PoStnlnu olsčans v entovtni Leto XIX.. št. 97« Ljubljana, četrtek 28. aprila I938 Cena t D*** UpruviiiStvo u}ubi)&na Knafljeva 6 — Telefon St 3122 3123. 3124, 312Ö U2Ö Inseratni oddelek" LJubljana Selen» burgova ul - Tel »492 tn 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon St 2455 Podružnica Cehe Kocenova ulica t - Telefon St 190 Rakuni ort pošt CeK zavodih- Ljubljana St 11 842. Praga «slo 7« lRii wi«»n « ms 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 6 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg St 7, telefon St 2440 Celje. Strossmayer jeva ulica Stev 1 telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. Codreanu Odkar je v Rumuniji na delu novi politični sistem, še ni bilo tako pomembnih in razburljivih dogodkov, kakor zadnje dni, ko je vlada položila roko na veliko gibanje Kornelija Co-dreana. Glavni vodje in mnogoštevilni podrejeni funkcionarji organizacije, ki je bila nazadnje nastopala pod imenom stranke »Vse za domovino« (Totul pantru tsara), so zaprti, v preiskavi in obtoženi pripravljanja revolucionarne zarote, da bi se s silo polastili oblasti v državi. Da je med njimi tudi Codreanu, in sicer med prvimi, je po sebi um-Jiivo. Brez dvoma je vlada že dolgo zbirala obtežilno gradivo zoper Co-dreana in pripravljala zoper njega odločilni proces. Zbiranje te vrste obtožbe ni bilo posebno komplicirano delo, zakaj javna tajnost je bilo v Rumuniji vse ono, kar je zagrešila Železna garda s svojim dosedanjim nastopanjem. Lahko bi se tedaj reklo, da je bilo potrebno samo energične volje, da se ta operacija izvede do kraja. Bilo je pričakovati, da pride prej ali slej do procesa s Codreanom, do velikega spopada med njim in režimom, pa naj ga ima v rokah kdorkoli. Zakaj Kornelij Codreanu je pomenil gibanje, ki ne pozna kompromisa, marveč samo absolutno težnjo, uporabiti vsa sredstva, da pridobi zase ljudstvo ter izvede svojo zamisel glede državne preuredbe v najradikalnejšem smislu do kraja. Ko se je začel v Rumuniji novi kurz, je sicer Codreanu razglasil, da razpušča svojo stranko ter likvidira njeno delavnost, toda ta nagla popustljivost se je zdela sumljiva in ako se sedaj poroča, da je bil razpust samo navidezen, je to j ako verjetno. Kajti Codreanu je moral že ponovno menjati svojo firmo. Ko je začel s samostojnim političnim nastopanjem, je osnoval politično organizacijo »Zvezo arh-angela Mihaela« z radikalnim protiži-dovskim programom. Ko mu je vlada razpustila to organizacijo, je osnoval novo, namreč »Železno gardo«, ki se je kmalu proslavila s svojimi nasilnimi dejanji in neverjetno agilno. skrajno demagoško propagando. Železna garda je ravno zaradi te propagande naglo napredovala m vlada je morala znova poseči po izrednih sredstvih zoper njo. Toda ministrski predsednik Duca, pripadnik liberalne stranke, je plačal z življenjem svoj poskus. Podlegel je atentatu članov Železne garde, ki je bila seveda nato brž razpuščena. Toda Codreanu je kmalu osnoval novo organizacijo, to pot pod naslovom »Vse za domovino«. Tudi ta se je uveljavljala z enakimi ali še večjimi uspehi, a seveda tudi z enakimi sredstvi najhujše demagogije. Prišle so volitve v decembru lanskega leta. Codreanu se jih je udeležil v zavezništvu z narodno-caranistično stranko, ki je bila prav tako v srditi opoziciji zoper režim liberalne vlade. Volilni izid je prinesel poleg presenečenja, da vladna stranka ni dobila za večino potrebnih 40°/o oddanih glasov, še drugo nič manj fatalno novost: stranka »Vse za domovino« je ogromno napredovala ter dosegla nič manj ko 18% vseh glasovalcev in 66 mandatov. Zmaga Železne garde je pomenila pravi alarm za deželo. Za časa volilne kampanje se je še bolj populariziral njen program, ki pomeni najfanatičnejše zanikavanje židovstva, hkrati pa zahtevo po radikalni preuredbi države, zlasti ukinjenje demokracije in uvedbo totalitarnega sistema. Codreanovi volilni letaki so dalje zahtevali čim ostrejšo politiko zoper narodne manjšine, in popolno spremembo rumunsKe zunanje politike. Volilni izidi so pokazali, da je treba računati z možnostjo, da se Železna garda zaradi svojih demagoških gesel še bolj okrepi in postane v resnici nevarna za sedanji državni ustroj. Vsa notranja politika po volitvah pomeni zato v bistvu borbo zoper kodreanov-ce. Najprej je bil izveden poskus, ki je povzročil v Evropi silno začudenje: vlado je dobila krščanska nacionalistična stranka, ki je bila po številu glasov in mandatov šele četrta po vrsti. Goga in Cuza sta začela vladati. Njihova najbrž ne zavedna vloga je bila v tem, da bi taiko rekoč izkonku-rirala Železno gardo. Zakaj Codreanu sam je izšel iz stranke starega profesorja Cuze in njegovega antisemitizma. Ta poskus se ni posrečil. V nadaljnjem političnem razvoju v Rumuniji je bilo neizbežno, da je moralo priti do odločilnega spopada z Železno gardo, odnosno stranico »Vse za domovino«, saj je bila ta brez primere bolj agilna in skrajno agresivna kakor ostale politične stranke. Računati je bilo treba, da se bo težje sprijaznila z razpustom ali da se srploh ne bo sprijaznila. Vladne obtožbe, da je Codreanu delal na tajnem za nasilen prevrat, se po dosedanjih tatktikah te EVROPSKI PROBLEMI NA LONDONSKI KONFERENCI Daladier in Bonnet v Londonu - Danes bo prvi sestanek francoskih in angleških državnikov London, 27. aprila, br. Francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet sta danes popoldne ob 17.45 prispela z letalom na Croydonsko letališče. kjer ju je v imenu angleške vlade pozdravil zunanji minister lord Halifax Z letališča sta se takoj odpeljala na francosko poslaništvo, kjer je bila zvečer večerja, katere so se udeležili tudi angleški zunanji minister Halifax in ministrsk1 predsednik Chamberlain ter še nekateri drugi angleški ministri. Problemi, o katerih bodo razpravljali Oficielni razgovori se prično jutri ob 10.30 na stanovanju ministrskega predsednika Chamberlaina v Downingstreetu. Po informacijah iz poučenih krogov je program sedaj definitivno določen tako, da bodo razgovori obsegali naslednja vprašanja: 1. Položaj v Srednji Evropi s posebnim ozirom na Češkoslovaško. 2. Sredozemski problemi 3. Špansko vprašanje. 4. Angle-ško-italijanski pakt. 5. Francosko-italijan-sko zbližanje. 6. Nevtralnost Svice. 7. Zasedanje sveta Društva narodov. 8. Položaj na Daljnem vzhodu. Kar se tiče sodelovanja Francije in Anglije na vojaškem področju, bo sklenjen dogovor glede skupne izdelave vojnih potrebščin Anglija bo zagotovila Franciji vse potrebne sirovine. Vprašanje tesnejšega sodelovanja generalnih štabov bo predmet poznejših razgovorov in dogovo-vorov Kar se tiče splošne evropske politike, se doznava, da odklanja Francija pogajanja o kakem novem paktu, prav tako pa slej ko prej odklanja formiranje bloka štirih velesil, ker smatra, da se mora tudi manjšim državam zagotoviti pravica soodločanja v vseh važnih zadevah evropske mednarodne politike. češkoslovaška spomenica Kakor se doznava iz dobro poučenih virov, bo prva točka razgovorov francoskih in angleških državnikov v Londonu vprašanje Češkoslovaške Češkoslovaška vlada je izročila francoski in angleški vladi obširno spomenico, v kateri je podrobno obrazložila vse dogodke zadnje dobe in ves notranje- in zunanjepolitični položaj češkoslovaške republike ter naprosila obe zapadni velesili za nasvet in podporo pri reševanju njenih težavnih nalog V Parizu in Londonu z zadovoljstvom pozdravljajo ta korak češkoslovaške vlade, ker dokazuje ne samo da Češkoslovaška popolnoma zaupa Franciji in Angliji, marveč tudi odločno voljo češkoslovaške vlade, da kljub sovražnemu stališču Henleinove stranke skuša rešiti problem, ki je vseskozi delikaten. Francosko-italijanska pogajanja V zvezi s proučevanjem italijansko-francoskih pogajanj polaga angleška vlada posebno važnost na to, da pride čim prej do normalnih odnošajev z Italijo Francoska diplomacija nima namena spuščati se že sedaj v reševanje raznih podrobnih sporov, marveč hoče imeti predvsem zagotovilo. da se bodo vsi ti spori, ki so podrejenega značaja, rešili, čim pride do resničnega zbližan j a. Poglobitev odnošajev med Anglijo in Francijo Predvsem pa gre pri londonskih razgovorih za poglobitev odnošajev med Francijo in Anglijo. Ce pride med tema dvema zapadnima velesilama do sklenitve vojaške antante, potem je zagotovljen s tem tudi popolnoma enoten nastop glede vseh evropskih in svetovnih problemov, a s tem je tudi že podano jamstvo, da noben le- Ogromen angleški proračun Skupni izdatki znašajo okoli 200 milijard dinarjev, za oboroževanje pa je namenjenih okoli 90 milijard London, 27. aprila, b. Senzacije včerajšnje predložitve novega državnega proračuna v spodnji zbornici so bile: zvišanje državnega proračuna na 995 milijonov funtov (okcii 200 milijard dinarjev), kar predstavlja 46 milijonov funtov več kakor lansko leto, zvišanje nekaterih davkov, zlasti dohodarine od 25 na 27.5%, ter sporočilo o velikih nakupih živeža za civilno prebivalstvo za primer vojne. Za obrambo države bo v finančnem letu 1938-39 potrošenih skupno okoli 250 milijonov funtov. h katerim pa je treba prišteti še 90 milijonov funtov narodno obrambnega posojila iz leta 1937, kar znaša skupno v našem denarju okoli 90 milijard dinarjev. Ob velikem presenečenju spodnje zbornice je finančni minister John Simon napovedal za kritje teh povečanih izdatkov razpis novih davkov ter zvišanje carin na bencin, čaj in strojna olja. Finančni minister je obenem predložil obračun za finančno leto 1937-38. iz katerega izhaja, da so celokupni prejemki znašali okoli 872 milijonov funtov, izdatki pa 843 milijonov funtov, tako da je izkazan presežek v znesku 29 milijonov funtov. Lansko leto so izdatki za oboroževanje znašali 198 milijonov funtov, iz česar sledi, da so letos povečani za okoli 150 milijonov funtov, iz česar sledi, da so letos povečani za okoli 150 milijonov funtov. Veliko pozornost so izzvala Simonova sporočila, da je vlada brez poprejšnje odobritve spodnje zbornice nakupila velike količine žita, olja in sladkorja, da bi bilo tako civilno prebivalstvo v primeru vojne zadostno preskrbljeno z živežem vsaj prve mesece. Vlada se je odločila za tajne nakupe zato, da bi preprečila dviganje cen navedenim potrebščinam, kar bi se nedvomno zgodilo ako bi svojo namero predložila parlamentu v odobritev. Vsekakor pa bo naknadno zaprosila za odobritev izvršenih kupčij. Madžarski židovski zakon pred parlamentom Zmeren govor ministrskega predsednika Daranyja Budimpešta, 27. aprila, br. Poslanska zbornica je pričela danes razpravljati o predlogu zakona za ohranitev gospodarskega in socialnega ravnotežja, s katerim hoče vlada urediti židovski problem na Madžarskem. Debato je otvoril ministrski predsednik Daranyi, ki ie v daljšem govoru raztolmačil svrhe tega zakona in nagla-sil, da ga bo vlada izvajala popolnoma nepristransko V svojem govoru je podčrtal, da se ne sme nikdar pozabiti, da so si pridobili Zidje za gospodarski razvoj Madžarske zlasti na polju industrije in trgovine, velike zasluge Ce je njihov vpliv danes takšen, da utegne škodovati nacionalnim interesom Madžarske, niso tega krivi samo Zidje. ampak tudi prejšnje vlade, ki so tak stranke zde zelo verjetne Kakor pa se vidi. je sedanji režim trdno odločen, da popolnoma pomete s kodreanizmom in ga iztrebi do kraja. Pri tem je zelo pomembno da je predsedstvo ministrskega sveta prevzel sam patriarh Mi-ron Christea in da je v tej visoki funkciji ostal tudi še potem, ko se je iz-venparlam&ntarni kabinet že temeljito spremenil. Znano je namreč, da je Codreanu imel mnoge pristašev tudi med nižjo duhovščino, ki pa ga zdaj že iz ozirov do patriarha pač ne podpirajo več, vsaj ne javno. Notranji politični razvoj Rumunije je z nastopom zoper Železno gardo prešel v odločilni stadij. Nadaljnje stopnje bodo v veliki meri zavisne od uspeha te operacije. razvoj prilik pospeševale. Svobodna nazi-ranja se morajo spoštovati in vpoštevati je treba, da so tudi Zidje ljudje in državljani. Odločno je zanikal trditve ki so se pojavile v zvezi s tem zakonom, da je njegov načrt nastal pod tujim vplivom. Zelo burni prizori so nastali na popoldanski seji, ko je pred prehodom na dnevni red prišla v razpravo interpelacija zaradi razpusta »stranke narodne volje«, ki jo je ustanovil bivši šef madžarskega generalnega štaba Salaszy in ki je posredno izzvala protižidovski zakon. Desničarski poslanec Koloman Hubay je izjavil, da je policija kršila zakon, ko je nastopila proti +ej docela legitimni stranki. Notranji minister Szell je zavračal te trditve in dokazoval, da je bil prisiljen odrediti razpust te stranke, ker je širila letake, v katerih je nastopala proti parlamentarnemu režimu. Odgovor ministra je izzval viharne proteste na desnici in levici ter je prišlo do tako hudega prerekanja, da so morali sejo prekiniti. Pred sestankom Male antante Bukarešta, 27 aprila, h. »Vifcoruk poroča, da konferenca Male antante, ki se bo sestala 5. in 6 maja ne bo v Bukarešti marveč v Simaii. Češkoslovaški zunanji minister dT Kamiii Krofta in jugoslovenski ministrski predsednik dr Stojadinovič pri«t>eta v Sina 'o 4 m a in /iutrai. Nastanjena bosta v Pa last hotelu Na konferenci hod"1 razoravliaH o vseh vprašanjih ki «e tičejo držav Male antante vpoštevajoč dogodke najnovejše dobe. kalni konflikt kjerkoli v Evropi ali izven nje, ne more izzvati svetovnega požara. Francija in Anglija se tega dobro zavedata in je zaradi tega tudi povsem verjetno, da sedaj ne bosta več oklevali ter da bosta ob tej priliki spregovorili jasno in odločno. tako da bo vsem razumljivo. Londonski listi o pomenu sestanka London. 27. a prilla, br. Vsi današnji listi posvečajo največjo pozornost jutrišnjemu sestanku francoskih in angleških državnikov. Razmotrivajo tudi o možnosti bodočih pogajanj z Nemčijo in postavljajo vprašanje, ali bodo angleški ministri predlagali svojim francoskim tovarišem čimprejšnjo uvedbo razgovorov z Nemčijo Pri tem opozarjajo na to. da ministrski predsednik Chamberlain prav nič ne sili k pogajanjem z Nemčijo in polaga mnogo večjo važnost na to. da pride najprej do čim tesnejšega sipomzuma med Anglijo in Francijo in do normalnih odnošajev z Italijo. Po najnovejših dogodkih v Srednji Evropi so v londonskih krogih vzbudila precejšnje vznemirjenje poročila o stanju nemškega oboroževanja in o nemških utrdbah na Renu. Chamberlain je pripravljen pričeti pogajanja z Nemčijo šele takrat, ko bo za to nastopil ugoden trenutek in ko bo imel popolno jamstvo, da bodo morebitna pogajanja do-vedla do pozitivnih rezultatov. Ta čas pa še ni prišel Prav tako želi Anglija, da bi še pred pogajanji z Nemčijo prišlo do likvidacije konfliktov na Daljnem vzhodu. Zato bodo na londonskem sestanku proučili tudi možnost posredovalne akcije med Kitajsko in Japonsko Poleg češkosilovašike-ga problema bodo na sestanku posvetili po-sebno pozornost tudi poglobitvi gospodarskih zvez Anglije in Francije z balkanski- mi državami, da bi jäi tako obvarovali pred gospodarskim pritiskom Nemčije. Angleški listi posebno podčrtavajo tudi dejstvo, da bosta francoska ministra jutri gosta angleškega kralja ter da bosta tudi prenočevala v kraljevem dvorcu. To smatrajo za izredno počastitev in redko odlikovanje tujih državnikov. Kakor se je zvečer izvedelo, bosta francoska državnika ostala v Londonu do sobote zvečer, ker se je izkazailo, da je gradivo, ki ga bodo obravnavali, tako obsežno, da ga ne bo mogoče poprej obdelati Verjetno bo v soboto zvečer objavljen uradni komunike, ki bo precej obsežen in v katerem bosta Francija in Anglija zavzeli stališče do vseh perečih problemov. Daladierova izjava Po prihodu v London, je francoski ministrski predsednik Daladier sprejel diplomatskega sc-trudinika Reuterjeve agencije ter mu dal naslednjo izjavo: Vedno sem zastopal mnenje, da mora vse prizadevanje za ohranitev in okrepitev miru in za povzdigo blagostanja Evrope sloneti na popolnem sporazum in Sm tesnejše-m sodelovanju med Francijo in Anglijo. Volja in na de obeh naših narodov so popolnoma istovetne. Tudi cilji, ki jih zasledujemo, so isti. Zaradi tega s posebnim zadovoljstvom in z največjim zaupanjem prihajam v London, da stopim v osebne stike z angleško vlado. Prepričan sem. da bomo v ozračju prisrčnega prijateljstva, ki veže oba naša naroda, in ki sloni na tolikih skupnih spominih našli pota in sredstva- da dobro voljo obeh svobodoljubnih narodov pretvorimo v dejanja. Chamberlain predložil dogovor z Italijo London, 27. aprila, b. Na snočnji seji spodnje zbornice je premier Chamberlain predložil angleško-italijanski sporazum, podpisan dne 16. aprila v Rimu. Pri tem je imel kratek nagovor, v katerem je razložil vsebino predloženih dokumentov, nakar je odgovarjal poedinim poslancem na njih vprašanja o položaju v Španiji. Bivši zunanji minister Eden je imel prvič po svojem odstopu javen govor na banketu kraljevske družbe sv. Jurija, katere predsednik je lord Queenborough. Govoril je o demokraciji in diktaturah in se zavzel za posnemanje nekaterih metod italijanskega in nemškega režima v angleški politiki, ako naj se poživi zanimanje za glavne naloge, ki čakajo državo. Nemške manjšinske zahteve tudi na Poljskem Nemški Usti na Poljskem so začeli napadati vlado, da zatira nemško manjšino — Akcija za enotno fronto vse poljske nemške manjšine Varšava, 27. aprila, b. Listi nemške manjšine na Poljskem že nekaj dni napadajo vladno nianjšjnsko politiko v zelo ostiri obliki. Skoraj dnevno objavljajo listi poročila o odpuščanju nemških delavcev iz poljskih tvornic. obenem pa napadajo prosvetno ministrstvo. da o graia nemško šolstvo v Vo-liniji in da protizakonito zapira nemške zasebne šole. V odgovoru na te napade nemškega manjšinskega tiska objavlja poluradna »Polska agemeja pracowa zachodniac članek o za-skrbljenceti zaradi poglobljenega ;n razširjenega delovanja nemških obrambnih organizacij. Pravi, da se z njiihoviim delovanjem ustvarja nevarna razdnaženost ln da zahte- va položaj naglih sklepov pristojnih krogov, »Deutsche Vereinigung«, »Deutscher Volksbund« in >Jumgdeustche Partei« so priredili v nedeljo nad 40 zborovanj v raznih večjih krajih zapadne Poljske, na katerih so se vsi govorniki zavzemali za združenje vseh Nemcev na Poljskem v enotnem gibanju pod geslom: >Za konsolidacijo nem-štvas. Na drugi strani pa so tudi nemški socialni demokrati stopili v akcijo, da bi čimprej organizirali vse socialistične pristaše v svojem pokretu. Sedanji razvoj med poljskimi Nemci je predmet izredne pozornosti ne le poljske javnosti, temveč tudi državnih oblasti. S španskih front Francovci pod Pireneji v obrambi, od Teruela do Tortose v ofenzivi Pariz, 27. aprila, o. Vojaški položaj v Španiji se je, kakor pravijo poročila iz Barcelone, spet nekoliko razčistil. Fran-cova vojska v Kataloniji že tri tedne miruje in ni prodrla niti za korak dalje proti vzhodu, že ponovno je sicer poskusila pričeti z novo ofenzivo, vendar je vselej naletela na odločen odpor republikancev. Nasprotno so republikanci pričeli sedaj pritiskati na nacionaliste zlasti pod Pireneji, kjer jim je grozila največja nevarnost, da bi namreč nacionalisti prekinili železniško zvezo med Barcelono in Francijo. Po republikanskih informacijah so nacionalisti pri poslednjih ofenzivah porabili vse svoje rezerve in si morajo sedaj obnoviti v materialnem in tehničnem pogledu svojo vojsko. Da jih republikanci ne bi sedaj presenetili, so se na vsej fronti od Pirenejev do Tortose močno utrdili. Močnejši pritisk nacionalistov se čuti le južno Tortose in vzdolž sredozemske obale ter pri Aliagu, kjer je nacionalistom uspelo predreti republikansko fronto, a ne