanje o zavarovalni dolžnosti posameznih vrst zasebnih nastavljencev namreč v zakonn ni rešeno s toliko natančnostjo, da bi ne mogli nastajati dvomi ob času, ko bode zakon prestaviti v prakso. Ho-teč podati vodilo političnim oblast-vom ob navajanju zakona o penzij-skem zavarovanju, je vlada pozvala posamezne organizacije raznih skupin zasebnih uslužbencev in pa gospodarske korporacije, da ji povedo svoje mnenje glede zavarovalne dolžnosti svojih Članov odnonno svojih interesentov. S to akcijo si obeta vlada zagotoviti mnogo koristnega in dragocenega materijala, ki bode vsekakor dobro služil kot podlaga izvršilnega ukaza k zakonu samemu V konkretnih slučajih bode sicer odločati o tem, ali je po edini uslužbenec zavezan biti zavarovan ali ne, političnim okrajnim oblastvom, to je na deželi okrajnim glavarstvom in v me^ih z lastnim statutom mestnim magistrat jm. Ni pa dvoma, da je v prilog enotnemu postopanju ter da se delo znatno olajša, ako imajo izvršilna oblastva pri roki nekaka navodila o tem, katere vrste nastavljencev je privzeti k zavarovanju. V naslednjem si hočemo ogledati določbe zakona s posebnim ozirom na nastavljence v zasebnih službah. Zakon navaja v 1 in 2 določila glede zavarovalne dolžnosti. Zavarovanju podvrženi in zavarovani so vsi nastavljenci v privatnih službah, ki so dovršili 18. leto in pri katerih je običajna plača na mesec ali na leto, če dosegajo njih prejemki na leto pri enem in istem delodajalcu 600 K, vendar pa zadene zavarovalna dolžnost le nastavljence, ki imajo uradniški značaj ali pa se, dasi jim ne gre uradniški značaj, vporabljajo za iz-kjučno ali pa saj za pretežno duševno delo. Izrecno izvzeti so po zakonu taki delojemalci, kateri se vporabljajo neposredno pri proizvajanju blaga in pri drugem pretežno fizičnem delu kot obrtni, rudarski, poljedelski, gozdarski delavci, odnosno kot vajenci ali sluge, nadalje osebe, za katere veljajo poselski redi in katere opravljajo ali izključno a.i pa pretežno poselska dela. Izvzete je nadalje sledeče: 1. osebe, ki vstopijo stoprav po dovršenem 55 letu v službo, ki je podvržena starostnemu zavarovanju ; 2. osebe, ki vsled svojega prejšnjega službovanja uživajo penzijo, provizijo, starostno ali invalidi tetno rento, Če ti prejemki dosegajo vsaj najnižjo invaliditetno ali starostno rento po zakonu o starostnem zavarovanju; 3. osebe, ki so trajno zaposlene izven Avstrije; 4. uslužbenci po železnicah, ki služijo javnemu prometu; 5. osebe, ki bodo dne 1. januarja 1909 že 55 let >tare. Ob presoji zavarovalne dolžnosti zasebnih uslužbencev je vzeti v po-štev štiri okolnosti: Dovršeno 18. leto in neprestopljeno 55. leto ob vstopu v zavarovanju podvrženo službo. Ob u velja vi j en ju zakona pridejo v poštev nosti za vojvodo. Prvič že, ker sem kot tesnoprsnik imel preslab glas in vrh tega tudi prenežne pesti, da bi krotil upornike v lastnih vrstah, drugič pa tudi, ker pogumnost ni bila baš najsvetlejša stran mojega bitja. Udrihal sem že rad, ne trdim, da bi ne; toda najrajše z kakega varnega zavetja, iz kake zasede. Kedar smo pa merili svoje moči na planem, prsi proti prsim, tedaj sem se pa držal zadnjega krdela, ki je v boju najmanj trpel in imel za beg pot najbolj odprto. In Če se je pokazal polip, gotovo sem bil jaz prvi, ki sem ga zagledal in jo udri navzdol. Torej kakor lahko presodite, za vojvodo me te lastnosti niso mogle priporočiti, k večjemu za diplomata. Vkljub temu pa sem bil jaz tisti srečnik, na katerega so se obrnile oči pristašev obeh strank. In to zaradi tega, ker sem stal nad strankama. Jaz se namreč nisem križal niti izključno kmečko, niti izključno gosposko, ampak vedno tako kakor dotični profesor, ki je bil navzoč pri molitvi. Torej kadar je molil katehet, ki se je križal po kmečko, križal sem se tako tudi jaz; kadar pa kak drug profesor, ki se je samo narahlo po-bezal s kazalcem po čelu in prsih, torej osebe, ki niso bile rojene pred 1. januarjem 1854. in ne pozneje nego 1. januarja leta 1891. Plača najmanj 600 K na leto pri enem delodajalcu. Običajnost plačevanja službenih prejemkov na mesec ali na leto. Uradniški značaj uslužbenca ali pa vporabljanje uslužbenca za delo, ki je izključno ali pa saj v pretežni meri duševno delo. Dognati, ali so dani prvi trije pogoji, ne bo težavno; težave pa bo delala in provzročala spore vsekakor četrta okolnost. Velik krog zasebnih nastavljencev, katerim se v vsakdanjem življeuju navadno ne pripisuje uradniškega značaja, bode pritegniti navzlic temu zavarovanju, spričo določila zakona, ki govori o opravljanju izključno ali vsaj pretežno duševnega dela. Veliko število zasebnih nastavljencev pristopi prav vsled tega besedila zakona v krog starostnemu zavarovanju podvrženih oseb. In reči se mora, da je temu prav tako, zakaj oni spadajo po svoji službi, po delu, ki ga opravljaj0- P° svoji izobrazbi, in vpošte-vajoč vse druge merodajne okolnosti daleko bolj k zasebnim uradnikom, kakor pa k manuelnim delavcem. V pozivu, ki ga je vlada poslala zaradi sestave seznama zavarovanju pripadajočih poklicnih vrst posameznim stanovskim organizacijam, katere pridejo pri tem vprašanju v poštev, je sicer poudarjeno, da želi vlada od organizacij, naj ji sestavijo le seznam takih službenih vrst, katere bode privzeti zategadelj v starostno zavarovanje, ker opravljajo uslužbenci teh službenih vrst duševna dela, to pa zategadelj, ker prav ta kriterij ustvarja v praksi največ težav. v,e pa se to vprašanje natančnejše preu-dari, se takoj pokaže, da je sestaviti tak seznam jako težko. Pričakovati je zategadelj, da bodo poročila, ki se vpošljejo vladi iz kroga organiziranih privatnih nastavljencev, izhajala večinoma iz stališča, da se navedejo vse tiste poklicane vrste in kategorije, ki jih je po določilih zakona o starostnem zavarovanju sploh smatrati za starostnemu zavarovanju podvržene. Smoter bode prav tako dosežen delo pa je dokaj lažje. Nadejamo se da bodo izjave, ki jih poda ta pismena anketa, razpršile mnogokateri dvom in marsikako nejasnost ter pripomogle kar najširšim krogom privatnih nastavljencev do uvrstitve med zavarovalne obvezance. Ne bilo bi prav, Če bi vsled tesnosrčne tol-mačitve zakona izločili od zadevnega starostnega zavarovanja nastavljence v takih službenih mestih, o katerih sicer nikomur na misel ne prihaja, da bi jih štel med uradnike v navadnem in vsakdanjem pomenu besede, katerim pa so vendar poverjena taka opravila, ki zahtevajo dokaj več duševnega dela in več razuma kakor pa opravila marsikaterega pisarniškega nameščenca, kateremu pa uradniškega značaja ne bo nihče odrekal, ker ga je navajen videti kako dan nadan suče pero in greje stol. Kolikor moč liberalno tolmačenje zakonskih določb, ki Štejejo med zavarovalne obvezance tudi one osebe ki izključno ali vsaj pretežno opravljajo duševna dela, je umestno in priporočljivo, to pa tembolj, ker bi sicer velik krog uslužbencev ki jih ni prištevati manuel. delavcem, ob bližnjem splošnem delavskem zavarovanju za starost pripadlo temu splošnemu starostnemu zavarovmju, kar ne bi bilo niti pravično raz stališče splošnosti, niti koristno iz ozira na drugačne interese teh nameščencev vsekakor višje stopnje. pobezal sem se tudi jaz samo s kazalcem. Sploh sem bil že tedaj zdravega mnenja, kakor sem v višji meri Še dandanes, da se vozi najlaglje in pripelje najdalje, ako se v vsem posnema predstojnike in se ima vrh tega še nekaj hofratstva pod srajco. In da sem imel prav, evo dokaza moja izvolitev za vojvodo. Isto se je pa pokazalo tudi v poznejšem življenju mojem: Že dosedaj sem napravil lepo karijerco, hvala bogu! Da pa še ni vseh dni konec, mi pa lahko verjamete na besedo. Poveljnika torej smo imeli ali pravzaprav so imeli, namreč mene. Toda zdaj pa je nastal punt med pr os taki, ker navzlic kompromisu v resnici ni bil nihče z menoj zadovoljen. Eden ne, ker mu nisem dal neke naloge prepisovat, drugi ne, ker sem ga nekoč zatožil, ko me je z grško slovnico tako uhrnil po nosu, da se mi je kri po cedila, tretji se je jezil nad menoj, da sem jaz tisti izvoljenec, ki nosim profesorjem zvezke domu; vsem se je pa za malo zdelo, da sem ravno jaz izbran za vojvodo, ko bi bil vendar vsak izmed njih rad. In vrelo je med njimi tako močno, da je malo manjkalo, da nisem ostal že pri Florijanski cerkvi, Financijalni uspeh postajnih pristojbin na državnih železnicah. Navzlic ži vahnemu odporu prizadetih krogov se je lansko leto uvedlo na državnih železnicah v takozvanih postajnih pristojbinah novo pristojbino, ki je nekak pribitek k manipulacijskim pristojbinam, ki so v veljavi po vseh železnicah. Te pristojbine se je pričelo pobirati s pričetkom meseca marca lanskega leta. Proti celotnemu znesku, s katerim se je računalo ob uvedbi postajnih pristojbin, dejanski uspeh znatno zaostaja. Vlada je računala, da v prvem letu vrže nova pristojbina kakih sedem milijooov K. Pričakovana svota kot dohodek iz te nove prometne obdačitve pa se ni dosegla. V času od 1. marca 1906 do konca februarija 1907 je dohodek iz po*tajne pristojbine znašal okroglo 5,930.000 K. V največji meri participira pri tej svoti ravnateljstvo državnih železnic v Pragi, v najmanjši meri pa tržaško ravnateljstvo. Vnanja trgovina monar hi je z živino in mesom. Promet z živino in mesom med našo monarhijo in inozemstvom je v prvem četrtletju tekočega leta v primeri s prometom v isti dobi lanskega leta manjši. Navzlic temu uspehi absolutno sojeni niso neugodni, zakaj ne sme se puščati v nemar važne okolnosti, da je v prvi kvartal lanskega leta padel zadnji čas starih tr govinskih pogodb s carinami od živine in mesa, ki so bile prometu ugodnejše kakor sedanje in jih je torej kazalo trgovcem kolikor moč v zadnjem času še izkoristiti. Izvoz klavne živine iz monarhije v prvem četrtletju tekočega leta je znašal 26241 glav v trgovinski vrednosti 9,57:4.196 K, dočim se je v isti dobi lanskega leta izvozilo 39 323 glav v trgovinski vrednosti 15,857 528 kron. Promet je torej nazadoval za efektivno 6,285.332 K. Izvozilo se je v prvem četrtletju letošnjega leta 5435 metrskih stoto v svežega in pripravljenega (šunke) mesa v vrednosti K 1,031.750, dočim se je lansko leto v prvem kvartalu eksportiralo 10.243 metrskih stotov svežega in pripravljenega mesa v skupni vrednosti K 1,947.790. Izvoz je torej padel za vrednost 900.000 K. Import klavne živine v monarhijo je znašal letošnje leto v prvih treh mesecih 4968 glav v vrednosti 570.768 K proti 40 081 glav v vrednosti 4,945.791 K v istem času lanskega leta. Znatni ta izpadek v uvozu klavne živine je pripisovati onemogočenemu importu srbskih pra šičev. Uvoz mesa je znašal v prvem Četrtletju tekočega leta 322 metrskih stotov svežega in pripravljenega mesa v trgovinski vrednosti 73.206 kron proti 8 262 meterskim stotom v trgovinski vrednosti 968 S64 K, ki so bili importirani ob istem času lansko leto. Odkritje spominske plošče Uu-deoitu Tomšiču no Vinici. be so se vlekle zadnje megle volilnega boja po slovenski zemlji in razburjena srca se še niso bila umirila, ko je prekoračil hrv. „Zmaj" mejo svoje zemlje, da v slovenski zemlji postavi spominsko ploščo svojemu učitelju in književniku, a našemu sinu Ljudevitu Tomšiču. V beli Ljubljani se je še borila luč s