da bi ta svoj uspeh mogli izrabiti vsaj približno na tak način, kakor so onega pri Huesci. Boji okrog Aliaga Salamanca, 27. aprila. Po vesteh iz nacionalističnih virov so nacionalistične čete, ki operirajo na področju ob reki Al-fambri v vzhodnem delu Teruelske pokrajine, kljub slabemu vremenu davi zavzele spet več vasi in prodrle iz Aliaga 15 km proti jugu. Pri Echuldi je bilo večje število republikancev ujetih. Tudi ob obali se prodiranje nadaljuje v smeri proti jugu in so nacionalisti zavzeli nekaj novih postojank. Republikanski protinapad je bil odbit. Poroka albanskega kralja Tirana, 27. aprila, h. Danes dopoldne je bila svečana poroka kralja Zogu I. z madžarsko grofico Geraldino Apponyi. Zjutraj so' bile v vseh cerkvah slavnostne službe božje, ki so se jih udeležili vsi člani oficirskega zbora in vsi albanski plemenski poglavarji. Prvič so ob tej priliki javno nastopile žene plemenskih poglavarjev brez običajnega pajčolana. Ob 11 dopoldne je bila v kraljevem dvorcu svečana poroka. Ker sta kralj in nevesta različne vere. je bila poroka izvršena po civilnem zakonu. Poročni obred ie opravil v navzoč- i nosti veh članov kraliev? rodarne članov j vlade diplomatskega zbora poslancev, tujih gostov in številnih odličnikov, pred- ' sednik albanskega parlamenta. Za priči sta bila kraljev svak in italijanski zunanji minister grof Ciano. Po poroki so prisotni odličniki čestitali novoporočencema, nato pa je bil v kraljevem dvoru prirejen slavnosten banket. Takoj po banketu sta se kralj in kraljica med viharnimi ovacijami prebivalstva z avtomobilom odpeljala v Drač, kjer nameravata v novozgrajenem dvorcu preživeti svoje medene mesece. Poleti namerava kraljica Geraldina s svojo materjo, ki je rojena Američanka, napraviti daljše potovanje po Ameriki. Balbo začasno v Abesiniji Rim, 27 aprila br Guverner v Tripolisu maršal Italo Balbo je danes odpotoval ? letalom v Addis Abebo kjer bo za nedoločen čas nadomestoval obolelega abesin-skega podkralja vojvodo D'Aosto. Henlein in Slovaki Tudi slovaški avtonomisti odklanjajo Henleinove zahteve — češki klerikalci za nacionalno fronto Praga, 27. apr. b. Čeprav se tisk slovaške ljudske stranke msgr. Hlmke drži še zelo rezervirano glede rienle.ncmh nedeljskih zahtev, se med Slovaki na splošno opaža veliko nerazpoioženje proti tem zahtevam, in to ne le v vladnih skupinah, temveč tudi med pristaši opozicijskih strank. Tako n. pr. proglašajo »Narodne noviny«, glasilo avtonomistične slovaške naroune stranke, Henleinove zahteve za nesprejemljive. List poudarja, da bi Henlein prav gotovo ne mogel postavljati tako radikalnih zahtev, ako bi se bil med tem, kakor je izrazil upanje prezident dr. Beneš, že sklenil sporazum s Slovaki, kajti potrebno je, da se proti Henleinu postavi enotna fronta Čehov in Slovakov. Praga, 27. aprila, b. V svojem komentarju o Henleinovih zahtevah postavljajo s Lid o vi listy«, gjasilo klerikalne stranke, po kritiki in zavrnitvi pretiranih nemških zahtev naslednje predloge za rešitev iz sedanjega zapletenega položaja: 1. združitev vseh državotvornih elementov v državi v eni sami domoljubni fronti po Ma-sarykovih in Beneševih načelih, 2. sporazum s Slovaki in njih pritegnitev v Vlado, 3. zbližanje z Italijo in Poljsko 4. priznanje manjšinskih pravic do one skrajne mere, ki še jamči državno edinost in nedotakljivost. ti Beaacšcva Pariz, 27. aprila, b. Pcpuiaire« objavlja k Henleimovim zahtevan; nekaj zanimivih redakcijsk h opomb, o kateiih sodijo tu. da odgovarjajo razpoloženju francoske diplomaciie. List piše med drugim; »Ako bi se prezident dr. Beneš in češkoslovaška odpovedala svojim zavezništvom in zvestobi d0 demokracije ter se naslonila na os Berlin-Rim, bj najbrž ne bilo več sudetsko nemškega vprašanja, kakor ni na primer napram Poljski nobenega govora več o kakam koridorju ali Gornji Šleziji Ako bi bšJ dr. Beneš človek kakršen je na primer profesor Barthelemy ."n tovariši pri lista --Gringoire«, bi se nedvomno odpovedal zvezi s Francijo, še preden bi se ta Kaia iznebila svojih'obveznost; do ČSR Dr. Beneš pa bo storil vso svojo dolžne;t in ne potrebuje nobene opore, dokler se nihče v njegovo delo ;-e vrneš u je z namenom. da bi zatem nil njegove cilje in položaj poslabšal. Tu pa za- čenja češkoslovaški problem biti splošno evropsko vprašanje.« Chamberlain odklanja vsako izjavo London, 27. aprila, b. Na vprašanje liberalnega poslanca Manderja, ali bi hotel kaj povedat; glede na pos'ednje izjave Konrada Henleina in položaj v Češkoslovaški. je ministrski predsednik Chamberlain izjavil dobesedno; Glede tega nimam kaj povedati Uiirža! bo pokopan ita državne stroške Praga, 2.1 aprda. br Prezident republike dr Beneš je podpisal odlok, s katerim odreja. da se pokoplje pokojni ministrski pred sodnik in dolgoletiv minister za narodno obrambo Frantwek 1 'držal na državne stroške z vsemi vojaškimi častnn. ki pritiče-jo generalu Na dan pogreba morajo vsi oficirji in podoficirji nositi žalne trakove. Truplo pokojnega Udržala sc danes dopoldne prepeljali iz podolskega sanatori ja v kapelo sv Štefana kjer so se poklonili pred mrtvaškim odrom člani vlade številni dru-g odiičriik' m mnogobrojn' pnjateln m znanci pokojnika Ob II se krsto zavili v državno troboimco in io položili na avto furgon pogrebnega zavoda k jo je odpeljal v Vrh i v ce. od koder bo jutr dopol dne pogreb na pokopališče v pokojnikovem rojstnem kraiu v Dolniem Rovnu Tudi njjegov brat umrl l «držalovo rodbino je zadela še druga nesreča. Danes je namreč umrl v podolskem sanatori ju tudi brat pokojnega ministrskega predsednika. Vaclav Udržai V perek je prišel obiskat svojega bolnega brata, pa ga je od razburjenja zadela kap. kateri je danes podlegel Pokojni Vaclav Udržai je bil kmet na Udržalovi dorr V • j i ir ie bil eden izmed na j odličnejši h organizatorjev čeških kmetov. Tudi njegovo truplo bodo prepeljali v D oln v Reven, kjer bo jutri pokopano skupno z bratovim. strni Vatikan stoji na stališču, da je avstrijski konkordat še v polni veljavi — Depolitizacija duhovščine Pariz, 27. aprila, b. Kakor poročajo iz Vatikana, odide papež že prihodnje dni v svojo poietno rezidenco Castel Gandolfo in ga ob času Hitlerjevega obiska ne bo več v Vatikanu. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano- objavlja članek o položaju katoliške cerkve v bivši Avstriji, ki je zbudil v diplomatskih krogih mnogo pozornosti V tem članku se papeški list postavlja na stališče, da je avstrijski konkordat še vedno v veljavi in da se brez pristanka pa-peske Stoli ce ne more spremeniti ali na UKiniti. Dosledno temu gredo katoliški cerkvi m katoliškim organizacijam še vedno vse pravice, ki jim jih je bivša Av-stnja priznala v konkordatu. To stališče Vatikana se na nemški strani označuje kot zmotno. Avstrija ki je sklenila konkordat. ni več in z njo~so pad- le tudi obvezé, v kolikor jih ne priznava tudi Nemčija, katere del je Avstrija sedaj postala. Dunaj, 27. aprila. AA. Tukajšnji uradni škofijski list daje navodila katoliškemu duhovništvu za izvrševanje verske službe. Navodila posebno poudarjajo, da nalaga politična preureditev cerkvi velike naloge Vsako politiziranje na prižn ci je prepovedano, ker se politika in prižnica izključujeta. Delovna zveza za verski mir je izdala proglas, na avstrijsko duhovščino. V proglasu poziva, naj se avstrijskemu episko-patu izreče zahvala za njegovo zadržanje o priliki anšlusa. Prispelo je že več sto izjav duhovnikov z velikim številom spremnih pisem, v katerih duhovniki navdušeno odobravajo nastop avstrijskega episko-pata. nski računi E*e7 »««čilne zmage, za katero sedaj ni izgledov, se veina s Kifafsko lahko zavleče v nedogled šanghaj, 27. aprila. (K. VViegand). že vse od začetka verke bitke ob Cesarskem Kanalu v južnem šantungu stopa Japoncem čedalje bolj jasno pred oči. da imajo prav samo oni vojaški poznavalci položaja, ki so napovedali dolgo trajanje vojne Da Kitajskem Globlji vpogled v vojni položaj ter razgovori z vodilnimi kitajskimi in japonskimi osebnostmi dopuščajo ugotovitev da se je doslej kitajska odpornost na splošno podcenjevala, japonska udarnost pa' močno precenjevala. Res je sicer, da je marša! cangkajšek zagrešil marsikatero napako. ker ni ob pravem času poslušal nasvetov nekaterih tujih strokovnjakov to-aa na drugi strani se tudi med Japonci ves ta čas ni pojavil noben nadpovprečen strateg, ki bi bil znal izkoristiti premoč japonsk h čet v oborožitvi, izvežbanosti in vodstvu za odločilno ja,pon:ko zmago. Tako je nastala nevarnost dol!gotrajne vojne, ki zanteva na obeh straneh izredno velike žrtve. Vprašanje, ali bodo Kitajci končni zmagovalci. je za sedaj odprto, toda izven ovoma je, da je svet japonsko premoč neprimerno višje cenil kakor Japonci sami. Japonci so zelo podcenjevali vojno moralo in borbenost kitajskih čet in je bila razen tega njihova udarnost močno oslabljena zaradi prevelike oddaljenosti bojišč od vojaških baz ter prevelike razteznosti bojišč samih. Velik del krivde za japonski neuspeh odpade tudi na bivšega japonskega vrhovnega poveljnika v šanghaju tn Nankingu generala Macuja, ki je popolnoma izgubil pregled operacij in ni pravočasno zapazil, da se ie kitajski odpor v notranjosti začel prav tedaj spet organizirati .ko so Japonci mislili, da je odločilna zmaga že tu. Nadaljnj,- vzrok za Japonce v glavnem nepovoljnega razvoja vojnih ->pcra.cij je treba iskati v številčni nezadostnosti japonskih čet. z več strani se trdi, da imajo Ja.ponci na Kitajskem skupno okoli 600.000 mož poleg onih 300 000 ki tvorijo japonske stalne sile v Mandžukuu. Iz povsem zanesljivega vira pa se je zvedelo, da razpolagajo Japonci južno od Velikega zidu le z 12 divizijami, h katerim se sme prišteti največ še 3 nove divizije, ki so bile poslane v zadnjem času. ter morda dve do tri divizije iz Mandžukua skupno torej največ do 18 divizij, kar da p^b'ižno 300.000 vojakov. (Japonska divizija šteje 16 do 18.000 mož). Te sile pa ne nastopa- jo nikdar skupno ca enem samem bojišču. kakor se je na primer - godilo v Japonsko-ruski vojni. Japoraski generalni štab je doslej vodil boje tako, da je spričo velikih medsebojnih oddalienosti "posameznih oiperaci;sk;h baz spušča;! v boj tu in tam kje,r se je pojavilo večje število kitajskih čet, samo posamezne večje oddelke japonske armade kar se je v boju »na drobno« dobro obneslo, toda odločilne zmage po tej potii ni bilo mogoče iz-vojervTa.ti.Sami-> v nek i'eefh več'Ih bitkah je bilo doslej združenih več oddelkov od 2000 do 6000 mož v večje enote, ki so štele do 30 000 mož. Sevida je bil vsak nastopajoči oddelek opremljen z vsem potrebnim orožjem, kakor samostojna armada. O Kitajcih ie treba povedati, da se bore kljub silnim izgubam s oresenetliivo ravnodušnostjo. Kai takega si pač lahko dovoli samo 400 milijonski narod ki je v svoji zgodovini pretrpel ogromne izgube in strahovito trpljenje, ne da bi zaradi tega podlegel, človeške rezerve Kitajske so tako rekoč neizčrpne, razen tega Kitajci veliko prenesejo. Evropski človek se r.e more nit; vtmisliti v strašne muke in bolečine. ki jih lahko prenese kitajski vojak, saj tu o skrbi za ranjence sp^h ni govora. Bil sem že v devetih vojnah med drugim tudi v a.besirski kot. vojn; poročevalec. toda toliko človeškega odpora, kolikor ga kaže kitajski vojak, nisem'doslej videl še nikjer Strašne izgube na obeh straneh Hankov, 27. aprila. AA. (DNB). Po poročilih iz kitajskega vira eo bili boji zadnjih tednov v okolici Tajerčvanga in Tihsijenga nenavadno krvavi. Obe stranki sta imeli veli kansko število ranjencev Po kitajskih zatrdilih so morali Japonci poslati svoje čete na jugovzhod, do okrepe odsek ori Tihsijenu. Kruppovo orožje za Kitajce London, 27. aprila, b. »Daily Telegraph« doznava iz Berlina, da je japonska vlada uljudno opozorila nemško vlado na dobave vojnega materiala Kitajcem iz Krup-povih tvorn'c orožja, češ da so v nasprotju z japonskim protikomunističnim sporazumom z Nemčijo. Angleški list obenem opozaria na zanimivo nodrobnost. da nemški IM' že nekai ne označujejo več 1 Kitajcev kot »rdeče<. j Beležke Seja ljubljanskega banovinskega odbora JNS V torek je bila v Ljubljani seja banovinskega odbora JNS za dravsko banovino. Predsedoval ji je predsednik dr Janko Ra-ja>r in udeležili so se je poleg članov odbora rz vseh «rezov tudi slovenski poslanci in senatorji JNS. Na seji so p< dali poročila senatorja dr. Kramer hi Pucelj ter nairodna poslanca Prekor.šck in Pleskovič. nakar sc je razvila ob" trn a razprava. Po skoro štiri-urnem trajanju je bila seja zaključena. Sprejeti so biih na njej predvsem sklepi, ki se nanašajo na organizacijske zadeve. JNS v južnih banovinah Tudi pravoslavne velikonočne praznike su porabili senatorji in poslanci JNS za celo vrsto shodov in sestankov V tamnav-skem srezu sta bili konferenci JNS v občinah Obrenovac tn Vrelo, govorila sta poslanca Bogoljub Jevtič in Jernej Prot;č Izredno odobravanje je izzval govor bivšega narodnega poslanca Mihajla Jevtida. V7 Bosanski Krajini jc ime' v praznikih več shodov in sestankov poslanec dr Srpko Vukanovič V Prebinui je sklica.i konferenco JNS bivši senator dr Sava Ljubibratič. poleg njega sta govon a še narodna poslanca Grd.nč in Sekula Zečevič. po konferenci jc bii izvoljen okrožna odbor JNS za trebmjsko volilno okrožje Zahteve J&gorasa V ponedeljek in torek je imela v Beogradu svoj prvi kongres delavska organizacija JRZ. tako zvani Jugoras (Jugoslovenski radnički savez). V Sloveniji se Ju-goras udejstv-uje kot Zveza združenih delavcev s »Slovenskim delavcem« kot glasilom. Koliko članov ZZD je sodelovalo na kongresu, iz službenih poročil ni razvidno, vsekakor pa jih je moralo biti precej, ker so bile po teh poročilih v velikem številu zastopane prav vse pokraj'ne države. »Vreme« še posebej pristavlja da so se ljubljanski člani Jugorasa odlikovali s svojimi napisnimi tablami. Na eni izmed njih se je bleščal tudi napis: »Jugoras je proti plemenski borbi in proti pokrajinskemu separat'zmu!« Na kongresu je bil predsednik vlade dr. Stojadinovič izvoljen za pokrovitelja, m nister Dragiša Cvetkovič pa za vodjo •Tugorasa. Na koncu so bile sprejete obširne resolucije, ki se najprej zahvaljujejo vladi za dosedanje ukrepe socialnega značaja in nato vsebujejo poleg drugih tudi naslednje zahteve: vse ustanove delavske so.ialne zaščite naj se izroče v roke Jugorasa; dosedanje delo teh ustanov naj preiščejo posebne komis'je; zakon o zaščiti delavcev naj se prilagodi časovnim potrebam in naj se razš:ri tudi na gozdne in poljedelske delavce; delavski zaupniki naj se volijo tudi v obrtniških delavnicah; v vseh delavnicah in podjetjih naj se onemogoči vpl'vanje na delavce po predstav-fi'kh organizacij, ki stoje v kakršnikoli internacionalni zvezi itd. JRZ na Hrvatskem Zagrebške »Novosti«, ki su postaie ne-službeno glasilo JRZ, poročajo o hitrem širjenju organizacije JRZ v savski banovini. Na Sušaku, kjer že od prej obstoji mestna organizacija omladine JRZ, je bil v soboto na posebnem sestanku izvoljen širši akcijski odbor z nalogo, da osnuje mladinske organizacije JRZ po vsem Hrvatskem Primorju in v Gorskem kotarju. Konec maja bo na Sušaku veliko mladinsko zborovanje. V Varaždinu je bila v nedeljo skupščina tamošnje sreske organizacije JRZ. Isti dan je bila ustanovljena tudi podružnica Jugorasa, strankine delavske organizacije, za Varaždin in okolico. V Čakovcu je bila v nedeljo skupščina tamošnje krajevne organizacije JRZ. Baje se oživljajo take organizacije tudi po ostalih občinah Medjimurja. Tudi v Sa-moboru pri Zagrebu so že ustanovili podružnico Jugorasa. Pripadajo ji predvsem delavci iz opekarne Svarič-Urli. čudna afera Beograjsko »Vreme« poroča, da je bilo posekanih v gozdovih brodske imovne občine med velikonočnimi prazniki nekaj smrek. Šumarjii imovne občine so pričeli iskati po okoliških vaseh posekana debla, ker bi morali sicer sami plačati nastalo škodo. Sled jih je končno pripeljala v vas Ko-rijo pri Viiiovi.tioi in tam v hmšo na dr. Mačkovi feti izvoljenega po llanca Martina Me-sanova. Ko je šoim-ar zahteval od poslanca M esano va, naj pokaže, kam je skril posekana debla, mu je ta prisegal, da o kaki tatvini smrek ničesar ne ve. Šumar je nato naprosiiJ orožništvo za intervencijo. Orožniki so res preiskali vse prostore okoli hiše poslanca M esano va in končno našli pod ličjem in smetmi nekaj posekanih debel. Poslanec Mesarov je znan javnosti po krvavem spopadu v Novi Gorici, kjer je bilo nekaj kmetov ubutnih on sam pa hudo ranjen, ko je imel s pristaši HSS nepri-javlj en politični sestanek. Tako »Vreme«, ki mu moramo seveda prepustiti vso odgovornost za te informacije. odnosno trditve. Vsekakor bo treba počakati na iv.id sodne preiskave. „Obzor" in ljudska fronta Kakor se spodobi, se je sedaj za »Hrvatskim dnevnikom« tudi »Obzor« oglasil proti ljudski fronti med Hrvati odnosno v državi sploh. Takole sodi: »Z ozirom na zadržanje vodstva HSS in šefov združene opozicije ni izgledov, da bi poborniki ljudske fronte našli zaslom-bo v teh političnih formacijah. Ravno tako je po našem mnenju pogrešno mišljenje socialistov in drugih pristašev ljudske fronte, da bi bili samostojni demokrati voljni lomiti kopje za tako politično kombinacijo. Samostojni demokrati so bili doslej vedno disciplinirani in lojalni sodelavci HSS, pa tudi v pogledu ljudske fronte nimajo drugačnega mišljenja, kakor ga zastopa dr. Maček.« Nato »Obzor« dokazuje, da bi morebitno osnovanje ljudske fronte ne moglo ro- j diti nikakega pozitivnega sadu. Izvenpar- ! lamentarna opozicija po njej ne bi dobila bistvenega prirastka, tabor dr. Mačka pa bi bil močno oslabljen, ker bi hrvatsko meščanstvo in hrvatski katolišk' krogi v ljudski fronti gotovo ne sodelovali Vrh tega bi ideje ljudske fronte potisnile hrvatsko vprašanje v drugo vrsto pa mo-ajo Hrvati že samo zaradi tega misel na ljudsko fronto v načelu odklanjati f Hrvatsko vprašanje v novih razmerah Zagrebški sporazum ni rodil pričakovanih sadov — Naivne kombinacije z Dunajem so definitivno pokopane — Negativni uspehi politike dr. Mačka Zagreb, 26. aipriila Od oktobrskega sporazuma med Kmečko-demokratsko koalicijo in beograjsko združeno opozicijo 9e je zunanje-politična situacija močno spremenila in tudi hrvatsko vprašanje, za katerega rešitev je imel biti ta sporazum edino možno izhodišče, je prišlo v bistveno nove razmere Vsekakor bodo morah imeti -časoma veliki dogodki v našj soseščini, utrditev sporazuma na Jadranu in najnovejše previjanje med velikimi in malimi silami, tehten vpliv tudi na naše notran je-politične odnosa je. Blok sporazuma zahteva kot izhodi«če za rešitev hrvatskega vprašanja ukinitev septembrske ustave, koncentracijsko vlado vseh predšestoianuarskih strank, oktroira-njc zaiasne ustave, volitve za konstituan-to To je minimal m program dr. Mačka, toda obenem samo »procedura«. Meritorno ima odločati o bodoči državni ureditvi konsntuanta za vsak »državni narod« posebej. Merodajni činitelji so ta sporazum načelno odklonili in ostali na stališču, da je rešitev hrvatskega vprašanja mogoča lc v okviru veljavne ustave Od tedaj se stalno govori o »široki ikciji« v narodu za popularizacijo zagrebškega oktobrskega sporazuma. Mnogo pa v tem pogledu ni bilo storjenega rn zlasti v srbijanskih krajih je akcija zelo šibka Mednarodni razvoj postavlja Hrvate pred iste probleme kakor Slovence in vso Jugoslavijo sploh Pri tem pa ni prezreti, da je za vse čase propadla znana dunajska infr.gantsika kuhinja, ki je v svojih temnih načrtih računala zlasti z nezadovoljstvom Hrvatov in ki je podpirata vse sovražnike naše države tja do marsej-kih atentatorjev. Nič ne pomagajo zanikanja »Obzora«; splošno je znano d< so mnogi Hrvati, in ne samo najeksfcremncjši. resno računali v slučaju potrebe na mednarodno rešitev hrvatskega vprašanja in da so iskali nov položaj rfrvarskc v raznih sumljivih in naivnih po-dumavskrh in habsburških konfederacijah. Vse te kombinacije so sedaj definitivno propadle. Hrvatsko vprašanje se more rešiti le v Jugoslaviji kot njen čisto notranji problem. Ek s trenini Zagreb ne more računati na nobeno zunanjo pomoč. Od. noša j i na Jadranu so se bistveno spremenili. Rim in Berlin sc več nc interes;rata za hrvatske aspiracije. Kaj mislijo v Parizu in Londonu o tem sc je gotovo ponovno prepričal dir Krnjevič. hrvatski opazovalec v Ženevi, ob priliki svojega nedavnega informativnega potovanja v obe zapadnoevropski prestolnici. »Sporazumite se z Beogradom v teh resnih časih in pojdite v parlament!«, to je splošni grenki nasvet, ki prihaja Hrvatom iz vseh prestolnic velesil. Odnošajc v naši skupni hiši moramo urediti sami, brez tujega vmešavanja. Bolj kakor kdaj je tireba iskati in najti čimprej zdrav kompromis. Resni zunanji položaj bo naposled moral tudi v naši državi vplivati v sredo-težnem smislu. Pri nas se na žalost še vedno vodi politika od danes na jutri. Težka po- greška je. da se še ni nič storilo glede tolikanj potrebne decentralizacije, ki bi gotovo omilila ost hrvatskega vprašanja. Kljub vsem težkim dogodkom je molčeči mož iz Kupinca ostal doslej v svoji rezervi. Stalne napovedi o njegovem potovanju v Beograd in v Slovenijo so postale že skoro dolgočasne. Naravnost obupno je, kako gospodje v bloku sporazuma počasi delajo Svoje stike z ljudstvom je dr. Maček omejil na vsakodnevne sprejeme v svoji politični pisarni Že več let ga ni bilo med ljudstvom izven Zagreba, povsod pošilja samo svoje odposlance kakor kakšen suveren. Kmalu bodo tri leta, odkar se je večina Hrvatov pod njegovim vodstvom zbrala v hrvatski narodni pokret, a razen zunanje solidarnosti, ki se danes tudi le z muko vzdržuje, so rezultati dokaj skromni. V Zagrebu sicer trdijo, da so vsi cd svoje solidarnosti prisilili Beograd na politiko popuščanja napram dinamiki hrvatskega pokreta. Toda ko bo enkrat prisilo na dnevni red vprašanje vzpostavitve normalnih prilik in avtoritete? Branilci politike dr. Mačka pravijo, da ne more voditi druge politike kakor pasivno. ker bi moral sicer ali popustiti, ali voditi narod v upor. V prvem primerni bi izgubil zaupanje ljudstva, d očim bi v drugem primeru doživel siguren polom. Toda učinkovitost politike se ceni samo po uspehih in teh ni. Hrvati kljub svojemu tradicionalnemu opozieionalstvu nikakor ne morejo čakati sto let na rešitev svojega vprašanja. kakor se je nekoč dr Maček izmazil. Zato je tudi nastalo previranje zlasti med meščanstvom m inla-dino. »Danica« in »Ne-zavisnost« krepko napadata to negativno politiko in akoravno bi se dalo o njenih pobudah mars 'caj reči. se vendar črtata v hrvatski javnosti z velikim zanimanjem. Gotovo bi pri tajnih volitvah tudi na Hrvatskem prišli na dan kaj zanimivi rezultati. Sedaj je še vse pod pritiskom od spodaj — toda kako dolgo šc? Vedno širši krogi tudi vedo. da navzlic abstinenčni politiki d-r. Mačkova okolica pridno potuje v Beograd in dosega tam tako lepe poslovne uspehe, da je svoje osebno vprašanje že reäilla in sedaj lahko čaka res sto let. Doma pa Židje gospodarsko izžemajo Hrvate in zavzemajo vodilni položaj, ki daleč presega njihovo številčno moč. Seveda pridno podpirajo vodstvo hrvatskega narodnega pokreta, ki noče uvideti, da so Hrvati povsod zrinjeni na stran predvsem od Židov. Kdor sii drzne grajati te brezupne razmere in ugovarjati politiki vodstva na Pri-lazu. pa je seveda izdajalec hrvatskega naroda ... Gotovo je že sedaj, da dr. Maček ni znal pravilno in učinkovito izkoristiti velike politične siùe. s katero razpolaga, da bi Hrvatom priborili mesto, ki jim po pravici pripada v tej državi, da bi dosegli popolno enakost in ravnopravnost, ki more biti edina trdna podlaga trajne konsolidacije naše kraljevine. Fehim Spaho — novi reis ul ulema Beograd, 27. aprila. A A. V imenu Nj. Vel kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog pravosodnega ministra ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in na podlagi volitev, ki so bile v smislu § 3 zakona islamski vero izpovedi, ter ustave o islamski veroizpovedi, ter ustave goslaviji na dan 20. aprila t. 1. v Sarajevu, imenovali za reis ul ulemo muslimanske veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji Fehima efendija Spaha, sodnika vrhovnega šeriatskega sodišča v Sarajevu. Beograjska razstava Beograd, 27, aprila. AA .Zaniman je za italijansko umetniško razstavo v Beogradu je še vedno zelo veliko. Danes so v večjih skupinah obiskaile to razstavo učenke druge ženske realne gimnazije iz Beograda, di-dijaki srednje tehrmčne šole iz Novega Sada, večje število duhovnikov in menihov ter tudi mnogo višjih in nižjih častnikov. Poleg drugih so bil i danes na razstavi tudi opolnomočeni minister Velike Britanije sir Ronald Campbell, naš poslanik v Pragi dr. Vasilije Prot i č, ravnatelj muzeja iz Bukarešte, dr. Djordje Severani, poveljnik mo-ravske divizijske oblasti, drvizijski general Djordje Dukič, brigadni sanitetni general Teržic itd. Nov poljski poslanik v Bukarešti Bukarešta, 27. aprila, a. Dosedanji poljski poslanik v Bukarešti, Arzinski, je odpoklican, za njegovega naslednika pa imenovan Rasinski. „Politični roboti" V velikonočni štev. podgoriške »Zete«, glasila združene opozicije za Črno goro, razpravlja dr. Nikola Skverovič o tipu političnega sužnja in fičfiriča. ki se bolj in bolj bohotno razvija v našem javnem političnem življenju. Med drugim pravi: »So to ne samo amoralni, nego povsem breznačelni ljudje, ki jim skoraj ni mogoče dati pravega imena. To niso niti pil-pogačice več, ker so te vsaj v nekem pogledu aktivne. Novo pokolenje političnih robotov pa avtomatično cepeta za slehernikom, ki je morda povsem slučajno prišel do vpliva in moči. Ti ljudje so bolj podobni robotom, ki avtomatsko izvršujejo razne kretnje, kakor pa mislečim stvorom. Zal zavzema število političnih robotov v Jugoslaviji že število, ki mora navdati z globoko skrbjo vse poštene in dobronamerne ljudi. So to ljudje, ki danes psujejo in pljujejo na vse tisto, kar so še včeraj oboževali.« Poslednja pot generala Pavlovica Beograd, 27. aprila, p. Danes dopoldne je bil pokopan akademik, general Zivko Paviovič. Nj. Vel. kralja je zastopal general Majstorovič. Pogreba so se udeležili mnogi člani vlade, politiki, člani akademije znanosti, oficirji, vseučiliški profesorji in druge ugledne osebnosti. Truplo pokojnega generala so iz vaznesenske cerkve prepeljali v saborno cerkev, kjer je episkop Tr-lajič ob asistenci velikega števila duhovščine opravil opelo. Pred cerkvijo se je več govornikov poslovilo od velikega pokojnika. Načelnik glavnega generalnega štaba, armijski general Milutin Nedič, je govoril o pokojnikovih vojaških zaslugah, vseučiliški profesor Vladimir Čorovic pa v imenu akademije znanosti o vojaških knjižnih delih pokojnikovih. Izpred cerkve je ogromni sprevod krenil na pokopališče. Tudi pred odprtim grobom se je od pokojnika poslovilo več njegovih prijateljev in zastopnikov raznih nacionalnih in patriotskih organizacij, pri katerih je pokojnik sodeloval, tako predsednik rezervnega udruže-nja oficirjev, zastopnik Narodne odbrane in drugi. Ko so ob 12.50 spustili krsto v grobnico, je zagrmela salva topov pokojnemu generalu in vojskovodji v zadnji pozdrav. Iz poštne službe Beograd, 27. -aprila, p. V poštni službi so bili premeščeni manipulanti in mani-pulantke: Angela Tomazin iz Kostanjevice na Krki v Novo mesto, Albin Bajec iz Kočevja v Ljubljano. Miroslava Klemen-čič z Viča pri Ljubljani v Ormož in Fran Bizjak iz Murske Sobote v St. Ilj v Slovenskih goricah. K podružnici poštne hranilnice v Sarajevu je bil premeščen Ivan Toni, uradnik pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani. Poštna manipulantka Leopoldina Gsel-mann iz Šmarij pri Jelšah je podala ostavko na državno službo, ki je bila sprejeta. Vremenska napoved Jugoslavija: Oblačno v vsej državi, razen v primorju. Dežuje tu pa tam v vzhodni polovici. Toplota se ni posebno spremenila. Najnižja toplota Maribor 1, najvišja Podgorica 20 stopinj. Zemunska vremenska napoved za 28. april: Pretežno oblačno v vsej kraljevini Ponekod plohe. Toplota se ne bo posebno spremenila. Zagrebška: Nestalno, pretežno hladno in oblačno vreme, ponekod dež. Dunajska: Spremenljivo, po večini še oblačno, nagnjenost k lokalnim nevihtam, mraz samo še v višinah, v nižinah pa bo temperatura znašala podnevi 10 do 15 stopenj. Kaši kraji in ljudje I General in akademik živko Pavlovič | Včeraj dopoldne so v Beogradu izročili zemlji truplo upokojenega divizijskega generala in rednega člana Srbske kraljevske akademije znanosti Živka Pavloviča. V duhovnem svetišču hvaležnosti vseh zedinjenih Jugoslovenov pripada pokojnemu generalu in akademiku lepo mesto zraven vojvod Putnika, Mišiča in Stepe Stepano- viča. To mesto zasluži general Živko Pavlovič v polni meri. ker je bil ogromen in lep njegov delež pri triumfih srbske vojske in pri uresničenju ideala jugosloven- skega osvobojenja in uedinjenja. Kot desna roka vojvode Putnika — na mestu pomočnika načelnika štaba vrhovne komande in na mnogih drugih važnih in odgovornih mestih — je general živko Pavlovič sijajno dokazal svoje visoke vojaške sposobnosti, a ravno tako globok in ostroumen kakor strateg je bil tudi kot znanstvenik. Vse sile tega hrabrega voj-:nika in velikega intelektualca so bile združene z najčistejšo moralnostjo. Kmečki sin je Živko Pavlovič bil rojen vojskovodja in veren sin svojega naroda. Poznal je sile naroda in v najtežjih razmerah je znal z njimi računati. Tak je bil v kolubarski bitki in na Bregalnici tak je bil tudi na Veterniku in Kozjaku, kjer je kot poveljnik šumadijske divizije dovršil glavne priprave za prelom na Dobrem polju. Kot vojnik in strateg je seveda do smrti mislil na vojno in vse njene možnosti. ravno tako pa je tudi vedno mislil na dvig in bodočnost naroda v etičnem polu. Poleg rednih svojih dolžnosti je pol-n h 8 let vzgajal oficirski naraščaj kot profesor takt;ke v vojni akademiji, o strategiji :n geografiji ie poučeval v letih 1908 in 1909. tudi bla gopokoinega kralja Aleksandra. po osvoboienju pa je postal upravnik voine akademije in je tako polož'l trdne temelje najvišjega vojaškega učilišča v uedinieni državi Srbov. Hrvatov in Slovencev. Dolga leta je bogatil vojno lite-turo ter se uvrstil med najboljše vojne n •-•-(•'He in zgodovinarje. Z: i - :iega člana srbske kraljevske akademije znanosti je bil živko Pavlovič izvoren 25. oktobra leta 1921 Takratni predsednik akademiie. pokoini veliki učenjak dr. Jovan Cvijič ga je pozdravil z ■■;;::.jšim govorom, v katerem je naglašal: — Vi. gospod general ste imeli pred-n'ka v akademiji, pokojnega generala Jo-• ina Miškoviča, poštenega in dobrega loveka. ki je kot vojni minister in kot . ef generalnega štaba mnogo storil za or-•ran:zac:"o srbske vojske in ki je neumor-in uspešno delal na poprišču vojne geo-in zgodovine. Doba pokoinrga M;š-;-:oviča na ie bila doba prioravljania. Vi gospod general, pa ste važna osebnost no- Jjsip Rijavec bo spet pel v Ljubljani V soboto bo gostoval v ljubljanski operi odlični član beograjskega Narodnega gledališča g. Josip Rijavec v vlogi Cavarados-sija. Ta pevec, ki stoji v zenitu svojega dela. se sme s ponosom ozreti na številne uspehe. s katerimi ga je obdarila njegova umet- nost lepega petja Bil je gost naše Opere, nato je bil angažiran v zagrebškit — pel je vse mogoče lirične partije iz svetovnega opernega repertoarja. Njegov umetniški sloves mu je prinesel angažma na berlin-sk' državni Operi, kjer ga je občinstvo smatralo za pevca španskega pokolenja. Bil je stalni gost nemške opere v Pragi, nato pa je bil povabljen na turnejo v Južno Ameriko in kasneje na veliko turnejo ši-rom Rusije Odlični umetniški uspehi, ki si jih je priboril na odru, so mu prinesli tudi številne ponudbe za koncerte, v katerih je iznova osvojil občinstvo ter ga zadivil s svojim peljem. Rijavec je pevec evropskega slovesa, o čemer pričajo laskave ocene z njegovih mnogoštevilnih gostovanj. Zadnje leto je član beograjske opere ter nositelj liričnega repertoarja. Že dolgo nismo imeli prilike, da bi ga slišali na našem odru. zato bomo s tem večjim veseljem pozdravili tega vsem nam dragega umetnika pri sobotni predstavi. ve dobe, velike dobe, doslej največje dobe naše vojne zgodovine. Tudi Vaše ime je zvezano z onimi znamenitimi, smelimi in uspešnimi operacijami naše vojske, ki so jo proslavile v vsem svetu. Navzočnim je predsednik dr. Cvijič novega akademika med drugim takole opisal: Rodil se je sredi šumadije na meji kra-gujevškega in smederevskega okrožja, v vasi Bašinu. Oče in mati sta bila kmeta, nepismena kmeta. A že oče je moral imeti velike darove in sposobnosti da je mogel biti kot n°p*smen četovodja in celo poveljnik bataljona v turški vojni leta 1876. do 1878. Iz svoje domače vasi, iz kmečkega življa in od svojih prednikov je novi akademik podedoval največje vrline vojni-ka in narodnega človeka. Ob zaključku svojega govora pa je predsednik dr. Cvijič naglasil: — Gospod general, akademija vas je soglasno izvolila za svojega člana, da izrazi svoje priznanje znanosti in znanstvenim metodam v vojski. Vi ste predstavnik znanosti in znanstvenih metod v vojski, odločilna pri vaši izvolitvi pa je bila vaša moralna kvalifikacija, po kateri je bilo izključeno, da bi kdaj svoje visoke sposobnosti in položaje izkoriščali v kakršne koli osebne koristi. O osebnosti in vrlinah pokojnega generala in akademika živka Pavloviča je dal tako pokojni učenjak dr. Cvijič najboljšo sliko. Prisrčno slovo bolgarskih učiteljic Ljubljana, 27. aprila Z opoldanskim mariborskim vlakom se je pevski zbor bolgarskih učiteljic odpeljal v Trbovlje, da s koncertom v dvorani ta-mošnjega Sokolskega doma zaključi svojo turnejo po slovenski zemlji in se nato poslovi od naše kraljevine še z nastopom v prestolnici. Na poti do Trbovelj jih je spremljalo tudi lepo število tovarišev in tovarišic iz ljubljanske sekcije JUU s predsednikom Metodom Kumljem in ta j- ' nikom Dragom Supančičem. V Trbovljah so pripravili dragim gostom prisrčen sprejem. Samo navdušeno pričakovanje prebivalstva v središču naših črnih revirjev je pevke iz bratske Sofije pripravilo do tega da so ostale pri svojem prvotnem programu. Neugodno vreme s katerim so jih pozdravili tile trije, štirje dnevi v Sloveniji, je bilo namreč krivo, da so si nekatere članice zbora nakopale prehlade, pa je bil vodja Bojadžijev že v resni skrbi, da bo treba trboveljski in beograjski koncert odpovedati. À ko so si pevke po temeljitem strogem odpočitku vendarle malo opomogle, se je vodstvo turneje naposled odločilo, da gostovanja v Trbovljah ne odpove. Včeraj so Bolgarke v družbi slovenskih kolegov in koleginj z avtobusom poh tele na Gorenjsko da obiščejo biser naše zemlje. Bled. Sneg in mraz, ki sta jih spremljala na tem izletu in ki sta nevarno grozila pevskim grlom, vendarle nista mogla pokvariti vedrega razpoloženja Obisk Bleda in Gorenjske, spoznavanje lepot naše zemlje ki pod belo odeio človeka skorajda še intenzivneie privlači, pomenek o kulturnem poslanstvu, ki druži naše in bolgarsko učiteljstvo. in ne nazadnie pesem — vse to je v veliki meri utrdilo vezi med naš!m: in bolgarskimi vzsroiitelji, goste pa je še v tesnejši privrženosti pri- klenilo na naše kraje in ljudi. Na povratku so se Bolgarke ustavile v Škofji Loki, kjer so ob 20. nastopile v šolski dvorani, škotjeločani so goste sprejeli z enako iskreno prisrčnostjo, dvorana je bila nabito polna, navdušenje za lepoto bolgarske pesmi brez konca in kraja. Po koncertu so oficirji škofjeloške garnizije povabili Bolgarke na družabni večer ki je prav tako potekel v najlepšem, animiranem razpoloženju šele pozno v noči so se pevke vrnile v Ljubljano, da se odpočije jo in se pripravijo za nadaljno pot. V celoti je gostovanje pevskega zbora sofijskih učiteljic v Sloveniji doseglo popoln uspeh Koncert o katerem smo poročali včeraj v dvorani Filharmonije je bil glasbeni dogodek svoje vrste. Po koncertu je ljubljanska sekcija Združenja jugoslovenskih učiteljev priredba pevkam družabni večer v vseh kletnih prostorih restavracije Zvezde Tam se je zbralo toliko našega učitelistva ženskega sveta in zastopnkov naših prosvetn'h in nacionalnih organizacij, da so bili vsi prostori kmalu nabito polni do poslednjega kotička. Vokalni kv ntet ie s slovensko pesmijo skrbel za umetniško 'ntimno nastroje-nje. a nekaikrat ie nod oboki zaorila tudi bolgarska pesem Zastopnica Kola jugoslovenskih sester Oreeroričeva ie pri tej prilik: v imenu našega narodnega ženstva Boip-arke vnovič ton'o noz^ravMq v naš' sredi Kt ie med vaiami nastopi in obiski na ofic:eln b mestih preostalo prostega časa so si pevk" ospedale lenote in zanimivosti našen-a mesta, obiskale Narodno pa Vri io in Narodni murei rrrmngrede na so se r^zo-ntvip t>o ♦"-^ovinah da si omislilo kakšne spom:n<*ke. Upamo da bo^o uč'teHice — pevke iz Sofi'ie odnesle iz naših krajev najlepše vtise. Zadnja navodila Izletnikom na Oplenac Vodstvo izleta CMD na Oplenac prosi izletnike, naj pride vsakdo pravo "asino na postajo Vnanji izletniki naj skrbe, da prispejo pravočasno v Ljubljano, odnosno na vstopnino postajo. Vozno karto do glavne proge naj dajo na odhodni pos a ji žigosati, pri vstopu pa naj voznega listka ne oddajo. ker jim bo veljal za vrnitev S seboj prinesite potrdila o vplačili u in vsak s\oj prispevek Posebni brzovlatk bo imel 11 vagonov in sicer osem II in tri III razreda. Prvih pet vagonom bo II razreda in sicer bodo v prvem vagonu sedeži od št 1 do 40, v II od 41 do 80, v 3. od 81 do 120. v 4. od 121 do 160. in v petem od Ibi do 200. V .tem vagonu bc tudi am bul an ca in vodstvo. V 6. vagon, ki bo III. razreda, vstopijo izletniki s številkama sedežev od 450 do 520 V tem vagonu bo bufeL V sedmem vagonu (III. razred) bodo sedeži od št 521 do 590, v 8. vagonu (III. razred) pa sedeži od št.. 590 do 660. V 9. vagonu (II. razred) bodo sedež j 201 do 240 Mariborčanu, ki so plačali III. razred, bodo imeli zaključna dva vagona s sedeži od št. 300 dalje. Prosimo, pazite na vrstni red in se poslužujte saimo sivojih sedežev. Na vmesnih postajah od Ljubljane do Beograda vstopajo in izstopajo le oni, kd so z dotičnih postaj prijavljeni. Iz Mladenovoa namreč odpotujemo 45 minut kasneje, kakor prvotno navedeno. Ostatili vozni red, ki ga imate v roikah, pa je strogo veljaven. Iz Mladenovca se odpeljemo na Oplenac v treh partijah in si- cer bo krenila prva SKupina ob 8.30. druga ob 10. tretja ob 11.30 Z Opienca pa se bo vrnila prva ob l2.15, druga ob 1345 tretja ob 15.15 Po tem voznem redu ima vsak potnik tri ure časa za ogled Opienca in takisto tri ure za bivanje v M lade novcu Ta ko ne bo nihče prikrajšan. Glede kosila na Oplencu al v Mladenovcu je odrejeno tako. da se peljejo v prvi in drugi siku p imi orni potniki, ki imajo kosilo v Mladenovcu. Oni, ki imajo kosilo na Oplencu. se peljejo v drugi odnosno v tretji sikupinii. Na Oplencu bo kosilo od 12.40 do 13.40. v Mladenovcu pa od 13.30 do 14 ure. Blagovolite se strogo držati določenih ur. Glede na odmerjeni čas na prevozu naj potniki v Mladenovcu iin na Oplencu pazijo, da prevozniku ne bo treba čaikati im s tem reda vožnje podaljševati. Na vožnji bodo potniki izvedeli za prenočišča. Po prihodu vlaka iz Mladenovca v Beograd nas bodo čakali vodniki s tablicami, da nas