temo. na periferiji Kranjske pa sta se grlila Hrvat in Slovenec, dva najsorodnejša brata po krvi in jeziku. Čeravno je bilo vreme zelo neugodno, vendar se je slavlje slavilo kjer smo se zbirali, poveljnik brez armade. Da se to ni zgodilo, provzročila je bojazen, da ne bi naše igrišče za vedno zapadlo nasprotnikom. Nekaj je izdalo pa moje vpitje, med katerim se je izgubil tupatam tudi kak sunek pod rebra puntarjev. Tem okoinostim torej pripisujem, da mi je ostalo še vendar precejšnje krdelo, s katerim sem se začel pomikati po rebri navzgor in ki bi sigurno tudi zadostovalo, da bi z njim kozle porazil. Toda hudir je bil to, da se je pri vsakem koraku zmanjševalo, ker je za enim oglom smuknil ta bojevnik iz vrste, za drugim oni. Tako se je na primer Janez Podbregar spomnil šele sedaj, da ga Čaka doma kava na mizi; Karel Loputnik pa se je domislil, da je pozabil obesiti torbo na klin, vsled tega da bi gospodinja ves večer godrnjala, ko bi jo našla na stolu. In pod sličnimi pretvezami je popihalo tudi mnogo drugih, vrste so se pa vedno bolj redile. Ko smo pa dospevši pod planoto ugledali, kako so se kozli na našem igrišču nemoteni igrali polastila se je zlasti zadnjih oddelkov neukrotljiva besnost in bojaželjnost. Kar strpeti niso mogli, da bi se lepo v redu, pod milim nebom najsijajneje Saj kjer plamti bratska ljubav, tam je zaman vsa Neptunova orodjarna vod-nih brizgalnic. Dne 19. ruaja sprejeli smo brate Hrvate na inortu, kjer je stal slavolok z napisom: „Pozdrav. Jjeni v bratovskem zagrljaju!" Lilo je na nas, kakor iz kablja, ali zrna-gali smo vse elementorne sile in »redi Kulpe objeli in zagrlili svoje brate. Pokazali smo bratom Hrvatom, da naša ljubav ni prazna fraza, da vse elementarne sile in Še manje umetno začrtane meje našega združenja na polju kulture ne preprečijo. Z metliško godbo in pod sloverj. sko trobojnico smo odkorakali v prostore g. P. Malica. Nameravana ba-kljada in mirozov po Vinici sta morala izostati vsled slabega vremena. Priredila pa je Vinica razsvetljavo Hrvatom v čast. Pri večerji in do ranega dne smo dajali duška v pesmi in v govoru svoji bratski ljubavi. Drugo jutro nam ie bilo nebo bolj milo. Da se slavje kolikor mogoče povzdigne, ste se dne 20. maja razvili društveni zastavi „Narodne Čitalnice" in „Gasilnega društva" La Vinici. Veliki meštar „Zmaja", g. Emilij pl. Laszowski, je blagovolil zbranemu občinstvu razložiti pomen društvenih zastav ter med govorom: „Blagoslovio vas Bog!" dvignila je bela zastava „Zmaja" naše zastave v vis. In z neba je pogledalo žarko solnce na vihrajoče zastave ter jih blagoslovilo s svojim žarkim poljubom. Na grobu pokojnega učitelja Bernarda Tomšiča je govoril nagrobni govor g. vseuČiliški profe> t dr. Velemir Deželic iz Zagreba. Na grob Tomšiča so položili tudi Hrvatje venec s trobojnim trakom in z napisom: „Uspomeni Bernarda Tomšiča brača hrv. „Zmaja" 19. V. 07." Čeravno je bil župnik že na priž-nici, vendar je ljudstvo zunaj poslušalo pretresujoČ govor dr. Deželica. Tako govoriti, kakor je govoril gosp. dr. Velimir, zamore dati duška svojim čutom le velikan, ki ljubi svojo slavno domovino z ljubavio in plamenom vročega solnca. Slava mu! Maša je trpela prav po kranjski meri in da tudi liberalci in liberalni časopisi niso ta dan zaprašeni ostali na leci, se samo ob sebi umeje. Hrvatje so lahko vsaj izprevidel«, da žive na Kranjskem še prapotopni zmaji, akoravno se je dvignil na Hrvatskem moderno napredujoč „Zmaj" kulturne prosvete. Po maši je bilo odkritje spominske plošče, ki je vzidana v šo4i. Pred šolo je stal slavolok z napisom: „Y slogi je moč in spas narodov !" Na okrašen oder je stopil g. Emilij pl. Laszowski in v zbranih besedah ori>al životopis Ljud. Tomšiča, ter postavi, paralelo med Slovenci in Hrvati, ter med bratoma Ivanom in Ljudevitom Tomšičem. Hvala mu na krasnem u -voru Nato je g. Fran Šetina, kot član c. kr. okr. šol. sveta, odkrit plošču iz belega hrvatskega mramorja z napisom: „U ovoj kuči rodio se 24 X 1843 Ljudevit TomŠić. hrvatski telj i književnik, t 26. IV. VX)'2 u Zagrebu. Postavio hrv. narod brigom braCe hrv. zmaja. 1907.* Prisotni pevci pa so zapeli pesen „Slovenac i Hrvat". V očeh poslušalcev pa so za-lesketale solze: „Slovenac i Hrvat ca uviek bratu brat!" MT* Dalje ▼ prilogi. mož tik moža, približali nasprotniku Temveč v svoji slepi strasti so -1 pognali burno naprej ne meneč se. da so v tej svoji vihri stopili sprednji-kom na pete. Nerahlih drgljajev njihovih podkovanih čevljev pa spred-njiki kajpada niso mogli vtakniti mirno v žep. Kakor na komando, so se obrnili in začeli srdito zmerjati zadnjike. In ker ti niso molčali, vnela se je najprej viharna debata; nato so si pa skočili v lase ter se suvali in ruvali v veselje in zasmeh skupnih sovragov, ki so pometavši žoge in tarče na stran, krohotaje gledali ta bratomorni prizor za bogove. K sreči se je v pravem trenutku, ko še niso bili vsi lasje poruvani in hrbti vsi obunkani, prikazal stražnik Na krik: Polip! razklenile so se vrste namah, na kar so se bratomorniki v najlepši slogi in divjem diru s svojim vojvodo na Čelu spustili po rebri navzdol ter se ozrli nazaj šele, ko so zaloputnili za seboj vrata svojih dijaških lukenj. Vprašanje pa, Čigava da je planota, ostalo je nerešeno tedaj, in če nisem napačno poučen, je nerešeno še tudi danes. Dr. K. 1. Hnoya „aiovenstema Maroair M. 123, Me 29. maja 1807. Od tu je bil obhod po Vinioi in Lotem banket, katerega se je udele-Li0 toliko oseb, da veliki prostori Školnikatf so bili natlačeno polni, f pri banketu vrstile so se napit-Lee kakor je sploh običajno, ter je Slavitelje pozdravil ne samo kraljevi ^gerreb in bela Ljubljana, ampak z brzojavi, katerih je bilo 74, pozdravljah *o rodoljubi iz vse Hrvatske in Slovenske. Čas je le prehitro potekel in spremili smo svoje krvne brate na grvatsko, kjer smo si podali roke k slovesu. Ha rastanku smo, naše ziene jaju,* ]Viii0 Je 0*ićel SVOJ govor stresa g. Franjo Lovšin ter se v imenu Slovencev zahvalil bratom Hrvatom u posebno hrv. „Zmaju" za požrtvovalno njih delo in ljubav do nas Slo-rencev. zaključil je svoj govor slo-resa s prisego : „Slovenac i Hrvat za uviek bratu »rat!0 ..Zmaj". ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 27. maja. I Predsedoval je župan Ivan Hribar, |ki je prečital došle vloge. Čestitka županu. Predno se je prešlo k dnevnemu redu, se je vzdignil podžupan dr. vitez |Bleiweis ter v prisrčnih besedah liestital v imenu občinskega sveta in [velikega dela prebivalstva županu k [izvolitvi državnim poslancem. Poudarjal je, da vsi pošteni prebivalci znajo fčobro ceniti izredne zasluge županove a Ljubljano ter izrekel prepričanje, Ida mu bo kot poslancu mogoče Še več lu^rješnega doseči za Ljubljano. Viharno trjevanje, ploskanje in živio klici. — Župan se je ljubeznivo zahvalil naglasujoč, da je prevzel veliko breme, a prizadeval si bo, opravičiti zaupanje (ljubljanskega prebivalstva. Za Ljubljano he še treba veliko storiti, kar bo mogoče le z vladno pomočjo. Vlada je sama priznala, da mora velikim občinam priskočiti država na pomoč. Odkup vojnoerarnega posestva ob Dunajski cesti. Poročevalec občinski svetnik S v e-tek. Razlagal je križev pot tozadevnih pogajanj. Vojni erar je že deloma skleni! kupno pogodbo s kranjsko stavbno družbo, ki pa je odkup odstopila mestni občini pod pogojem, da se ji prepusti gradnja novega vojaškega preskrbo-vališča. Stavbni stroški za novo vojaško preskrbovališče so proračunjeni na 493*220 K. K temu prispeva vojna uprava 38.000 kron, prihranek pa znaša 6578 kron. Stavbišče je že kupljeno na Kodelijevem za 48.845 K. Personalni, pravni in finančni odsek predlagajo : 1. Vojna uprava prepusti mestni občini bremen prosti svet takoj po sklenjeni pogodbi, oziroma ko prevzame novo vojaško preskrbovališče; 2. mestna občina izdela na podlagi predloženih splošnih načrtov podroben načrt za novo vojaško preskrbovališče na svoje stroške in ga prepiše brez bremen na vojno upravo ; 3. vojna uprava prispeva 38.000 K kakor brž se izvrši kolavdacija; 4. vse druge izdatke in pristojbine, transakcije prevzame mestna občina, istotako tudi stroške za stavbno vodstvo, oziroma nadzorstvo v najvišjem znesku 14.1 lOK. Vsi predlogi so bili sprejeti. Javni ulični napisi v Ljubljani. Ta zadeva se je odložila na prihodnjo sejo, ker je bil poročevalec obe. svetnik dr. M a j a r o n zadržan. Deželna poslovalnica za zavarovanje privatnih uradnikov. Poročevalec občinski svet. Maver. Xa skupnem shodu raznih društev privatnih uradnikov se je sprejela resolucija, naj se za Kranjsko ustanovi lastna poslovalnica za novo penzijsko zavarovanje privatnih uradnikov. Resolucija se je poslala občinskemu svetu, v podpiranje in posredovanje. Zupan je v svojem dopisu prošnjo z veseljem pozdravil, a to tembolj, ker se pri ustanavljanju novih državnih uradov sploh postopa z Ljubljano po mačehovsko. Občinski svet se je prošnji soglasno pridružil. Sprejem v občinsko zvezo. Topničarski stotnik Evgen Seha v Dunaj.-Novem mestu, rodom Oger, je poslal prošnjo za vsprejem v občinsko zvezo zaradi rodbinskih razmer, ter priložil predpisano takso. Ker ni pomislekov, se mu je sprejem zagotovil, ako dobi avstrijsko državljanstvo. (Poročevalec obč. svetnik dr. Triller). NemSka nestrpnost. Posestnica Marija Pollak v Židovskih ulicah je vložila nemški priziv proti odmeri gostaščine in vodarine. V prizivu zahteva »eine deutsche Erle-digung « Ker je njen priziv popolnoma neutemeljen, se je zavrnil. (Poročevalec občinski svetnik dr. Triller). V komisijo za osuševanje barja se je vsled dopisa deželne vlade izvolil obč. svetnik Ivan Šubic. Razne prošnje. Prošnja »A vstrijskedružbe za obrambo proti dimu in prahu« za letni prispevek se je odklonila. Istotako se je odklonila prošnja »D ijaškega boln. društva« na Dunaju, ker je mestna občina lini dovolila 100 K, a ostale štiri mestne občine v Avstriji, ki so podpirale društvo, so dovolile mnogo manjši znesek. — Prošnjo »Deželne zveze za promettujcev na Kranjske m« za izreden prispevek v svrho sprejema in pogostitev angleških časnikarjev na Bledu in Bohinju je načelnik zveze umaknil. (Poročevalec obč. svet. M a 1 ly). Stavbne zadeve. Ponudba Roberta Stenovca ZK odkup 10 m- mestnega sveta v Seutpetrskeui predmestju se je odklonila, ker je ponudil le 16 K za m-, a zahteva se 20 K. Prizivu A. Deghenghij a proti odloku mestnega magistrata glede uporabe lesene barake pri njegovi parni žagi se je ugodilo s pogojem, da barako še letos prenaredi po predpisih stavbnega reda. Prošnja istega prosilca za razdelitev zemljišča v Selenburgovih ulicah, da bi nastala zagatna ulica proti Wolfovi ulici se je odklonila, ker ne odgovarjajo načrti stavbnemu redu. Končno je vložila ista tvrdka prošnjo za parcelacijo sveta v tako-zvanem Kolizeju, kjer namerava veliko staro stavbo podreti ter zgraditi več hiš. Parcelacija se je dovolila pod običajnimi stavbnimi pogoji, le mesto 5 se smejo napraviti samo štiri parcele. Hiše ob Marije Terezije cesti morajo imeti strnjen, ob Blei-weisovi cesti in ob novo projektovani ulici pa deloma strnjen, deloma pa odprt stavbni zistem s predvrtovi. O tem, kdaj se morata podreti stranska trakta in kdaj srednje poslopje, odločil bo še stavbni odsek. Prošnji Josipa Rebola za pod-razdelitev njegovih parcel v Šentpe-trskem predmestju se je tudi ugodilo pod običajnimi stavbnimi pogoji. Nova hiša mora imeti glavno pročelje v Jenkove ulice. (O vseh točkah je poročal občinski svetnik Hanuš.) Dobava za višjo dekliško šolo. Dobava telovadnega orodja se je izročila tvrdki Windisch v Pragi za nekaj nad 3000 K. Dobava aparatov za fizikalično dvorano se je izročila dunajski tvrdki Forster in drug za 2000 K, za montiranje teh naprav pa se je dovolilo 500 K. Dobava šolske oprave se je izročila tvrdki Naglas za 9300 K in združenim mizarjem Roj in a, Primožič in drugi za 7700 K. (Tudi o teh točkah je poročal občinski svetnik HanuŠ.) Delavska stanovanja. V tej zadevi je stavil občinski svetnik Zirkelbach naslednja samostalna predloga: I. Slavni občinski svet naj posreduje pri c. kr. glavni tobačni režiji na Dunaju gled9 zgradbe delavskih hiš za delavce in delavke tobačne tovarne v Ljubljani. II Slavni občinski svet naj dovoli potrebno vsoto za napravo 8 —10 delavskih hiš za delavce mesta Ljubljane pod sledečimi pogoji: 1.) Hiše naj bi bile enonadstropne, v vsaki hiši približno 8 stanovanj. 2) Stanovanja naj bi obstajala iz dveh sob. kuhinje, kleti in drvarnice ter iz ene sobe s kuhinjo in drvarnico. Vsaka stranka naj bi imela poleg tega še najmanj 40 m- zemlje za vrt. 3.) Stanovanja morajo biti le izključno za delavski stan, v prvi vrsti za delavce, ki so oženjeni. 4.) Stanarina mora biti po možnosti nizka, tako da jo bode mogel vsak delavec zmagovati. 5.) Hiše ne smejo biti od glavne ceste mnogo nad 1 km oddaljene. 6 ) Načrti in drugo potrebno, naj bi se izvršilo do konca t. L, tako da bode mogoče spomladi 1908 že začeti z zidanjem. Predloga je stvarno in prepričevalno utemeljeval. Dokazoval je, da je po potresu, odkar so se začele zidati nove hiše, polovioa delavskih stanovanj manj v mestu, a število delavcev se je med tem časom podvojilo. Zato so delavci prisiljeni, da morajo po večini bivati zunaj mesta. V Ljubljani stanujejo delavci večinoma po vlažnih in temnih luknjah. Podžupan dr. vitez Bletvveis je predlagal, naj se drugi predlog izroči najprej stavbnemu uradu, da izdela in predloži načrte, da se izve, koliko bi taka hiša veljala. Občinski svetnik Velkavrh je pristavil, naj ta urad tudi poišče primerna stav-bišča. Župan je pripomnil, da ima mestna občina primerna stavbišča poleg delavskih hiš Kranjske hranilnice. Obč. svetnik dr. Triller je predloga toplo priporočal, češ, da je mesto dolžno to storiti v povzdigo delavskega socijalnega stanja. Predloga sta bila soglasno sprejeta s podžupanovim pristavkom. Interpelacija. Obč. svetnik Franchetti je interpeliral zaradi nemškega dopisovanja deželne vlade in okrajnega glavarstva obrtnim zadrugam in deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug povodom pravomoćnosti novega obrtnega reda. Prosil je župana za po- sredovanje v tem oziru, kar je župan tudi obljubil storiti. Končno je interpeliral občinski svetnik Predović, naj se v električnih vozovih napravijo idjuvalniki. Tudi v tem pogledu je obljubil župan potrebno izposlovati. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. maja. — Zaplenjenje „Slov. Naroda." Včerajšnja štev i ka našega lista je bila zaplenjena zaradi notice, v kateii smo poročali, da so se trije gospodje na cesarja Jožefa trgu predstavili dr. L a m p e t u, ga vprašali za pisatelja znanega napada na slov. gospodične in ker niso dobili zadostnega pojasnila, mu primazali tri zaušnice. Naša notica je bila čisto stvarna in mirno pisana. Poročali smo le to, kar je po svoje poročal „Slovenec". Iu to suho poročilo o resničnem dejstvu je bilo zaplenjeno. Take konfiskacije še nismo doživeli. Niti v časih najhujših persekucij našega lista, se ni primeril tak slučaj. Dobro vemo, da je ta veter zapihal z Bleivveisove ceste in bomo znali temu primerno uravnati svoje postopanje. Za danes ne rečemo nič drugega, ker se nočemo izpostaviti nevarnosti nove konfiskacije, a govorili bomo o tej konfiskaciji prihodnje dni. — Deputacija ljubljanskih Čehov se je poklonila včeraj dopoldne gospodu županu Ivanu Hribarju ter mu izrekla prisrčne čestitke v Ljubljani živečih Cehov povodom izvolitve za državnega poslanca stolnega mesta Ljubljane, zagotavljajoč mu svoje popolno zaupanje. — Klerikalna impertinenca Kranjska duhovščina je s svojim hujskanjem in podlo gonjo proti vsemu, kar ne trobi brezpogojno v njen rog, srečno dosegla, da se z gnusom in studom odvračajo od nje vsi pošteni inteligentni sloji in da je celo med preprostim ljudstvom že nastala močna struja, ki noče imeti nobenega stika več s politikujočo duhovščino, ki mesto da bi oznanjevala vzvišene nauke ljubezni in propovedovala medsebojno snošljivost, seje le prepir in sovraštvo, neti ljudske strasti in sega s svojo nečedno roko celo v vsakomur sveto rodbinsko življenje. In kako je divjala ta gadja zalega baš sedaj za časa volitev! Kdor ni šel ž njo slepo skozi drn in strn, kdor se ni brezpogojno pokoril duhovniški komandi, ta je bil izpostavljen najpodlejšim, najgnusuej-šim napadom, nanj je posvečena so-drga zlivala dan za dnevom golide najbolj smrdeče gnojnice in ga predstavljala ljudstvu kot največjega lopova, kot izmeček človeštva, a vse to se je vprizarjalo pod krinko vere — ad maiorem Dei gloriam! Ka* Čuda potem, ako so jeli ljudje, ki so si ohranili še količkaj čuta poštenosti in dostojnosti, z gnevom obračati hrbet tej besni, zdivjani bandi in daje v njih jel opasno ginevati tudi verski čut, versko prepričanje. A škof Anton Bonaventura, ki je temu divjanju dal prejejsvoj najvišji blagoslov, ki se je sam aktivno udeleževal divje gonje proti vsemu, kar ni upognilo tilnika farški komandi, je sedaj naenkrat zapazil, da nevarno peša in gine va vera, in prevzel ga je strah. In da bi rešil, kar se da še rešiti, je poklical tri nemške jezuite v Ljubljano, s pomočjo katerih upa na mi-sijonu, ki je napovedan od 30. t. m. do 9. junija, „izgubljene ovceu spraviti v svoj hlev. Dal je napraviti nemška vabila na misijon z nemškim sporedomin ta nemška vabila pošilja sedaj po pošti slovenski inteligenci, in sicer pod docela nemško adreso! To je impertinenca prve vrste! Slovenska inteligenca se že desetletja bori z vso energijo proti neraštvu in prevladi nemščine v našem javnem življenju, sedaj pa pride škof Bonaventura, ki se da po svojih kreaturah hvaliti, da je Slovenec, in priredi v središču Slovenije nemški misijon in je še celo tako predrzen, da pošilja slovenski inteligenci nemška in nemško naslovi jena vabila na ta misijon! Slovenska inteligenca je že zdavna na čistem s Škofom Bonaventuro in je že opeto- vano glasno izpovedala, da ž njim ne mara imeti nobenega stika več. A vkljub temu sa ji Bonaventura neprestano vsiljuje ter jo hoče sedaj z nemškimi patri dobiti na svoj} stran, meneč, da so sladki in prefrigani nemški jezuitje bolj sposobni za ta posel, kakor slovenski polblazni popje, ki niso za drugega, kakor za ščuvanje in hujskanje! Narodnjaki, naše stališče napram škofu leži na dlani! Z možem, čigar osebno glasilo na infernalen način žali poštene naše žene in dekleta, s človekom, ki je s svojimi podrejenimi popi uprizoril med ljudstvom divjo gonjo proti slovenskemu razumništvu, s takšnim človekom, zlasti de se nam sedaj celo bliža v nemški kuti, nobenega stika več! Zatorej vsi Vi, ki imate količkaj ponosa in narodne zavesti v sebi, vrnite škofu vabila, naslovljena z „Euer Hochgeboren N. N. in Laibachu nazaj in poskrbite, da ne bo nihče izmed Vas šel v Kanoso, da se ne bo nemškega misijona udeležil noben mož, nobena žena, noben mladenič in nobeno dekle! Bodite ponosni in ne delajte sami sebi sramote! — Najnovejši slovenski dramatik. Na obzorju slovenske literature je zasvetila nova zvezda in „Slo-venec" je tisti srečni list, v katerem so prišli na dan prvenci tega talenta, ki je koj s prvimi svojimi spisi zasenčil duhovitega Boltatuga Pepeta s Kudeluga in pahnil v pozabo včasih tako renomiran ega Žaneta z Iblane. Ta dramatik je dr. Ivan Robida. Ker so ga tudi pri „Slovenski gospodarski stranki" ekspedirali, je zopet enkrat premenil svoje prepričanje, je zopet enkrat postal klerikalec in se vrnil tja, kjer je začel svojo pisateljsko karijero, k „Slovencu". V uredništvu „Slovenca" ima svojo mizo. Mihael Moškerc ga poučuje o skrivnostih žurnalističnega rokodelstva , vmes pa se bavi z dramatično literaturo. Spretnost, ki si jo je pridobil pri pisanju pamfletov v raznih listih, mu znatno olajšuje njegovo delo, tako da je Boltatu Pepe, njegov bratec v duhu, že ves žalosten radi te konkurence. Tudi Štefetu ta novi sourednik menda ni prav po godu, kajti zadnje dni f risega, da je bil po krivici klo-futan in namigava kjerkoli ga hočejo poslušati, da je avtor sramotnega pamfleta na narodna dekleta dr. Ivan Robida. Kdo ve, če Štele ne zvrača nalašč vso krivdo na dr. Robido, da bi tako opral svoja ožja prijatelja dr. Lampeta in Terse-glava in se maščeval za zaničljive sodbe, ki jih je izrekel o njem dr. Robida pri raznih prilikah. Vsekako pa je dr. Robida te dni pokazal, da je solidaren z uredništvom „Slovenca", kajti podvizal se je, spisati enodejanko „Za šol ari ce", v kateri kot resničen gentleman zagovarja in opravičuje „SlovenČeva pamflet. Najnovejšim svojim višjim se je s tem tako prikupil, da ga skušajo spraviti kot zdravnika k okrajni bolniški blagajni. Klerikalci pač računajo, da bi jim dr. Robida kot blagajniški zdravnik pridobil mnogo delavcev. Dr. Robida se že prilizuje socialnim demokratom. Tiste, ki jih je še pred kratkim v „Novi Dobi" napadal, hvali zdaj v svojem dramatičnem spisu „Za šolarice". Če bo dr. Robida kot blagajniški zdravnik z mrzlimi rjuhami tako delal, kakor na Studencu, bodo delavci kmalu vsi katoliški, izvzemši tiste, ki bodo vsled trpinčenja v mrzlih rjuhah zapustili to solzno dolino. — Skrb za klerikalce. Kar gin-Ijiva je nežnost, s katero skrbi vlada za klerikalce. Tisti dan, ko je bil Štefe klofutan, so klerikalci telefonirali na deželno vlado, da jim h o -Čejo naprednjaki „Katoliško tiskarno" demolirati. To je res preveč bedasto. A deželna vlada se je za svoje ljubljence tako ustrašila, da je poslala cel oddelek žan-darjev čuvat „Katoliško tiskarno". Vladna nežnost za klerikalce je posebno zanimiva zaradi svoje enostranosti. Ko so klerikalci svoj čas očitno ščuvali ljudi, naj napadejo „ Narod no tiskarno" —bilo je to meseca novembra 1905 — se ni vlada Čisto nič zmenila in tudi ni dala konfiscirati nobenih dotičnih listov; in ko je pred nekaj tedni „Slovenec" ščuval ljudi, naj gredo v uredništvo „Slo v enskega Nar o da" napadat urednike, se tudi živ krst ni za to zmenil in ob sebi se razume, da »Slovenec" ni bil konfisciran. To so dejstva, ki prav značilno osvetljujejo javne razmere. — Oostlnčarjeva „Naša moč" je postala predrzna in nesramna, odkar njen odgovorni orednik-slamorezec pričakuje du^va, ko pojde na Dunaj služit dnevno desetak. Zadnjič je ostudno napadel ta kloset-listič župana Hribarja, v zadnji številki si je pa privoščil meščanstvo, o katerem piše dobesedno: „Meščanstvo je masa, najbolj zabita masa, ki se hrani samo s psovkami in klatari jam i. Pojte v gostilne in kavarne in jih boste dobili te ljudi, zaspanih in lenih obrazov. Zvedri jih edino še pijača in ženska, seveda poštena ne, dobra je pa tudi lepa prolet arka." Gostinčar bo s svojim umazanim jezikom toliko časa opletal okrog, da pojde jest ričet, katerega je že zdavnaj zaslužil. Glede omenjenih očitanj naj se pa krščansko - socijalno glasilo obrne po naših farovžih, kjer bo našlo zlasti zadnje besede uresničene. — Lep prijatelj obrtnikov je ta monštrancar Kregar. Pred volit-vijo se je pridušal, da bo vse svoje življenje delal za obrtnike, zdaj pa preganja obrtnike na žive in mrtve in bi jim rad škodoval kolikor mogoče. Imamo sicer postavo v varstvo volilne svobode, katera postava zabranjuje bojkot, toda za klerikalce že davno ne velja nobena postava več. — Klerikalno tolovajstvo v Trnovem. V Kotnikovi gostilni v Trnovem je gnezdo najzagrizenejših klerikalcev. Na dan ožje volitve so se v tej gostilni zbrali najbolj zloglasni klerikalni agitatorji ter snovali naklepe, kako bi se maščevali nad naprednjaki, ki so jih pri ožji volitvi tako sijajno premagali. V tem tre-notku je prišel mimo g. M., ki si je nakopal klerikalno jezo radi tega, da je marljivo in z uspehom deloval za naprednega kandidata. Čim so ga klerikalci zagledali, so se kakor besni zakadili vanj, ga pobili na tla in ga obdelavaii s pestmi. Mož je težko poškodovan obležal na mestu. Pri tem napadu sta se posebno odlikovala Juri ŠusteršiČ in Avgust Stresen, ki se bosta radi tega morala tudi zagovarjati pred sodiščem. Da bi zvalili krivdo radi tega napada od sebe, so si izmislili laž, da nameravajo naprednjaki pri Steinerju napad na Kotnikovo gostilno in celo poslali na magistrat nekega človeka, ki je to javil policiji. Policija je 4bila seveda takoj na licu mesta. Redarji so prišli k Steinerju, da se prepričajo, koliko je resnice na Kotnikovi ovadbi. No, v gostilni so našli samo starejše, dostojne ljudi, katerem se niti sanjalo ni o kakem nameravanem napadu na klerikalni brlog. Policija se je nato odstranila, ko se je prepričala, da je ovadba docela iz trte izvita. Pri Steinerju so ostali gostje do polnoči, nakar so se mirno razšli vsak na svoj dom. Komaj pa se je gostilničar vle-gel k počitku, je pri drla klerikalna pijana drhal od Kotnika ter jela pred Steinerjevim stanovanjem razgrajati, kakor bi bila obsedena, zabavljati na naprednjake in župana Hribarja ter razbijati na okua one sobe, kjer spe Steinerjevi otroci, katerih najstarejši je šele v 6. letu. Tako so razsajali malodane celo uro, dokler ni bila na nogah skoro vsa soseščina. Šele, ko se jim je zagrozilo, da se bo alarmirala vsa okolica in poslalo nanje najmočnejše možakarje, so se ustrašili ter preklinjajo odnesli pete. Takšni so klerikalni tolovaji v Trnovem! Mislimo pa, da bodo tudi za to tolovajstvo dobili zasluženo plačilo! — Kolar Aniič je bil eden naj-vročekrvnejših agitatorjev za mon-štrancarja. To pa ne toliko iz prepričanja, marveč iz osvete, ker mu ni mogel g. župan izposlovati gostilniške koncesije. Mož morda ne ve, da se nahaja v magistratuem odseku poleg g. župana še šest drugih gospodov in da je še mnogo drugih voliloev, kk- terim se je enako godilo, dasi se niso nikdar magistratu tako po robu postavljali, kakor baš g Anžič. Ta mož jo je skupil pošteno na svojem agito-vanjskem potovanju po Dolenjski cesti. V neki gostilni jo je zabrusil med drugim tudi navzočemu nadučitelju, „da so učitelji socialno gibanje zaspali". Seveda mu ni g. naduČitelj nič dolžan ostal in naštel vse zavode, liste itd., pri kojih učitelji sodelujejo ali pa so jih sami ustanovili. Ko je nevedni g. AnžiČ izvedel za učiteljsko hranilnico in posojilnico, razna podporna društva, zabavne in pedagogiške liste itd., jo je odkuril s svojo bando — osramočen, navzoče volilce je pa pridobil g. nadučitelj vse za gospoda župana. — Dr. Lampetu v vednost! Ker se dr. Lampe v včerajšnjem „Slovencu" dela nevednega, kakor da bi mu bili neznani tisti gospodje, ki so ga na ulici oklofutali, dasi so se mu predstavili, predno so z njim obračunali, so nas imenovani gospodje naprosili, da navedemo njihova imena. G-ospodje, katerih klofute je včeraj imel priliko občutiti na svojem obrazu častivredni dr. Lampe, so: pravnik Rudolf Est, Vladimir Janušič in Josip Rohrmann. Obenem kon-statujemo, da ti gospodje niso bili oboroženi, kakor zatrjuje dr. Lampe v „Slovencu", s palicami in da je prišel gosp. župnik Ivan Vrhovnik le slučajno po Vodnikovem trgu, baš v trenotkn, ko se je doigral rekonter med njimi in dr. Lampetom. — Iz Šmarja pod Ljubljano se nam piše: Šmarski „Domoljubov" dopisnik se v zadnji številki zaletava v g. Ogorelca na Škofljici, ker neče trobiti v klerikalni rog in ker je volil tako, kakor mu veleva vest in svobodno prepričanje. Ker ne more gosp. Ogorelcu očitati ničesar, kar bi mu moglo škodovati, se je obregnil ob pošto, nahajajoČo se v njegovi hiši, ter jo denuncira, kakor da bi ne opravljala vestno svoje dolžnosti, to pa samo radi tega, ker klerikalni go-spodjo ne morejo tu vtikati nosu v poštne zadeve, kakor so to navajeni pri nas v Šmarji. Zato kriči sedaj posvečeni dopisun „Lažiljuba", da se gode na škofljiski pošti nerednosti, pozabi pa navesti v to dokazov. Seve pod poslansko imuniteto Načeta Žitnika se lahko podlo obrekuje in laže, kolikor se hoče, ne da bi se bilo bati. da bi ga kdo mogel prijeti za ušesa in mu poskrbeti zasluženega plačila! Strahopetni obrekovalec, ki pod varstvom imunitete in anonimnosti blatiš poštene ljudi, podpiši se pod svoja brezstidna sumničenja in ojunači se toliko, da se bo ti lahko dala prilika, dokazati svoja pavšalna očitanja pred sodiščem! — Dr. Janez Ev. Krek in njegov ponOS. Piše se nam iz kamniškega okraja: V poslani zahvali volil-cem kamniškega okraja pravi Krek, da je ponosen na svoje volilce. Pa še kako ponosen je treba biti, kajti volili so ga samo njegovega ponosa vredni duhovni bratci. Ti „ponosi" so letali kot lovski psi od hiše do hiše, lovili in podpisavali s silo glasovnice, zlorabljali vero, prižnico, spovednico, Marijine družbe, izobraževalna društva itd. Ali se morejo ljudje, katere so ti inkvizitorji prisilili voliti Kreka, imenovati volilce? Nikakor! Kalin, ki ga ujameš, je tvoj Vendar pa ne more nobeden tičar reči: „Kalin, ponosen sem, ker si prišel me počastit." Saj so vsi Krekovi volilci b'ki ujeti kalini, katere so farji polovili na limanice. Ujeti kalin-ptič pa uide, kakor hitro dobi priliko. Tudi tem ujetim kalinom-volilcem, katere so črnuhi nalovili za dr. Kreka, zašije v doglednem času luč svobode, luč naprednosti. Takrat pa gorje, vi -zatiralci prosvete! Limanice, katere jim bodete nastavljah!, pograbili bodo in jih pogumno pometali v vaše jezuitsko-hinavske obraze. Dr. Krek je prav lahko ponosen na svoje duhovske bratce tega okraja, saj imajo tudi ti — večinoma vsi — gotovo prav zanimive bilježke v svojih „notesih". Menda bi se nam lasje ježili, ako bi dobili v roke „notes" kakega župnika Mezga iz ŠpitaliČa, ali onega iz Krašnje, ali kakega Mallvja iz Blagovice in še marsikaterih drugih. Za- orej ne govorite preveč o ponosu, ker je tako dvomljiv. Svetujemo pa, naj gospodje hitro pomečejo „notese" v peč, naj jih dobro polijejo s petrolejem in jih zažgo. Brez petroleja najbrže ne bodo hoteli s tolikimi grehi s sveta, dasiravno ao mogoče mastni. Posebno drju. Kreku toplo priporočamo, naj „notese" požge, da na cesarskem Dunaju katerega ne izgubi, kadar bode nas zastopal, če bi prišel v neprave roke, ponos „bi šel po vodi", kakor je šel ŠusterŠičev, ko so ga namazali v drž. zboru z žlindro. O, dični naši poslanci in bedna nam majka! Še Jakliču naj se na Dunaju kaka „peč podre", pa je kranjski ponos rešen. — Torej gosp. dr. Krek, mi volilci kamniškega okraja smo na vas prav ponosni in se vam že naprej zahvaljujemo za vse do-dobrote, katerih bomo deležni po vaši zgovornosti. Sicer vlada tudi pri nas stari pogovor. „Kar far priveka, nima teka," no pa mi bomo vseeno zadovoljni in hvaležni, če bo res kaj, kakor ste na shodih obljubo vali. Samo „notesov" ne jemati seboj na Dunaj. Tistega pa le ne. — Sodnijski spomini iz volilne dobe. Kakor povsod drugod so klerikalci tudi v knežaški občini po stari navadi v volilni borbi nastopali skrajno nasilno, da je morala poseči vmes roka pravice. Glavno vlogo so igrale nahujskane ženske. Neka Žle-barca je udarila učitelja Robleka po shodu v Knežaku s skledo po glavi. Dobila je 5 dni zapora. Druga taka dama je dobila 7 dni za podoben Čin. Znani kovač Brumen je imenoval našega somišljenika tolovaja, za kar bo sedel 7 dni. Bogataš Krulc iz Ko-ritnic je obsojen na 100 K kazni oz. 10 dni zapora, ker je našega pristaša s svojo katoliško pestjo pobil na tla do nezavesti. Ta junak se je tudi pretepal na binkoštni ponedeljek v Zagorju pri Postojni, kar mu bo prineslo še par dni zapora. Nekaj drugih še čaka zaslužene kazni. Svetujemo prizadetim zapeljancem, da gredo k svojemu duhovnemu pastirju Orehku, naj jim odsedi prisojeno kazen, kajti on jih je hujskal na razne načine v vsej volilni borbi. — Klerikalnim senoieškim laž nikom v album. Že nekoliko-krat, kar se je začela volilna agitacija, se je zaganjal dopisun iz Senožeč v rSlovencu" v mojo osebo in v moje delovanje, bodisi zdravniško ali privatno; in tudi Še sedaj po končanih volitvah brenčim tem domišljav-cem in sleparjem nezavednega kmeta po glavi. Veseli me, da sem jim trn v peti in da goje najgorjo mržnjo proti meni. Sram bi me bilo, ako bi me taki ljudje hvalili, saj jih pozna od „najboljše" strani ves naš okraj. Iz njih pisarjenja razvidim saj to ni stvar posameznika, ampak sigurno zmes najmanje dveh glav — da so hujše propalice, kakor sem si jih po ljudski govorici predstavljal in kot taki, posebno, ako se še za plaščem „anonimnosti" skrivajo, gotovo niso vredni, da se jih smatra kot poštene odkrite nasprotnike. Moje dosedanje delovanje je bilo v vsakem oziru odkrito brez laži in sleparstva ali kori-stolovstva in studi se mi radi tega nasprotnikom gori navedenega kalibra odgovarjati in se tudi ne maram omadeževati. Za take ljudi naj velja moje največje preziranje in nimam drugih besed zanje, kakor nesramni lažniki, obrekovalci in hinavci, ki se ne upate z imeni na dan in vržete v blato in sramotite s tem raje celo vašo gardo! Sapienti sat. — V Senožečah, 28. maja. Dr. Viktor Grego r i č. — Klerikalci v zvezi z nem- Čurji. Iz Hrastnika se nam pile: Kakor v Ljubljani, zvezali so so se klerikalci tudi v Hrastniku z Nemci. — Klerikalec je pač povsod enak, povsod sebičen, brezdomovinski. Kaj zanimive so bile volitve v Hrastniku. Videli smo, kako je frčal dolski pop Gašparič okrog nemčurskih hrast niskih mogotcev. Kaj jim je vse oblju-boval, sicer ne vemo, a pridobil jih je, da so šli črez drn in s trn za Ben-koviča — „denn, wenn der Roš ge-siegt hatte, h a t ten wir Sohlag' kriegt," kakor se je izjavila neka Nemka. Zaupnik za klerikalno stranko pri komisiji je bil zagrizeni sovražnik vsega, kar je slovensko, k nobeni veri pripadajoči (konfessionsios) Ammer. Nemški delodajalci so prisilili svoje podanike voliti Benkoviča. Jako oblastno se je vedel komisar Ehrenwert, videlo se je, da je šla vlada klerikalcem jako na roke. Volilci so bili vsled njegovega postopanja skrajno razburjeni. Da ni manjkalo v vrsti klerikalnih preganjačev tudi bivšega renegata, bivšega naprednjaka, sedaj klerikalca A. Pacherja, nadučitelj a pri Sv. Katarini, je umevno. Da, popje, ponosni ste lahko na svoje privržence in agitatorje! Dosegli ste sedaj zmago, dosegli s pomočjo Nem-čurjev, z nasilstvi in lažmi, a dosegli ste jo zadnjič. Nakopali ste si s svojimi podlimi sredstvi veliko odločnih nasprotnikov. — Kdor hoče videti, kako trgajo duhovniki ljudstvu vero iz srca, naj pride v Hrastnik. Slišal sem nebroj kmetov in delavcev, ki se rotijo, da ne gredo več v cerkev, več k spovedi, da ne marajo biti iste vere, ki ima farje, kot so LončariČ, Gašparič, Strmšek i. dr. Zora puoa . . . Marsikaj bi se še dalo napisati, kar bi osvetlilo vso farško hudobnost. Človeku se jezijo lasje, ko vidi, kaj vse so storili farji naprednemu kand. Rošu. No, govorili so dovolj jasno volilci trboveljski in hrastniški, ožji domačini Roševi. 170b* glasov je bilo oddanih za Roša, 313 za Benkoviča. To je bil krepak odgovor na vsa podtikanja in zavijanja! Brzojavil sem že Vašemu cenj. listu, kako slavijo tukajšnji nemčurji Benkovičevo zmago. Veselice se je udeležil Ben-kovič sam ter popival in se bratil s hrastniškimi heilovci pozno v noč. Na glažuti ga je čakal ličen napis: „Heil dr. Benkovič." Heil! — Poslanec Alojzi! Štrekelj v Komnu. V soboto je prišel goriški poslanec Alojzij Štrekelj v svoj rojstni kraj Komen. Ko so Kraševci to izvedeli, porabili so nedeljo v praznovanje zmage. Ves Kras je bil v zastavah, povsod so pokali topiČi, ljudstvo je pa vrelo v Komen, da vidi svojega novega zastopnika. Zbralo se je pač do 3000 ljudi z vsega Krasa. Komen sam je bil ves v zastavah in zelenju. Opoldne je prišel veli£ sprevod pred stanovanje poslančevo. Spredaj so šli fantje s trobojnicami, za njimi sta igrali dve godbi, iz Na-brežine in Mavhinj, nato pa nepregledna množica naroda, ki je navdušeno pozdravljal Štreklja. Ko so popoldne prišli še goriški gostje z gosp. Andrejem Gabrščkom na čelu in so se vrstili navdušeni govori, je bilo navdušenje povsod velikansko. Vse je bilo odičeno z zelenjem in cvetjem ter trobojnicami, pokali so topiči, zvečer se je pa zažigal umetalni ogenj. Bil je v resnici pravi naroden praznik to. — Kako so agitirali za klerikalne kandidate? V Ponikvah na Goriškem je ondotni vikar dejal: „če postavi klerikalna stranka zlodja za kandidata, ga jaz volim; Čepapostavi napredna stranka našega nadškofa, ga ne volimo." — Cerkljanski kaplan -ček Sok je prišel k 84letnemu Kacinu, ki je molil rožni venec. Sok mu je pa rekel: če 6 rožnih vencev zmolite, ne bo nič pomagalo, če ne greste volit dr. Gregorčiča." — V Dol. Trebuši istotako na Goriškem je neki kapucin kot agitator dejal neki ženski: „Tu-kaj imam Kristusa križanoga v eni roki, v drugi pa zastavo luciferjevo. Komu se zapišeš?" S temi besedami je zbegal ženo, da 4 dni ni mogla nič jesti in se obnašala kot nora, ker je mož hotel voliti naprednjaka. Da bi ne bilo kake nesreče, se je mož omehčal in volil klerikalnega kandidata! — Socialistična doslednost Kakor znano, so pri ožjih volitvah med dr. Laginjo na eni strani in Bartolijem in Rizzijem na drugi strani socijalni demokratje glasovali za kandidata italijanske kapitalistične stranke, češ, da je dr. Laginja klerikalec. Stvar je bila pa nekoliko drugačna. Socijalisti so glasovali pri dr. Laginji iz narodnostnih ozirov, ker je dr. Laginja Hrvat. Mar jim je bilo njegovo nkle-rikalstvo", ki ga nikjer nič bilo ni. Ako bi socijalni demokratje res bili taki nasprotniki klerikalizma, bi se bili volitve vzdržali, ko jim je bilo vendar znano, da je Bartol i v svrho, da so na Pore-ščini glasovali zauj tudi klerikalci, podpisal rever z, s katerim se obvezuje klerikalcem, da ne bo glasoval za noben protioerkven predlog v državnem zboru. Prekrasna ilu-straoija socijalistiČne doslednosti in trdnosti v nazorih proti namišljenemu klerikalcu dr. Laginji so glasovali v ozkem zavezništvu z italijanskimi klerikalci za Bartolija, ki je dal klerikalcem gornjo obljubo! Socijalisti v Pu'ju in na PorešČini so glasovali proti Laginji le kot italijanski nacijonalisti, vse drugo so le prazne besede in pesek v oči! — „K. k. Steueramt Radmanas-dor!'1. Davkoplačevalci v radovljiškem okraju, ki imajo plačati kako pristojbino pri davkarskem uradu, dobivajo obenem s plačilnimi nalogi poštno položnico, na kateri je tiskano samo v nemškem jeziku, da je imetnik računa „k. k. Steueramt Radmannsdorf'*, in sicer se nahaja ta zabeležba baš na prejemnici, to je na tistem delu položnice, ki jo obdrži stranka v dokaz, da je plačala od davkarskega urada terjane položnice. Stranke, s katerimi ima davkarski urad v Radovljici opraviti, so izključno slovenske in pretežna večina izmed njih ni niti vešča nemškega jezika in vendar se jim vsiljujejo uradne prejemnice s samo-nemško označbo rk. k. Steueramt Radmansdorf". Vemo, da davčnega urada v Radovljici ne zadene nobena krivda, zato tudi temu uradu ničesar ne očitamo, pač pa zahtevamo od finančnega ravnateljstva v Ljubljani, naj striktno izvršuje ravnopravnost slovenskega jezika in naj nemudoma vzame iz prometa poštne položnice, ki imajo na odrezku, namenjenem strankam, samonemško označbo „k. k. Steueramt Radmannsdorf". — Promocija. Odvetniški kandidat na Dunaju g. Josip Ažman, sin hišnega posestnika g. M. Ažmana v Ljubljani, je bil danes na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo! — Geometerska vest. Evidenčni geometer I. razreda g. Anton Grubi šič je premeščen v Ljubljano v Trst za novo merjenje. — Umrl je včeraj v Ljubljani cesarski svetnik g. Anton W a 11 a n d, deželnovladni ravnatelj pomožnih uradov v pokoju. — V pokritje deficita pri „Glasbeni Matici" je daroval vodja mestne električne centrale gosp. Dra-gotin Fakin vsoto 100 K. Živel! — Glavna skupščina „Matice Slovenske". Kot delegata „Matice Hrvatske" prideta na skupščino podpredsednik, znameniti zgodovinar prof. Vekoslav Klaie in tajnik dr. Ante Radič. Zvečer ob 8. uri bode prijateljski sestanek v mali dvorani hotela „Union". Dr. Radić bo tu poročal o kulturno literarnih razmerah na Hrvatskem. Želeti je, da se nas sestane Čim večje Število. — , Šolske knjige". Predvčerajšnjo 27vrstno notico pod gorenjim naslovom je „spisai" kot prvo in edino javno dokazilo svoje pisateljske, pedagoške in znanstvene sposobnosti ter kot odsev svoje izobrazbe profesor dr. I. Pipenbacher. — Ta pomirljiva vest se neprosto javlja vsem delavnim kolegom-strokovnjakom. Dr. I. T. — „Ljudski tabor." Za veliko vrtno veselico „Ljubljanskoga Zvona" dne 2. junija pod tem naslovom vlada med občinstvom veliko zanimanje. In to po vsej pravici. Zlasti zgodovinski muzej je predmet, ki bo marsikoga presenetil z rečmi, vrednimi splošne pozornosti. Profesor g. J. V al o is, ki pride kako znano iz Pariza nalašč na to veselico razkazovat svoje znamenitosti, je bil toliko prijazen, da nam je navedel nekaj svojih kuriozitet. Tako bomo videli med drugimi čevlje iz predpotopne dobe, diogenovo svetilko, toaletno mizo Agripine, hlače Karola Velikega (znamenitost prve vrste!), originalno pismo turškega vezirja Kare Mustafe svoji ženi, ki je bival med lepimi Ljubljančankami (jako poučno pismo za vse tiste, ki žele zvedeti, kako prijazna so bila ljubljanska dekleta pred par stoletji I), znamenitega Ljubljančana iz preteklega stoletja (ime je tako nejasno pisano, da ga nismo mogli razbrati, vendar sodimo, da bo menda Cibrov Jaka), tri z dihi jaje iz najnovejše zgodovine i. t. d. Kakor se nam poroča, je to le majhen del vse predstave slavnega profesorja, ki nam je obljubil, da nam za soboto preskrbi podatkov za nekatere važnejše točke svojega programa. — Klerikalna olika. K uotlJ priobčeni v soboto pod tem naslovo J se nam poroča, da Južinatove&J trce ni zamenjati z gospo Marijrl Južina, soprogo potnika FraacJ J užine, stanujočega doslej v Šiš^l odslej pa v Ljubljani. Janez Juži&il mož Katrce, je hlapec pri Pollaku dasi bolan, je v vnemi za Kreganj hodil okrog, tako da se spodobi, \ i mu bolniška blagajna izplačuje dvoji, J bolniščnino. Tudi njegov brat Lu^l je trgal črevlje za Kregarja, čepr*.! se kaže socialnega demokrata. — „Triglav, hotelska družbi j z omejeno zavezo na Kranjskem1 Prizadevanju kranjske deželne zvezi za tujski promet ter mnogih rodo.1 ljubo v in faktorjev se je posrečilo 1 da se je pridobila jako ugodna pr:.l lika za hotelsko podjetje 7| Bohinjski Bistrici kot centri! I bodočega tujskega prometa na j«nienia in kozmetičnih lastnosti kakor tudi radi prekrasnega vijoličnega vonja. FRANC JOŽEFOVA grenka voda. Izvrstno odvajalno sredstvo. o h kr. dvoma dobavitelja Po današnjem stanje znanosti je Odo I dokazano najboljše sredstvo za negovanje zob in ust. 1*762-2 *87 %$%- f mirje ru> in tešeče lo in nežno« Dobi mm povsod. Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdravniško Brightovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži zdravilni vspehl. zaprtju bolečinam na jetrih. Dobiva se pri firmah M. Kastner ia Peter Lassnlk v Ljubljani Proti praha jem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Taio-tbiiiin tinktura katera okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. i steklenlea z narodom i brona. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d Dež. lekarni M »lana Leusteka v LJubljani, Rssljeva cesta it. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jnbil. mofltn 10 22 Darila. „Družbi sv. Cirila in Metoda" v LJubljani so od i. do 3 j. aprila 1807. poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Gornje-savinska posojilnica v Mozirju, darilo 20 K; Maks rerjan, Ljubljana, dar 1 K; posojilnica v Brežicah, 30 K; posojilnica v Radovljici, darilo 100 K; Fran Sachser, Ne\v Jork, nabral 50 K; mestna blagajnica, Ljubljana, 1 polovico darila mesta Ljubljane t. j. 500 K; upravništvo „Slovenca" 10 K; družba pri „Lectarju", Radovljica, pri sekanju piruhov nabrala 1 80 K; dr. Fran Ilešič, Ljubljana, dar vsled povišanja plače 1 K in nabranih 50 vin; Rudolf Pevec, Mozirje, 20 K; Fran Toplan, Ptuj, dar vsled povišanja plače 1 K; Vurnik, Ptuj, dar vsled povišanja plače 1 K; Anton Godec, Lembah, nabral 6 K; ženska podružnica, Št. Lovrenc in okol. dar Mohorjanov 694, svati pri gostiji g. Ivana Gorjaha 522 K, kaplan Stabič za pisanke 5 K, skupaj 17 16 K, Fran Dolinar preplačilo 14 80 K; Fran Vidmar, Krško, dar Mohorjanov 1*30 K; Jos. Tome, Ljubljana, nabral pri uradnikih vsled povišanja plače, skupaj 5 K; upravništva „Slovenca" 1802 K; Fran Pollak, Ptuj 10 K; župnik Sachser, St. Jakob pri Savi 10 K; predstojništvo občine Žir dar 10 K; Ljubica Medeotti, Gorica 150 K; ženska podružnica za Ajdovščino in okolico, prebitek veselice dne 19 marca 1907 150 K; Alb. Avsenik, Maribor, blagajnik moške podružnice za Maribor pošilja članarino za 1906, 106 K, prispevek posojilnice £00 K; darilo prof. Vrežja 20 K; darilo župnika H. Slanca 2 K, kaplana Volčiča 2 K, kaplana Korošaka 2 K in različne druge dohodke 45 90 K, skupaj 377 90 K; ženska podružnica v Mariboru po Mariji Poljanec članarino 156 K; depozitni urad v Ljubljani volilo po župniku Žičkarju 280 60 K; strelski klub „Triglav" v Kranju 8 20 K; Mih. Ant. Toroš, Hruševje 3 K, Ferakovič, Ptuj, nabrano vsoto v Mohoričevi gostilni 8 K; upravništvo „Slovenca" 6 50 K; „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" dar 100 K; Splošno kreditno društvo v Ljubljani, dar 25 K; „Narodna Tiskarna" v Ljubljani, dar 200 K; Velikolaška ženska podružnica po Kristini Grebene, članarino 136 K; Alojzij Benkovič, Kamnik, za nabiralnik 10 K; hranilnica in posojilnica Šmarje 100 K; Ant. Pad. Inkret, Sv. Dnh: 2 K; volilo po umrlem župniku g. Jožetu Strojniku pri D. M v Žili 85 69 K; Radovan Brenčič, dijak v Celju, nabral na gostiji g. Cvahteta z gdč. M. Grucevičevo 12 K; podružnica v Kranjski gori 61 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospića Malči Kobau. učiteljica v Kostanjevici K 30 —/.darovalo narednonapr. omizje pri Bučarju v Kostanjevici ob slavlju sijajne zmage velezaslužnega gosp. Ivana Hribarja, državnega poslanca in župana ljubljanskega. — Pisaieljica Ivana Tavčar, K — 20, za srečno prodani oklep za Ciril Metodove užigalice gospodu dijaku Anton Jakčiču in sicer z nasvetom: Kar rabite kupujte edino le pri zavedno napredni tvrdki g. Skušeka na Glavnem trgu. — Skupaj K 3020. — Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani. Dne 24. maja: Helena Miš, delavčeva vdova, 40 let, Dunajska cesta 12, jetika. Dne 26. maja: Karolina Malenšek, gostija, 80 let, Ulice na Grad št 2, naduha. — Marija Mušič, gostija, 70 let, Radeckega cesta 11, Hemiplegia. V dežel ni bo lnic i: Dne 23. maja: Mihael Kozjek, lajnar, 40 let, pljučnica. Meteorologlčno poročno. ftttaa nad morjem 083 Srednji «r»oni tlak 786 0 tnm l <9B opazovanja Stanje barometra ▼ mm Temperatura ▼ C°. Vetrovi Nebo 88 9. SV. 734 1 190 si. sever del. jasno 7. aj. 734 8 150 sred- vzhod Jasno m a. pop. 733 6 24*7 sr. jvzh. del. jasno Srednja vcerajSnja temperatura: 206° nor male: 16 6°. — Padavina v mm 00 Zahvala. Za vse dokaae srčnega sočutja ter tolaiilne obiske med boleznijo, kakor tudi ob smrti moje ljubljene soproge, gospe Leopoldine Molka soproge nadstražnika ter istotako za izkazano časteče spremstvo pokojniee k zadnjemu počitku izrekam tem pot >m vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. PoBebej in presrčno pa se zahva-IJujem vsem gg. mestnim policijskim uradnikom za spremstvo, gg stanovskim kolegom in njih velecenjenim soprogam za spremstvo in poklonjeni krasni venec tev vsem darovalcem prelepih vencev. Iskrena hvala vsem! V Šp. Šiški, 29. maja 19j7. Anton Molka 11776 mestni nadstraŽnik. Z vajenca se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo V. ŠKERL, Ig pri Ljubljani. 1732 1 Učenca ki ima veselje do kovaške obrti, sprejme takoj 1772 1 Anton Jctkomini kovaški mojster v Kočevju. Za 1. avgust se išče dobro vpeljana gostilna z vso opravo v najem ali pa na račun. Ponudbe pod „M. S." poste re-stantei Ljubljana. 1755 OiMsIi urin izvežban v knjigovodstvu, malem kon ceptu ter nekoliko v strojepisju, išče službe. Nastop takoj. 1775-1 Naslov pove npravništvo „Slov Naroda". Lepo posest obstoječe iz dvth hiš, z veliko verando, obširnim gospodarskim poslopjem se zaradi preselitve proda prav ceno na prav majhna odplačila. — Posestvo se nahaja v velikem farnem kraja na Kranjskem, bliza Železnice in se v hiši z dobrim uspehom izvršuje velika trgovina z mešanim blagom ter gostilna z zalogo piva. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1774—1 Razglas. Podpisana naznanjam, da nisem z mesarskim obrtom g. Alojzija Kuneja v Ljubljani (mesarsaa stojnica na Vodnikovem trgu ob Mahrovi hiši) od 16. aprila t. 1. v nikaki zvezi več ia da g. Alojzij Kunej in njegova žena nista več opravičena na moj račun in na moje ime kupovati in prodajati, osobito tudi nista opravičena v mojem imenu posojila jemati ali druge dolgove delati. 1779 Margareta Intihar, strežnica v splošni bolnici na Dunaju. IV trn Dvorski trs St. 3 pod Jarodno kavarno'1. Od 26. maja do 1. junija 1907: novi V zel Popolnoma nova serija. Jutri na praznik, dne 30. maja 1907 na Koslerjevem vrtu velik dobrodelni vojaški KONCERT Začetek ob 4. pop. Vstop prost. K obilnemu obisku vabi 1781 M. Erbeinik. Pri tukajšnji tvrdki MITU * KOZINA, Breg it 20 se sprejme za trajno več V !• cevi za različna dela, ter tudi 17S7 2 1£ vajenca. Več in onega 1785 i učenca sprejme v stalno delo JOSIP MELE ključavničar v Cerknici pri Rakeku. sprejme tvorniška pisarnica za lažja pisarniška dela; prednost imajo upokojenci. Pogoji znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, dalje stenografija. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „P. D." 1727-3 Staro železo b,ker, svinec in mednino kupuje po najvišjih cenah Fr. Štupica v Ljubljani, 1084-15 Marije Terezije cesta štev. 1 in Valvasorjev trg štev. 6. Lepo poleti stanovanje se odda v gradu „Brinje" na Grosupljem (blizu železn. postaje) za takoj ali pozneje. Obstoji iz 3 ozir. 4 mebliranih sob, opremljene kuhinje in pritikline. V porabo je tudi lep, velik, senčnat vrt. Tik posestva je senčnat gozd in tekoča voda. Cena za sezono po dogovoru. Ustmena ali pismena vprašanja na: g i sp. Ign. Valentinčiča v Ljubljani, Dunajska cesta št 31. V pi sarni ravnateljstva mestnega uŽitn. zakupa.) 1746—2 Gotova t Državni uradnik 40 let star, vdovec, oče otrok 2 letnimi dohodki 3000 k*on, poročil bi v Šivanju in v kuhinjstvu sposobno 32 - 38 let staro v obeh dejelnih jezikih zmotno gospodično ali vdovo bre$ otrok- 1,31 Zeli se vsaj 2000 kron denarja in ljubezen do otrok Zagotavlja se treszn, resen, varčen mož. Zahteva se stroga diskrecija in poštena preteklost. Ponudbe na upravništvo „Sl-Aar." pod ,M %0" do 8 junija t. L Karel Čamernik LJubljana, Dunajska cesta ll 9 priporoča svojo 1760 1 izposojevalnico koles sa gospode in damo in sicer najfinejSih. Puchovih in dragih boljših znamk ■ prostim in navadnim tekom. Temeljit ponk v kolesarjenju. Jurist vešč slovenske in nemške stenografije, lite službe v odvetniški ali notarski pisarni. 1736-1 Ponudbe pod „R. H.11 na upravo. Slov. Naroda". 1736-2 Večje Število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta št. 40. 1666—6 Za 1. september se išče majhna, dobro vpeljana gostilna zvezana z branjarijo z vso opravo v najem ali pa tudi na račun. — Po nudbe pod fJS. K." Celje, poste restante. ieu—9 Proda se veliko, dobro ohranjeno ¥ A 1 ' 1 ■ V V za gostilno in povlek za jedila. Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. __ 16C0 5 Učenca sprejme v trgovino špecerijskega in železnega blaga trgovec Ribnica 1720--2 Jfranjsko« Sprejme se v trgovino z mešanim blagom izurjen 1743 2 trpvsfi poči vešč slovenskega in nemškega jezika. Tvrdka MARTIN VOLOVEC trgovec v Št. Jerneju. 1 o 1 o dobi prostor za delavnico na Poljanski cesti. Eao leto brezplačno. Natančnejši pogoji se poiz^edo pri Iliji Predoviču na Ambroževem trgu št. 7 v Ljubljani. 1750 2 Deček poštenih staršev, z primerno Šolsko izobrazbo, vešč tudi nemškega jezika, SO Sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom IVAN AUER 17» 2 v Tržiču na Gorenjskem. Kamnolomstva dobro vajene portifeke vodje (Partleriihrrr) sprejme takoj c. in kr. mornariški stavbni urad za gradnje na suhem in na vodi. Ponudniki, nemščine in hrvaščine zmožni, naj se obračajo pismeno na imenovani urad in navedejo zahtevo plače. 1741-3 jurist želi vstopiti v notarsko pisarno. Ponudbe pod „Notarski kandi. dat" na upravn. „Slov. Naru. 1759 2 pohištvo se takoj ceno proda. r.es- Vprašanja od 2.—4. popoldne p> E. Modic v Študentovskih ulicah št 111. Boguslav Kalaš, Kolezijska ulica št. 4 sprejme takoj 1707 Mesečna sobo elegantno mebhrana, s posebnim vLo dom, parter, se s 1 junijem odda. Vpraša se v Gosposkih ulicah št 15, pisarna levo. «6i-a Hiša 2 v lepem trgu na Sp. Štajerskem, tik cerkve, se proda za 4000 gld. Vprašanja je nasloviti pod „Bo< dočnost" na upravn. „Slov. Naroda-. 1711-3 Stanovanje, Na oglu Rimske pa Bleinrelsove ceste se odda stanovanje s štirimi sobami, na Rimski cesti št. 23 pa Stanovanje s tremi sobami. Oboje za avgust. 1742-3 II v okolici mesta Zagreba, 20 minut od JelaČiČevega trga, namreč vinograd, sadni in cvetlični vrt, vrt z_ nasadi, hiša in hlev itd. se ceno proda. Natančnejša navodila daje lastnik Lad Roller v Zagrebu, Jela-čiče v trg. 1761-2 in zelenjavo razpošilja po povzetju Josip Dolčić V Trstu, Via della Sorgente Štev. T. Telefon št. 1465. 816—24 Mlčno ležeča domačija na Teharskem, blizu Celja, z lepo enonadstropno h<šo z balkonom (tudi nanovo urejena pekarnica), obširnimi gospodarskimi poslopji in okoli 18 orali zemljišča, se zaradi družinskih razmer takoj ceno (za 35 000 kron) proda. Več pove Josip Sirca v Žalen na Spodnjem Štajerskem. 1747 1 1706-2 Predpasnike, krila iz Ia specialnega cefirja, kanafasa, tamburirano, dalje gospodinjske, kuhinjske, reformske, otroške predpasnike, modro potiskane Ia Molmo - predpasnike, bluze, jopice, bele in modre spodnje hlače dobavlja najceneje FRAN BROŽ, mehanička tkalnica za pisano blago in tvornica za predpasnike Lomnice nad Popelkov na češkem. — Najcenejše dobivališče za grosiste. — Cenovniki na zahtevo. Razpis službe. Pri občini Bled se išče: ObČinSki tSinik P'ača 1000 K na leto in prost) stanovanje. Poleg ■ 1 tega kakih 300 K pri zdraviŠki komisiji, občinski redar, letna plača 800 K in prosto stanovanje, občinski redar za sezijski čas, £*£<2L,f,l!i 120 kron mesečno. Občinski tajnik mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru. Tudi od redarjev se zahteva znanje obeh jezikov in zmožnost nekoliko koncepta. 1777—1 Prošnje so vložiti tuuradno do 15. junija t. 1. Županstvo občine Bled, dne 28. maja 1907. Župan: Fr. Bus. 2851 4761 3$/* 0209^4 54 60 2 7WVA 7207 — 9*q>* P° pod tak« ujodntart pof^L k« dr*g» i>wovarni— Z) m* ta t»Ymrov»nJ« a« 4oJtir6$« ti Ttak 8Ua im« po pmtao 4* « V.' - - VM|tmii« iivirtfilm banka v Prag L - - - ■ ft**: HTM.M?T| K. Im#il»i o4skodofc>« Im fcaptteMle S7.f76.3ea 7* K. Pa vaHIroati dn^t vamjuina smvarovaioicra nase države Več tesarjev se sprejme proti dobremu plačilu v stalno slnžbo. Zglasiti «e je pri stavbniku F. SUPANČIČ, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18 aH pa na tesaliftču v Trnovem, Izubijana. 1734 3 Stavbna dela za zgradbo novega pokopališča v Mravljah odda občina Zgornja Šiška konkurenčnim potom. Ponudbe s 5° .kavcijo je vložiti do 31. maja 1907 pri podpisanem uradu do 12. ure opoldan. Načrti, pogoji in proračun so razgrnjeni na vpogled v občinski pisarni Zgornja Siska stev. 36 vsak dan ob uradnik urah, dopoldne od 8. do 10 ure in popoldne od 2. do 3. ure. Vse delo je proračunjeno na 11.050 K, ter si ob eina pridrži pravico, oddati delo ponudniku ne glede na visokost ponudbe. Županstvo občine Zgornja Šiška dne 23. maja 1907. 1704-6 Ivan Zakotnik, župau. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne Odhod iz Ljubljane jui. zel.: 4.«58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) :i-4-0 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. !'05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.«*5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. :0-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljubijano juž. žel.: 3.37~zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 3-4.5 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Trbiža Straže-Trbiža, 1. maja 1907. leta. j u so ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8- 34. zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. ii-i5 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4*36 popoldne. Osebni vlak iz Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Ml 6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 io zvečer. Mešani vlak v Kamnik. io*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-4.6 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. FiCHTENIN Od mrčesa BW£gr--?--. 96 — 10 :^5snažena In zanemarjena stanovanja pohištvo, posoda, domače živali, vrtne in cvetlične naprave se_popolnoma _ očistijo - Fi c hteninom (pat, in obl. zavar. iuželčje milo). Edini porroček za zanesljivo in odločno uničenje vsakršnih mrčesov in njih zalege. Dobiva se povsod. Kos stane 30 vinarjev. Centralno!pisarna za prodao za Avstro-Ogrsko: KAREL EBEL Opava. Deering pred. TTserao.il ROBERT & Co. Dunaj, „Deering" največja specialna tvornica na sveta za žetvene stroje. Novo! Novo! „Idea 1" vseh lahkotekočih kosilnlh strojev za travo In zeleo|avo. Prednosti: zelo lahko vlačenje. Najboljša snov. Enostavna konstrukcija. Priročno oskrbovanje. Edini zastopnik: 1382—6 Fr. Stupica, Ljubljana. in dva navadni natakarici so sprolmeio takoj. Več ae izve v hotelu „Ilirija" v Ljubl|ani. 1768-2 Sive koroške kose izdeluje tovarna za kose Karel Zeilinger v H1 mine* I bergli iz najboljšega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. »19-24 Cene in vzorci kos se pošiljajo na zabtevanje franko. Samo pristna goriška in različna vina najceneje 203—22 vinotoču I_i5-a.Tol3a.ra.si trg 13. i O ČL -1 ii-O £31 X_- £L Pm la\ tvornica klavirje? • Ljubljana Hilšerjeve ulice 5 S Blizu [Gradišča Rudolf A. Warbinek m T3 O <0 O » 4-* to E Priporoča svoje prve vr*te, za vsa podnebja scliduo narejene planine , klavirje in harmonije tndi samo-igralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 2 Največja tvornica na ingu Avstrije. s oglejte velikansko 22 sukneno zalogo <#> R. Miklauca v Ljubljani, Špltalske si ulloe itev. 5. Ostanki lo 6- 1 Samo pristni Mačkov Kaiser-Borax za ■ g^ojit*3v lepote in zdravja. —■—■ Pristni Mačkov Kaiser-Borax daje koži nežnost in svetost, jo del* belo, je izvrsten za gojitev zob i i nst, jako olajšuje katar in hripavoBt. Pristni Mačkov Kaiser-Borax ometi vsako vodo in je najboljše sredstvo za čiščenje kote. Previdnost pri kupovanju' Pristen samo v rdečih kartonih po 15, 30 in 75 vinarjev z natančrim navodilom. Nikdar Odprt! Elisi izdelovalec za Avstro Ogrsko BOGOMIL VOITH, DUNAJ III,. Razglas. Stavbena dela za zgradbo novega po-sojilničnega poslopja v Cerknici Odda posojilnic do načelstvo konkurenčnim potom. Ponndbe z 10% kavcijo je vložiti do dne 7. junija 1907 pri načelstvu posojilnice v Cerknici. Načrti, pogoji in proračun so razgrnjeni na vpogled v posojilniSki pisarni v Cerknici vsak dan od 8. do 12 ure dopoldne in popoldne od 2. do 5. ure in pri gospodu Karlu Holinsky, arhitekt in me-.tui Btavitelj v Ljubljani. Vse delo je proračunjeno na 51.696 E 24 h ter si načelstvo posojilnice pridrži pravico, oddati delo posamezno ali pa vse enemu ponudniku ne glede na visokost ponudbe. 1757—2 Cerknica, doe 27. maja 1907. Franc ŠerkO, načelnik. Jia praznik^ 30« mejnik;« velik vojaški celotne vojaške godbe pešpolka štev. 27, kralj Belgijcev pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha 1780 v hotelu Union. Začetek ob 8. zve. Vstopnina 30 kr, CD O. več. Marljiv mlad gostilničar bi potrebo vina in pira povzdignil lahko Še za enkrat toliko; tudi kuhinja uspeva izvrstno Dohodek iz obeh kegljišč gotovo pokriva najemnino. Ta gtsttlna, ki je za vsakega s guma eksistenca, se prodaja zaradi vs'opa v pokoi. Samo resni ponudniki naj se obračajo pod našlo«oro „Prodavatelj Bastione" Zagreb, poste restante na lantuika, ki na zahtevo daje vsa za-ftffjenai pojasnila. Trena je denarja 12—16 000 kron. Prevzame se lahko takoj ali tcadar-Mli do 15 oktobra t. 1. 1 30-2 dobe takoj trajno delo pri kleparjn Franu Žužku na Bledu. Istotam se sprejmeta 1676—3 dva vajenca. Varst. znamka : Sidro. Liminent Capsici comp. L1 nadomestilo b& 3606—38 Pain-Expeller s sidrom priznano (zborno , bolečino totažeče In odvajalno mazilo ob prohlajenju Itd.; po 80 h., K 1'40 in K se dobiva v voeh lekarnah Pri nakopa tega splofino _ priljubljenega domačega zdravila naj so jemljejo le originalne steklenice v akatljicah a našo varstveno znamko „sidro" potem je v&akdc prepričan da je dcbL orig. izdelek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. EiiSčina c. & nova. ri.acpočili&nJe rvak dw Ivaii Jax in srn v li|nbl|anl| Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj bogato zalogo 'oznih koles. o o Šivalni stroji o lam otom-t; S Brezplačni knrzl za vezenje v hiši. % o m j v elegantni obliki in po prav nizki ceni. m MATEJ OBLAK 1 41 —11 >5 31 čevljarski moster in trgovina s čevlji. i I iS; Nikdar se ustaviti — to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednosti pri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete,* kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno. Z odličnim spoštovanjem 1080 -10 ANTON SARC specialna trgovina za belo blago in nevestinske opreme na Sv. Petra cesti št. 8. Šivalnica na Sv. Petra nasipn št 7. čistilnica za perilo ^7- ZESoiodlrFcrsinili -a.iica.li št. 3. domačega izdelka nriporoča JOSIP VIDMAR I^|nbl(aita Pred Škofijo 19, [Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 22 Pisalni stroji ,ADLER*. v &■■«■■ ■» n m m ■ a n ■ a ■ ^ aa «• aa af« »a n mm mm aa aa a«_a * * * ♦ ♦ ♦ »***T**W**<* *♦.*♦,, mat mm ■■ «x c« a« u mm m ■ m ■ h eh tm a ■ mm um mkm mm aa mm mm mm um aa aa a Velika trgovina moških, ženskih in otroških čevljev domačega in t?ornilskega izdelka Kongresni trg št. 6 v Tamborntn»*i lil*?. 1% Naročena dela se izvršujejo natančno p<» men iz najboljšega nsoja 'fe Uiti Bratouž S«. Jakoba nabrežje Z5 priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam 306-22 SVOJO veliko g'-'*' zalogo fi po najnižjih cenah. Priljubljenemu skladatelju Fr. mmm pristoji 1714-2 krona kralja valčka. gfi^T* Ivavnokar izšlo : La Guerrerro. Valse espagnol Za piano.....K 1 80. Verluisant, Valse lente. Za piano.....K 1*80. Sans Gene, Valse tzigane. Za piano.....K 180. Preje izšlo: Valse revee, Valse lente. Za piauo K 1 80, viol. in klav. K 2 20, 2 viol. in klav. K 2 40, Viol.solo 60 v., 2 viol 80 v, citre K 1 20, orkester ali pihala K 4 — skupaj z Gavotte empire). Gavotte empire. Za piano K 1*80, petje in klavir K 1-80, viol. in klav. K 2*20, 2 viol. in klav. K 240, viol.solo40v, 2 viol. 60 v, citre 80 v. Serenade, Za pianv K 1 f>0, za pibala in ne-oblig. harfo in triangt K 2 50. Impromptu. petje in klav. K 1*20 (poje K.Burian). BV" Tiska se: Le dernler drand succes de la Reine de la Valse a Mentone L' Esterel, Valse lente. Za piano K 1 80. založnik Mojmlr Mek trgovine i glasbili, salon in izposojevalnica za slane in planine. Popravila In oglase van)e ceno. Jungmannova c. 14 Praga Pit&ća Hiavka. I Zdravilišče in vodno lečišče Prospekte pošilja zastonj dr.RulUtackenreiter idmoiški fodj« in zakupnik kopalii-a. Postaja c Tkr. drž. železnic, VjA nre od LJubljane. V«e vodno zdravljenje (sistem Priessnltzev ni Kneippov, solnčne kopeli, oglflkovoklsle in električke kopeli, zdravljenje s suhim vroči« zrakom, masaža, zdravilna gimnastika in elektroterapija. Zmerne cene. Odprto od 15. maja do 15. oktobra. K 9Ž-10 Razglas. Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 680 kron v ta nameo da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v starosti 6 do 12 let v morsko kopel v Oradeiu. Magistrat oznanja to s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do dne 5. junija 1907 in v njib posebno naznanjati, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domaciL sam do Trtica, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. 1745—i estni magistrat v Ljubljani, dne 20. maja 1907. 3(njiževna novost! Rado : Znanci i Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in crisov, deloma resne, deloma humorističoe vsebine in stane brož. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3-—, po pošti 20 vin. več. Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani Prešernove ulice štev. 3. 68-20 i kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška postavljen Parožag Deghenghi v Ljubljani 118*—T j Vrsta Debelost cena za Debelost cena za Debelost cena za n .,CTACf „ m0TT;-. v cm kub. mtr. v cm kub. mtr. v cm kub. mtr. uo,&osl v meir,; hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les bukov les od 30-60 K 38 od 30—60 K 20 od 30-60 K 24 od 30—60 K 19 od 30 60 K 18 — od 26 - 29 K 30— od 19-25 K 26 — — od 26-29 K 18-- od 19-25 K 16 — — od 26—29 K 20 — od 19—25 K 18 — — od 26—29 K 17— od 19-25 K 15 — — od 26—29 K 16— od 19—25 K 14 — od 30-60 K 17— od 26 -29 K 16— od 19-25 K 14 — 2 25 in 450 r hrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge Ia K 55'—, Ha K 45'—, lila K 35 — m bukove „28 mm, 2 „ 4 „ , la K 35 —, Ha K 30—, lila K 20- hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge Ia K 2 50, Ha K 2—, lila K 180 ms bukove „ 28 mm „ 25 „ 50 cm „ Ia K 140. Ha K 1 10, lila K 1 - od 3—4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 4 metrr Sodnijske ulice štev. 1. i > > rutinskih razmer se proda io nizki ceni t v ■ ■ 1591—5 trgovina majhna hiša z velikim vrtom. Pojasnila da restavracija pri [Zvezdi" v Spodnji Šiški št. 22. lene stanovanjem do 1. junija in od 1 septembra 25° o pod tarifo. h\ 1. junija interurbana telefonska zveza. Krapinske m Toplice jezona od 1. maja ■«.**. c konca ^ktobra. HrV&tskS-H Leta 1906 je bilo 5221 ijudi. Od za- r.anske železniške postaje Zabok-Krapm-Toplice oddaljene eno, od postaje Ro-atec, lok žel Grobelno - Rogatec, pa 2 vožnie. Od V maja vsak dan dvakrat mnibus k vlakom ur^ge Zabok Krapinske plice ob 7in 53 min., ob Idh 8 min. opoldne in ob 4-ih !6 minut popolne, k postaji Rograrec k popoldanskemu aku. — 30 do 35° R f3/' oo 43 5L C) ;rke akratoterme, ki eminentno vplivajo roti protinu, mišični in členski revml In jih posledičnim boleznim! pri ishiji, nevral-iji, kožnih boleznih In ranah, kronični Irightijevi boiezni, otrpnjenju, pri najraz-čnejših ženskih boleznih. — Velike banske, separatne kopeli, kopeli v banjah prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice uđariji . masaža, elektrika, Šved. zdravilna mnastika. — Udobna stanovanja, dobre in e drage restavracije; stalna topliška godba. Lizsežrii senčni sprehodi, prostor za ten-lis-igre itd. Kopališki zdravnis dr. Ed. flay. — Brošure se dobe v vseh knjigar-ah. Prospekte ic pojas.ila pošilja kopališko ravnateljstvo 1307 7 Krapinskih toplicah na Hrvaškem. Dobra l^a^arica je izšla — . —ir",------- je izšla v založništvn Lay. Sctatnerja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obseza na 576 straueh več rejzo 1300 re Ceptov za pripravljanje najokusDejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov njaškega stališča, literarna kritika za adi lepegs. lahko umevnega jezika, fina dama zaradi niene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodina zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige 59 'i 5 Takoj išče večja celnlozna tvornici več dobrih strojni! Icljnčavničariev struparjev (EiMrndreher) tejačev in flela?cev. Želi se znaDJe hrvaščine. Ponudbe z zahtevo plače, izpričevali pod ,,0. St. 100" na upravn. „Slov Nar.u i7i9 2 Delniška družbe Združenih plVOUaren 2slec in Laški trg I* TČ ■«> t fx^ laHtetai izborno pivo. črno pivo Jaluntor". šjfcgT Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon fttev. 187. TSsšSi 1454 8 4jlfJ~ Pošiljatve na dom sprejema restavrater gosp. E. Kriišnik „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.) ~3SB1 SUKNA 89 In modno blato za obleke priporoča firma Karel Kociaa tvornica za sukno v ^(umpolcu na Češkem. Tvorciške, cene. \ Vzcrci franke Poltenemu načelu, d*& svoja. I> JL^ Jr^. prodajamo po strogo *talnili> hrcakonltiireiičtio nizkih < < ki »o vtisnjene v vsak par. se ima zahvaliti naša firma za iicitoeAcžnl renome ! Elegantna prileznost! Moški štifijetni, močno delani . . . Moški štifijetni, iz prav dobre kozlo- vine, jako ceno....... Moški čevlji na trakove, pripravni za trpež........... Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine......... Moški čevlji na' trakove, usnje Ia box- calf, orig. Goodvear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje Ia box- calf, American-Style..... Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja....... Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob- šiti, črni, rjavi in sivi..... Isti za dame......... ft. 3*50 4*60 3.75 4-75 6*25 7*50 3-- 1*10 1- Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost! f t M tt ff ta ft tt tt Damski salonski čevlji iz črnega usnja £1 divje koze.........J*# Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani........» Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......*## Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika. . Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani . Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega črnega usnja........ Damski čevlji iz Ia chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni . . fi ff II ii 99 ii 1*50 3'75 3*25 3-40 4*25 5*75 6--3*40 6'- Specialiteta: „Goodvear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, Otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredn0 zmernih cenah. A T ■TFTT-rirTT 1231 - 4 Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v LJUBLJANI, Stritarjeve (Spitalske) ulice it. 9. F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana opekarna in zaloga peći, ponudijo vsako poljubno množino patentiranih zarezanih strešnikov i« Sistem MARZOLA' (Strantfalzzlegel) ..Sistem MARZOLA" Sprejmejo se zastopniki. Barvo: a) rdeči naravno zgani, h) črno impregnirani. Najllčnejše, najcenejše In najpriproatejie strešno kritje. Vsaki strešnik Re zamore na late pribiti ali pa S iico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra in barji. 706—26 Vzorce In prospekte pošljemo na željo prezplačno. Takoj 4 n j a in najzanesljivejša postrežb«. Sprejmeio se zastopniki. 0687 JrijlM, hotelslm družba z omejeno zavezo na Kranjskem." Oklic. V modernem življenju zavzema tujski promet v narodnogospodarskem oziru znatno mesto kot važen pridobitni vir domačega prebivalstva. Opozorjena po uspehih tujskega prometa v drugih državah je tudi naša vlada spoznala važnost tega vira za narodno blagostanje ter delala nato, da so se ustanovile po posameznih kronovinah deželne zveze za tujski promet, ki imajo namen, skrbeti za privabitev tujcev in pospeševati naprave, ki so s tujskim prometom v zvezi. Tudi na Kranjskem obstoji taka deželna zveza in c. kr. železniško ministrstvo jo podpira z znatnimi denarnimi doneski in ji pojde zlasti pri gradbi hotelov Čim najbolj na roko. V interesu naše domače narodnogospodarske politike je, da se toku časa ne ustavljamo, ampak si sami zagotovimo pridobitne vire tujskega prometa, s tem pa tudi povzdignemo ugled naše domovine. Prizadevanju kranjske deželne zveze za tujski promet ter mnogih rodoljubov in faktorjev se je posrečilo, da se je pridobila jako ugodna prilika za hotelsko podjetje v gohiniski Bistrici kot centrali bodočega tujskega prometa na Gorenjskem s tem, da se je kupilo od železniškega ministrstva velik hotel z gospodarskimi poslopji in krasne stavbe stavbnega podjetnika Ceconija, ki so med gradnjo železnice služile kot stanovanja in pisarne gradbenega vodstva in uradništva. Ti objekti so dvonadstropni z nad 60 krasnimi sobami in pritiklinami in so se kupili za tretjt.no napravnih stroškov. Vsak previden iinančnik mora iz tega izprevideti, da je tukaj dana jako cena in solidna podlaga za hotelsko podjetje, kajti ko bi se hotelo ta poslopja zidati nanovo, bi stalo to trikrat več, ne glede na vrednost sveta, katerega je okrog 8000 m2 in kateremu se bo z naraščanjem tujskega prometa cena vedno višala. To srečno naključje je vzbudilo misel, da se s temi objekti osnuje hotelsko podjetje ter ustanovi hotelsko društvo pod imenom „Triglav, tjjjto Ma z omejeno zavezo na Kranjskem." Ta nova oblika družbe v zmislu zakona z dne 6. marca 1906 d. z. 58 je jako prikladna za taka podjetja, ker se glasijo deleži na ime in je vsled stalnosti družabnikov zajamčeno solidno poslovodstvo. Udeležba pri taki družbi se torej lahko smatra nele kot pospeševanje domaČih interesov, ampak tudi kot premišljeno in varno nalaganje kapitala, kar je tudi naš namen. S tem ne bo torej osnovano samo lepo podjetje v najkrasnejšem delu naše domovine, ampak obenem podjetje, ki mora deležnikom donaŠati koristi. Ako vabimo torej k udeležbi, smo si svesti, da obenem priporočamo dobro in solidno podjetje. Imenovana že kupljena poslopja leže v najposrednejši bližini kolodvora v Bohinjski Bistrici. Vsled direktne zveze s Trstom. Gorico in Dunajem računajo lahko naši hoteli na obilen obisk tujcev, tembolj ker je Bohinjska Bistrica izhodišče za najlepše ture v julijskih alpah. Ker se za bodoča leta, kolikor nam je znano, ne nameravajo zidati drugi hoteli, upamo na močen ob^sk. Bivše poslopje železniškega ministrstva se porabi za modern hotel z restavracijo in sobami za tujce, bivši Ceconijevi vili pa kot stanovanja za letovišČarje, ki bodo imeli hrano v hotelu, da se restavracija bolje izplača. Ker je bohinjsko jezero vsled veleromantične divjekrasne lege in okolice z zdravim planinskim zrakom daleč naokrog skoro nedosežno, se bo tujski promet kaj naglo nagibal tudi k jezeru. Ob jezeru je le en hotel, ki je last verskega zaklada, zato bi bila najlepša prilika, da se tudi tam zgradi hotel. V ta namen smo si tudi že osigurali s predkupnimi pogodbami najlepša zemljišča, ki so prikladna za gradnjo vil in hotelov. Gradba in projektovanj hotela ob jezeru se bo pa prepustilo sklepu družbe, katero hočemo ustanoviti in ki bo morala to napravo rlnancijelno in tehnično natanko presoditi, da bo izključena vsaka dvomljivost. Upamo tudi, da se morda dobi za zgradbo tega hotela garancijski fond potom oficijelnih podpor dežele, mesta Ljubljane in drugih korporacij, da se s tem paralizujejo večji gradbeni stroški. S tem upamo, da smo dovolj jasno označili svojo skrajno previdnost, da bi stalo celo podjetje na gotovi in solidni podlagi. Ustanovitev družbe ]e ntljca zadeva, kajti hotel kakor tudi stanovanja v kupljenih poslopjih se že urejajo in preskrbujejo z vsem potrebnim, da se s 1. julijem t. 1. lahko popolni obrat prične. Hotelska družba Triglav se ustanovi najprej z osnovno glavnico 3 0 0.000 K, ki se bo osnovala iz deležev pristopivših družabnikov. Najmanjši delež v zmislu zakona znaša 500 K, dalje so se določili deleži po lCuO K, 5000 K in 10.000 K. Pri podpisu in pristopu k družbi je plačati najmanj eno četrtino, odnosno pri deležih s 500 K najmanj polovico deleža, diugo četrtino 14 dni kasneje in ostanek tekom 6 mesecev. Vplača se pa tudi lahko takoj cel delež, kar je tembolj priporočati, da se pri banki vzeto posojilo poprej plača m tako prihrani drago obrekovanje. Pri tej priliki omenimo, da sme posamezna oseba vzeti le po en delež v gori omenjenih zneskih. Po sebi je umevno, da postane družabnik po višini svojega deleža deležen tudi čistega dobička. g$£ ggij Iz navedenega je razvidno, da nam je pred vsem ležeče na tem, da z osnovno glavnico otvorimo že to sezono obrat hotelskega podjetja v Bohinjski Bistrici. Izvedba ostalih točk načrta, zlasti zgradba hotela ob Bohinjskem jezeru, je pridržana občnemu zboru, oziroma odboru snujoče se družbe, ki se bo z novim oklicem obrnil na širše sloje občinstva, kajti za zvišanje glavnice je že v pravilih skrbljeno. Na to se bo tudi skoro moralo misliti, kajti zgradbo hotela ob jezeru želi vse prebivalstvo Gorenjske in je tudi naša rodoljubna dolžnost, da v tem planinskem kraju, ki sta ga opevala Prešeren v „Krstu pri Savici" in Baumbach v „Zlatorogu", ustanovimo gostoljubno zavetišče vsem častilcem in prijateljem naše krasne narave. Pojasnila dajejo, pristopne izjave in denar sprejemajo naslednji gospodje oziroma zavodi: Bohinjski Bistrici župnik I. Piber. v Ljubljani Ljubljanska kreditna banka, Celju dr. V. Kukovec, odvet. kandidat. župan Ivan Hrib ar in prim. dr. V. Gregorič. Celovcu dr. Janko Brejr, odvetnik, v Mariboru odvetnik dr. F. Ro sin a, vJGorici dr. Dragotin Treo, odvetnik, v Novem mestu odvetnik dr. J. Schegula, v Radovljici odvetnik dr. J.Vilfan, v Trstu Jadranska banka in odvetnik dr. M. Pretnar. V Ljubljani, meseca maja 1907. Ž a pripravljalni odbor: Bernard Andoljšek, nadučitelj v Litiji, Ivan Berbuč, profesor in deželni odbornik v Gorici, Ivan Berlic župnik v Boh. Srednji vasi, dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, Fran Fajdiga, posestnik v Sodražici, dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja fn deželni poslanec v Gorici, Kornelij Gorup, vitez Slavinjski, veletržec v Trstu, Ivan Goriup, veleposestnik in deželni poslanec na Opčiuah, dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani, dr. Gustav Gregorln, odvetnik v Trstu, Ivan Hribar, župan in dež. poslanec v Ljubljani, Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Ljubljani, Franc Jurca, veletržec v Postojni, dr. Franc Jurtela, odvetnik v Ptuju, Franc v v v varnar v Ljubljani, dr. Matej Pretnar, odvetnik v Trstu, dr. Franc Rosrna, odvetnik v Mariboru, dr. Otokar Rybar, lni poslanec v Trstu, dr. Josip Sernec, odvetnik in deželni poslanec v Celju, dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni Pollak star , to odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani*, dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani, dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici, dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani, Ubald pl. TrnkOCZJ/, lekarnar in predsednik kranjske deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa v Ljubljani, dr. Janko Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici. Pripomba. Pisarna nove družbe je v uradu deželne zveze za tujski premet v Ljubljani, Hotel Lloyd, kjer se dajejo vsa pojasnila in dobe potrebue tiskovine. Slike nakupljenih poslopij se lahko pogledajo pri gg. zaupnikih in pri deželni zvezi za tujski promet. Udsjatelj in odgovorni urednik: Rtsto Fnttoslemiek. Lastnine in >Uk mNarodne tiskarne* m\\\\m\\\\\\\%\\\m HfliflflHHiHHMiHHlI