pove dej o na prenočišča. Vsakdo naj se pridruži oni tablici, kjer mu je leži, šče nakazano. Zaradi velikega prometa bo treba to opraviti najhitreje, da se umaknemo s kolodvora. Prebrana bo v Beogradu v Nabavljalni zadrugi, Dečan&ka ulica. Gg. predsednik Štiblair, ravnatelj Zonič in knjigovodja Zenko so že ukrenili vse potrebno, da bo pogostitev res dobra saj oskrbujejo mesečno s prehrano 35.000 gostov Glede na tako veliik naval v men-zi bo naše kosriilo v ponedeljek od 11.15 do 12.15 Večerja bo udi Vi boste pomladili svojo kožo, če uporabljate izredno dobro in blago milo* ( ELIDA BELI SPANSKI BEZEG snežnobele borve omomljivego vonja SPaOÜ-O- ELIDA MILA od 18 dalje, zajtrk že od 6 dalje. Vse nadaljnje informacije bodo potniki prejeli v viaku od rediteljev in od vodstva. Da bo nzdet uspei v splošno zadovoljstvo, naj pri- pomorejo vsi izletnik i z vzajemnostjo, disciplino, redom in točnostjo. Do svidenja v soboto zvečer pozdravlja vse izletnike vodstvo izleta. Hlapec z bogato zapuščino v bolnišnici Maribor, 27 aprila V mariborski splošni bolnišnici se je pripetil danes čuden, skrivnosten dogodek. V bolnišnico je bil prišel pred 14 dnevi 70-letni hlapec Anton Mohorko, uslužben pri veleposestniku Rotu v Radvanju. Zdravniki so ugotovili, da ima pliučnico. Včeraj popoldne pa se je njegovo stanje nenadno tako poslabšalo, da je le s težavo govoril. Cutiii je. da se m.' hiiža konec Proti večeru je prosil! Mohorko za kos papirja Nanj je napisal nai pokličejo policijskega stražnika. češ. da mu ima nekaj važnega povedati Ustregli so mu in poklical» najbližjega stražnilka, a še preden je ta prišel, je Mohorko izdihnil. Na podlagi tega je policija danes napravila obširno preiskavo Dognala je. da je Mohorko prišel k Rotu šele pred mesecem dni. Pri svojem poslu je bul mož vedno tih, redkobeseden, vase zaprt Ugotovili so tudi. da ni n.iti v najmanjšem sorodstvu z zloglasnim roparskim morilcem Mohorkom. Po hlapčevi smrti so policijski organi natančno pregledali njegovo obleko m našli v suknji in v hlačah všitih 29.000 din, poleg tega pa je bila zašita v obleko tudi hranilna knjižica na njegovo ime z vlogo 96.000 din Danes popoldne se je oglasil v splošni bolnišnici Mohorkov brat, ki stanuje na Pobrežju pri Mariboru. Zahteval je od bolniškega osebja, da mu izroči bratovo obleko. Ko so mu povedali, da je bilo v obleki polno denarja, je zahteval tudi denar, češ da pripada njemu. To pa v smislu zakona ni bilo mogoče ter bodo denar in hranilne knjižice deponirali pri sodišču. Policija je napravila obširno preiskavo, da ugotovi, odkod poikojnemu Antonu Mohorku toliko denarja Mogoče bo to skrivnost pojasnil zaplenjeni kovčeg, ki so ga našli pri posestniku Rotu v Raidvanja Kovčeg bodo jutri ob 9. dopoldne odprli na policiji v navzočnosti pokojnikovega brata. Morda bo njegova vsebina prinesla več jasmo-sti v zagonetno zadevo. Pokojnik je do obolelosti opravljal svoje delo in je bul za svoja leta zelo čvrst in krepak. Zadnja leta je cesto menjaval službe in gospodarje venda-r sodijo njegovi najbližji znanci, da je bil pri vseh pošten. Antonija Kadivec f Usodno*, umreti med prazniki. Pri preobilici žh poročil bi listi skoraj pozabili na mrtve. Tako je odšla od nas med velikonočnimi prazniki za javnost precej ne-opaženo gospod čna Antonija Kadivčeva. Bilo ji je 77 let Kratka dnevna beležka je javljala, da je splošno žensko društvo v spomin svoji dolgoletni blagajničarki darovalo 100 din za fond gospe Franje Tavčarjeve. Vsekakor pa Antonija Kadivčeva v Splošnem ženskem društvu ni bila le dolgoletna blagajničarka, bila je mnogo več. Kdo ni poznal te preproste samozavestne gospodične, bivše prodajalke usnja v Prešernovi ulici! Opazili ste jo takoj že zato, ker je dosledno nosila na glavi ži-dano ruto kakor na. kmetih. Ruta ji je bila v ponos. Bila je samouk, a bila je ne le dobra trgovka, ampak tudi zelo izobražena žena. Kako hitro skušajo naša dekleta, ki pridejo z dežele v mesto, nadomestiti ruto s kako kapico ali s čimerkoli. tudi razoglave so rajši, samo da ne nosijo rute. Gdčna Antonja pa prav nasprotno: ni marala klobuka niti takrat, ko je bila že samostojna trgovka in bi si lahko izbrala najlepšega. Ne, do smrti je s svojo židano ruto kazala, da hoče ostati zvesta stanu, iz katerega je izšla. Zato pa je bilo pod to ruto mogoče več pameti in zdravih nazorov, nego pod mars:kate-rim klobukom. Njena trgovina je bila svoj čas prava filialka Splošnega ženskega društva. Tu so se ustavljale mlekarice in dekleta iz okolice, znanke in kupovalke in v malem lokalu, sredi usnja in podpla- tov se je neprestano razširjal pogovor o raznih kulturnih dogodkih, o knjigah in slovstvu, o ženskih organizacijah. Ta gospodična z ruto je znala marsikateri gospe svetovati, kaj naj čita. kajti načita-na je bila tako, da je poznala dobro nele slovensko, ampak tudi svetovno slovstvo, kol'kor ga je mogla doseči v prevodih. To ni bila kaka »čitalnica pri branjevki«, marveč vzgoja dobrega okusa. Ona je svoje znanke in neznanke, ki so prihajale k nji v trgovino, res vzgajala: narodno in literarno. Pred mesecem je »Jutro« prineslo dvoje njen:h pisem, k:. lih je 1. 1918. pisala dr. Ivanu Lahu v Evago. Tako si je ona predstavljala Jugoslavijo. Koliko treznih in resnih misli! V tem duhu je vzgajala svoja dekleta. Da. tista mala trgovina v Prešernovi ulici je b'la prava šola. Tam je pridobivala kupovalke za književnost in narrodno delo. S svojo kmečko preprostostjo in izredno inteligenco je Antonija Kadivčeva pridobila vsakega. Zato ji bodo vsi, ki so poznali njeno delo. ohranili časten spomin. Posebno naše ženstvo naj se je spominja kot neutrudne delavke in organizatorke na prosvetnem in gospodarskem področju. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josef o va« gre nói ca zaostanke prebave. nakupičene v črevesju V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna greneica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Oel rea S far i"> 485 Razgovor s konzulom Klausom pri Grafu Maribor. 27. aprila Za »konzula« Klausa, ki je še vedno v mariborskih policijskih zaporih pri »Grafu«, se zanima zdaj tudi inozemstvo, od koder prejema mariborska policija številna pisma. Danes so mariborsko policijo celo klicali iz Rige. a službujoči uradnik zaradi slabe telefonske zveze ni mogel izvedeti, za kaj gre. Vse pa kaže. da ima gospod »konzul« precej masla na glavi. Zdaj v policijskih zaporih piše romane No. morda vas bo zanimal naslednji, slučajno ujeti razgovor z nesojenim diplomatom. Za mano so se zaprla- vrata celice št. 16 in predstavi) se mi je gospod konzul Ed-gair Klaus, o katerem so listi nedavno obširno po>roča>h. Kaj tudi ne bi? Vsi so pričakovali, da bo prišlo pred mariborsikikm sodiščem do senzacionalnega procesa proti velesleparju, kakršnega v Mariboru še ni bilo. Sodišče je postopek proti Klausu ustavilo in zavrnilo tožnike na civilnopravno pot. Sedaj pa konzul Klaus zopet prebiva v sobi 16 hotela Grafa, kakor se v Mariboru imenujejo policijski zapori. Policija še čaka na neike d'Cxkuimente, da ga potem izpusti ali pa ponovno izroči sodišču. Konzul Klaus je uglajenega vedenja in govori prav lepo nemščino. Pa sem ga vpraša'!, če ga kaj grizejo mali prebivalci hotela, o katerih sem slišal, da jih je mnogo, mnogo. Alj gospod konzul mi je pojasnil, da takih prebivalcev sploh ni. da je zapor izredno čist m sploh, da se kar prav dobro počuti. Policijski organi da so zelo vljudni in prijazni Bdil je ravno čas, ko svobodni ljudje južiinajo, pa mi je prav gostoljubno ponudili kos kruha z maslom. Pri tem je obžalovali, da mi v teh oko! nos tih žal ne more ponuditi zrezka. kakor rad bi ga tudi sam jedel. »Ampak veste,« pravi, »človekova narava je neverjetno prilagodljiva iin rzdirži marsikaj !« Potem se mi je pritoževal: »Vidite, čez noč sem postal tako rekoč senzacionalna osebnost Časopisje je napravilo veliko reklamo za mene Le da mi ta reklama utegne v nekaterih ozirih prav občutno škodovati. Ali te izmišljotine v časnikih so kar neznosne. Vrag vedi, kje so reporter j i vse to pobrali. Saj jim človek prav za prav še zameriti ne more: kdor dobiva 50 par od vrstice, je prav željan senzacij, pa še časa nima. da bi se prepričal, koliko je resnice na raznih govoricah in intrigah.« Potegnil je tz žepa skrbno zložene izrezke iz časopisov in se jel smejati »izmišljotinam«. — »Poglejte,« je dejal, »tu me neki časnik celo naziva kon zu La von Klausa. Kakšen von neki? Kje so le to pobrali?« »Pa konzul ste res?« sem ga vprašal. »Saj vendar vidite, da vsi časniki tega konzula prinašajo v ušescih.« »Konzul pa sem Bil sem ruski konzul v Task en tu in imam seveda polno pravico do tega naslova. Ze enkrat so mi odrekali to pnavico pa mi je berhnsiko sodišče leta 1932. po § 109 zaikona o naslovih priznalo naslov »Konzul a. D.«. Konec koncev pa lahko vprašate tudi preiskovalnega sodnika in državnega tožilca mariborskega sodišča. Vidite, samo z mojim imenom je križ: enkrat sem namreč naveden kot Edgar, drugič kot Jen» — pa to mnogim o« gre v glavo. Toda. ali- sem jaz kriv, če sem slučajno oboje? Balt sem. iz Rige pa imamo tam pač dve imeni — sedaj pa dvomijo ali nista to na vse zadnje dva človeka.« Potegnil je rz žepa neki dnevnik iz Rige. »Samo poglejte tukai med poročnimi vestmi ,da se je v Rigi poročil neki Edgar Jens Klaus — saj to je vendar moje ime, kajneda? Pa če bi to kdo siucajnu vedel, bi bil spet haló: kaiko je to mogoče, da Edgar Jens Klaus sedi v celici 16, a se istočasno poroči v Rigi? Ali sem jaz kriv, da je Ed-garjev, Jensov in Klausov pri nas v Rigi toliko, kakor Müllerjev v Berlinu aH Smi-thov v Londonu?« »Dobro, ali kako ste prav za prav prišli do premogovnika Zbelovo?« »Prav preproste Med vojno sem bil kot delegat in o pol nomočenec rusko-švedskega rdečega križa na severno zapadni fronti. Tam sem se tudi seznanil z baronom René-jem Trainsehe-Roseuegom, lastnikom Zbe-lova. Temu sem posodil večjo vsoto denarja. Ni mi mogel vrniti in konec koncev sem premogovnik odkupil in mu plačal najprej 105.000 dolarjev pa še 150.000 nemških mark. Vse to je vpisano v zemljiški knjigi pri ljubljanskem okrožnem sodišču leta 1929.« »Pa pravijo, da ste kupili premogovnik od konzula Andreja?« »S konzulom Andrejem nimam v resnici nikakih zvez. Konzul Gordon André je delal pod firmo »Sohurhinternehmung André« blizu Spodnjih Laž pri Poljčamah in sicer na odkopih KarLarof in San Bartolome. Od mene rei imel André nifcakih pooblastil.« »Kaj pa Bernstein iz Berlina? Pišejo, da vam je dal 50.000 nemških mark.« »Bernstein je pa poglavje zase. Ta je za mene sprejel 200 000 RM od barona Ferdinanda von Stumma. pa mi je to zamolčali in mi izplačal le vsoto 42.000 mark« »Kaj pa zadeva Kurta Eugena Schletter-ja? Saj veste, ta je bul baje izgnan zaradi ilegalne trgovine iz Jugoslavije, pa živi zdaj nekje pri Berlinu. Ta vas je baje naznanil, da vam je posodil 200000 din?« »To je vse skupaj nonsens Schletter prvič ni ničesar ovadil, drugič mi je izplačal samo 40.000 din in tretjič sem imel z njim dogovor, da mi bo izplačal 300.000 din, nakar bi začel rudnik obratovati. Dostavil bi mu 300 vagonov premoga^ ostanek bi mi Schletter potem še naknadno izplačal.« »Pa tistih 180.000 din, ki ste jih izsilili od nekega Zagrebčana?« »Vidite, kako časopisje obrača zadeve. Izstavil sem namreč na ime nekega Zagrebčana jamstveno listino za 180.000 din. Saj to vendar lahko storim, kdo mi le more braniti, da za koga jamčim?« »In vaši dogovori s tukajšnjima stavbeniki ter švicarski kapital?« »Da, da, to je pa povsem res. Večja skupina švicarskih kapitalistov je zares zainteresirana na investicijah v Jugoslavija. Ali celo za dvajsetkrat višjo vsoto kakor jo navajajo časopisi. V tej zadevi sem tudi bill v Švici.« »Kakšne so pa vaše zveze s princem Ki-rilom?« .* »Vidite, v tej stvari so si tudi izmjisilili marsikaj. Stvar je v tem: zastopnika princa Kitrila Štefan Steiner sn Bart z Dunaja sta se zainteresirala na mojem podjetju. Hoteli so postati solastniki mojega podjetja, aili namesto da bi mi izplačali svoj delež, so mi podpisali menica Ko pa sem hotel lornače vesti Nova križarska vojna Glasilo hrvatske katoliške aku]e »Hrvatska straža« ima v nedeljskih številkah tudi posebno otroško prilogo. V prilogi zadnie nedelje čitamo tudi tole pesem neke učenke iz Vrbovca pri Knževcih »Napred, napred samo smelo! Mačem u rucu križem na grudima, ne žalosno. več veselo s Ilrvatima. kremen Ijudima 1 planut če silan i žarki boj, da dam slobode se vrate!« Saperlot Tako se nam obeta sedaj v XX sloletjv nova križarska voma sicer ne za osvoboditev Božjega groba in Svete dežele, ampak za rešitev hrvatskega vprašanja .. * Prvi spomenik Viteškemu Kralju Aleksandru I- v SlovensKih goricah. Dne 15. maja t L ob 11. odkrijemo v št. Jur-ju ob ščavnici spomenik biagopokojnemu Viteškemu kralju. To bo prvi spomenik Slovenskih goric ob državni meji. Ta spomenik naj bo zahvala za ljubezen, ki jo je gojil Nepozabni za nas in za naše kraje. Z vrnimo se ta dan od blizu in dalef ob tem spomeniku in izkažimo zahvalo Njemu, ki mu je bila domovina nad vse Prav posebno še vabimo rojake od vseh strani: Pridite ta dan v svoj domači kraj ob tei sla-uosti se znajdimo in bodimo vse e-iio, ko je naša misel pri kralju, ki je šel tak rano od nas. Vsa društva pro-amo, da nam prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 5. maja. * Promocija. Dne 12. aprila ie bil promo-viran za doktorja vsega zdravilstva na zagrebški univerzi g. Antonie Josip iz Maribora. Čestitamo! * Napredovanje v finančni službi. Postav ben ie za finančnega pristava v 7 skupini pri finančni direkciji v Nišu konceptni pripravnik 2. Milan Pečar. ' Ba t«*ts; ročno tkano llfì •■» 75 cm širine XXV* za športne obleke za gospode in za damske kostume 150 cm šir. v izrazitih Manufaktura 170.- novih barvah MESTNI TRG 24. * Ti In» požrtvovaiije — tiha smrt. Fo velja za največje junake i-z boiev za naše osvobo-jcnje in uedinjenje. Eden izmed njih ie bi! upokojeni ariiljeriiski podpolkovnik Antonije Ristič. ki je te dni umrl v Beogradu. Ho. d 1 se je leta 1863. v Cupriji in že kot soje nec vojne akademije je mora! na bojišče leta 1885. Po končani vojni ie dovršil vojno akademijo z velikim uspehom. Vojaške študije je izpopolnil v Rusiji V vseh vojnah di leta 1912 do konca leta 1918 je bil Ri-slič na najnevarnejših in najodgovornejših mestih. Dičila ga je poleg največjega junaštva tudi največja skromnost Ko ie bila voj na zmagovito končana, se ie kar zatoni! v delu uri svoiem pclku in rudi sam je skrbel 7,.\ to. In je ostal sk'ompn v ozadiu dokler tìi odslužil 37 let lV>ko'Pn 'p hil leta 1923 Zadnja leta je žive' v Beogradu njegovo trunlo pa so zdai r>'Pr>elja!i v n;eg»v r<"istn; kraj * Konzorcij »Zvončka« je - k'kc-i nam sporočajo — namesto pokojne gospe Frame Tavčarjeve izbrai za .svojo n^čplnvo wpo Nilko Potočnikovo za~'\izno narodno obrambno delavko. nred-sednb-o šentpetrske podmrnice i' Ma.nVo rr^v^e-ra tmmnM inora * Izmenjava naših obrtnikov z nemškimi Zavod za napredek obrti v Zagrebu ie uve-del akci jo, da bi se naši obrtniki mojstri in pomočniki izmeniavali z obrtniki iz inozemstva. V tem pogledu je prišlo do prvega sporazuma z nemškimi obrtniškimi organizacijami. Iz Nemčije so že prispeli v Zagreb štirje obrtniki, ki bodo nekaj časa ostali v naših kra-iib. V zamenjavo pa je zavod po-©lal v Nemčijo tri mlade pomočnike-' mesar-ja in peka iz Vinkovcev, iz Zagreba pa slaščičarja. * Od zime povzročene škode v Hercegovini in Banatu. Na vojaško poveljstvo v Biie-či se obračajo občine iz okelice kakor tudi iz s rezov zgornje Hercegovine s prošnjami, da bi iz vojaških skladišč odstopili ali^ posodili krmo onim kmetom, katerim živina gine od lakote, ker je med dolgotrajno zimo pošla krma do zadnje bilke. Dolgotrajna zima ie povzročila veliko škodo tudi po sa-donosnikih in vinogradih dunavske banovine. Največ škode ima južni Ba>nat. Pridelek vinogradov v okolici Vršca, Bele Crkve m Gudurice bo zaradi pozebe znižan za najmanj 10 odstotkov. Fruškcgorski vinogradi so osatali še nepoškodovani občutna pa je tam škoda v sadono'nikib. * Vaši zobje so lahko vedno divni in beli, če sami to hočete. Uporabljajte zjutraj in zvečer Chlorodont pasto za zob«-. Uspeli se pokaže nekaikrat že po enkratni uporabi. I; Liubljane u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj praznuje letos tridesetletnico svoiega obstoja. V ta namen priredi v sredo 4. mala v mali dvorani Kazine predavame: Dvorski okraj v prejšnjih stoletjih. Predavatelj Alojzij Potočnik. Predavanje bodo poiasnjevale številne skioptične slike. Vsi ki se za zgodovino Ljubljane zanimate osobito pa prebivalci dvorskega okraja vljudno vabljeni. u— Razstava slik Matije Jame je odprta dnevno od 9.30 do 18 ure. u— Velik uspeh škvarkinovega »Izn'ta za življenje«. Za »Tujim detetom«, ki je b;io nedavno deležno tako navdušenega sprejema pri našem občinstvu, smo v ponedeljek zvečer doživeli prvo predstavo novega Škvar-kinovega dela. komedije »Izpit za življenje« v režiji inž. arh Štupioe. Komedija je po svoji umetniški vrednosti in vsebini in kot uprizoritev brez dvOma dogodek kakršni so redki in dragoceni v dejanju in nehanju naše drame Četvero glavnih vilog so kreirali Vihloeka in Skrbin=ek, Vida Juvanova in Afcunica a kakor ie bila igra vseh ostalih 'gralcev na višku 'e rw»ehnn no?ornosf vztu-1'!a 5e Severjeva krpa in d:iakn Stjepana li ina 0 delu ki z-Wuz1 s:m številnejšega ohi-ka. bc ».Jutro« obširneje oorrvalo po prvi reprizi u Lepe in dohr»- niopolni svoie znanje in v sredi šču evropske kulture in umetnosti nabere novih pobud za svoie delo. V Parizu se bo šolaJ pri mo-istm [Popotnik« »Bi va nie« Brahms je zastooan s 3 samospevi: »Na pokopališču« »Pridi kmalu«, in »Pot k ljubici«. Hugo Wolf pa z dvpma in sicer: »Pešpot« in »Vrtnar«. Na sporedu je še 5 arij italijanskih avtorjev in sicer 2 Scarlatti-ievi in po 1 Marcella Bononcinija in Martina \Ta klaviriu spremlja umetnika kapelnik Niko Štritof. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Muzejsko drnštvo za Slovenijo v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek 5. maja efe 17. v čitalnici Narodnega muzeja I MAGDA SCHNEIDER X PRATEH % mat^a f u— K poročilu o tragediji Ivanke Končano ve iz Tomačevega, ki je v ljubljanski bolnišnici podlegla udarcu s sekiro, prizadeja-nemu od njeneea moža. smo prejeli naslednje dopolnilo in pojasnilo: Ivanka K011 canova ni imela v Tomačevem čednega po-eslveča. marveč skroanno hišico z vrtom. Bila je mati treh nepreskrbljenih otrok, ki štejejo 10. 12 in 15 let. Glede Konča novega sina Franceta ki študira v Brnu. je treba poudariti. da mi sin pokc.jne Ivanke, marveč ie bila njegova mati prva Končanova žena Marija, rojena Laznikova. ki pa je umrla že 18. avgusta 1914. Sina je pokojna Marija pred smrtijo iziooila v varstvo svoji sestri Ivanki, poročeni Bužanovi. in svaku Matku Bužauu kot krstnemu totru. Sin France, o-krbovan od svoje tete in strica, v pogledu vzgoje in šolanja ni imel nikakih stikov z domačijo, najmanj pa s pokojno mačeho, ki je zdaj *ako tragično končala. u— Nesreča železniškega delavca. Jože Krecler. ki je star 32 let. po rodu iz Zagreba in pristojen v Varaždin. je prosil dela pri '.eleznici in je dobil zaposlitev pri urejanju :n nakladaniu železniških pragov na Jezici. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je vč-e-rai popoldne padel na hrbH tako nesrečno, da mu ie vzelo glas govora. Ponesreonega delavca so oddali na vlak. ki ga je prepeljal v Ljubljano u— Dve nesreči pri delu. V torek zvečer so na kirurški oddelek pripeljali 32-lefnega delavca Antona Kuharja. zaposlPnega pri gostilničarju Marinčiču na Zaloški cesti. Prižigal je dinainitni naboj pa mu je na nesrečo prezgodaj eksplodiral in mu razmesa-ril roke. poleg tega pa mu prizadejal tudi več ran po životu. Iz Tržiča pa je moral v tolnico delavec Aleš Meglič. ki si je v predilnici zlomil nogo. n— Železo in svinec brez konca in kraja. Z neke nove stavbe v Linhartovi ulioi so neznani tatovi odnesl.i za cel lovor svinčenih cevi. iast inštalaterskega in kleparskega mojstra Josipa Miheliča s Tyrševe ceste. Očitno so bili na poslu kakšni brezposelni brezdomci, ki so se po vzgledu drugih specializirali na krajo in kupčijo s starim ž-e-lezjem in drugimi kovinami. Obenem so tatovi odnesli tudi celo kolekcijo orodja, kladiv klešč, dlet in rezil, ki so bile last elektrotehnika Ivana Sesia. e_ Uboga rodbina. Na Zg. Hudinji pn Celju so v ponedeljek zjutraj deložirali llčlansko rodbino bivšega mesarja in gostilničarja Ferdinanda Dečmana. Enega izmed sinov, ki je bil pred dnevi operiran v celjski bolnišnici in je še moral ležati v postelji, so položili z blazino vred v dežju kar na cement pri hiši pozneje pa ga je vzela zopet bolnišnica v oskrbo. Rodbina je morala v najslabšem vremenu s pohištvom vred na cesto. Oče že dolgo boleha in je nesposoben za delo, ostali družinski člani pa ne morejo najti nikjer zaslužka. Družina nima nikakih sredstev za preživljanje. Prispevke sprejema podružnica »Jutra« v Celju. _ KINO METROPOL. Danes premijera filma »DR. ENGEL« (Paul Hörbiger). I Prekrasen film o življenju, ljubezni in avanturah štirih miadih dunajskih modernih deklet ! — Mojstrovina režiserja GEZE BOL VARY-ja. Die unruhigen Mädhen : Elfriede Datzik — Käthe Nagy — Lucie Englisch, Ilse Werner to so imena 4 igralk, ki jih je predstavljal naš nedeljski nagradni inserat. Tisti, ki je uganko pravilno rešil dobi danes pri nakupu vstopnice poseben kupon za žrebanje. Za smeh in zabavo Hans Moser — Theo Längen, skrbe: Hans Holt in Luise Kartusch Danes premiera S FINALE Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri! KINO UNION Tel. 22-21 e— T radni dan Žarnice za TOI za Celje in okolico bo v torek 3. maja od 8. do 12. dopoldne v po-svetova.lnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici e_ Stroj za pečatenje p"sem je prejela te dni celjska pešta. Da se olajša delo. naj vsakdo lepi znamke v gornji desni kot KINO UNION. — Danes zadnjikrat »DEVETNAJSTLETNA«. e— Gradnja Delavskega doma na Vrazovem "trgu. Mestna občina razpisuje dobavo električnega tovornega dvigala, dela iz umetnega kamna, kamnoseška dela. keramične obloge, slikarska, pleskarska, parketarska dela in izdelavo ksilolitnega tlaka in platnen'h zastorov v Delavskem domu v Celju. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 5. maja v vložišču mestnega poglavarstva. e_ prispevek za nabavo bikov. Mestna občina bo prisipevala kmetovalcem k nabavi štirih bikov sivopšenične pasme do polovice nabavne cene. Zao^vna pojasnila se dobijo v sobi štev. 23. na mestnem poglavarstvu. Prošnje, opremljene s kolkom za 10 din, je treba vložiti do sobote 30. t. m v sobi štev. 9 na mestnem poglavarstvu. u— Jugoslovensko nacionalno akademsko društvo Jugoslavija javlja svoj ustanovni občni zbor. ki bo v petek 29. t. m. ot 18.15 na univerzi v zbornični dvorani. Jadranaši in akademiki somišljeniki, udeležit« se ga polnošteviilno! u— Klub absolviranih trgovskih akademikov v Ljubljani ima drevi cb 20 svoj XIV redni let.ni občni zbor v dvorani Trgovske akademije. u— Društvo »Tabor». Redni občni zbor bo v nedeljo 8. maja ob 9. dopoldne Vabimo člane in prijatelje da ta dan nameniio obč-nemu zbciru, katerega naj se udeleže polno-številno. Iz Celia a— Vsi, ki jim je pri srcu zboljšanje socialnih in nravstvenih pogojev v našem narodu, se bodo prav gotovo udeležili nocojšnjega predavanja ob 20. uri v Ljudski univerzi, ki ga ima g. Vojko Jagodic, strokovni učitelj za mladoletne zločince in tajnik Jugosiov. unije za zaščito mladine iz Ljubljane. Govoril bo o naraščanju zanemarjene mladine in o nevarnostih tega pojava za mladino samo in za družbo sploh. Vstop k predavanju je prost. a_ Opera »Dalilior«. V začetku inaia bo v gledališču premiera znamenite Smetanove opere Dal'bor«. Ta predstava t-» za Maribor pomemben kulturni dogodek. a— Proslava Zrinjskega in Frankopana. Dne 30. t. m. bo v stolnici cb 8. zjutraij nia-ša zadušnica v po'anritev spomina mučoni-ške smrti P. Zrinjskega in F. K. Frankopana. V soboto zvečer pa predava v Ljudski univerzi prof. dr. Rudolf Horvat v duhu po- Narodna in kulturna dolžnost je udeležiti »e Celjskega kulturnega tedna j gSvene^proslave a— Dijaški kuhinji v Mariboru sta daro- Celjski kulturni teden pripravljajo idealisti. To se pozna sedaj, ko ni nikjer tiste tako običajne trgovsko kričave reklame, vala namesto venca na grob pok. odvetnika dr. F. Lašiča gg. dr. L. Boezio, odvetnik v G. Poslano Za Božič in za Veliko noč so se pošiljali tujskoprometnim organizacijam in odličnim osebnostim letaki z nezaslišanimi podlostmi zoper mojo osebo Globoko bi se ponižal, če bi odgovarjal na te lopovščine; v zadoščenje mi je, ko dobivam izjave in pisma, ki so polna ogorčenja glede teh podlosti in se mi v njih zagotavlja, da se te anonimne klevete niti najmanj ne morejo dotakniti moje časti a', poštenja Ze po prvem letaku sem naprosil državno tožilstvo in upravo policije da izsledi klevetnike Uspeh preiskave je bil samo sum brez konkretnih podatkov, da bi mogel klevetn.ke tirati pred sodišče Upam sicer, da se bodo lopovi sami izdali, kajti med njimi so gotovo taki. k: nimajo ničesar več izgubiti: ljudje brez trohice morale in človeškega mišljenja Če grem s tem »Poslanim^ v javnost, storim to zategadelj da bom morda le d bi1 od ka'ere strani kak migljaj, kje lahk iščem lopove Hvaležen bom za vsak podatek in kdor mi kaj konkretnega pove. ga bom nagradil V Ljubljani, dne 26 aprila 1938 DR. RUDOLF MARN načelnik banske uprave v p Novost jsri uporabljanju kresne za čevlje saj menijo, da ni nobenega izobraženca, 1 Radgoni din 150, dr. R. Horvat, zdravnik ki bi mogel stati brezbrižno ob strani, ko hoče pokazati Celje svojo največjo kulturno silo. ko je zbralo vse, kar v Celju Ormožu. 100 d:n a— Včerajšnji »mali trg« je bil bolj slabo založen, kar gre nedvomno na račun pozne- kulturno pozitivno ustvarja. Resnično je, ; niesečnega datuma. Kmetje so pripeljali da so cene zaradi maloštevilnih sedežev parrio g vo? krompirja in 32 vreč ter so pro-v gledališču za en izdatek in za skromne ! dajali merico po 6 do 8 din. Cena mlečnim denarne razmere slovenskega človeka precej občutno, vendar je treba uvaževati, da se za vsote 100. 80 ali 60 din lahko udeležite obeh razstav, likovne in tiskovne. poljubnokrat .imate svoj izbrani sedež pri enkratnem gostovanju ljubljanske opere 9 Savinovo opero »Matija Gubec«, izdelkom «e ie normalizirala. Mleko so prodajali po 2 dim. sirovo maslo po 28. čajno mašilo po 32. Na perutninskem trgu je bilo 32 kokoši po 20 do 25. in 72 piščancev po 22 do 60 dinarjev par. Koz,!® po 40 dQ 65. Na senenem trgu so pro la'ali sladko seno po 70 do 75. lucerrio po 70 dim za 100 kg. sedaj s praktičnim odskočnim pokrovom f _ TeL 27*30 — KINO SLOGA — Tel. 27'3ö SAMO ŠE DVA DNI bomo predvajali prekrasni velefilm pretresljive vsebine i; in romantične ljubezni »PARADA S M E T I« | pri kateri gostuje okrog 90 oseb. ki pridejo vse iz Ljubljane .imate isti izbrani sedež na literarnem večeru, ki ga osebno poselijo naši slavni pisatelji kakor Meško, Levs:ik. Sardenko, da omenimo sa^no nekatere, imate isti izbrani sedež na glasbenem večeru celjskih komponistov, kar bo itak že velevažaa revija celjskih odnosno slovenskih glasbenikov, vredna celotne prireditve. Obžalovati je le, da 90 prometne prilike take da se teh prireditev ne bo mogla v celoti udeleževati tudi okolica. razen Laškega, ker nima ponoq primernih vlakov, žalostno izpričevalo naše narodne in kulturne zavednosti, zlasti v današnjih časih, pa bi bilo. če bi Celjski kultura^ teden ne bil slovesna manifestacija, m?.rveč zgolj prireditev, kakor je sto drugih Da ne bo prepozno, so napisane v opomin te vrste. e— Velik uspeh poštarske tombole. Celjski pododbor Udruženja poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in slu-ž teljev je priredil v nedeljo popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom javno tombolo, ki je bila rekordno obiskana. Prodali so vseh 10.000 tombotekih kartic, tako da je moralo zelo mnogo ljaidi oditi, ker so bile tombolske kairtice pošle. Tombola je potekla v najlepšem redu. Prvi glavni dobitek (kompletno spalnico) je zadela posestnikova hči Marica Ratejeva od Sv. Rozalije pri št. Juriju ob juž. žel. Ratejevi je prišla spalnica zelo prav, saj se namerava poročitj in še ni imela pohištva. Drugi glavni dobitek (zlato moško uro) je zadel Albert Topolšek. krojaški vajenec pri g. Jakobu Kovaču v Celju, tretji glavni drb'tek (moško kolo) Julija Firmova iz Celja, četrti glavni dobitek (ežnsko kolo) rudar Jakob Podgoršek iz Pečovnika pri Celju, peti glavni dobitek (tricevni radijski aparat) Marija Globoč-nikova iz Celja, šesti glavni dobitek (85 kg moke) Frančiška Koširjeva iz Celja, sedmi glavni dobitek (4 kub. metre bukovih drv) Jernej Kunej, banovinski uslužbenec v hiralnici v Vojniku, osmi glavni dobitek (12 stotov premoga) posestnikova hči Ivanka Zupančeva iz Dobriše vasi pri Petrovčah. deveti glavni dobitek (kožo boks usnja) Marija Gorjančeva e hriba sv. Jožefa, deseti glavni dobitek (kompletno deško obleko) trgovski pomočnik Afeia Pagoič ia Celjan a— V smrt. V Košpohu se je obesil na skednju poštni sluga Ivan Maček. Vzrok so življenjske razmere, ki so mu povzročale tota'k« žalost, da je bil v zadnjem času silno potrt tako da se je odločil za smrt v trenutku popolne duševne depresije. Pokojni Maček je bil v službi pri tuk kolodvorski pošti. Bil je v službi vesten, z vsemi tovariši dober in do v-*h ljubezniv, tako da so ga vsi radi imeli. Na njegovi poslednji poti so ga spremljali polnoštevilno njegovih stanovski tovariši, b Iz Gornjega grada g— Osebna vest. Sodni pristav g. Boris Kermavner je premeščen v Cerknico, na njegovo mesto ie že prišel iz Celja sodni pri-stev g. Miha Jereb. g— Novo zimo smo dobili pri nas. Na veliko presenečenje vseh je v pcinedeljek 25. t. m. zjutraj pričelo snežiti tako močmo, da je ležalo do večera v dolini že blizu 30 cm snega, v plannah. kjer je snežilo vso noč od nedelje na ponedeljek pa je snega nad 1 m. Danes v torek sneži po malem že kar naprej. Ljudstvo je obupano, ker se je bati, da to uničeno predvsem sadno drevje, ki je pričelo že oveteti, pa tudi na poljih in po^ sebno na vrtovih ne bo 'melo neugodno sneženo vreme dobrih posledic, zlasti če pritisne še m rar/.. Namesto deževja, ki bi bilo jako potrebno, da bi mogli naši splavarji odpotovati proti jugu. smo dobili nezaželjeni sneg in brozgo. g— Sledove za medvedom so spet opaziti kmetje in to na Javorškovem nad Novo Štifto. Naši lovci se pripravljajo na pogon. Tisoč zahvalnih pisem ! DOLENJSKE TOPLICE 380 C Zdravil en j e s kopelmi direktno na vrelih, ki daio 3 milnone litrov, izredno zdravilne — visoko radioaktivne vode dnevno Lepi izprehodi, krasna okolica, polna iglastih gozdov Penzion s kopel jo že od 45 dm dalie. Zahtevane prospekte. Na razpolago kopa-liščni avto. Najučinkovitejše zdravilišče Radio - Therma, Laško Odprto celo leto — Nizke pavšalne cene. — Zahtevajte _prospekt €ii o $ p o <1 a r s t v o Skrbi Madžarske zaradi oskrbe z lesom Avstrija je bila do združitve z Nemčijo glavna dobaviteljica lesa za madžarski trg. Od ceiotnega ina*ižaii-iK.ega uvo^ iesa je ia ni odpadlo na uvoz iz A vet nje pri mehkem rezanem lesu 50%, pri celubznem lesu 68%. pri jamskem lesu 51 %, pri mehkem okroglem lesu 43tt/o in pri tesanem lesu Òò%. Dobro polovico vsega madžarskega lesnega uvoza ie krila doslej Avstrija Po združitvi z Nemčijo pa ie Atrija ukinila izvoz lesa, ker e sedai vsa avstrijska produkcija rezerv rana za potiebe Neni;iie. Zaradi tega je madžarska vlada vprašanju oskrbe z leseni taikoj posvetila največjo pozornost. Kot dobaviteljice lesa prihaaio v bo loče v poštev predvsem Runi un na Iuüo slavija in Češkoslovaška. Za Madžarsko pa eo težkoče v tem da je Rumuni ia priprav I iena dobavljati les Madžarski le proti plačilu v devizah. Na diugi strani pa Madžarska že od leta 1931 nima ure enega trgovinskega razmerja s Češkoslovaško. Glede na to situacijo se ie Madžarska obrnila na Nemčijo, da bi ji omogočila na-daljne dobave lesa v.-aj v delnem o!*-egu do sedanjega uvciza. Vrhu tega računa Madžarska s tam. da bo lahko uvozila večje količine tudi iz Jugoslavije, ker pa bo Jlede na piatitoli promet izvedljivo le tedaj, če bo u.^polo povečati madžarski izvoz v Jugoslavijo. Po informacijah iz Budimpešte se je madžarska vLada v tem smislu obrnila ludi na iu2o^Lovon:>ko vlado. Vsekakor smatra m adžarska vlada da je vprašanje oskrbe z lesom danes najvažnejše trgovinsko politično vprašanje Madžarske. Po najnoveših vesteh iz Budimpešte je med Nemčijo in Madžarsko že prišlo do sporazuma, in sicer v tem smislu, da bo Nemčija nadalje dobavljala Madžarski les četudi v omenjenem obsegu. V sklenjenem sporazumu so določeni letni kontingenti za leto 1938 ipri čemer se računa ves uvoz od 1. lanuana do konca leta), in sicer v naslednjih količinah: 14.1)00 vagonov mehkega rezanega lesa. üOOO vagonov mehkega okroglega lesa. 2900 vagonov tesanega gradbenega lesa, 520U vagonov jamskega 'esa, 1200 vagonov celuKznega lesa. 1750 vagonov drogov in 300 vagopov brusnega lesa. Čeprav so cene v primeru z dosedanjami cenami v šilingih ne spremenijo vendar se to za Madžarsko uvoz lesa v Avstrijo podra žil zaradi novega razmerja med šilingom in marko. Dosedanje cene v šilingih se namreč preračunalo v marke po znanem ključu 1 marka enaka 150 šilinga, kar pomeni za Madžarsko podražitev. Zato je vprašanje, ali bo mogla Madžarska pri teb višjih cenah izkoristiti odcbiene kontingente Nadalie po ročaio iz Budimpešte, da bo 9. maia odpotovala druca delegacija v Prago, da razščisti tudi vprašanje uvoza lesa iz Češkoslovaške Tudi Švica bo morala preusmeriti svoj uvoz lesa Ker bo v bodoče odpadla ludi možnost uvoza iesa iz Avstrije v Švico se bo mora la tudi ta država za kritje svoje potrebe obrniti na druge države-dobaviteljice. Zelo verjetno ie. da se bodo tud: za naš »zvez odprje večje možnosti pri oskrbi švicarskega tr<_'a z lesom Pri tem je važno, da se ie letos švicarska uvozna potreba znatno pove cala. V prvem letošnjem četrtletju se ie švi carski uvcz lesa dvignil za 4H0/o v primer z lanskim prvim četrtletjem in ie znašal 99.000 ton (nasprotni 60 000 tonam v lan skem letu). Zlasti je narasel uvoz celulozne-sa in brusnega le^a. in sicer od lanskih 12.000 na 47.000 ton. Doslej je 8(1*/» celotnega švicarskega uvoza lesa krila Avstrija. Seja Zveze trgovskih zdruzetij uravSKč banovine V torek je bila v Ljubljani plenarna seja Zveze trgovskih zdiuzenj, ki ji je prisostvovalo veliko število zastopnikov združenj iz vse Slovenije. Od 29 združenj je biio zastopanih 26, dve združenji pa sta se opravičili. Posebno je treba poudariti, da £ta bili zastopani tudi združenji za mesto Celje in Litijo, ki se ponovno vračata v zvezno organizacijo. Seja se je po kratkem opoldanskem odmoru popoldne nadaljevala Vsi sklepi na seji so bili sprejeti soglasno in so bile rešene vse točke dnevnega reda Sklenjeno je bilo, da bo letošnja zvezna letna skupščina v Logatcu dne 9. in 10 julija. Nadalje je bilo sklenjeno, da zveza razmnoži svoj elaborat o noveli obrtnega zakona ter ga pošlje vsem združenjem v izjavo, preden se pošlje na odločujoča mesta. Glede ustanovitve samostojnega strokovnega združenja za lesno stroko je bilo sklenjeno. da se to vprašanje odstavi z dnevnega reda te seje. O pogojih tn željah celjskega in litijskega združenja, ki sta jih stavili ob povratku v zvezo bo razpravljala zvezna letna skupščina ker gre tu za spremembo zvezinih pravil, o čemer mora sklepati le skupščina O dosedanjem delu m pripravah za trgovski kongres je obširno poročal predsednik zveze g. Stane Vidmar, nato pa so oodali še svoja poročila predsedniki posameznih kongresnih odsekov, in sicer g Novak za finančni odsek, g Lukič za stanovanjski. g Cebin za potovalni, g Golob namesto zadržanega g. Kreka, za prireditveni. g Florjančič za propagandni in g. Vidmar namesto zadržanega g. Verbiča za prehranjevalni odsek. Iz vseh teh poročil je razvidno veliko delo. k; so ga že opravili posamezni odseki, obenem pa tudi še mnogo dela. ki čaka ljubljansko trgovstvo. da bo kongresna organaci i a čim popolnejša Na dnevnem redu je bila tudi zadeva zbo^'r-nega pomožnega tajnika dr Koce-ta odno^o njegovega zad-žania o priliki p edzadnie zbornične plenarne seje Zbornični predsodek g. Tvan Jelačin ie skušal vzeti dr. Koceta v obrambo Baike. ki iih iznaša sam dr Koče o svonh zaslugah za trgovstvo. so ostale brez vtisa Na ^pb" <;0 odobrili stabišče. ki ga ie v tem vprašanju "e zavzel trgo^'nski o^spk zbornicp Seio je vodil m zakiirčil ^tanp Vidmar z lepim ter +opio sprpiet:rn anpiom na vse trgovce, da 7 vso vr>pmo dplam za uspeh kongiesa in za napredek trgovstva Gosr»*^'3»1""^0 v?fti = Vprašan,'" Glavne Zadružne zveze. Poročali smo že. da =o banovin ke zve^e zadrug za kmetii^k1' k^pdU z npi-r^+-~--r1t drugimi zvezami v začetku lan-k^CTa d°-cembra sklicale ustanovno skupščino za ustanovitev Qiavnp zad^n-rip rvo« v smislu novesa zadm^nepa ^aVona M^dt^m Da ie c+nra rpavna zpr^v-no ?vo7p t^t oh^^a Vpliko večino ojv^n^rr-i zboHl V začetku lptpSn-ofT?) iannaria cprp. jela nova prav'la v srrnslii nov^a 7ar1»-u7-ne?a zrknna Zadm^ni zakon na no^na samo Pno OlaT-no zaHm'-po r"°'n clrli-rilievo lietanovifplii ti"!» Covri« 7VPZP nono-i-no n«tanotmo sV-"r>5ó;no in ci- cer na nodi a pi akta km0*""1'»"!» rn;";str-stva od 19 anrila t 1 Nova ustanovna skl'n ^p ctrl-'ppna O rnai tir» gradn TT=-+r>no*--t°lii so T' clavrtPTn tcfo -7a-dmžnp zvp^p ki so žp lan? v 'P^otku eprnbra slrttoalp n«"H»novni oV>"ni 7>->or VPn-dar rnapika mpd dosp^anümi ii^-l.-i vel meiern dobi pochen carinski oddelek. Fmančnl mmister je Izdal odlok, po katerem se otvori carinski oddelek prt beograiskem veleseimu in sicer kot ort^eipk glavne carinarnice v Beogradu. Ta carinski oddelek bo vrši] carinsko eksped'ciio blaga, ki se pošilja na veipRpiem zaradi razstave. = Od-tavitev ravnateljstva Hrvatske puč-ke štedione v Pitomači. Uradni list savske banovine »Norone novine« prinaša zanimivo objavo, v kateri sklicuje nadzorstveni svet Hrvatske pučke štedione d d v Pitomači izredni občni zbor na podlagi §§ 170 in 197 trgovinskega zakonika, in sicer z naslednjim dnevnim redom: poročilo delničarja Smerčka o nepravilnostih, samovolji in zlorabi, ki so bile storjene od strani ravnateljstva 6. aprila t 1., odstavitev ravnateljstva; volitev novega nadzorstvenega sveta Objava je v hrvatskih gospodarskih krogih zbudila precejšnjo pozornost. = Gradnja mostu preko Polskave. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za oddajo gradbenih del za gradnjo železobetonskega mostu preko Polskave pri Jurovcih v km 5.946 banovin-ske ceste 1/35 (proračun znaša 649.000 din). — Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih zadrug odobrilo zaščito Kmetski posojilnici in hranilnici na Vinici, Bela Krajana (odlog plačil za 6 let, od 11. decembra 1937 dalje, za dolgove, nastale do 11. decembra 1937; obrestna mera za stare vloge 2%) in Hranilnici in posojilnici pri Veliki Nedelji (odlog plačil za 6 let, od 19. februarja 1938 dalje, za obveznosti, nastale pred 11. januarjem 1938.; obrestna mera za stare vloge 2%). = Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje od 1. maja t. L dalje za stranke od 7.:-«) do 12.30. = Plemenski -ejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu. Banska uprava dravske banovine v Ljubljani priredi v sredo 4. maja t. 1 dopoldne na sejmišču v Or-možu plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme Na ta sejem bo prignano večje število dobre plemenske živine, csobi-to mladih plemenskih bikov od 12 do 24 mesecev starosti. Vsem interesentom je dana izredna priložnost za nabavo res dobre pomenske živine. Vse informacije daje Zveza selekctiskih društev za piincgavsko goved r v Ormožu = Dobave; Direkcija drž rudnika v Brezi sprejema do 4. maja ponudbe za dobavo gabrovih držal, hrastovih pragov, podloženih ploščic .koikosove preproge ter pregrevača pare. Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 15. maja ponudbe za dobavo raznih termometrov in aparatov ter kavstične sode. 5tab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 17. maja ponudbe za dobavo cevi. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kra-gujevcu sprejema do 3. maja ponudbe za dobavo raz.iega orodja, spiralnih svedrov, do 4. maja za dobavo termoelementov in zasi'tnih cevi, do 5. maja za dobavo konstruktivnega jekla, do 7 maja. za dobavo specialnega orodja in do 25. maja za prodajo odpadkov od usnja. Pri isti upravi bo 13. maja licitacija za prodajo razmh beneir.^kih motorjev = Liotacija Dne 30. t. m. bo v pisarni refe: en a inžer.jerije štaba dravske divi-ziijoke oblasti v Ljubljani licitacija za napravo lesenih prenosnih barak. E>ne 2. n.aja bo pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo barv v prahu 3. maja za dobavo bakrenih delo-- lokomotivskih peči potom predelave starega bakra. 4. maja za dobavo go iiinih mi iižic za plinsko razsvetlVivo, 5. maja zc dobavo raznih lakov, prof il nega, pio*natega in okrog'ega železa. 7. maja za dobavo stekla barvanega m orna-mentnega; 9 maja za dobavo mašilnega materiala ter specialnega mazva za vozove. 13. maja za dobavo brusnih plošč, pil in kamnov, 14. maja za dobavo mrežic za naslone, motvoza, trtnih vrvic in sukanca, 16- maja za dobavo krovnega platna, 17. maja za dobavo sivega in belega železa, 19. maja za dobavo koksa in premoga, 20. maja za dobavo tapet, lino-leja in linkrusta, železne pločevine ter samotnega materiala, 21. maja za dobavo eternità in 23 maja za dobavo Martinovega jekla, jeklene pločevine in žice. Dne 4. maja bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za nabavo mornarskega sukna in kocev, 9. maja za dobavo raznih vrst platna, dne 10. maja za dobavo barv in ličarskega materiala in 11. maja za dobavo bombaža za čiščenje. Borze 27. aprila Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.65, medtem ko ie bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu ie bil promet v avstrijskih šilijnsrh po 8.52 (v Beogradu po 8 52^0). v angleških funtih po 238 in v grških tonih po 28.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu. ZagTebu in Ljubljani 14.50, za 15. maj pa v Zagrebu 144950 in za konec maja 14.49. Na zagrebškem efektuem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci notirala 481 — 482 (v Beogradu je bil premet po 481.50 — 482). Do zaključkov pa je prišlo v 7°/» investicijskem |x>sojUu po 99 v 7% Blai-rovem posojilu po 92.50 (v Beogradu po 92.50 in v 8°/o Borovem posojilu po 96jO. OKVtZE Ljubljana. Amsterdam 2413.66—2428.26 Berlin 1743 03 — 1756.91, Bruselj 731.20 — 736.26, Curih 996.45 — 1C03.52, London 215.88 — 217.93, New York 4306 — 4342.32, Pariz 134.77 — 136.21, Praga 150.83 — 151.93, Trst 227.25 — 230.33. Curih. Beograd 10. Pariz 13.45, London 21.69 New York 435.125, Bruselj 73.3250, Milan 22.90, Amsterdam 242.05, Berlin 175, Dunaj 49, Stockholm 111.7750, Oslo 109. Köbenhavn 96.8250. Praga 15.14, Varšava 81.90 Budimpešta 86.25, Atene 3.95 Bukarešta 3.25. efekti Zagreb Državne viednote- Vojna škoda 481 - 482 za april rulli 480 - 482 4% agrarne 62.25 den.. 4% severne agrarne 62 len.. 6°/c tegluške 93.25 — 94. 6% dalm agrarne 92 den.. 7% stabiliz. 99 den., 7°/» invest 99 — 100 7°'o Drž hip. banka 99.50 den.. 7% Blair 92 - 92.50 8°/o Blair 96 -97; delnice. Narodna banka 7325 den., PAB 228 den. TrbmeIMka 195 - 200. Gutman 00 — 65 becera na Osijek 105 den.. Dubro vačka 370 - tOO. Oceania 600 den.. Jadranska 375 - 405 Beograd Vojna škoda 481.25 - 481.50 <481.50 - 482) za junij — (481). 4«/o agrarne 62.50 den.. 6®/« begluške 93.75 — 94 94). 6% dalm agrarne 92.50 - 92 75 (92.75). 7% stabiliz. 99 - 100 7% invest. 100 -•00.25. 7°>t Blair 92.50 - 92 75 92 50 ) 8% BlaiT 96 50 den. Narodna banka 7350 bL. PAB 225.25 den Blagovna tržišča 2ITO -f Chicago, 27. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 80. za sept 81.125, koruaa: za julij 60 za sept. 61.275. + Winnipeg. 27. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 119.50, za julij 110, za okt 88.50. + Novosadska blagovna borza (27. t m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: (78/79 kg): baška 198 — 202; sremska 197 — 199; tanatska 192 — 198: baška potiska 200 — 203; Koruza: baška 104 — 105; banatska 100 — 101. Oves: baški 145 — 147; sremski 146 — 148. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 142.50 — 145. Moka: baiSka »Og« in Ogg« 290 — 300; »2« 270 — 280; »5« 250 — 260; s6« 230 — 240; >7« 200 - 210; »8« 120 — 125. Otrobi: baški in sremski 97 — 105. BOMBAŽ + Liverpool. 26. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za april 4.77 (prejšnji dan 4.74). za j ud i j 4.87 (4.85), za okt. 5.00 (4.97). + New York. 26. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji- za maj 4.70 (4.79), za julij 4.78 (4.87). ŽIVINA -f Mariborski živinski sejem. Na torkov živinski sejem so prignali 2 konja, 8 bikov. 116 volov. 323 krav in 9 telet, skupaj 458 glav živine. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli 4.25 — 5.50 din. poldebeli 3.75 — 4.25, plemenski 4.50 — 6, biki za klanje 3.50 — 4.75, klavne krave debele 4 — 4.90, plemenske krave 4 — 5.25, krave za klobasarje 2.50 — 3.25, molzne krave 3.75 — 5, breje krave 3.50 — 4, mlada živina 4.50 — 6. teleta 5.50 — 7.50 za kg žive teže. Prodanih je bilo 207 komadov. Našs Gledališče D R i M A Zareiek tili 211 Četrtek 28.: IzpM za življenje. Red Četrtek. Petek 29 Zaprto. Sobota. 3u : Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 d n navzdol. Nedelja. 1. maja: ob 15. Raeče ro,.e. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob Ci\ Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Repriza škvarkmove komedije »Izpit za življenje« Prisrčna, z življenjem optimizmom napisana igra slika peripetije razliènih Mudi. ki polagajo zpii za življenje kateri nai odloči če bodo postali vTedni člani človeške družbe. Mestoma hnmorna. mestoma resna prisrčna, do solz ganljiva, im^tniško visoko vredna 'gra se gle laica globoko kiinr. Ia bo odnesel s te oreds^ave lep ;n svete' vtis (»PEKA /,aolet1o Rus. VIAKilfOKNHc II.KIHI.IAČE Četrtek. 28.: ob 20.: Slehernik. Red D. Petek. 29.: Zaprto. Sobcta 30.: ob 20.: Trubadur. Red C. Gostovanje Vekoslava Janka. MASKA Ravnatelj banke, znan oderuh, se je maskiral za apaša in prišel takšen na maškarado. Pri vhodu v dvorano pa ga je ustavil član prireditvenega odbora: »Oprostite, gospod, toda v tej obleki vas ne moremo pustiti v dvorano.« »Kaj pa nai spet to pomeni?« se je ujezil ravnatelj. »To pcmeni da smejo priti na maškarado samo maske,« je odvrnil član odbora. S P O Kdo ima prav: JZSS ali SKJ? Zimskosportnl sa vez objavlja vse podrobnosti o dogovoru s Sokolom in utemeljuje kaznovanje saveznih tekmovalcev in funkcionarjev, ki so nastopili odn. zagovarjali njihov nastop na vseslovanskih sokolskih tekmah na Češkoslovaškem Te dni je JZSS razposlal vsem svojim podsavezom in klubom tiskano okrožnico, v kateri objavlja zelo podrobno pojasnilo glede znanega spora med njim in save-zom SKJ zaradi skupnega nastopanja njegovih tekmovalcev na sokolskih smučarskih prireditvah in obratno. Zimsko športni savez pravi med drugim: »Zadnji dogovor s Sokolom glede nastopanja saveznih verificiranih tekmovalcev na sokolskih prireditvah je bil sklenjen 6. decembra 1936. Sokol se po tem dogovoru ni ravnal najbolj vestno in se ga je posluževal le toliko, kolikor je urejeval nastop naših tekmovalcev na njegovih prireditvah. Po besedilu dopisa z avgusta 1937 je bilo JZSS jasno, da je Sokol dotedanji dogovor odpovedal, nakar je bilo Sokolu sporočeno, da veljajo zanj enaka določila kakor za vse ostalo članstvo. Sokol je nato izjavil, da tako ni ustvarjena njegova enakopravnost v JZSS, kjer bi mogli biti člani JZSS le Sokoli kot osebe, ne pa tudi sokolske edinice. Na navodila JZSS glede tega vprašanja pa se ni včlanilo nobeno sokolsko društvo razen edinega na Jesenicah, ki je to storilo na izreč-no zahtevo GZSP. Ko je JZSS prejel od Fise obvestilo o prepovedi nastopa saveznih tekmovalcev na sokolskih tekmah na Češkem je JZSS o tem obvestil ministrstvo za telesno vzgojo ta Sokola ter obenem objavil to prepoved. Po izrečeni kazni zaradi nastopa saveznih tekmovalcev na omenjenih sokolskih tekmah se je Sokol spet skliceval na svoječasni dogovor, ki pa praktično ni bil več v veljavi.« Okrožnica nato pojasnjuje, zakaj nastopi sokolskih tekmovalcev niso mogoči na nobeni mednarodni prireditvi saveza, ki je član Fise in obratno. JZSS ugotavlja, »da je lahko za vsako športno panogo v vsaki državi samo ena vrhovna športna instanca, ki mora po mednarodnih predpi- V neka? vrstah V nedeljo 1 maja bodo v ligaškem tekmovanju igrali že XVI kolo. ki obsega naslednje tekme- v Beograda dvojni spored Bask Lj'ibliana in Jugoslavija - Gradjanski v Zagrebu Concordia - BSK v Splitu Haiduk - Hašk ter v Saraievu Slavija - JeHinstvo Naivečja pozornost velja v tem kolu bodočpmu prvaku BSK-u Gradianskemu ali Hašku. seveda pa smo tudi vsi radovedni kdo ;zmed zelenih tr«*h tovarišev na koncu tabele si bo najdalj pomagal od zadnjega mesta. Preteklo nedelio je b'la na Jesenicah glavna skmrffna goren fskega zimsko-soortneera oo^saveza, ki ie bila dobro ob'skana ta za katero je zaradi znanih dogodkov v pretekli sezoni v območiu tega pori sa veza vladalo še prav posebno zanimanje. Po obšim'h poročilih funkcionarjev se je razv;la živahna razprava. kjer je bilo največ eovora o znanem snoru med zlmsko-snortnim savezom in sa vezo m SKJ ter o kamovaniu na-ihoH vifta'h norisavpznih fimVclonariev gg. čta-kmnea ta Pn-"7i'Vn dorer^sk' podsavez bo torli vse. rta se -Hmn norwvnw sterlina krlvlp« zlin«Vo-toda jaz sem izgubljen.« Tudi diva iz ned njegovih reševalcev sta bila. ranjena. Ostalih treh radarjev prav tako niso mogli več dobiti živih. Voda ograža nasade kave v Kolumbiji V Kolumbiji imajo zadnje čase toliko pa^ davin, da so kavni nasadi resno ogroženi po vodi. Reki Magdalena in Cauca sta prestopili bregove ter poplavili okolico mest La Dorada in Honda. Ogenj uničil tvornlco papirja V papirni tvornici Burgo pri Mantui je izbruhnil velikanski ogenj, ki je upe-pelil štiri velika poslopja, uničil vse zaloge in stroje. Požara niso mogle obvladati gasilske brigade iz treh mest. Na Holandsko se vrača : _________——......................nif>>'wjBft ^gggŠjHF IMr«! Ä. % felljžini Bonstautinovega slavoloka v Riznu je vse pripravljeno za sprejem nemškega fcsnsatarj» Hitlerja s firvi polovici maj» Osem milijonov, pa 4762 dedičev Pred nekaj meseci je umrla v bližini Anversa Francoise Orlayeva, ki je zapustila osem milijonov belgijskih frankov. Ko so odprli njeno oporoko, so vsi strmeli. Za glavnega dediča je pokojnica imenovala svojega nečaka Edvarda Orlaya, toda možakar ne sme zapuščine pobasati sam, temveč jo mora razdeliti med vse nosilce priimka Orlay. Teh nosilcev pa je — berite in strmite! — 4762! Ubogi Orlay si je z izvrševanjem oporoke nakopal toliko skrbi, da je kmalu umrl. Izračunali so namreč, da prejme vsak izmed 4762 upravičencev po 1658 belgijskih frankov. Od te vsote pa bodo še odšteli takse in davek na ded-ščino. tako da bo končni efekt vsakega Orlaya pri tej dedščini komaj par frankov. Deklica se je spremenila v dečka Giovanni Foglia v Turinu, oče štiriletne Jožefine Foglia, se je te dni moral na lastne oči prepričati, da se pojavljajo na njegovi hčerki simptomi moškega. V nekaj dneh se je spol otroka tako spremenil, da so zdravniki potrdili domnevo očeta in matere, da se je deklica preobrazila v dečka. Ker pa se takšni primeri dan današnji vedno češče dogajajo, ni zbudila stvar nobenega posebnega zanimanja med ljudmi. Gabrijela, ne Gabrijel Pod včeraj objavljeno sliko spominskega kipa politični žrtvi nemške vojaške invazije v Belgiji 1.1915 bi se moralo glasiti pravilno, da so Nemci ustrelili Gabrijelo Petitovo. ne pa Gabrijela Petita. Da gre za žensko, ne pa za moškega, je v ostalem razvidno tudi iz slike. General Dawes bolan Ameriški general Dawes, tvorec znanega Dawesovega načrta o nemških reparacijah leži po vesteh iz New Yorka, močno bolan X neki ondotni bolnišnici. Predsednik angleške vlade, Neville Chamberlain, je preživel letošnje velikonočne praznike na škotskem, kjer si je krajšal čas z ribolovom Evropa v številkah V zadnjih dveh letih je prebivalstvo naraslo za devet milijonov ljudi Po Èpa :s3ci državljanski Vojni in priključitvi Avstrije k Nemčiji se je v nekaterih državah več stvari glede prebivalstva in ozemlja spr menilo Po zadnjih uradnih ljudskih štetjih v poedinih državah in na podlagi normalnih prirastkov v zadnjih letih so izračunali za poedine evropske države sledeče, številke: EJvropa šteje 35 držav, med temi je 5 velesil, 9 srednjih, 9 malih držav, 6 državic in 5 dežel. Velesile z več nego 40 milijoni prebivalcev so: Rusija (evropski del) s 137 milijoni prebivalcev. Nemčija s 75, 500.000 prebivalcev, Velika Britanija (z Gibraltarjem in Malto) 47.780.000 prebivalcev, Italija s 43,300.000 prebivalcev in Francija z 42,000.000 prebivalcev. Med srednjimi državami šteje Poljska 54,830-000 duš. Rumunska 19,620.000, Francova Španija (pred ofenzivo na Katalonijo) 15 miiijonov 500 tisoč, Jugoslavija 15,(410.000, Ö skaslovaäka 15,340.000 duš, a republikanska Španija šteje 9 milijonov 500.000 prebivalcev, Miadžaraka 9 milijonov 150 tisoč, Holandska 8,640.000 in Belgija 8,480.000 prebivalcev. Sledi devet malih držav, in sicer Grška: s 6 milijoni 980 tisoč prebivelcev. Portugalska s 6,860.000 duš, švedska s 6,380.000. Bolgarija s 6,340.000, Švica s 4.250.000, Finska s 3.860.000, Danska s 3.800 000.' Irska s 3,100.000 in Norveška Z 2,950 000 prebivalcev. Med državice prištevajo: Litvo z 2 milijona 550 tisoč prebiealcev, Lotiško z 1 milijon9S0 tisoč, Estonsko z 1,150.000, Albanijo z 1,090.000, Gdansk s 420 tisoč. Luksambuirg s 303 tisoč in Island s 120 tisoč prebivalci. še manjše od teh državic so dežele : Monaco, ki ima komaj 25 tisoč, San Marino, 15 tisoč, Lichtenstein, 11 tisoč, An- NEŠTETO PRIZNANJ ki so jih izrekle gospodinje o „PERIONU" potrjuje odlično kvaliteto tega pralnega sredstva! dora, 6.000 in Vatikansko mesto, s tisoč prebivalci Celokupno prebivalstvo Evrope je znašalo v začetku 1. 1936 pet sto šest in dvajset milijonov duš dne 1. marca 1938 pa 535,830.000 prebivalcev. V dveh letih se je prebivalstvo Evrope pomnožilo za dobrih devet milijonov ljudi, z drugimi besedami, človeški prirastek v Evropi znaša vsako leto 4 milijone 523 tisoč duš. František Udržal f Omejitev športa v angleški vo jski Angleški vojni minister je izdal nared-bo, ki znatno omejuje sport v angleški vojski. Novi red stopi v veljavo že s 1. majem. Hoare Belisha je na podlagi poročila neke vojaške strokovne komisije dognal, da je sport tisti, ki ubija voljo do strumne vojaščine. Angleški vojaki, ki so bili doslej elitni športniki, se bodo v bodoče morali posvetiti bolj vojaškim, nego športnim vež-bam. V garniziji Aldershot pri Londonu bo v bodoče odpadlo 50 odstotkov vseh športnih prireditev, ki so bile dovoljene vojaškemu moštvu. Uspehi Papaninove odprave Papanin. širšov in Fedo rov so podali v ruski Akademiji znanosti poročila o svojem raziskovalnem delu na Severnem tečaju. Posebno pozitivno delo je opravil širšov s svojimi meritvami morskih globin v polarnih vodah. Prinesel je v Rusijo gradivo, ki ga je dvignil iz 4350 m globočine. V Pragi je umrl v 72. letu svoje dobe ugledni in zaslužni politik František Udržal, bivši ministrski predsednik CSR. Zadela ga je možganska kap Zopet vizum med Anglijo in Nemčijo Angleška vlada je obvestila Berlin o svoji odločitvi, da se s 1. majem zopet uvede izdajanje obveznic vizumov nemškim državljanom, ki potujejo v Anglijo. Nemški listi obžalujejo ta ukrep londonskega kabineta, ki zahteva, da ne sme noben nemški državljan stopiti na angleško ozemlje, če nima potnega lista z vizumom pristojnega angleškega konzulata. Masarykova hči je ostavila Lany Praški listi beležijo, da je dr. Alice Masarykova, hči pokojnega prezidenta Masaryka, razpustila gospodinjstvo v Lanih, kjer je bival do smrti prezident osvoboditelj češkoslovaške republike. Odpotovala je v Bistričko na Slovaškem in ostane tam do jeseni, potem pa se bo nastanila v Pragi. S poroke v Tirani Nevesta albanskega kralja, grofica Geraldina Apponyi, je nosila včeraj pri poročnem obredu belo obleko, posuto z biseri. Bila je edina dama, ki je imela oblačilo te barve. Kralju Zogu so poklonili Madžari zlat meč in štiri lipicance. Ljubici je odgriznil nos Sirovost pleskarskega mojstra v Linen Zavoljo nevarnih prijeli pleskarskega roženj so v Lincu i isti Gstöttner na vesti. Pred prtnmj leti nerja in ga izročili sodnikom Obtožili so ga, da je nekemu dekletu iz okolice grozil na najnevarnejši način. Ta stvar je obudila spomine na neko drugo zgodbo najslabše vrste, ki jo ima mojstra Fr. Gstöt- j je v neki decembrski noči napravil svoji Priprave za sprejem v Rimu ^tedanji ljubici Mariji JungreitmayerJ^vi iz ljubosumnosti Skandalen prizor na cesti. Zgrabil jo je za lase in vrgel po tleh, stopal ji je s čevlji po obrazu in jj je končno odgriznil konec nosa Po tem dejanjiu je nesreönico ostavtil nezaivestno na cesti in zb žal. Dekle je kmalu potem zavoljo hudih poškoJb umrlo. Gatötfcnerja so tedaj obsodili na osem let ječe, po štirih letih pa so ga pomilo-stili. Kalkar je videti ,ga stvar ni izmo-drila. Soprog holandske prestolonaslednice Julijane, princ Bernhard, je bil nekaj časa odsoten, baje zaradi rodbinskih nesoglasij. Zdaj se je iz Italije preko Francije vrnil v Haag Nesreča z vzpenjačo V južnozapadnd Škotski se je zgodila ve-ISka nesreča z vzpenjačo. Šest vozov, ki so vozifö rudarje na delo, je padlo v globino, jo 9e je žična vrv utrgala. Štirje delavci so tili na mestu mrtvi, 22 jih je bilo težko poškodovanih. Mesto bakteriologov V Tbilisiju v Sovjetski Rusiji nameravajo etos zgraditi > znam siv eno mesto« za bakte-rioQoge. Zgradili bodo 18 poslopij. V laboratorijih tega znanstvenega kraja se bodo bakteriologi šolali za pobijanje 16 vrst tak-terij, ki poivzročajo razne kužne bolezni m weüfc K al tarai pregled Francoski kultura! zakladi v Ljubljani Neopaženo za širšo javnost so se v zadnjem času znatno obogatili knjižni viri kulturnega življenja v Ljubljani: Francoska vlada je ob sodelovanju tukajšnjega konzula. Francoskega instituta in drugih činiteljev naklonila kulturnim zavodom slovenske metropole za več ko^O.OOO frankov izbranih francoskih knjig. Tako velikih knjižnih pošiljk ni bilo še nikdar iz Francije v Ljubljano in uvrstitev teh knjig v biblioteke Aleksandrove univerze predstavlja 'dh. vendar pa pomenljiv kulturni dogodek. Ker je manjši del knjig še na poti, si podrobnejše in natančnejše poročilo še pridržujemo, za danes naj samo kronistič-no označimo ta dogodek in njegov pomen. Če si ogledamo naše knjižnice, predvsem študijsko knjižnico, ki je sedaj postala centralna vseučiliščna knjižnica, vidimo, da so tudi police knj.g ogledalo naše kulturne preteklosti. Za to preteklost je bila značilna skromnost domače književnosti v primeri s prevladujočo oblastjo in prepogosto tudi oblastnostjo nemške knjige. V zaseb-nili knjižnicah članov našega preporoditelj-skega krožka, kakor jih označuje dr. Kidrič v svoji slovstveni zgodovini, je bila knjiga v zapadno-evropskih jezikih dokaj ob.Ino zastopana. Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja so se na naših tleh opažali med intelektualci precej močni francoski vplivi, saj je tudi dunajska družba v očitni meri gojila fr. jezik in črpala iz francoskih kulturnih zakladnic. Ob koncu stoletja je v mlajšem rodu mogočno odmevala Velika revolucija, valovi napolenskih vojn so se razprostrli tudi po naši zemlji in ko se je jol naš narod v Iliriji šele približevati daljnemu soncu francoske slave in povzdigujoče kulturne sile, je žal ugasnilo novo žarišče našega kulturnega razvoja. V manjši meri, vendar pa še vedno v znatnem številu je bila pri nas razširjena italijanska knjiga in niso bili izredno redki izobraženci, ki so čitali tudi angleško; eden takih je bil naš pesnik Prešeren. V generaciji slovenskih preporoditeljev ni torej bila kulturna usmerjenost tako enostranska, kakor v poznejših generacijah naših izobražencev tja do prevrata, šolski sistem, smotrna penetracija nemške kulture, po-nemčevalna politika — vse to je sicer izzivalo v Slovencih odpor in ojačilo našo kulturo v količinski in kakovostni smeri, vendar smo vzlic vsemu odporu imeli samó eno tuje okno v svet in to je bilo: nemški časopis, nemška knjiga. Naše knjižnice, zlasti pa naša osrednja knjižnica, jasno pričajo o nadvladi nemške knjige. Poglejte stare kataloge: kako na lo francoskih, italijanskih, angleških knjig se je vpisalo v celih desetletjih pred osvobojenjem! Po prevratu so se nekoliko razmaknila obzorja in vse je kazalo, da smo dokončno prelomili z enostransko kulturno usmerjenostjo, ki je imela sicer neke prednosti, a tudi izrazite negative. Sedaj se pogosteje pojavljajo knjige v slovanskih jezikih zlasti v češčini. pa tudi knjige v romanskih jezilrih niso več tako redke. Vendar pa je ta donos v primeri s prevladujočim tujim jezikom tako neznaten, da ne bi mogli govoriti o kakšni izraziti preusmeritvi v kulturni politiki naših javnih knjižnic, če izvzamemo tesnejšo naslonitev na tuzemski (slovenski ln srbskohrvatski) knjižni dotok. Velikodušni in obilni dar francoske vlade naši univerzi in njenim bibliotekam je prvi tak, dejal bi, strukturen poseg v njihovo sestavo in velik pripomoček, da se laže in tesneje naslonimo na bogate, stare in neizčrpne vire francoske kulture. Spričo neznatnih dotacij za knjige, ki so dostikrat komaj zadostovale za vezavo, za nakup kontinuand in za kakšne manjše, včasi zgolj priložnostne nakupe, niso imele naše znanstvene knjižnice možnosti, da bi si iz «svojih sredstev nabavljale večjo množino francoskih knjig. Poleg tega je bila francoska knjiga pri nas mnogo manj znana, kakor je razširjeno vsaj pasivno znanje tega elegantnega svetovnega jezika. Sedaj, ko so zlasti francoske znanstvene knjige v obilnejšem številu kakor kdajkoli prej udeležene med literarnimi viri našega kulturnega življenja, bo njihov vpliv neprimerno večji in plodovitejši. Romanske deleže znanstvenih knjižnic naše univerze, zlasti vseučiliščne knjižn;ce, pa namerava — kakor čujemo — razširiti in pomnožiti tudi italijanska vlada z veliko kolekcijo Italijanskih knjig. Vseučiliščna (Državna študijska knjižnica) je lahko že uvrstila na svoje police nekatere francoske enciklopedične izdaje, med njimi najnovejšo Francosko enciklopedijo, ki smo jo tu predvsem pogrešali, saj v nekaterih ozirih prekaša vse druge. Prav tako so se njeni zakladi obogateli z reprezentativnimi izdajami najznačilnejših francoskih pisateljev 16., 17., 18. in 19. stoletja, z deli. brez katerih ne more trajno izhajati nobeno študijsko središče, saj ta dela večkrat neposredno in globoko posegajo v občni razvoj evropske kulturnosti, ki jo je toliko časa vodil francoski genij. Dela Rabelaisa Boilea ja, Descartesa. Pascala, Racina, Baudelaira, Maupassanta, Flauberta in neštetih drugih se pridružujejo množici spisov iz čiste znanosti, ki so si jih večidel razdelili posamezni instituti in specialnim delom z onega področja, ki ga Francozi lepo imenujejo »sciences hu-maines« (filozofija, pedagogika, narodopisje. sociologija, pravo, zgodovina, lingvi-stika, falologija i. t. d.) in ki pridejo bodisi v osrednjo knjižnico, bodisi v seminarske biblioteke. Sleherna fakulteta naše univerze je dobila svoj delež in končni pregled, ki ga bomo ob priliki še priobčili, bo pokazal, da so to sami izbrani in zato tehtni deleži. Kajti knjige so iz obsežnega kataloga »Livres fran^ais choisis a 1' inten-tion des Bibliotheques étrangères« izbrali strokovnjaki, tako da med njimi ni nič nepotrebnega in nič nekoristnega. Obžalovati moramo, da ni bil ta veliki, mecenatski dar francoske vlade naši univerzi javno razstavljen, preden je šel na knjižne police, kakor so storili s podobnim darom v Zagrebu. Taka razstava francoske knjige bi bila učinkovita propaganda zanjo, hkrati pa bi omogočila tudi širšemu občinstvu vpogled; kako lepo je bil po da-režljivosti in kulturni daljnovidnosti francoske vlade razširjen »fundus instructus« naših znanstvenih knjižnic. Dr» Josef Velenovsky in njegov „psihizem" Minule dni so se praski listi spominjali osemdesetletnice univ. prof. dr. Josefa Ve-hmovskega, ki .je na glasu kot eden največjih čeških botanikov. Spisal je med drugim »Primerjalno morfologijo rastlin«, pet delov ol*fsled so v teli vprašanjih tudi druga stališča sporna im še varstva si tu [»omagajo z razodetjem Ln dogmami, torej z rešitvami, ki stoje izven dosegljivosti človeškega uma ali pa so jx> cerkveni avtoriteti zaukazane in tako rešene enkrat za vseley. Človeški duh se v teminah okoli ugank sveta in živ-liertia. zlasti še okoli uganke duševnosti lovi med subjektivizmom sleherne celotinske »rešitvec in med zaukazano vero ter si le trudoma pridobiva kakšno mrvo za vse obveznih. izkustveno dogami ji vih spoznanj, v kolikor so le-ta sploh mogoča. Primer odličnega češkega naravoslovca-b'ologa kakor je Velenovsky — lahko bi pa vzeli tudi primer njegovega tovariša idealističnega fiziologa Mareša — zsrovorno priča o temle. Tudi eksaktem znanstvenik, kakor hitro prehaja od naravoslovnih dejstev k filozofskim vprašanjem. od dognanih drobcev spoznanja o svetu k celotinskemu. zaključenemu sostavu, oznanja prav kakor vsak filozof svoj nauk. svoio vero. ki na teh vrhovih daleč presega dosegljivost znanosti in njenih metod. Te misli pišemo na rob nenavadno zanimivega spisa prot. Velenovskega. S tem bi hoteli samo karakterizirati njegovo v slovenščino prevedeno knjigo, ne da bi se spuščali v kritiko, ki bodi pripuščena strokovnjakom. V karakteristiko naj predvsem poudarimo naslednje: Češki naravoslovec prihaja k spoznanju da so psihične lastnosti poseben atribut narave in da je duša samostojen cimiteli, ki preživlja telo; potemtakem načelno odklanja materialistično pojmovanje. sloneče na monističnem načelu, da so duševni jx>javi samo lastnost telesnih. »Obdaja nas svet, iz katerega poznamo 6amo neznatno. najbližjo okolico. Sedanji človek ne more podati o svetu niti približno sklenjene razlage. Godi se mu kakor muhi. ki bi ii kdo naročil, naj na univerzi predava matematiko*, pravi Velenovsky na strani 14 svojega spisa im vodi čitatelja skozi labirir-t problemov, o katerih bo sam omejen ne-vednež trdiL da imamo zanje dokončne, za vse veljavne in za vsakogar obvezne reSitve. Če torej Velenovsky priznava dušo kot svojsko realnost, ki obstoji v vsemirju poleg materije in je lahko v določenih stanjih od nje nezavisna, )">a na drugi strani razširja jx>jem duševnega tudi tja, kjer ga mnogi spiritualisti izključujejo. Velenovsky. ki sicer priznava filogenetični razvoj im vidi v človeku samo sestavni del živalskega kraljestva na zemlji, razširja dušo in duševnCst tudi na živali in celo na rastline. Zlasti višje razvite živali imajo izrazito duševno življenje, čeprav ne d os e za jo višjih sfer človekove duševnosti. Po tem obsežnem razglabljanju problema duše nas Velenovsky uvaja v problematiko t-elepatije, pojava, ki naj li boi j kakor drugi približal človeško mišljenje k eksperimentalnemu sjx>znavam.j'u duše kot samobitne resničnosti. Pisec pa ure pri tem od spiritualizma naravnost v spiritizem in s tem v očeh kritičnega čitatel ja zadostno označuje svoje osebno stališče,' ki v strastnem drvenju za umiikaiofo se Uganko sveta in življenja izgublja sdehema trdna tla pod nogami. Pri vsem tem pove pisec obi lo siila zanimivih im v marsičem že zdavnaj ugotovljenih reči. ki jih pa bolj a.li m am j nasilno včlenja v svoj sistem Ln jiiim daje s tem določeno razlago, čeprav so ti dognami psihični pojavi prav glede svoie končne razlage še vedno sporni. V naslednjem poglavju z naslovom »Razne teorije« skuša ovreči pomisleke zoper svoj psihi^tični sistem in ga utemeljiti z novimi dokazi o obstoju metapeih:č-nih pojavov. Je to nekako apologija spiri-t ist iòne teorije, ki pa ostaja vzlic vsemu dokazovanju vendarle ena i? ni ed mogočih teorij tiste muhe, — da uporabimo piščevo pri-uero iz prvega poglavja — ki bi morala na univerzi predavati matematiko. Nato se Velenovsky v oosebnem poglavju bavi s skeptiki in zaključuje svoj spis s krajšimi poglavji o sanjah ter o videnju v bodočnost in preroštvu.« Pisca tolikerega znanja, kakor ga je zbral češki botanik Velenovsky. ne kaže odpraviti z ošabnim očitkom n.eznanstveno=iti v vprašanjih. o katerih itak vemo. da jili znanost nemara nikdar ne bo mogla s svojimi metodami docela zaobseči kaj šele dokončno po>-jasniti. Piščevo obsežno znanje in široka razgledanost po daljnih in temnih področjih okultnih ved pa čita-teilju ne vsi kuje večjih dolžnosti, kakicr so bile pisateljeve pravice, da namreč po s**oje doživi, občuti, dojame in zase reši vprašanja katerih začetek in konec sega v metafizično nedogled,nost. Vse-kako bo blažen Ln zavidanja vreden tisti, ki bi našel na teh osnovah trajni, nepreklicni duševni mir! — letnice smrti velikega Dubrovčana, pesnika Ivaima Gunduliča. Tako poročajo »Lidové No-viny< v številki z dne 26. t. m. Kakor sni0 poučeni, se bo brnske razstave udeležila tudi založba Tiskovna zadruga z izbrano kolekcijo svojih izdaj. Zbirko slovenskega časopisja je preskrbeti za brnsko razstavo novinar Vladimir Regali. Beneševa »Svetovna vojna in naša revolucija« v hrvatskem prevodu. V Zagrebu je izšej tretji del hrvatskega prevoda poglavitnega spisa prezidenta ČSR dr. Eduarda Be-neša »Svčtovč valka a naše revoluce«. Delo je prevel Boško Vračarevic. Žalni spev Danka Angjeiinovtfa v spomin T. G. Masarvka je izdal v silcvaškem prevodu v posebnem bibliofilskem tisku znani prevajalec dr. Vojtech Mèrka (Nitra). Ante Trstenjak razstavlja v Pragi. Naš rojak, v Pragi živeči akad. slikar Ante Trstenjak je 23. t. m otvoril v razstavni dvorani Mazačeve založbe (Spälenä ulica) razstavo svojih slik. Razstava to odprta do 12. maja t. L S hrvatskega knjižnega trga. V založbi zagrebškega pododbora Matice Hrvatske je izšlo deset pesniških zbirk, ki jih ie ».Iut ro« na tem mestu prvo izmed dnevnikov napovedalo im prikazalo. Izdaja desetih pesniških knjig hkrati potrjuje že nekajkrat izraženo sodbo, da se vsaj v hrvatskem kulturnem krogu opaža preporod poezije. — Biblioteka Nezavisnih Pisaca v Zagrebu, ki napoveduje v zvezi s 25 letnico Krleževega pisateljskega delovanja šest novih knjig M. Krleže, bo izdala v kratkem prvo knjigo te kolekcije z naslovom »Putopisi«. — Pri Binozi izide n°v zvezek Matoševih zbramih spisov, ki bo vseboval njegove v dnevnikih objavljene dopise iz Pariza. ELIZABETH ARDEN POŠILJA SVOJO ASISTENTKO IN SVETOVALKO Naravnost iz Londona pride strokovno izučena specialistka, da Vas pouči o najnovejših odkritjih salona Elizabeth Arden. O vseh vprašanjih nege lica in kože Vam bo dala zastonj nasvete in navodila na podlagi najnovejših metod. Ne zamudite prilike, ki se Vam nudi. Glede na kratko odmerjen čas bivanja v Ljubljani Vas prosimo, da se javite pravočasno. Cenjenim damam bo asistentka na razpolago od 3. do 7. maja v DROGERI JI „A D R I J A" M r. p h. S. B o r č i č, Ljubljana — šelenburgova L Boris Kostic- zmagovalec Včeraj |e bil mednarodni šahovski turnir v Ljubljani končan — „Jutrovo" nagrado sta si razdelila Kostic in dr. Astaloš fi O Ato&yì v À'tn/euft Stqh h> TZ**,'*** t&Ld •vcw/J&f^ fètsictf Čv, JU t ' Jžu* & /t At+eZc naredil hudo napako, je bil izgubljen. Izredno težka je bila španska partija med Foltysom in dr. Tar tako wer jem. Foltys je imel boljšo pozicijo, zaradi utrujenosti prejšnjega dne (rekordno dolga partija z dr. Vidmarjem!), pa je dovolil nasprotniku izenačenje in se je moral pri popoldanskem nadaljevanju zadovoljiti z remijem. Enako otvoritev sta izbrala tudi Sza-bo in Furlani. V izredno težki pozicijski igri je Furlani ugrabil kmeta, ga je pa zaradi svobodnejše pozicije pozneje vrnil. Ko je spravil z deske nevarnega nasprotnega lovca, je igra zavila v končnico, kjer je bil vsak prodor nemogoč in je Szabo v 41. potezi pristal na remis. Končno stanje Končno stanje: Kostic lO^is, Szabo 10, Steiner in dr. Tartakower 9%, dr. Astaloš, dr. Trifunovič, dr. Vidmar 8'/2, Pire 8, Bröder, Vidmar mL IV2, Foltys 7, Nedelj-kovič 6, Furlani, Tot 5 Vz, Preinfalk 5. Šor-li 3. Med nenagrajenimi je bil najbolj uspešen Vidmar ml. Prejel je posebno nagrado za najboljši uspeh nenagraienega nasproti inozemcem, z Bröcterjem pa si vrh tega deli nagrado za najboljši uspeh ne-nagrajenega nasproti nagrajenim- Ob 18. je bil v turnirski dvorani slavnostni občni zbor z razglasitvijo rezultatov in razdelitev nagrad, ob 20.30 pa svečana akademija. Slavnostni Zapiski Razstava jugoslovenske knjige in grafike v Brnu. V soboto. 30. t. m. bo v mestnem Prosvetnem domu v Brnu slavnostno otvorjena razsitava jugoslovenske knjige, časopisja in grafike. Na razstavi,, ki jo prireja Češko-sl£v.—-jugoslov liga v Brnu pod protektora-tom poslanika dr. Vasilija Protlča. bodo zastopana dela skoraj vseh pomembnejših srb-skohrvatskih im slovenskih pisateljev od uai-stare.'se do najmilajše generacije. Razstavo prireja liga v okviru prcelav dvajsetletnice 1 zedimjenja kraljevine Jugoslavie in tristo- I Ljubljana, 27. aprila Po 17 dni trajajoči borbi se je danes končala jubilejna prireditev Ljubljanskega šahovskega kluba, mednarodni mojstrski turnir. Kljub izredno močni konkurenci inozemskih mojstrov je turnir prinesel zmago Jugoslovenu. Bora Kostic iz Vršca je po dramatičnem boju z madžarskim prvakom Szabojem, s katerim sta se neprestano menjavala na vodstvu, izšel kot zasluženi zmagovalec s pol točke razlike. Borba je bila zares težka. Kostic je bil od vsega začetka edini domači mojster, ki je smel upati, da bo Szaboju, ki je v začetnih kolih turnirja beležil zmago za zmago, ogrozil pot do prve nagrade. Trda je že predla Kostiču, kajti tik pred sigurno zmago ga je zadela usoda v podobi Šorlija in je bil v nevarnosti, da si bo moral prvo mesto deliti. V odločilnem zadnjem kolu pa mu je izvrstno pomagal amater Furlani, ki je Szaboju iztrgal pol točke in tako pripomogel našemu mojstru k zmagi. V poslednjih kolih so inozemski mojstri nevarno pritiskali. Stari borec dr. Tartakower nikomur ni oddal cele točke, a tudi Steiner se je po slabem startu znatno popravil in je v poslednjih šestih kolih beležil nič manj kakor 5 točk, kar je bilo dovolj, da je dohitel Tartakowerja in delil z njim 3. in 4. nagrado. Szabo je zasluženo pristal na 2. mestu. V njegovih partijah je bilo najmanj napak in če ga ne bi Tartakower porazil, bi mu bržkone pripadla prva nagrada. Naslednja 3 mesta, od 5. do 7. si dele trije naši doktorji: Astaloš, Trifunovič in Vidmar. Srednji je eden najbolj nadarjenih mojstrov naše mlajše šahovske generacije, ostala dva sta pa stara borca v šahovski areni. Najbolj je presenetil profesor dr. Astaloš, ki zanj menda ni nihče pričakoval, da bo zasedel tako visoko mesto. Vse njegove prve partije so pokazale zdravo in solidno igro in znanje ter bi se bržkone še boljše plasiral, da ga ni spravil iz ravnotežja nezasluženi poraz z Bröder-jem. Od te partije dalje je vidno popustil in je marsikomu podaril po pol točke. Dr. Vidmar se je po dolgem presledku spet podal v turnirsko areno Marsikdo bo morda zaradi niegovega mesta razočaran Po krivici. V danih prilikah se ni mo?el bel j še plasirati in je še med turnirjem ves čas opravljal privatne posle. Ne smemo tudi pozabiti, da je bila zasedba turnirja tako močna, da nihče ni mogel nasproti komurkoli računati na sigurno točko. Zadnjo nagrado ima velemojster Pire. Po veliki zmagi v Lodžu smo mu tudi za ljubljanski turnir dajali najboljše nade. Za telesno šibkega Pirca pa sta bila dva zaporedna turnirja preveč. Brez odmora je prišel igrat v Ljubljano. Takoj po Lodžu je moral vrh tega urejevati »Šahovski glasnik« in kdor ve, koliko časa se porabi za glosiranje partij, bo razumel, da je bil Pire za ljubljanski turnir preveč izčrpan in torej ni mogel računati na višje mesto. Prav častno so nas zastopali ljubljanski udeleženci, vsem na čelu Vidmar mL, ki je izgubil eno samo partijo, pa še to zaradi hude napake. Amater Furlani je šahovskim veličinam kakor so Tartakower, Pire in Szabo iztrgal po pol točke. Sorli, ki je sicer končal na zadnjem mestu, pa se lahko pohvali, da je kot edini porazil zmagovalca turnirja. Zadnje kolo V današnjem poslednjem kolu se je večina partij končala že na dopoldanskem zasedanju, vrstni red prvih štirih zmagovalcev pa je bil določen šele pri popoldanskem nadaljevanju. Dopoldne je bilo tudi odločeno, kdo bo prejel »Jutrovo« nagrado. Razdelila si jo bosta dr. Astaloš in Kostič. ki sta dosegla enak uspeh jugoslovenskega udeleženca nasproti zmagovalcem in sicer po 4 točke. Vse partije razen ene, so bile remis. Najprej sta sklenila premirje dr. Astaloš in dr. Vidmar po mirni francoski igri. Vzgledu sta takoj nato. sledila Vidmar ml. in Preinfalk v igri štirih skakačev. Damski gambit med Pircem in Kostičem je po 25. potezi prinesel tako poenostavljeno pozicijo, da je moral slediti remis. Tot je v Ca-ro-Kanu popolnoma nadigral dr. Trifuno-viča in bi lahko, po elegantni žrtvi figure, partijo na več načinov dobil. Huda napaka pa je na mah izpremenila položaj. Z žrtvijo trdnjave je Trifunovič dosegel večni šah in izsilil pol točke. Mirna damsko-indijska partija med Nedeljkovičem in Bröderjem se je v 27. potezi končala neodločeno Šorli si'je v damskem gambitu s Steinerjem zgradil izvrstno pozicijo, je pa po svoji navadi začel forsirati, in ko je občni zbor LŠK V veliki dvorani Kazine je bil danes ob 18. slavnostni občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba o priliki njegove 251et-nice. Zborovanju so razen številnega članstva in vseh turnirslrih udeležencev prisostvovali tudi zastopnik bana. načelnik ban-ske uprave dr. Hubad. za župana podžupan dr. Ravnihar in zastopniki šahovskih organizacij. Zborovanje je otvoril klubov predsednik prof. Osterc s pozdravom navzočim in je nato predal besedo klubovemu častnemu predsedniku dr. Vidmarju. Govornik je najprej očrtal pomen jubileja LSK. zlasti pa jubilejno prireditev ki je razgibala vso Ljubljano. Šahovsko življenje nikjer ni toliko razgibano kakor med Slovenci in da nikjer drugod v tako majhen krogu še ni bilo toliko pomembnih turnirjev kakor v naši banovini. Nato se je toplo zahvalil pokroviteljem jubilejne prireditve gg. predsedniku Narodne skupščine, banu in županu, ki so sploh omogočili tumir. Zahvalil se je tudi »Jutru« za nagrado in turnir-skim poročevalcem, ki so v polni meri izpolnili svojo dolžnost. Podčrtal je jugoslo-vensko zmago in obenem izrekel upanje, da bi ljubljanski turnir našel tudi v dru-eih naših pokrajinah naslednike. Ob splošnem pritrjevanju so zborovalci soglasno sprejeli dr. Vidmarjev predlog, da se izvoli prof. dr. Ciric za častnega člana kluba. Banov zastonn;k dr. Hubad je izrekel jubilantu čestitke in obljubil še nadaljnjo naklonjenost banske uprave. Čestital je tudi podžupan g. dr. Ravnihar in pozdravil izven ljubljanske udeležence. Ljubljana je ponosna na šahovski klub, ki ima v svoji sredi tako močne šahiste. da lahko sodelujejo v velikem mednarodnem turnirju. V imenu Slovenske šahovske zveze je izrekel čestitke g. Ciril Vidmar, obenem pa je izročil dr. Vidmarju diplomo za njegove zasluge v šahu. Zahvalil se je tudi velemojstru Pircu za dragoceno zmago, ki jo je dosegel na turnirju v Lodžu. Predsednik medklubskega odbora združenih ljubljanskih šahovskih klubov g. arh. Zupan je obenem s čestitkami izročil jubilantu dragoceno srebrno plaketo, darilo ljubljanskih šahovskih klubov. Predsedujoči je nato slavnostno zborovanje zaključiL Iz Krškega k— Okoli videmskega kolodvora. Te dni je zasvetila elektrika na kolodvoru Videm —Krško Treba je priznati, da zadnje čase železniška uprava ni več tako neokretna. kakor svoj r časno, ko so nekatere postaje morale leta in leta čakati na električno luč. da-si je bila napeljava v neposredna bližini. — Agilna in po nepre-] stamem napredku sbrmeöa restavratsrfca K une jeva je pričela predelovati svojo restavracijo tik kolodvora. Preuredila bo vse spodnje lokale in jih napravila še pri-kladnejše za dohod 8 penooa in iz postajnega poslopja. Dackson Gregory: 79 Juana Castanares Roman Molče je ubogala, si pomela oči in prepadeno zastrmela vanj. »Obe roki na mizo, Biondino!« je ukazal Hawk, in spet sta poudarek njegovega glasu in zgovornost namerjenega samokresa storila, da je Biondino neutegoma ubogal. »Zdaj vam nekaj povem; dobro me poslušajte, zakaj dvakrat ne bom govoril! Nikar ne čakajte Zamba, da bi vam prišel na pomoč; ta leži zunaj, kjer sem ga oplazil po glavi z isto puško, s katero je davi pri kontu ustrelil indijskega dečka. Zdaj sva sama, in niti govora ne more biti o tem, da bi igral z vami dolgo komedijo. Samo z roko mi ganite, pa vam poženem svinec med oči.« Premolknil je in zamišljeno pogledal razbojniku v plameneče sinje oči. »Pred sedmimi leti,« je nadaljeval, »ste se vi in vaša tolpa z ropom in umorom polastili lepega kupčka tisočakov iz Cincopaloških zlatih rudnikov spodaj v Sonori. Bili so moji rudniki, čeprav se tedaj še nisva poznala. V moji odsotnosti ste vpri-zorili to lopovščino. Vedeli ste, da smo bili sami svoji bankirji. Tri prijatelje ste mi ubili. Char- lieja Bella ste pohabili do smrti Obtovorjeni z našim zlatom ste takrat odnesli pete, in Charlie Bell še danes misli, da sem bil jaz tisti, ki je pograbil ves dobiček zase. Sedem let vas že iščem; vas in kraj, kamor ste skrili svoj plen. Tako sem si stekel ime kapitan Colorado in sam postal cestni razbojnik — a zmerom sem ograbljal le druge razbojnike, takšne, kakršni ste vi, in ves čas sem upal, da vendar že naletim na pravega. Nato sem srečal ,Veverico' — Chaveza.« Blondinovo silno telo je izpreletel drget, in mišice so se mu napele, kakor da bi hotel zdajzdaj skočiti pokoncu in se vreči na nasprotnika. »Pozor!« ga je posvaril Hawk, in Biondino je globoko vzdihnil in padel nazaj. Le oči, polne krvoločnega sovraštva, so mu begale okoli. »Pred nekaj dnevi ste umorili Perriga,« je Hawk mrzlo in neusmiljeno nadaljeval. »Takrat vas nisem ustrelil; prepozno je bilo, in hotel sem vas imeti živega — tukaj! Toda mrliški ogled bo dognal razbito lobanjo, in to bo zadostovalo, da pridete na vešala. Ubili ste Parmaleeja, Toma Marcha ste težko ranili; zdaj je nedvomno že ugotovljeno, da je samokres z dvema praznima stročnicama vaš. In vendar sem bil jaz tisti, ki sem vas izpustil — in zasledoval. Morda uganete, zakaj?« Zdaj je Biondino prvič odprl usta in izprego-voril. »Denarja hočete? Nu, denarja se mi ne manjka —« »Vi ste tisti, ki ste pred leti poklali Castanare-sovo rodbino in storili Castanaresa to, kar je zdaj. Samo njegovi mali hčerki ste prizanesli, ker ste imeli že takrat namen, da se z njeno pomočjo polastite vsega premoženja, ako vas puste vsa druga sredstva na cedilu. Za to, kakor tudi za Parma-leejevo smrt, vas čakajo vešala, Biondino!« Biondino si je obliznil ustnice »Ako vam je denarja--« »Od Chaveza vem, da skrivate nekje železno blagajno.« Biondino, ki se je zdaj pa zdaj zasmejal, je globoko vzdihnil in porinil železno skrinjico pred Hawka. Hawkovo oko je ostalo nepremično uprto v Blondina, takisto kakor samokres v njegovi roki. »Iz Cincopaloških rudnikov ste odnesli več kakor trideset tisoč dolarjev. Pa to je bila samo ena nagoda izmed mnogih v dvajsetih letih! V vaši skrinjici mora biti nekaj sto tisoč dolarjev! Storite zdaj, kar vam porečem. Tu je peresnik, vzemite ga v roko. Vraga, vzemite ga v roko! Tako! In zdaj pišite; takole začnite: ,Jaz, Viktor Biondino, znan pod imenom Jake Blondin, vračam s tem naslednje' — o, seveda se morate nazadnje tudi podpisati, a začniva tako, kakor pravim, če bi prišlo kaj vmes, preden končate! — Torej prvič. Char-lieju Bellu 10.000 dolarjev izgube, 10.000 dolarjev za obresti in 10.000 dolarjev kot majhno odškodnino za to, da ste ga telesno uničili. To je skupaj 30.000 za Charlieja Bella.« Jutri bo konec našega tekočega romana. V nedeljo, dne 1. maja začne izhajati naš novi roman NAPOLEONOVA TAJNA LJUBEZEN (MARIJA WALEWSKA) Ta roman, ki sloni od začetka do konca na zgodovinskih dejstvih in najzanesljivejših virih, obravnava isto snov kakor nedavni film Grete Garbo: Tajno ljubezen med velikim cesarjem in mlado poljsko grofico Marijo Walewsko, ki je uslišala Napoleona, misleč, da bo s tem kupila svoji podjarmljeni domovini svobodo. žrtev plemenite žene je bila zaman; Napoleon nI utegnil ostati mož beseda, in Poljska je morala še sto let čakati vstajenja. Toda Marija Walewska, ki v njem ni bila vzljubila cesarja, ampak človeka, mn je ostala zvesta tudi v najbolj tragičnih dneh... Ne zamudite začetka te krasne, resnične povesti ! NAROČITE „JUTRO i« • MALI OGLAS! Službo dobi Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Perfektna kuharica predvsem izurjena v pecivu in močnatih jedilih dobi me sto v kavarniškem obratu. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Stalna služba«. 10630-1 Hotelsko sobarico Z dolgoletnimi spričevali in zmožno kavcije sprejme hotel »Novi Svet«, Maribor. 10627-1 Natakarico pridno in pošteno spreimem takoi. Gostilna »Napoleon« Tržaška cesta 4. 10593-1 Natakarico mlado, simpatično sprejme takoj gostilna »Vitez«, Breg 18. — BAI.!LA FIAT istotam naprodaj, 4-sedežen. 10601-23 Služkinjo ki Zna kuhati in ima veselit do otrok sprejmem 1 koi. Vprašati: Kolodvor-jka knjigarna, Zidani most. 10596-1 Služkinjo pošteno, urno, čisto, ki zna tudi nekai kuhati sprejmem takoj. Verstovškova 27, Mitje, levcv od Tobačne tovarne. 10617-1 Natakarica popolnoma zdrava, simpatična in lepega vedenja dobi gostilno na račun. Kavcija din 500. Rozin Miloš, Trbovlje 2. 10612-1 Postrežnico iščem z znanjem nemščine. Predstaviti se od pol 16. do pol 17. popoldne. Gajeva 3-III., vrat?. 312. 10610-1 Služkinjo pridno in zanesljivo, ki zna rudi kuhati in pomagati pri bolniku sprejmem takoj. — Plača din 200 mesečno. Gr-čar. Sp. Šuška, Gasilska c. 15 J. 10582-1 Natakarico solidno, verzirano in sposobno za večji obrat, zmožno kavcije, iščem za takojšen nastop. Ponudbe s sliko na naslov: Stanovšek, Gornja Radgona. K1584-1 Praktikantin jo sprejmem. Pogoji: stenografija in srbohrvatsko perfektno, dobro nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od mah«. 10598-1 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Službe išče Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din za šiiro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Brivski pomočnik mlajši išče službo. Perfekten v moški stroki. Nastop s 1. ali 15. majem. Vsa oskrba v hiši. Ojcinger Ivan, — brivski pomočnik, Slovenska Bistrica. 10629-2 Mlad šofer trezen, dober in siguren vozač išče službo. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Nekadilec«. 10592-2 Vrtnar samostojen, v vseh panogah svoje stroke popolnoma izurjen, v neodkazani službi želi premeniti sedanjo službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Neoženjen«. 10603-2 Mladenič absol. 7. gimn., vojaščine prost išče zaposlenje v pisarni, laboratoriju, skladišču ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Del avoli aii« 10591-2 ritiuuiHiuiHuiiiruHumtniuimjmimuuuumuuitiniii Vajenci (ke) Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj -šj znesek 17 Din. Vajenca za soboslikarstvo in pleskarstvo, kmečkih staršev sprejme Windschnurer, Kamnik. 10613-44 Zaslužek Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šj znesek 17 Din 2500 din potrebujete da zaslužite 1000 din mesečno doma. Dopise na ANOS, Maribor, Orož nova 6. 10102-3 Potiiiki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-št znesek 17 Din. Zastopnika (-co) za svetovno 2nani avtopred-met iščemo. Ponudbe na ogl. ouu. Jutra pod »Dober zaslužek 77«. 10581-5 d ragocenósti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova ul JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE 69 Ta čas se je kapitan preoblekel, in kmalu se mu posreči, da pomiri razjarjene ljudi. Čez četrt ure sedijo spet vsi lepo mirno za svojimi mizami. Le Džimiju se slabo godi; na kapitanov ukaz ga je moral oče privezati! Prodajni Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din »Berkel« tehtnico z uteži, dva pisalna stroia, dvoie moških koles, kuhinjski pult dvometrski in razne druge efekte zelo ugodno prodamo. »Interpromet«, Florjanska 26, 10638-6 Na zalogi več rablienih elektro motorjev in centrifugalnih črpalk kombinirano z motorji, in Wertheim blagajna naprodaj Bremec, Celje. 10634-6 Mreže za postelie <* -u naicenete pri Andlovcu zaloga pohištvo. Komenskega ul 34. 10448-6 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Svetilko na petrolej ali bencinski plin, jakost od 1000 do 2000 sveč kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Petro«. 10637-7 Plinske cevi ali tračnice od poliske železnice 7- '- —pt kupim. Ponudbe na Robida Viktor, Braslovče. 10585-7 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din. Kolesa najnovejši modeli v veliki izberi od Din 550 dalje. Na zalogi »mam tudi otroška dvokolesa. Nova trgovina, Ljubliana, Tyrseva c. 36, nasproti Gospodarske zveze. 9944 11 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din »Steyer« avto 6-sedežen, rabljen, vendar v izvrstnem voznem staniu, ze lo primeren za pregraditev v tovorni voz ali omnibus. — odda najcenejše Bernhard Adolf, Maribor, Aleksandro va 51. 105S3-10 Pisalni stroj v dobrem stanju kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Intakten«. 10580-29 Pohištvo Pohištvo novo m že rabljena ki ga želite prodatj ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo Dreskrbimo sami. S po počite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohl štva v naš komisijski oddeiek preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan. Ljub ljana. Tyrseva cesta 12 79 12 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Milostiva! Vaš krzneni plašč Vam če2 poletje shran:mo, ebenem izvršimo potreDna popravila m polovično ceno. Plačlnvo šele jeseni ob prevzemu. L. ROT, Ljubliana, Mestni trg 5. Teleton 20-05. 172-30 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Par težkih kobil za težko vožnjo 7 do 9 let ugodno naprodai pri Antonu Habjanu, Sp. Domžale. 10586-27 Gospoda ali gospo s primernim premoženjem sprejmem v popolno prvovrstno dosmrtno oskrbo. Ponudbe pod »Štev. 25« na podruž. Jutra v Mariboru. 10628-14 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodajalko manufakturistko, ki ima veliko poznanja, bi sprejela kot družabnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 22«. 10626-16 Odvetnika kot tihega kompanjona, 2 malo udeležbo za dobro in solidno podjetje iščem. Dopisi na Publicitas, Zagreb, pod »Obojestransko zadovoljstvo«. 10604-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vredostne papirje: 3°/« obveznice. bone. srečke, delnice itd. valut« vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije 174-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din. Lep lokal za speceriio z inventarjem in stanovanjem, ugodno oddam. Tyrševa cesta 124. Po-izve se: Figar. Vošniakova ulica 6. 10618-19 Veliko manufak-turno trgovino izvrstno ldočo, ustanov ljeno 1885. na najpro metnejšem kraju trgov skega središča, zapadne ga velemesta Jugoslavije na prometnem križišču lokalnega in mednarod nega prometa, z uvede no in lukrativno proiz vodnjo post. pregrinjal prodamo z vso zalogo (na debelo in drobno) kurentnega manufaktur nega. modnega krat kega in pletenega blaga, krasnimi prostori, por-talnimj izložbami, oh enem z enonadstropno hišo za izdelavo post pre grinjal. skladišči, stano vanjem po najugodnejši ceni in ugodnimi pogoji. Najsigumejša eksistenca agilnìm trgovcem. Res tlim interesentom daje informacije: Pošlo valni ca Pavlekovič, Zagreb. Dica 144. 10300—19 Špecerijsko kolonialno trgovino na zagrebški tržnici, s stalnim prometom, solidnimi odjemalci, prodamo skupno z moder no ureditvijo in zalogo kurentnega blaga za 50.000 din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb niča 144. 10301—19 Posest Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj &i znesek 17 Din Večje število parcel kompleksov. posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodai grad beno strokovno izobra žen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Te lefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceni telj za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Dve stavbni parceli po cca 400 kvad. m v centru Ljubljane za trinadstrop-nice, posamezno ali skupno, takoi ugodno naprodaj. Pojasnila daje »POSEST«, re-alitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4-II. 10619-20 77#77ävtm2jti Separirano sobo oddam. Poljanska c. 12, pritličje, desno. 10636-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje in enosobno s komfortom, s kabineti v novi še nedograjeni, prezimljeni, suhi hiši oddam za junij na bivši »Iliriji«, Malgajeva ulica. 10639-21 Dvosob. stanovanje komfortno oddam takoj 1. majem. (Šiška). Vprašati : trafika-pasaža. 10624-21 3-sob. stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami v I. nadstr. oddam. Lepodvor ska ulica 20. 10595-21 S tanoianja beseda 1 Dto. davek 3 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje s kabinetom za 1. junij — iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Mirna urad niška družina«. 10640-21a Dvosob. stanovanje lepo, iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Malo-članska«. 10621-2 la Dvosob. stanovanje ali enosobno s kabinetom iščem za 2 osebi za avgust, blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Učiteljica, avgust«. 10597-21a 4-sob. stanovanje s kopalnico, komfortno v bližini Vrtače ali sv. Jožefa iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod pod »Mirno«. 10530-21a V „JUTRU"! NSERIRAJ Najlepše Zavese samo v trgovini SEVER — MARIJIN TRG 2 OBIŠČITE POMLADANSKI BEOGRAJSKI SEJEM OD 30. APRILA DO 9. MAJA 1938. LETA Največja jugoslovenska revija domače in svetovne proizvodnje — Najpopolnejša razstava poslednjih tehničnih pri-pridobitev — Največja izbira — Pojasnila daje uprava beograjskega sejma Sejmišče pošt. pretinac 538 telef. 28-526, 28-8-2. Popusti 50% na železnicah in paro-brodih. »UKOD« VEZANE PLOŠČE (Sperplatte) dokler traja zaloga STAVBENO — POHIŠTVENO OKOVJE dobavlja najceneje JOS. ZALTA, železnina — Ljubljana, Tyrseva 9, poleg Figovcu. Sobico blizu sodnije oddam s 1. maiem solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10623-23 Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom oddam, cesta 10. Šmartinska 10620-23 Opremljeno sobo strogo separirano za eno ali dve osebi oddam, istotam oddam kabinet. Nebotičnik, V. nadstropje. 10590-23 Sobo s posebnim vhodom in klavirjem, s popolno oskrbo, poleg univerze oddam gospodični. Ogled pn Rozman, Dvorni trg 3-II. 10608-23 Mesečno sobo solnčno in mirno s posebnim vhodom oddam 1—2 osebama z vso oskrbo. Stari trg 28-III-, Sturm. 10609-23 Sobo s posebnim vhodom oddam. Detelova ulica 3. 16001-23 Skromno sobo s štedilnikom takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10605 23 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam v bližini Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10594-23 Opremljeno sobo parket oddan, s hrano ali sprejmem sostanovalca po nizki ceni. Kremžar, Cesta 29. oktobra št. 5., dvorišče desno. 10599-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, s prvovrstno meščansko hrano, za mojega sina, srednješolca. Najraje v bližini tehnike ali trg. šole, za pričetek šolskega leta v septembru, — iščem. Strogo nadzorstvo za-željeno. Ponudbe z opisom stanovanja in zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra oskrba«. 10587-23a Opremljeno sobo s hrano ln vso oskrbo oddam gospodu ali go spodičnl s 1. majem. Sokolska 5, Prule. 10481-23 Konfortne sobe s souporabo Kopalnice, r novi hiši » centru mesta, blizn kolodvora oddam s 1. maiem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10231-23 Ui Veliko sobo prazno, s souporabo kopalnice ali enosobno stanovanje išče za takoi uradnik Ponudbe na ogl odd. Ju-Ua pod »Najemnik«. 10589-23a Križanka št. 26 Ženitve in možitve boljših družabnih krogov posredujemo oajtočneje Dobre zveze v najbolj ših rodbinah. Velika iz bera odličnih partij In formacije proti predna kazilu din 10 v znamkah — diskretno »Rezor. Za greb. pošta 3. 10302—25 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno bot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti aii barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica SMRT! T00 krai več škode Vam napravi mrčes v stano-novanju, kot stane naš odlikovani H a m a d prašek! Zahteval te povsod originalno HAMAD škat-lieo. Din 5.- (znamice) za navodilo in vzorec. T o s i a, Liub'.iTZPI«-49647< poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Uica 9, POSESTVO se PRODA Na periferiji Ljubljane, na prometni točki SE PRODA iz proste roke posestvo, obstoječe iz zidane hiše, hleva, več lop Ltd. primerno za vsako obrt ali industrijo. K posestvu spada cca. 5000 m2 sveta. Plačilni pogoji zelo ugodni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »USPEŠEN NAKUP«. ZAKTEWJTE BRE5PLAČNI CEHIH ER AjrtlPDLNEŠE GENERALNO ZA5TDP5TVD s_ CruMcmco FRANC KUNC FOTOGRAF Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 29. t. m, ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 27. aprila 1938. žalujoči: VIKTOR, FRANCI, ing. MARJAN, sinovi; V ALCI, CITA, NADA, hčerke; MILENA, sinaha ter ostalo sorodstvo. ZAGREB NIKDLIÉEVA 10 10153 od Za jugoslovanski patent št. 1. decembra 1932 na: »POSTOPEK ZA ELEKTROLITIČNO IZLOČEVANJE CINKA IZ VODENIH RAZTOPIN« ( »Verfahren zur elektrolytischen Abschei-dung von Zink aus wässrigen Lösungen«) SE IŠČEJO kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: patentni inženjer ing. HINKO PETRIč, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani