_____ 282. ftevnim. V UuMlimi, v (trnek, 9. decembra 1909. XUL leto. „Slovenski Narod41 velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v asvavsištva prej telo leto pot leta četrt leta la mesec 24 — 12 — 6 — 2- celo leto.......K »— pol leta ...... . 11 — četrt leta ... » ... . 5*50 na mesec • ....... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ae vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (I. nadstropje na levo), telefon it 94. Izhaja vsak dna zvečer izvzemal nedelje In praznike. Inseratt veljajo: peterostopna petit vrsta na enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Inaerdjah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inaerati itd. to je adminif trativne stvari ■ Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na plamena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine Narodna tiskarna telefon it. 85. ne ozira. •Slovenski Narod" velja po polti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 35— , celo leto pol leta....... 13 — četrt leta........6 50 na mesec........ 2*30 ..... K 28-* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-- VpraSanjem glede Inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* Upravništvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85 Posejana. Na Dunaju, 8. decembra. "v* torek, 7. t. m. so se sešli voditelji slovanskih in nemških strank na skupno posvetovanje, v četertek (j. t. m. se bodo ta posvetovanja najbrže nadaljevala, a to že ni več gotovo. Zunanja firma torkove konference je bila pač dogovor zaradi delavnega programa poslanske zbornice, v bistvu pa se je šlo za vse kaj drugega, namreč za vprašanje o rekonstrukciji ministrstva. Slovanska Enota zahteva tako r..inistrstvo, da bo v njem zagotovljena pariteta med Slovani in med Kemci, ker samo v taki pariteti je jamstvo, da bo vlada Slovanom pravična in naklonjena. Nemci pa o taki rekonstrukciji n-'oejo ničesar vedeti, ker hočejo biti u --podarji države. Vse, kar sedaj Xemci delajo, ima edinole namen, preprečiti konee sedanjega protislovenskega sistema- Nemci bi raje vile] i, da pošlje vlada parlament domov in da si pomore s § 14., kakor pa da bi prišlo novo objektivno ministrstvo na krmijo, sarno da bi krivdo na tem radi zvalili na Slovane. Z ozirom na dogovore v torek, o -raterih je bil izdan jako malobese-Hen komunike, so nekateri listi že za-eli pisariti tako. kakor da je spora-ru m ljenje že na potu in kakor bi bilo >koro zagotovljeno, da se še vse pojavna, kar loči Slovane od Nemcev. Tak optimizem ni prav nič utemeljen. Temu, kar Nemci zahtevajo, t>e Slovanska Enota kratkomalo ne podvrže, kajti Nemci ne zahtevajo nič več in nič manj, kakor da naj Slovani kapitulirajo pred njimi in puste na krmilu ministrstvo protivi ovanskega sistema. Tak optimizem pa tudi zaradi tega ni utemeljen, ker vse kaže, da se sedanja vlada sama z vsemi silami brani rekonstrukcije in da bi se -ip vedno najraje iznebila parlamen-ta ter si pomagala s famoznim § 14. V novi poljski korespondenci Nord« je eden voditeljev poljskega kluba, najbrže poslanec Stapinski se otvorijo prebivalstvu novi viri dohodkov iz tujskga prometa vobče. Saj se tudi vojašnice obrestujejo občini pri nas in drugje le po 3%, a vendar se vsaka občina poganja za povečanje posadke, ker vojaštvo pušča mnogo denarja med trgovci in obrtniki. Tega seveda »Slovenec« ne ve. Hotel »Tivoli« bi se bil pa zidal celo ne glede na tujce, ker je že radi domačinov bilo primerno, nadomestiti staro Švicarljo z obširnejšim podjetjem. In da pozimi v Tivoli ne bo zahajalo toliko ljudi, kakor poleti, ko vsak večer ondi skoraj prostora ni dobiti, je naprej vedel župan Hribar in vsak drug pameten človek. »Slovenec« zabavlja, da ni bilo v Tivoliju letos poletnega gledišča in zvrača krivdo na baje slabo razdelitev prostora v poslopju. Resnični vzrok pa je bilo le pomanjkanje vsporeda, ki bi bil za poletno gledišče z domačimi močmi primeren. Ali naj predstavljajo igre, kakoršne spadajo v gledišče 1 Morda »Marijo Stu-art« ali vsaj »Mlin pod zemljo«? V tak lokal in na poletni večer spada dober variete - program. Tega se pa ne da iz tal izteptati, zgolj s tujimi šansonetkami in komiki, kakor jih ima sem in tja hotel »Union«, se pa ni hotelo takoj začeti. Popreje naj se da domačim močem priliko, da poskusijo, če so za to vrsto lahke umetnosti sposobne. O kakem dragocenem gledišču, ki bi veljalo par stoti soč, a bi bilo — po »Slovencu« — vseeno le lesena koliba, nam pa ni ničesar znano, zato moramo k razburjeni domišljiji Štefetovi v tem oziru pač obmolkniti. Sicer bi bilo pa treba le »Tivoli« spremeniti v akcijsko družbo in »za-šafati« škofu kup akcij, pa bi bil ta hotel iakoj »Slovencu« grozno všeč. Dokler pa tega ni, se vsako slično podjetje v pobožnih možganih zrcali le kot neljuba konkurenca hotelu »Fnionu«. Slednji je bil za razvoj tujskega prometa vrlo potreben, to mi lojalno priznavamo. A smešno je, če se iz konkurenčnega strahu pobija vse drugo, če ne dovaja denarja direktno v lastni žep. Zato se »Slo-venčeva« sicer silno goreča ljubezen do povzdige tujskega prometa preneha, kakor bi jo odrezal, tudi pri ljubljanskem Gradu! Po celem svetu se trudijo, točke, od koder je krasen razgled, opremiti z zložnim dostopom in z gostilnami ali celo hoteli, da privabijo tujce in s tem kaj prislužijo. Vsak tujec, ki je ob lepem vremenu bil pri nas na Gradu, se je še divil panorami, ki se mu od todi odpira in je bil naravnost presenečen, kajti ta razgled je vsled pomanjkanja reklame med svetom takorekoč neznan, dasi je kakor zafrjujejo soglasno vsi, ki so kdaj Avstrijo prepotovali za raz- »Jaz pravim^ — je besedičil — »da »te lahko ponosna na svoje hčere. Glejte kakor lilije v vrtu ali breze ob potoku!« »Oh, bežite no«, ga je zavrnila gospa Svetčeva, dasi ji je ta hvala zelo dobro dela — »vi se vedno samo šalite! Ampak rada jih imam, dasi vem, da niso najlepše«. »O milostljiva«, je vzkipel takrat gospod, ki je sedel poleg najmlajše — Malči in napravil skoro užaljen obraz — »samo tega ne! Povem vam in odkritosrčno govorim, da so vaše gosj>odične hčere res kakor tri zarje. Res, prav žal mi je, da nisem pesnik -— ovekovečil bi jih — oh, pa kako bi jih ovekovečil!« Gospodična Malči se je pri tem ozrla na nebo in razprla oči, da so zasijale ko dva silna plamena. Nekaj ji je leglo na srce — nekaj kakor drag spomin iz tistih dni, ki jih je preživela v Ljubljani. »Pa kam ste se tako zamislili gospodična Malči?« jo je naglo pra-šal oblizan in na vse mogoče načine nališpan gospod, ki je sedel poleg nje in pravkar obžaloval, dn ga ni poljubila muza. Ni bil ravno grd — popolnoma tržaški tip: lahkomiselnost in življenje v malih živih očeh in vsem obrazu tista varljiva naklonjenost, ki je zelo nevarna mladim dekletom. »Ah — lsvezde gledam«, je dejala Malči in bc ozrla na •©•tro Anko, ki je brskala drobtine jx> prtu in bila tudi nekako zamišljena . . . »Zvezde gleda gospodična«, je izcmokal plešasti gospod in se sam ozrl na nebo, da se mu je pokazalo belo v očesu. »Aha, res prav lepa noč je nocoj in kako lepo svetijo zvezde — kakor svetilke na rivi«. »Ah, veste gospod Turini, vi pa nimate smisla za poezijo«, je dodala z nasmehom gospodična Anka, najstarejša izmed hčera gospe Svet-čeve. Nekdaj je morala biti pač lepa, kakor njeni mlajši sestri Mirni in Malči, a bilo ji je že okolo šestindvajset let — cvetje se je usipalo: v očeh je bilo sicer se vedno precej ognja, a poteze v suhljatem obrazu so bile mrzle, kot da za nečem žalujejo, kar je mjnulo in se ne vrne nikdar, nikoli. »Anka, ne razžali vendar gospoda Turini ja, jo je pokarala sestra Mimi in našobila ustnice tako graei-jozno, da je gospod Turini kar zavzdihnil. Bila je popolna slika svoje mlajše sestre Malči, samo ne tako črnolasa in v očeh je nosila nekak bolesten sijaj, kar jo je delalo še bolj ljubko. »Le brez skrbi gospodična«, je zajecal počasi gospod Turini — »gospodična Anka ima popolnoma prav: prav nikakega zmisla nimam za poezijo — to se pravi nojem že rad in tudi kako polko rad sličim ampak iz- gledom iznad Solnograda najlepši od vseh sličnih krajev naše monarhije. In to priliko naj bi občina puščala v nemar in ne storila tega, kar bi vsaka druga občina smatrala za svojo jasno dolžnost? Seveda, stroški delajo »Slovencu« preglavico in da dokaže, kako nespametno bi bilo graditi vzpenjačo na Grad, predhaciva županu Hribarju našo cestno železnico, ki bo še dolgo vrsto let pri-nasaia » podjetnikom« vsakoletni deficit. Ta lump, — dr. Šusteršič pravi »lomp« — namreč »Slovenec«, nalašč pravi »podjetnikom«, da bi nevedni ljudje mislili, da ima morda mestna občina kako škodo ali vsaj gotovi domačini. »Podjetniki« so pa milijonska družba Siemens & Hal-ske, katero to prav malo boli in ki je sama dobro vedela, da pri tem obratu še dolgo ne bo ničesar zaslužila, a je hotela onemogočiti konkurenci, da bi se projekta polastila. Kaj torej boli »Slovenca« Siemens & Halske? Videli smo pa, da se celo klerikalni deželni odborniki prav radi po tramvaju vozijo, izimši Jakliča, ki se le po železnici rad vozi, ker je zanj zastonj, od kolodvora jo pa, da prihrani groš za tramvaj, raje peš v Ljubljano maha. Zupan Hribar je prepametan, da bi radi Gradu skušal občini natovo-riti breme, katerega bi občina ne mogla nositi ali ie prav težavno. Seveda se s »Slovencem« ne bo nihče prepiral o tem, kakšna druga pota, se še dajo dobiti za vresničenje projektov na ljubljanskem Gradu, a z razmetavanjem občinskih tisočakov v ta namen, kakor si ga predstavlja poštenjak »Slovenec-, žalibog ne bo nič in tako je. kar nam je seveda prav žal, Štefetku in Ter?eglavu ta lepa nada na priliko do fulminantnega zabavljanja že naprej izjalovila. Pljenj CiMl-Metodon družbi. Plzenj, dne 6. dee. Takih slavnosti češka Plzenj že dolgo ni videla, kakor so bile slovenske slavnosti, katere je priredil krajni odbor »Češkoslov. jednote« v Plz-nji v korist naši Ciril - Metodovi družbi. O vrlo uspelem shodu, na katerem so dne 28. m. m. govorili župan ljubljanski Ivan Hribar ter jurist Lev Brunčko in tehnik Janko Mačkovšek, je »Slov. Narod« že poročal. Glavna slavnost se je vršila v soboto in nedeljo 3. in 4. t. m. V Plzenj se je že v soboto opoldne pripeljalo na slavnost nad 100 slovenskih, hrvaških, srbskih in čeških akademikov, z Dunaja je poslala zastopnika »Slovenija«, iz Ljubljane pa je prišel urednik V. M. Zalar. Na kolodvoru so pozdravili goste: za »Češkoslov. jednoto« urednik Avg. Žalud ter zastopniki akademlčnih društev plzenjskih, zahvalil pa se jim je vsem jurist Fr. Šemrov. Lju-beznjive plzenjske gospodične SO podale gostom šopke. Slavnost se je začela že popoldne ob 3. uri, ko se je otvoril bazar, ki so ga oskrbovale plzenjske Čehinje v slovenskih, čeških in slovaških narodnih nošah. Prodajale so tam samo naše slovenske izdelke: prekrasne domače vezenine in idrijske čipke, katere je oskrbela Ijubljamka firma P. Mag-dič, dalje originalni škofjeloški mali kruhek, domačo lončeno robo, slovenske narodne kolke. Družbine razglednice, slovenske vžigalice itd. itd. V posebnem paviljonu je bila slovenska vinarna, v kateri so se prodajala vipavska vina; priti so morala iz Prage, ker jih iz Ljubljane ni bilo mogoče dobiti, zraven nje so prodajale dame znani domači liker »Flo-rian«, in celo Kolinska tovarna je bila zastopana s svojo kavno primesjo v korist Ciril - Metodovi družbi. Kot prav posebna dobrodošla epe-cialiteta so imele svoje posbno mesto domače kranjske klobase firme Cha-lupnik & Predovie Torej sama pristna domača roba. Kmalu se je začela obširna dvorana »Meštanske besede« polniti in ob 8. zvečer, ko se je začela Akademija je bil že vsak prostorček zaseden. Na Akademiji so pač največ pohvale izzvali Slovenci a slovenskimi narodnimi pesmimi in Hrvatje s tamburaškim! točkami. Poleg njih je sodelovalo plzenjsko pevsko društvo »Smetana«, ki je Ljubljančanom še dobro znano izza* svojega koncerta v Ljubjani, s slovenskimi skladbami, ter nekaterimi solotočkami pevec Port. Seveda se je tudi spregovorila marsikatera beseda. Urednik V. M. Zalar je govoril o pomenu Ciril - Metodove družbe, župan kralj, mesta Plznje dr. Petak ja povdarjal potrebo vzajemnega dela Čehov in Slovencev, pisatelj Kloster-man je pozdravil jugoslovansko mladino, jurist Šemrov se je zahvaljeval imenom praških Slovencev. Kmalu se je razvila seveda prav animirana zabava. Jugoslovanski akademiki so prav kmalu v sosednji mali dvorani sto--tisto — eh, ne vem kako bi se izrazil — mio dio — za poezijo pač — tako kot kak Carducci — no, no 6ignorina, tega pa ne! Že od nekdaj sem samo kupčeval — e, to nese več kakor poezija Vsaj meni se tako zdi!« Na ustnicah gospodične Anke je zaigral bolesten izraz in povesila je glavico zelo nizko, medtem ko je stisnila Malči črne obrvi, da so se zasenčile velike, lepe oči. »Eh, beži papa, to je vseeno«, se je nasmehnil mlajši in potrepetal plešca po rami. »Pesmi citati, to je lepo, no, tudi ni napačno ako jih zna kdo pisati — ampak živeti tisto življenje kakor se govori — brrrrr! Kajne, gospodična Mimi?« »Ah, pustimc raje to«, je prekinila gospodična Malči in nekako nevoljno odvrgla belo servieto. »Pogovorimo se raje o čem drugem!« »Povejte nam raje gospod Turini«, je IX) vzel naposled besedo črn oglasi sin gospe Marije Svetceve, ki od svoje sestre Anke ni bil mnogo starejši, dasi je bil na prvi pogled videti — »kako mislite, da bodo izpadle te volitve?« »O, za božjo voljo, Anton —« je zavzdihnila Anka in prekrižala obe roki na prsih — »nikar nas vendar ne mori še s politiko, ko veš, da je to vsaj zame najdelgocasnejši pogovor!« »Prav imaš, Anka« ji je pritrdi- la Malči, a sin gospoda Turinija se je ozrl vanjo silno začudeno. »Kaj ti se ne zanimaš za politiko, Malči? No, ko postaneš moja ženka se že privadiš in še veliko ulogo boš igrala — »Prosim te, Frančeško —« ga ja poprosila Malči, a hip na to se je obrnila proti materi. »Veš, mama, jaz bi šla nocoj najraje domov. Prav nič mi ne ugaja tukaj!« »Pa sedaj je vendar še prezgodaj, gospodična«, se je začudil gospod Turini in se nalahno udaril po pleši, kamor je sedel vsak hip kak komar. »Vseeno«, je vztrajala Malči —* »jaz sem danes tako nekako trudna —« »O potem pa le pojdimo«, je pritrdil gospod Frančeško, ki je bil očividno njen bodoči ženin in se ozrl po obmizju — ako nima kdo kaj proti temu. Anka je prikimala, brat Tone ja leno zazehal, Mimi pa se je ozrla x mater, ki je nagnila glavo kakor Ma« rija sedem žalosti, da si je gospod Frančeško lahko tolmačil kakor mu je bilo drago . . . Cin, cin, ein — je zapel cekin s kozarcem in plačilni marker okrogel in majhen kakor sodček je povedal račun, spravil srebrnjake, po elegantnem naklonu odšel in za njim vsa dražba • ■ • feačeli * plzenjskimi gospodičnami ples, ki je trajal prav dolgo v noć. V nedeljo je biro nadaljevanje 6obotne slavnosti. V bazaru je bilo eelo popoldne živahno vrvenje in zaloge so bile deloma že pred večerom izčrpane. Zvečer pa se je ob zvokih orkestra poštnih uslužbencev razvila prav prisrčna zabava. Ne da se popisati to navdušenje, ki je vladalo eel večer, bil je to res impozantan češko - slovenski praznik, kakršnih je le malo. Seveda so bili zopet navdušeni govori. Urednik V. M. Za-lar se je zahvaljeval plzenjskim Cehom in Čehinjam za prekrasne slovenske slavnosti ter za bratsko prijaznost in gostoljubuost. Povdarjal je, da so plzenjski Cehi zopet sijajno ovrgli trditev slovenskih klerikalcev 0 češkem malena li zrnu in egoizmu ter je slednjič prav iskreno povabil Cehe, naj prihajajo v še večjem številu nego doslej, na Slovensko, kjer bodo vedno iskreno sprejeti. Pisatelj Ivan Lah je v temperamentnih be-.sedah povdarjal dobroto svetovno znanega plzenjskcga piva. Ali vendar glavna stvar ni pivo. Slovenci so prišli v Plzenj v prvi vrsti radi tega. da zopet še bolj spoznajo češki narod in češko življenje. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri prekrasni slavnosti, predvsem požrtvovalnim in ljubeznivim plzenjskim damam in je zaklical navdušeni »Na zdar!« češki Plznji. Slovenski akademiki so popovali domače narodne pesmi, ki so izzvale med Cehi navdušeno odobravanje. Da se je spredla tudi mar-sikaka rdeča nitka med mladini damskim svetom plzenjskim. ki je moral vsakega očarati zaradi svoje izredne ljubeznivosti, in med jugoslovanskimi sinovi Muz, je skoro samoobsebi umljivo. Danes doj>oldno so jugoslovanski gostje v spremstvu čeških dam in go>podo\\ med njimi gospoda Bloud-ka st.. soproga hčere našega pesnika Vilharja in gosjioda Bloudka ml.. obiskali svetovnoznani plzenjski meščanski p ivo var. Popoldne je bila ločitev. Dame in gospodje so spremili jugoslovan-ske akademike na kolodvor, še ena krepka slovenska pesem, še en navdušen »Živio!« in »Na zdar!« in vlak je odpeljal goste zopet proti Pragi. Zvečer je predaval urednik V. M. Zalar v »Literarnem klubu« o slovenski literaturi, jutri pa je turistično predavanje, na katerem govo ri »O krasotah slovenskih krajeve asistent geogr. instituta češke univerze iur. dr. in phil. dr. Viktor Dvorskv. Predavanje bodo spremljali skioplične slike. S tem predavanjem bodo plzenjske slovenske slav-uost i končane, pustile pa bodo pač 1 riijen prijeten spomin v srcih vseh iideležnikov. Z njimi so Čehi vnovič pokazali, da jin: slovanska vzajemnost ni gola fraza, temveč da ima realno podlago. Zato te slavnosti niso mora bo z zavestjo, da imajo v Čehih odkritosrčne orijatelje in brate, rasla nada na boljšo bodočnost. Parlamentarni položaj. Pogajanja med Nemci in Slovani. D u n a j . 8. doc. Pogajanja med Nemci in zastopniki »Slovanske Unote' se nadaljujejo v četrtek. Splošno se sodi, da l>o »Slovanska Enota« brez posebnih koncesij pripustila vso razpravo proračunskega provizorija. Vsekakor se ima še ta tpden odločiti, ako bo državni zbor redno deloval ali ne. Dunaj, 8. decembra. Izpiševa In i odbor nemških strank je sprejel resolucijo, v kateri se naglasa, da so vsaka nadalji:a pogajanja med Nemci in Slovani brezuspešna, do-kjer se ni rešilo vprašanje o detini-i i vnem delavnem programu. Sicer 7>a so nemške stranke mnenja, da bi ne bilo oportuno, ako bi v sedanjem položaju spremeniti svoje stališče, ki so ga prvotno zavzemale, to je da ne morejo dovoliti prav nikakoršne spremembe v ministrstvu. Dunaj, 8. decembra. V poslanskih krogih sodijo, da se je položaj znatno zboljsal. Splošno se pričakuje, da se bo »Slovanska Enota« zadovoljila s koneesijami, ki se ji bodo dali po parlamentarni rešitvi državnih potreb. Ako bodo slovanski voditelji sprejeli nemški predlog, naj se vse jezikovne predloge izroče naučuemu odseku, se je nadejati, da se bo doseglo popolno spora-zumljenje med Slovani in Nemci. Nobene nade ni več! Pr aga, 8. decembra. V vseh političnih krogih presojajo parlamentarni i>oložaj skrajno pesimistič- no. Nemške stranke vztrajajo na svojem intransingentnem stališču, zato je popolnoma izključeno, da bi moglo priti med strankami do kakršnegakoli sporazumljenja. Nemci se zavedajo, da imajo krepko oporo v najvišjih krogih, zato ne marajo v nobenem vprašanju odnehati ter menijo« da bodo s tem »Slovansko Enoto« prisilili, da se bo vdala in privolila parlamentarno rešitev vseh državnih potrebščin Toda v tem ozi-ru se motijo, zakaj tudi »Slovanska Enota« vztraja na svojem stališču, da brez rekonstrukcije kabineta ni misliti na redno delovanje parlamenta. Vse torej kaže na to, da iz sedanje krize ne bo drugega izhoda, kakor odgoditev državnega zbora. Naj pride tudi do vlade s pomočjo § 14., položaj se s tem ne bo spremenil za Bienerthovo ministrstvo. Parlament bo moral enkrat biti sklican in kadar bo »klican, bo »Slovanska Enota« tem odločneje in s tem večjo upravičenostjo zahtevala odstranitev Bienerthovega kabineta. Češki agrarci i a »Poljska ljudska stranka«. Praga, 8. decembra. V svrho, da se doseže skupno postopanje čeških agrarcev s »Poljsko ljudsko stranko« in da se popularizira v Galiciji politika, ki jo vodi Stapinski, so češki agrare i poslali v Galicijo urednika Mecirja, da propagira tam idejo poljsko - češke vzajemnosti. Danes je imela v Krakovu »Poljska ljudska stranka« shod, na katerem je govoril urednik Mecir o skupni češko - poljski politiki. Kriza na Ogrskem. Budimpešta. 8. decembra. Ker je sporazumljenje med krono in kabinetom \Vekeile popolnoma izključeno, so meredajni krogi mnenja, da bi bilo najpametneje, ako se poveri sestava novega ministrstva grofu Jauošu Zichv ju. \Vekerle je že z njim konferirai, a vse kaže na to, da grof Zichv ne mara sprejeti ponuđene mu misije. Budimpešta, 8. decembra. Grof Janoš Zichv je odklonil sestavo novega kabineta in sicer, kakor pravijo, z ozirom na to, ker je kot zaupnik prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinand.! določen za naslednika skupnega finančnega ministra barona Buriana. B ml i m petita, 8. decembra. Dr. \Vekerle bo v svoji jutrišnji av-dijenci vladarju naznanil, da ne more več naprej voditi državnih poslov, ter prosil, d«*; se ga definitivno izpusti iz službe. B u d i ni p e š t a , 8. decembra. Cesar bo jutri sprejel demisijo We-kerlejevega kabineta in bo poveril grofu Khuen - Hedervarvju nalogo, da sestavi nov kabinet. Grof Khuen bo izvedel volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice in bo podržavil razne upravne korporacije. Na to bo zbornico razpustil in izvedel nove volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice. Revolucija v Črni gori? C e t i n j c , 8. decembra. A" Ko-lašinu je vojno sodišče, v katerimi so bili sodniki Ijudj \ ki ne znajo niti pisati, obsodilo več veljakov iz plemena. Kučev na smrtno kazen, ki je bila takoj drugi dan izvršena, druge pa v 10 do 20letne težko ječo. Ta strahovita sodba je vzbudila silno vznemirjenje po vsi Črni gori, da se je bati revolucije. Vojni minister Marti novic je odšel z dvema bataljonoma v Vasojevice, kjer so izbruhnili resni nemiri. Zavzel je vasi Andrejevi-co in Kolozen ter aretiral 80 ot i ličil jakov, ki mu bodo služili za tale. Martinovie je zagrozil, da bo dal vse te postreliti, ako se še prigode le najmanjši nemiri. Če bo s to grožnjo ustrahoval rojake v Kolašinu ustreljenih žrtev, je veliko vprašanje. V dobro poročenih, vladi nenaklonjenih krogih, sodijo, d-' lahko izbruhne splošna revolucija v Črni gori. Ruski državni zbor. P e t r o g r a d , 8. decembra. V današnji seji je izrekla gosudarstve-na duma za to, da se uvede pokojnina za ranjene ali pohabljene j>od-častnike. Sprejela je tudi dnevni red, s katerim se naroča vladi, naj predloži zakonski načrt o vojaškem davku za osebe, ki r.iso podvržene vojaški službi. Ta dnevni red je bil sprejet i glasovi središča in desnice proti glasovom opozicionalne levice. Nemčija. B e r o 1 i n 8. decembra. Najre-akcionarnejši volilni red ima Prusi-ja. Borba za volilno reformo, ki se je pričela pred leti. je vlado prisilila, da se je jela resno baviti s tem vprašanjem. Državni kancelar kot pruski ministrski predsednik bo takoj pri otvoritvi deželnega zbora naznanil, da bo vlada predložila volilno reformo zbornici v prihodnjem zasedanju meseca aprila. Strasburg, 8. decembra. Pri letošnjih izborih v Alzasiji in Lota-ringiji se je izkazalo, da je veliko število vojaških obvezaacev dezertiralo na Francosko, kjer so vstopili v tujsko legijo. Pri 4*o*amnih okrajnih poveljstvih so dognali,da ni prišlo na nabor 10 do 15% rekrutov. UnMlnshi oMhsld svet Ljubljana, 7. dec. Predseduje župan Hribar, vlado zastopa vladni svetnik K r e -m e n š e k, navzočih s podžupanom 18 občinskih svetnikov. Začetek seje ob 5*15 popoldne. Naznanila predsedstva. Zupan konstatira sklepčnost in otvori sejo. Svojo odsotnost je opravičil občinski svetnik Dimnik. Za overovatelja današnje seje imenuje obč. svet. Kneza in L e n č e t a. Dobrotnik, ki hoče biti neimenovan, je daroval mestnemu ubož-nenm zakladu ljubljanskemu eno državno obligacijo v vrednosti 2000 kron in eno srečko ljubljanskega me-stii v nominalni vrednosti 40 K, za kapelico sv. Jurija na ljubljanskem Gradu pa eno državno obligacijo v vrednosti 200 K in eno srečko avstrijskega rdečega križa v vrednosti 20 K .— Se vzame z zalivalo na znanje. Notar Plantan je sporočil mestni upravi, da je v Šiški umrli železniški sprevodnik Fran R a n t zapustil mestnemu ubožnemu zakladu vsoto 200 K. — Se vzame -na znanje. Ljubljanska občekoristna zadruga za zgradbo uradniških stanovanj je začela graditi v Hilšerjevi ulici uradniško hišo. Pri kopanju temelja se je našlo več rimskih starin, katere je zadruga po občinskem svetniku Uoethlu ponudila v dar mestni občini za svoječasni mestni muzej. Našel se je prav dobro ohranjen rimski ročni mlin in šest komadov rimskega denarja iz časa cesarja Avgusta. Tiberija, Drusa, Valentina I. in Gra-tiana. — Darilo se sprejme z zahvalo. Družbii sv. Cirila in Metoda se zali val juje za naklonjeno ji podporo mestne občine v znesku 1500 K in pet deležev po 200 K. Došlo je letno poročilo podpornega društva za slovenske visoko-šoice na Dunaju in je na razpolago občinskim svetnikom. Zapisnik zadnje seje (23. nov. 1909) se odobri. Podaljšanje davčne prostosti. Z nujnim predlogom se oglasi občinski svetnik Lenče. Kakor znano, poteče rok za 181etno davčno oprosti z dnem 2. jul. 1910, do katerega se je podaljšal leta 1908. Ker je ta rok že zelo blizu, ne bo mogoče več v tem času dograditi začetih stavb, stavbena podjetnost bi ponehala, kajti Ljubljana še vedno čuti posledice potresne katastrofe in se še nikdar ni opomogla po njej. Nujno je torej potrebno, da se davčna prostost podaljša najmanj še za dobo dveh let. Zlasti je prizadeta pri stvari mestna občina.kijezaradi znanega postopanja deželnega odbora znatno oškodovana, ker je deželni odbor preprečil prodajo stavbnega zemljišča na svetu nekdanjega vojaškega oskrbovališča. Ako se podaljša davčna prostost vsaj še za dve leti.bo mestna občina mogla še dobiti kupcev za to stavbišče. Zato naj občinski svet nujno sklene: Župan se kot državni poslanec* nujno naproša, da v državnem zboru izposluje podaljšanje roka za davčno prostost vsaj še za dve leti. Nujnost je sprejeta. Župan pripominja, da ima že pripravljen tak predlog in ga je nameraval vložiti v najkrajšem času. Prav dobro in zelo umestno pa je, da se tudi občinski svet zavzame za stvar, ker ima predlog potem več vpliva. Predlog se sprejme soglasno. Mestna zastavljalnica. Občinski svetnik dr. Švigelj poroča, da je mestna zastavljalnica ustanovljena in je že začela poslovati z dnem 1. decembrom. Potrebu je pa mestna zastavljalnica ustanovnega premoženja, zaloge, zato je sklenila vzeti pri »Ljubljanski kreditni banki« posojalo. Banka je posojilo dovolila. Ker je pa v smislu § 5 zastav-ljalničnih pravil treba, da odobri občinski svet obrestno mero takih posojil, predlaga nujno, naj občinski svet sklene: Mestni zastavljalnici se dovoli najem posojila pri »Ljubljanski kreditni banki v obliki kontoko-renta do najvišjega zneska 100.000 kron, in sicer po obrestni meri, ki je za 1% višja od vsakočasne obrestne mere avstrijsko - ogrske banke, in proti l°/oo semestralne provizije. Nujnost in predlog sam se sprejmeta soglasno. Poročila pravnega in personalnega odseka. 1. Poročevalec občinski svetnik dr. Svigelj poroča o prošnji Matije Zala rja za podelitev meščanstva mestne občine ljubljanske. Prosilec je neoporočen, y takih razme- P rab, da ni pričakovati, da bi on in njegova družina bili kedaj v breme občini, magistratni gremij priporoča, da se prošnji ugodi. Predlaga, da občinski svet prošnji ugodi pod pogojem, da prosilec plača sprejemni-no v znesku 100 K in 200 K v meščanski zaklad. — Sprejeto. 2. Nikolaj Weber, trgovski potnik, rodom iz Broda na Savi na Hrvatskem in tjakaj tudi pristojen, oče štirih nepreskrbljenih otrok, prosi za zagotovilo domovinstva v mestni občini ljubljanski. Ker je prosilec davkoplačevalec v Ljubljani, gmotno tako situiran, da se ni bati, da bi bil kedaj navezan na tujo pomoč in tudi sicer ni zadržka, predlaga odsek, da se njegovi prošnji ugodi pod pogojem, da dokaže avstrijsko državljanstvo in plača 200 K pristojbine v občinsko blagajno, za varščino pa založi hranilnično knjižico z enako visoko vlogo.--Sprejeto. 3. Ivan in Marija B e n k o-v i č imata na svoji parceli št. 261 kat. občine Trnovsko predmestje vknjiženo služnostno pravico pridobivanja gline za mestno občino ljubljansko. Stvar datira še iz leta 1852. Ker take služnosti, ki so v sedanjih časih za mestno občino skoraj popolnoma brez pomena, zelo ovirajo promet z zemljišči, sta lastnika te parcele prosila za izbris te služnosti. Enakim prošnjam se je v drugih slučajih tudi že ugodilo, zato predlaga odsek, da se dovoli vknjižba izbrisa te služnostne pravice pod pogojem, da prosilca trpita vse stroške. — Sprejeto. Poročila finančnega odseka. (Poročevalec obč. svetnik Knez.) 1. »Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega Barja« je nasadilo ob cesti v Črni vasi 200 sadnih dreves in nima sedaj dovolj denarja, da bi ta drevesa primerno zavarovalo proti poškodbi po zajcih, ter prosi, da bi občina napravila okrog teh dreves žičnata varovala. Stavbeni urad je preštudiral celo stvar in prišel na to, da bi tako zavarovanje stalo do 1200 K. Zato se je župan v svojem poročilu izjavil proti napravi teh koškov, ker je stvar predraga in ker tudi skušnja kaže, da bi zlikovci gotovo skušali pokrasti te naprave. Zato je odredil, da se za enkrat drevesa zavaruje proti zajcem s tem da se meter visoko ovijejo s slamo. Odsek predlaga, da se odobri ta županov ukrep. Župan pripominja, da so zlikovci že par takih drevesc naravnost zlobno poškodovali, naravnost odlomili so jih. Društvo namerava ob vseh cestah in štradonih po Barju nasaditi sadno drevje, ali pri občinstvu ne najde pravega umovanja za to. Občinstvo naj bi samo pazilo na te nasade in naznanjalo zlikovce, potem bi se stvar že dala izvršiti. Upa, da bodo te besede padle na rodovitna tla. — Odsekov predlog se sprejme. 2. Gdč. Terezija K u b e 1 k a je nameravala kupiti stavimo parcelo na mestni, nekdaj »Slovenskega pisateljskega društva« posesti ob Poljanski cesti (Gestrin) in ponudila za štirjaški meter 16 K. Občinski svet je to ponudbo sprejel. Sedaj pa se je pokazalo, da se ta parcela ne more prodati, ker sosed Ivan Kranjc noče odstopiti sveta za cesto, ki naj bi vezala Poljansko cesto z nasipom. Ta cesta se more torej speljati po tej parceli. Zato predlaga odsek: Sklep občinskega sveta i dne 9. novembra 1909, s katerim se je sklenila prodaja te parcele, se prekliče in parcela (št. II.) se obdrži toliko ča^a v lasti mestne občine, dokler ne bo mogoče odpreti nove ceste. — Sprejeto. 3. Peter p 1. R a d i c s je leta 1899 prosil podpore k izdaji knjige »Johann Weikhard Freiherr von Valvasor«. Občinski svet tedaj ni dovolil podpore, pač pa sklenil, da dovoli podporo, ko knjiga izide. Knjiga je sedaj izšla in izdajatelj prosi podpore 200 K. Ker je občinski svet ta-korekoč obvezan, da dovoli to podporo, predlaga odsek, da se prošnji ugodi. — Sprejeto. Poročilo stavbnega odseka. (Poročevalec obč. svet. Turk.) 1. Fran Medic, hišni posestnik na Elizabet ni cesti št. 5 si je napravil na svojem dvorišču verando. Njegov sosed, Ivan K r e g a r, pa se je pritožil, češ, da mu ta veranda jemlje svetlobo. Pritožbo je mestni magistrat zavrnil na civilnopravno pot. Proti tej zavrnitvi je vložil Kre-gar rekurz. V smislu županovega dopisa predlaga odsek, naj se ta rekurz zavrne — stvar je čisto zaseb-no-pravnega značaja — iz razlogov mestnega magistrata. — Sprejeto. 2. Poročilo o dopisu mestnega magistrata glede sklepa občinskega sveta v zadevi zazidave dvorišča v hiši št. 5 v Ključarski ulici, se vzame z dnevnega reda današnje seje. Poročila policijskega odseka. (Poroča obč. svet. dr. Oraaen.) 1. Prekupovanje je eden glavnih (vzrokov, da se živila v mestih podra- žujejo. Zato je občinski svet z dnem 5. majnika 1908 izdanem tržnem redu za mestno občino ljubljansko določil, da se prepoveduje prekupovanje živil pred 9. oziroma 10. uro dopoldne. Sedaj se pa pritožuje zadruga ljubljanskih izvoščekov, da ne trpi vsled prekupovanja krme in stelje samo zadruga, temveč vsi lastni ki konj veliko škodo, ker se krma vsled prekupovanja silno podražuje. Tako se prodaja 100 kg sena, ki hi sicer stalo 7 do 8 K, po 10 do 12 K. Zadruga prosi, da bi se prepovedali prekupovanje krme in stelje, kakor je prepovedano prekupovanje živil. Odsek se je prepričal o upravičenosti te prošnje in predlaga, dj, naj se § 4 tržnega reda za mestno občino ljubljansko z dne 5. majnikč; 1908 izpopolni z dostavkom, da j» prekupovanje krme in stelje (slame, prepovedano pred 9., ozir. 10. uro do poldne. — Sprejeto. 2. Mestni lizika t je predložil svoje poročilo o pregledu receptov, ordiniranih mestnim ubogim v letu 1908. Ordiniranih je bilo vsega skupaj 2573 receptov in ekstraktov, z<> katere je znesel račun 3877 K 32 h. Računi so v redu. Zdravljenja so se udeleževali z vso vnemo vsi ljubljanski zdravniki. Odsek predlaga: Poročilo naj se odobri, vsem zdravnikom v Ljubljani pa se naj izreče za hvala. — Sprejeto. 3. Dne 18. novembra 1909 sta iz vršila mestni knjigovodja Fran Tr dina in policijski svetnik Lavtar nenadno škontracijo v blagajni mestne posredovalnice za delo in službe Našla sta vse v popolnem redu. — Se vzame na znanje. Poročila šolskega odseka. (Poroča obč. svet. Likozar.) 1. Vodstvo šole na Barju je pro silo za povišanje pavšala za snažen j« šolskih prostorov od 240 K na 360 K — Prošnji se ugodi. 2. Poročilo ravnateljstva »Slovenske trgovske šole v Ljubljani« r zasnovi, poslovanju in uspehih v šolskem letu 1908/09 — se vzame na znanje. (Konec prihodnjič.) Dnevne vesti. + Važen shod priredi politično društvo za kolezijski okraj v soboto ob 8. zvečer pri »Levu« na Marije Terezije cesti. Poročata o strankinem in političnem položaju gg. deželna poslanca dr. Ivan Tavčar in dr. Fran Nova k. Somišljenike nujno poživljamo k točni udeležbi. + Ožja volitev v obrtno sodišče. Pri ožji volitvi v obrtno sodišče, ki se je vršila Y>retekli torek, je bilo v celem oddanih 76 glasov. Od teh glasov sta dobila Josip Toni in Fran Kušar po 51, Fran Breskvar in Fran Pust pa po 25 glasov. Izvoljena sta bila Josip Toni in Fran Kušar ki sta oba naprednjaka. + Zmaga Kočevarjev. Z velikanskim zadoščenjem poročajo nemški listi, da so Kočevarji s svojo nasilno agitacijo naposled vender dosegli, da sta brata Pevec v Kočevju morala zapreti svojo trgovino, edino slovensko trgovino v tem mestu. — Nemci so to trgovino z železno doslednostjo bojkotirali in so celo slovenske kupovalce terorizirali da. uprizarjali so celo tolovajske naskoke na to prodajalno. Prvega slovenskega trgovca v Kočevju so torej Nemci materijelno ubili in zdaj tri-umfirajo. Pa ni vseh dni še konec! -f- C. kr. poštni uradi in slovenski narodni kolek. Zadnji čas se opaža, da zginjajo pisma, dopisnice in razglednice, na katerih je prilepljen narodni kolek. Mislilo se je, da se take stvari slučajno izgube. Zdaj pa je nas c. kr. poštni urad v Mariboru poučil, da je bilo to napačno mnenje. Navedeni poštni urad je namreč te dni zavrnil dve pismi, na katerih sta bila prilepljena septembrska ko-leka. Svoje nezaslišano postopanje je utemeljil c. kr. poštni urad s tem, da imajo koleki politično-demonstra-tiven značaj. Stvar se je naznanila na pristojno mesto. Upati seveda ni, da bi se kaj ukrenilo proti samovoljnemu postopanju nemških in nemškutarskih poštnih uradnikov, kajti to so avstrijski uradniki, mi smo pa avstrijski podaniki! + Govorniška »bitka« in burne debate v mestnem svetu tržaškem. V tržaškem mestn. svetu se je te dni razpravljalo o proračunu in letnih potrebah tržaške občine. Debate so zelo živahne, ke v nje posezajo Italijani, Slovenci in socijalni demo-kratje. V sobotovečerni seji je posegel v debato slovenski mestni svetovalec dr. Vilfan in ožigosal pristransko in Slovencem krivično prikroje-vanje proračunov in občinskih potreb, edino le po željah in koristih italijanske večine. Ta pristranost in nepravičnost sili slovenske zastopnike glasovati v skupnem proti proračunu. Dr. Mrach — radikalen italijanski kamorist — ki je poprej predlagal sprejetje proračuna, je izjavil, % a ne more takoj odgovoriti dobro remišljenemu govoru dr. Vilfana, o, v ponedeljek so se mestni očetje opet sešli k redni občinski seji in esedo je takoj povzel dr. Mrach, ki najpoprej odgovarjal socijalistu r. Puecherju in na to na sobotni ovor dr. Vilfana. Mlatil je stoinsto-rat že premlateno slamo, kričal o alijanski večini Trsta (No, vender .ikrat priznava, da je Trst Slovenka manjšina!), o slovenskih nedeljivih demonstracijah, o napadih Slo-ncev na »italijansko posest« in o iportiranih Slovencih. Odgovoril u je takoj svetovalec dr. Vilfan ter a pobijal točko za točko. Govornik f rekel mej drugim, da so Slovenci e od pradavno v Trstu, torej ravno [ako Tržačani kakor Italijani. Sicer na pa ravno ime predgovor pika Mrak) neki čuden naglas za itali-aiiski jezik. (Ropot na galeriji.) Ko je govornik naštel večini krivice, ki iti dela tržaškim Slovencem, jim je :aklical: »Mi Slovenci nimamo prav nič proti temu, da ogradite staro >^sto z zidom, s kakoršnim je bilo le to obdano pred 150 leti. Za tem ozidan ostanite potem lepo tam notri v -*arem mestu« in vzemite seboj ■se, kar je zunaj vašega, a mi vzamemo iz starega mesta, kar je tam -ega. Pustili vam bomo sicer tam aotri lahko živeti brez Slovencev, iločim bomo mi živeli zunaj v novem mestu brez Italijanov. (Galerija kri-Župan svari galerijo.) Svetovalec '•.-ulich: Kaj spada to v proračun-«kn razpravo? Svetovalec dr. Slavik: :.kor Kosulič med Italijane! Smeh, galerija kašlja.) Vilfan: Stoto, kar sem Vam tu nasvetoval rešeni boste Slovencev. Ako pa fra storiti ne morete, potem se pa iii zaman bojujete proti naravne-razvoju, proti slovenskemu na-ml o vanj u v Trstu. In danes že lah-ponosno zakličem v tej zbornici, Trst ni italijansko, temveč slo-nsko in italijansko mesto! Župan u a to ob ropotu galerije zaključil . ki se nadaljuje naslednjega ve-era. V torek večer je bilo na dnev-redu šolsko vprašanje. Dr. Sla-: je zahteval, naj se izroči komuno gimnazijo in realko vladi v :rno, ker je že opetovano izjavila. i prevzame te dve srednji šoli takoj svojo upravo. Svetovalec Daurant je temu predlogu uprl, češ, da —tni svet vladi ne zaupa. Na do-i šolah hi zavladal drusri duh in tiianska mladina bi se ne pouče-a več v sedanjem duhu! Dr. Vil-je predlagal, naj mesto vzame v krbo Ciril-Metodovo šolo pri Sv. skobu (ropot na galeriji), češ, da je žnost mesta vzdrževati potrebno .vilo šol tudi za otroke slovenskih -v. Podpiral ga je v izvrstnem \ oru svetovalec Slavik. Za pred-■: >o glasovali Slovenci in socijal-krati, a odklonila ga je večina. Sploh je pa vsaka seja zelo burna. enski govorniki delajo Italijani polno preglavic. Karakteristič-. da italijanski listi namenoma ^čajo v svojih poročilih vse naj-še dele in tudi Lahom neljube lice sloveskih svetnikov. 4- Iz politične službe. Provizo-•ni okrajni glavar Franc Schit-v Postojni je pomaknjen v VII. . razred ter pride kot vodja okrajna glavarstva v Kranj. — Vodstvo rajnega glavarstva v Postojni se poverilo deželnovladnemu tajniku r. Antonu Pilshoferju. Iz šolske službe. Mesto na >t;ustu s« ■ nahaja jočega učitelja a na Lončarja pride za suplentko Rakitno učiteljska kandidatinja -irela Soršak. — Slovensko deželno gledališče \ Ljubljani. Danes, v četrtek se ■»je drugič za nepar - abonente d' .ihertova opera >\ižina«, ki se vpri-ri petič na našem odru. Ravnatelj-rvo je vzlic vsemu odporu moralo ; to najmodernejšo, uspeha naj-»gatejso opero za vso sezono; zato se Ta opera v večjih razdaljah vpri-;Hia še nekolikrat tekom sezone. >.ko jo dobe nepar - abonenti prav »!ikrat, kakor par - abonenti. Ope-»Nižina« je — glasom vseh kri-vzorno vprizorjena ter se iz-i v vsakem oziru prav dobro. — V soboto se poje četrtič Evslerje-vesela opereta »Umetniška kri«, je bila lani v Zagrebu največja retna atrakcija ter se je letos kot riteta igrala v Pragi par tednov -ak drugi dan zaporedoma. Na Du-i se jc v »Karlovem gledališču«-ivraia »Umetniška kri« vso sezono, a Centralnem gledališču« v Beroli-tirj se je vprizorila en suite stokrat *'-r se poje še nadalje po vseh večjih •>drih. — V nedeljo popoldne ob se uprizori burka »Poredni paž« za mla •lino. Na to burko opozarjamo starše, ki so želeli predstavo za svoje otroke. Opozarjamo pa, da bo burka >Paž porednež« zanimala vsakogar, ker je pisana tudi za odrasle. Glavne vloge igrajo komiki, g. Bohu-s 1 a v, g. V e r o v š e k in g. P o v -h e. — V nedeljo zvečer se igrajo na mnogostransko zahtevanje »Rokov« n jači«, narodna igra s petjem in god- bo. Sooeluje operni t bor in orkester. — V torek je premijera nove operete »Logarjeva Krista«. — Dramsko osobje študira E. Kristanov igrokaz »Kato Vrankovie« v 3 dejanjih; ta drama izide med letošnjimi knjigami »Slovenske Matice« ter se njeno dejanje vrši na Hrvatskem za dobe najkrutejšib persekucij. — Opera «Lepa Vida« je v sol isto vskih vlogah že naštudirana; še ta teden bodo gotovi zbori in orkester. Delo je v vsakem oziru zelo težavno, zato zahteva najtemeljitejšega študija. — Slovensko gledališče. »Hoff-mannove pripovedke« so v torek zopet privabile jako mnogo občinstva, ki je imelo lep umetniški užitek, ker je predstava zlasti po zaslugi gospe N o r d g a r t o v e, gdč. L v o v c in gosp. F i a 1 e pa tupH drugega sodelujočega osobja odlično uspela. — Za Ciril - Metodovo družbo je darovala gospa Marija Snoj v Sp. Šiški 10 K mesto venca na krsto umrlega nepozabnega prijatelja Petra Keršiča. — »Vžgi, Gospod v njih srcih ogenj prave ljubezni do naroda.« Slovenski rodoljub, kateri noče biti imenovan, je naklonil »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi« dve državni 4% renti po 200 kron, za kar se mu društveni odbor naj prisrčne je zahvaljuje. — Telovadno društvo »Soko! I.« v Ljubljani poroča si. občinstvu, tla je prijavilo svojo udeležbo na zabavnem večeru dne 5. prosinca prihodnjega leta več Japonk in Japoncev, od katerih bodo nekateri pomagali tudi sodelovati. Nastopil bode pristni japonski orkester, ki bode proizvajal same japonske skladbe. Slavno občinstvo imelo bode torej lepo priliko seznaniti se z japonsko muziko ter se naslajati ob krasnih njenih zvokih. Svoje sodeolvanje je obljubila tudi večja gledališka družba. Toda o tem kaj več prihodnjič. — Kartel no vprašanje je danes za vsakega, ki se zanima za iavno življenje, tako važno, da bi ne smelo biti nikogar, k> bi ne skušal, pridobiti si temeljnega znanja o stremljenju velikega kapitala v tej smeri. Evropski karteli so istovetni z ameriškimi trusti, katerih grozoviti učinek je še nedavno pretresal vse evropsko gospod a rstvo. Ce se hoče prav pojmiti zdravo narodno gospodarstvo, je neobhodno potrebno, da se spozna tendenco kartelnega gibanja, ki žuga zotreti ne-le malo obrt, temveč tudi malo in srednjo industrijo, ki je pri nas Slovencih še v povojih. Prav zato. ker postaja kar-telno vprašanje od dne do dne akut-nejše, sklenila je Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v Ljubljani, da priredi več predavanj, ki bodo obdelala to tvarino. G. Rudolf Šega , ki je temeljit poznavalec ne-!e kartelne literature- temveč tudi v«eh pojavov in stremljenj na Tem polju, se je Izjavil pripravljenega, da nastopi kot predavatelj ter ohdela snov kolikor mogoče poljudno in razumljivo. Prvo tako predavanje se vrši že da iies ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnesra d'ima« in opozarjamo nanj vse, ki se zanimajo za to obliko svetovnesra jrosponarstva. — Pevsko društvo "Ljubljanski Zvon« nrire^H 31. decembra 1000 obi-eaini Silvestrov večere v »Mestnem domu«. Spored, ki je iako zanimiv, kakor še nikoli, priobčimo pozn^ie. Slavno občinstvo in pri ia tel je krasnega petja na to prireditev že danes opozarjamo. — Konj*»rpjski odsek namerava v kratkem nakupiti nekaj plemenskih žrebic pinegavske pasme. Ko-njerejci, kateri imajo katere žrebice brez posebnih napak odati, naj stavijo ponudbe na konjerejski odsek v Ljubljani, da si jih ta radi nakupa pregleda. — Opozarjamo si. občinstvo na oglas »Prve anon^ne pisarne v Ljubljani«. Z otvoritvijo tega domačega zavoda za sprejem in ekspedicijo oglasov se je zadostilo že zdavna čuten i potrebi po posredovanju mod oglasujočim občinstvom in časopisjem. Zdrava in primerna reklama je za trgovca in obrtnika dandanes neobhodno potrebna. V hudem konkurenčnem boju je ]»risi 1 jen proizvajalec ali trgovec ponujati blago in si iskati odjemalcev oziroma naročnikov, kar se doseže z dobro reklamo. Reklamo delalo in inseriralo se je do-sedaj mo# nami brez sistema. Vpeljati sistem in zmisclnost v reklamo, razširiti jo do potrebne meje in jo dvignili na višino tujih narodov, je namen novoustanovljeni anončni pisarni. Ima pa še drug velevažen naroden pomen. Odpreti hoče potom reklame naš trg drugim slov. narodom, našega trgovca, obrtnika in privatnika pa napeljati do tega, da se bo oziral pri naročevanju blaga v prvi vrsti na slovanske tvrdke, ki oglašajo v slovenskih listih. V ta namen stopi anončna pisarna v zvezo z vsemi slovanskimi listi v Avstriji, posebno češkimi, hrvaškimi in srbskimi, kakor tudi s slovanskimi tvrd kam i. Posebno pozornost hoče obračati slovanskemu jugu, Primorju, Dalmaciji, Boani in Hercegovini* da ee odpre polje slovenskemu blagu. Nakup plemenskih kobil v St Jerneju. C. kr. ministrstvo za domobrani bo želi leta 1910 v mesecu aprilu v Št. Jerneju zopet nakupiti približno 35 vročekrvnih plemenskih kobil v starosti 4—7 let po kupni ceni 700—800 K ter jih oddati v oskrbo prodajalcem samim. Imenovano ministrstvo želi tudi vedeti imena posestnikov takih kobil. Posestniki sposobnih plemenskih kobil naj kar najhitreje naznanijo konje-rejskemu odseku e. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, koliko kobil in v kateri starosti imajo na prodaj; tudi morajo v dotičnem naznanilu pripomniti, ali imajo že v oskrbi kako vojaško ali od konjerejskega odseka prejeto kobilo, kakor tudi, če so pripravljeni kobilo, ako jo domobransko ministrstvo kupi, nazaj v oskrbo vzeti ali ne. Letošnja stavbna dela v Novem mestu. Dokler ni bilo Novo mesto z železnico zvezan', z ostalim svetom, dotlej ni skoro i.ikdo ničesar zidal. Odkar pa imamo Novomeščani železnico, se vsako leto prenavlja ali pa tudi na novo zida marsikako poslopje. V tem ozir je bilo letošnje leto posebno živahno. Najlepše poslopje, ki je letos prišlo pod streho, je pač okrajna ženska bolnišnica, ki se je pričela zidati prt d d verni leti. Ko se ogradi še vrt, ki spada k bolnici, z ličnimi betonskimi stebriči, potem bo to poslopje eno najlepših v Novem mestu. Tik bolni enega vrta je spremenil mizar g. Malovič nekdanji Lu-zarjev pod v pritlično hišo, ki bi pa bolj spadala v kako va-s nego v Novo mesto. Hišni posestnik, pek in trgovec g. Pavčič je zgradil novo kavarno »Central«, ki je popolnoma moderno opremljena. Na Ljubljanski ce-Kar je preveč, je pa preveč! Ta strah pred nago žensko! Jaz bi le rad vedel koga to ženira.^ — Ljubi dr. Lueger, take stvari ženirajo vse hinavce, vse nervozna izprijenec in vse prismode na Dunaju ravno tako kakor v Ljubljani. Književnost. — Kacijanar. Tragedija v pel i h dejanjih. Spisal Anton Medved. Založila »Katoliška bukvama«. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin. Pouk francoščine in modernih jezikov sploh. Spisal Fridrik J u -v a n č i č . c. kr. profesor. Ponatis iz Pedagoškega Letopisa« za 1. 1909. Komisijska založba knjigarne L. Sehvrentner. Cena 50 vin., po pošti 60 vinarjev. — Ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 30. oktobra 1909, št. 3218, o izvršitvi IV. poglavja dokončanega šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905, št. 13.200, dr. žak. št. 159, o skrbi za otroke. Založila »Katoliška bukvar-ra«. Cena 20 vin. Vse tu naznanjene knjige so io-bivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Naprednjak!, prispevajte za Narodni sklad! Telefonska In brzojavna porodio. Glavni zbor „Narodne stranke za Štajersko". Celje 9. decembra. Včeraj se je vršil v tukajšnjem „Narodnem domu" III. glavni letni zbor „Narodne stranke za Štajersko". Udeležilo se ga je okrog 200 zaupnikov iz vseh okrajev Spodnje Štajerske. Kot zastopnika kranjske in goriške narodne-napredne stranke sta bila navzoča deželna poslanca dr. Ivan Oražen in Andrej Gabr-šček, ki sta v svojih pozdravnih govorih naglašala potrebo skupnega delovanja vseh naprednih strank na Slovenskem. Koncem njihovih govorov je prišlo do navdušene manifestacije za ustanovitev vseslovenske napredne stranke. Na to je poročal državni po slanec Fran Roblek o svojem delovanju in o splošnem položaju. Obenem je tudi pojasneval, zakaj poleti .Zveza južnih Slovanov* ni vstopila v obstrukdjo, marveč je raje ostala v najstrožji opoziciji proti vladi. Deželni !>dslanec dr. Vek osla v Kukovtc t razpravljal o razmerah v deželnem zboru ter podal poročilo o svojem delovanju v tej korporacili. Splolno po* ročilo o strankinem rielovanju je podal tajnik Janko Lesničar, o gospodarskem delu pa je referiral dr. A nt. Božič. V izvrševalni odbor so bili izvoljeni: predsednik: dr. VekoslavKu-k o v e c; podpredsedniki: župan Sinko iz Središča, župan Sirca iz Žalca in dr. Anton Božič; odborniki: Pa-hernik, Mahne, dr. R. Karba, Miloš Stibler, Ivan Prekoršek, dr. Koderman, Iv. Malus, dr. Kalan, Fr. Brinar, Fr. Voglar, dr. Gvidon Sernec, Fr. Roblek, Vinko Ježovnik, dr. Vladimir Sernec, dr. Fr. Lipold, Andrej Oset, dr. L. Stiker, Janko Les m čar in Vekoslav Spindler. V glavni odbor je bilo izvoljenih 52 zastopnikov iz vseh spod-nještajerskih okrajev. Zbor je izrekel popolno zaupanje strankinim poslancem Fr. Robleku, V. Ježovniku in dr. Kukovcu ter jih pozval, naj kakor doslej tudi v bodoče požrtvovalno in neutrudno delujejo v prospeh rtranke in slovenskega naroda vobče. Vse predlagane resolucije so bile z velikim navdušenjem sprejete. Izmed sprejetih rezolucij navajamo te-le: za ustanovitev vseslovenske napredne stranke, proti ponemčevanju ljudskega šolstva na Spodnjem Štajerskem, za uspešno gospodarsko delo, proti nameravanemu novemu davku na vino, o uredništvu in strankinem časopisju itd. Končno se je državnima poslancema Robleku in Ježovniku naročilo, naj neomahljivo vztrajata v najodločnejši borbi proti •vladajočemu sistemu Bienerthovega ministrstva. Poslanska zbornica. Dunaj, 9. decembra. Današnja seja poslanske zbornice je izredno dobro obiskana. Aaopoldansnji razpravi. Radi razžaljenja veličanstva aretiran. Split, 9. decembra. Tu so aretirali tipografa Husaka, rodom Ceha, radi razžaljenja veličanstva. Zločin je zagrešil s tem, da je ]K>slal 2. decembra cb 2. ponoči brzojavko na cesarjev naslov, ki je bila sestavljena v malo spoštljivem tonu. Uradnik je oddal brzojavko cenzuri, ki jo fakoj odredila aretcijo odpošiljate! ja brzojavke, Husaka. Seja klvbsklh načelnikov. Dunaj 9. decembra. Danes ob polu 3. popoldne so imeli sejo predsedniki posamnih klubov. Raspravljali so o parlamentarnem delavaom programu. ■r. Wokorio pri vladar]«. ataaaj 9. decembra. Cesar je sprejel v posebni avdijeoci ogrskega ministrskega predsednika dr. Weker-leja, koj ea njim pa grofa Aladarja Zichvja. Da li je cesar sprejel demisijo ogrske vlade, le si znano. Ju grof atairftok. Dišna] 9. decembra. Bolezen znanega ČtSkcga rodoljuba grofa Har-racha so je v toliko preokreoila na bolje, da je itven vsake nevarnosti. topot bombo mm Muškom. Ptitrograd 9. decembra. V gO» sudarsevem dumi se je razširila vest, da so našli na carski jalti »Standard« dve bombi. V Jalti so baje zaprli mnogo sumljivih oseb. Darila. Družba »v. Cirila in Metoda v LJubljani je im^Ia meseca novembra t. L sledeče prispevke i. a. t. Priopevki hi nabiralnikov: Omizje Etmcev pri »Zlati kaplji, aku-paj č>š K: dr. Sandor Hrašovec, Celje i. s. Nafedaf dom 30 K 03 v, trafika Nar. dom 1 K 70 v, pri Ravnikarju 5 K, skupaj 42 K 75 v; J. Preveč, Logatec i. a. Rihar 11 K 80 v, Ferjančič 1 K 70 v, skupaj 13 K 50 v; got.t. Mavčič, Nova cerkev 7 K; podružnica Lajaj trg, v pivnici % K 48 v; Nova pošta, Domžale 22 K; Jugoslovanska restavracija, tu 20 K; moški podružnica, Maribor i. e. Narodni dom 2G K, Rapoc 5 K, čolnih 2 K, Pošta 10 K, V. Vrtnih 3 K, Skupaj K; gost. Ker/ič. K^kitna 1 K; A. KobaJ, Studeno 5 K 06 v; Kvas dni 2 K 06 v; Jos. lirun, Hotedršiea 5 K; Fr. Oset, Raj-henburg is gostilno Tilga Fala ob Dravi 3 K 70 v; J. Komljanc, Ptuj i. s. čitalnica G K 77 v, Muršec 4 K 07 v, Miihcric 1 K 65 v, Urenčič - Zupančič 1 K (55 v. skupaj 14 K 04 t; A. Pernat, Sv. Lovrenc 13 K 70 v; Viki Dolenc. Vrhnika 17 K «5 v; I. SpreiciT. Crnomlje iO K; J. Garvas, Krmin i. ?«. Z^ubinu 62 v; F. šorn, Sv. Lovrenc i. s. S. Brenči 5 K 08 v, J. FinZgar 1 K 41 v, skupaj 6 K 49 v; M. Vernic, Slov. Bistrica i. s. hotel Austria iS K 44 v, Peter Novak 4 K 56 v. skupi'j 23 K; gostilničar Konsek, Trojane 3 K; gostilničar Kraigher, Hvašče 1 K 22 v; gost. JuvančiS (prej Placar), Radeče 4 K; J. čemer, Borovlje i. s. pri Kftjzru 5 K 60 v, Janko Pilgram, Volsperg 4 K 63 v: Milka Korenčan. Vrhnika 4 K 90 v; A. Stepic, Črnomelj 5 ti 50 v: mo.šl:a podružnica Kamnik i. S* pri Petru 60 K 30 v, čitalnica 42 K 16 v. Konda 7 K 80 v, Schlegel 5 K 68 v, kavarna Venuti 1 K 50 v, trafika Kempeile 80 v, skupaj 118 K 24 v: gost. Zupan, tu 10 K; gost. Kavčič, tu 17 K 39 v ; Anton Sever. Semič i. s. Der-ganc 1 K 30 v, Bahovec 3 K 55 v. Sepaher 1 K 68 v, skupaj 6 K o3 \ ; podružnica št. Pavel - Prebold i. x. Vodenih 1 K 87 v? Zanier 1 K 07 v, skupaj 3 K 54 v; gost. >nton Prinčič, Biljanf 11 K 05 v: I. Borce, tu 3 K 53 v; J. Zaiaznik, tu 10 K 40 v; gost. pri Ančniku, Spodnja Šiška 14 K; Lojzika Roš, Hrastnik 11 K 20 v; J. Novak, Trojane 3 K: A. I*e*kovšek. Puščava i. s. Brezoneliju o Cinžlvnti 8 K 20 v, pri Fih-fatu v Puščavi 5 K, skupaj 13 K 20 v; Fr. Nemec. Nabrežina 15 K 07 v; gost. Cuk-ljati. št. Gothard 1 K 34 v; dr. šandor Hrašovec, Celje i. s. Narodni dom 8 K 30 v, od kluba naprednih akad. 81 v, rodbina dr. Hrašovec 2 K, skupaj 11 K 11 v; dr. S. Kalan, Celje 60 K; Krančan in štibler, gost. Fala 5 K 23 v; podružnica Ljutomer i. s. Sršen 7 K 70 v. Sever 3 K 50 v, skupaj 11 K 20 v; D. Lf-sjak, Rušo, Ruški koči na Pohorju 14 K 18 v; trnovsko Župni-šče, tu 11 K 22 v; ga**. Zelen hrib. tu 92 v; gost. pri Virantu, tu 9 K; podruž. Laški trg, v pivnici 11 K 29 v; podružnica Vransko i. s. Košenina 36 K 40 v, Brinovc 17 K, Kenig 11 K. skupaj 64 K 40 v; Iv. Miklavc. trgovec, tu 11 K 29 v; A. Logar, Hrastnik 4 K 44 v: J. Tušak, Sv. Anton 6 K 66 v; Josip Canin. Trst 3 K: gost. Ruski car, Jezica 12 K 38 v; Miha Brezizar, Pevma 2 K 01 v; gost. žliber. Selce 7 K; M. Lončar, Tržič 42 K 64 v: gost. pri Baštinu, Tržič 10 K: gost. Pistotnik, Trojane 1 K 28 v; trafika Pirnat, tu 1 K 32 v; trafika J. Dolenc, tu 3 K 60 v; hotel Kramar, Logatec 16 K; L. Pintar, Hrastnik 6 K 26 v; slov. akadeni. društvo »Ilirija«. Praga 46 K 89 v; gost. Košuta, Sv. Krlii 11 K 20 v; ženska podružnica v Ribnici i s. Arko 9 K 35 v, A. Podboj 23 K 37 v. Picek 11 K, Prijatelj 1 K 20 v. F. Podboj 8 K 67 v, Klun 10 K 70 v, Goderer 7 K 56 v, Peterlin 5 K, čitalnica 39 K 46 v, posojilnica 3 K 69 v, skupaj 120 K: F. L. Zorko, DruŽinskavas 5 K 74 v; trafika Blaž, tu 3 K 14 v; gostilna Gradt. šmarje 25 K; Mici Rus, Grosuplje 30 K; Jos. Kumljanec. Ptuj i. s. Senekovič 7 K 16 v; podružnica Idrija i. s. Smeiler 1 K 36 v. črni orel 1 K 75 v, M. Kobal 3 K 30 v, Gruden G K .K .pl. PremerBtein 10 K 70 v, kavarna Kavčič 7 K, skupaj 30 K 11 vin.; M. Vesel na gori 6 K 27 v; V. Vatrak, Šmartno i. s. Hasllnger 4 K 74 v, Preinfalk Al. 5 K 61 v, Knaflfč 1 K 60 v, Mešek .T. 5 K 32 v, Hribar F. 4 K 60 v, Lajovic Fr. 3 K 05 v, Lajovic T. 8 K 07 r, Robavs 5 K 11 v, Razboršek 1 K 75 v. Zore Ig. 2 K 37 v. skupaj 42 K 32 v: Milka Mankoč. Trst v osebnem nabiralniku nabrala 40 K; dr. Tičar, Kranjska gora i. s. H. Razor 18 K 80 v, gost. Slavec 3 K 70 v, Anton Mangart 9 K 90 v. gost. Petrič 7 K. gost. Kavalar 4 K 50 v; skupaj 43 K 90 v; L. Cvetnič, tu 5 K 40 v, dr. Hudelist, Pliberk i. s. v Narodnem domu 9 K; Anton Vilfan. Jezica 7 K 22 v; O. Gačnik, Kapele 4 K 46 v; Iv. VrfiČaj. Trst 1. s. Gorenjec 1 K 72 v, Comercio 4 K, pri Francu 2 K 77 v. N. D. O. S K 86 v, pri KosiČu 10 K. rest. Balkan 3 K 01 v, kasarna Balkan 3 K 37v, čitalnica 57 v, pri Strajnu 3 K 13 v, Bicek 3 K 34 v, skupaj 41 K 77 t; Jfllca Gartner-jeva. Planina 6 K: Milka Hmelj, Rateče 5 K 20 v; M. Zega, Kanal S K IS Vi gost. Josip Kovačič, Dobova IS K, Narodni dom, Celje 20 K; hotel štrukelj, tu 15 K; gostilna 2ener, Krško S X IS v. II. Prispevki podružnic: K ran Jako. Kamnik, moška 116 K OS t; Ljubljana, prva ljubljanska (daroval M. P. Gorenjski 2 K, I. M. Štefanov 2 K), skupaj 4 K; Ljubljana, Senklavsko-francifikanska (Mlnka Brecic) S K; 6t. Jernej 7 K 40 t; želeaniki S K 94 v; Metlika 3 K SO v; Črnomelj 7 K 20 v; Ljubljana, aentpeterska Ženska lSO K; Stari trg 374 K; Velike Lattee 200 K; Jesenice 100 k; SodraSlca 2 K SO v; Cerklje 18 K 11 skupaj S91 K SI v. Staierako. Lembah 10 K; Vranako 17 kron; Št. Pavel .22 fv 40 v; Sv. Lenart 00 kron; Ljutomer. Sonaka 51 K 70 v; Ljutomer, metka a K 06 v; Braslovce SI K; Ptuj, moška 11 K 6S v, skupaj 227 K 83 v. Primorska. Vrtojba. 25 K 56 v; Ajdovščina, Ženska 200 R, akupaj 225 K 56 v. Koroško. 0. III. Rarni prispevki: R. Rane, VolSprfg, nar. dav«k 3 K; A, Mladic, dm&rje, mesto venca Amaliji Papel 10 K; L., tu l K; Golob in Volk, tu prispevek od mazila za kovine in črcvlje 100 K; vSIov. Narod., tu 341 K 13 v; J. Garvas, Krmin, nabral v gost. pri »Možu<: 5 K 60 v; Mina Pernatova, Sv. Lovrenc 1. s. gdč. Spintre in Pernatova, gobice k pri kvartanju 6 K; gostilna Toplakova, Sv. Lovrenc, o priliki samostojnosti J. Balona 14 K; razna darila 7 K; darilo 1 K; O—, daroval 4 K; volilo dr. Kajetana Dittl iz Gradca 200 K 84 v; ljubljanska občina, podpora 2. polovica 750 K; Anton Kozlev-čar, Rakek nabral narodnega davka 12 K; Vydrova tovarna, Praga 100 K; B. Poniž, Gorica 6 K 60 v; Iv. Lavrič, Logatec od raaflSleata bralnega društva v Gorenji vasi 62 K 52 v; tovarnn A. Gabršček, Gorica, prispevek od rnibi 400 K; Savinjski Sokol. Mozirje mesto darila nevesti M. Turnšek 50 K; narodna čitalnica v Sv. Luciji ob Soči IS K; Leop. Zore, Javornik 5 K 50 v; ob ustanovitvi bralnega društva v Novem brodu 3 K 51 v; neimenovani, tu, za storjene napake nabrali 1 K; Met. Kačič, tu, ob svoji poroki 7 K 54 v; na svatbi Rado Spi carja in Minke Keber pri Hriberniku v Breja* 7 K 60 v; dr. A. 2nidarič, II. Bintri-ca, tožb. poravnava J. K. 25 K; vinska trgatev v Podnartu 12 K 25 v; dobiček otroške veselice v Seliščih 2 K 34 v; T. Goreč, V. Loka. nabrala v gostilni 1 K 60 v: dr. A. 2iček, Ormož, mesto venca nr. I. Oma-lecu 10 K; gdč. Peruškova, tu za t^ožičnico 5 K; dr. Iv. Geršak, Ormož, mosto venca dr. Gmuleeu 25 Ki dramatično društvo v Idriji, mesto venca gospej Fr. Lapajne 10 kron; Ivan Zupan, Nev/york, prispevki Amerikancev 382 K — in 18 K — za narodni kolek. sKUpaj 400 K; na odhodnici Jan. Zsv&jka v ht. Raporta 3 K 22 v; Al. Iludovernik, tu, nabral narodnega davka 32 K; Čitalnica Ljutomer, mesto venca dr. OOSttlOOH 5 K; rodoljubi na Raki v Banovi gostilni 10 K; na gostiji novega Selničarja Fr. Lazarja 10 K; mala »Stanka<- v Mozirju nabrala i. s. skupno s Cirilom ob blago-slav. kapelice 4 K 20 v, za dobro rešeno, uganko 2 K, za raztrgan črevelj 3 K; Ivan Veselic, V. Nedelja, mesto venca dr. Omu-lecu 10 K; neimenovan dar 11 K; tvrdka Fran Kollmann, tu prispevek od družb, cilindrov za svetilke 440 K; Vida Gillicheva, tu, nabrala na Mcrharjevi veselici 23 K 71 vin.; neimenovan nabral v Trstu 5 K; Ant. Mladič, Šmarje, nabral v strelskem klubu 5 K 10 v; Fr. Majer, Maribor, nabral narodnega davka 30 K, (tega zneska je od T. Jerovšeka 10 K; L. Cvetnič, tu, nabral v Dravljah 2 K 72 v. Fr. Lampret. Trnovo, nabral na svatbi R. Pehačka v II. Bistrici 15 K; hrvatski dramski igraloi v 3iljani 5 K 21 v; Janko Lešnik, Vurberg, od vesele družbe v Golobovi gostilni 3 K; Mart. Novak, Kamnik, od prodanih Gregorčičevih slik 12 K; občinski urad, Mengeš 20 K; Tomo Koprivec, Zagorje, nabral 21 K; J. P.. Sarajevo, prispevek Slovenskih Sara-jevcev 5 K 20 v; občinski urad Okoslavski 5 K. — Za koledar je plačalo mnogo rodoljubov večje zneske, ki se pa radi pomanjkanja prostora ne objavijo. IV. Za obrambeni sklad. L. Petovar, Ivanjkovci 5 K; J. Grivec, Ormož 5 K: A. Sturm, Maribor 3 K; L. Cvetnič, tu 5 K; Jakob Štefan. Zagreb 5 kron; J. Bleiweis vit. Tersteniški, tu 5 K; Efem, Gradec 10 K: žiberna Anton, Trst 5 K; Franjo Berlee, Kandija 3 K 33 v; Vahtar Ante, Valrska 10 K: Brus & Zor-man, tu 10 K: P. Miklavčič, tu 5 K; omizje kletarske gostilne v Ormožu 7 K; A. Zurc, Črnomelj 20 K: dr. M. Pregelj, Vuze-nica 10 K; Fran Roblek, Žalec 200 K; A. St., tu 200 K; Slovensko omizje v Sarajevu 100 K: Neimenovan, tu 200 K: A. šan-tel, Gorica 40 K: Jakcbina dr. žitekova, Rudolofvo 20 K; Fr. Stupica, št. Lenard 10 kron; L. Fiirsager, Radovljica 200 K; neimenovan I. št. Peter 50 K; J. V. 30 K: posojilnica v Moravčah 40 K; dr. Juro Hrašovec, Celje 200 K; >:ilka Klančič, Podgora 200 K; Rudolf Pevec, Mozirje 200 P: Anton Turnšek, Mozirje 200 K: Anton Turnšek ml.. Rečica 200 K; Viktor Trunšek. Maribor 200 K; žtangl Val., smihel 5 K; Fran Vahač, Rudolfovo 10 K: Franc Deu. Tržič 10 K; gojenke višje dekliške šole in mestnega liceja, tu 27 K 15 v; dr. Karel Go-rossman, Ljistnner -10 K: moška in ženska podružnica šentpeterska v Ljubljani 50 K; neimenovan, Ptuj 200 K; neimenovana, tu 40 K; omizje v Prešernovi sobi pri Roži, tu 100 K; Jakob Kogej. Postojna 100 K; Julija Kogej, Postojna. 100 K: neimenovan 1000 K; Milka Mankoč. Trst 200 K; Josi-pina Arko, Zagreb 200 K; Tinčetovi otroci Idrija 50 K; narodni duhovnik 2G K; prva Dolenjska posojilnica v Metliki 200 K: mestno županstvo, Kranj 200 K; Anz. Mar-telanc, Barkovlje 5 K; Janko Grivec. Ormož 5 K; Pavle Vovšek, Maribor 50 K. Narodovo zdravilo. Tako se sme ime* novati bolesti utešujo^e, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „JEoilovo francosko žganje In sol", katero sc splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici m 1'SjO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL' c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8 Lekarnarja Julija Schanmanna želodčna sol je v več nego 30 letih prišla na izboren glas kot dietetski izdelek, kar potrjujejo premnoga priznalna pisma. Deluje točno in zanesljivo pri vseh motenjih prebave, pri želodčnih neprilikah, tvoritvi kisline vzpehavanju itd., tako da jo kot jako razširjeno staropreiz-kušeno domaČe zdravilo jako cenijo. Za izborni učinek se ima zahvaliti racionalni sestavi. — Skatlja stane K 150. samo direktno! — črna, bela in barvana, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in to ocarfn|eao se pošlje na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo poito. 1 131 Tovarna za svilo UMERIL ZMl Priporočamo naitm rodbinam k$ti*9k§ cikorijo. Izvid gda. drja. C. Schawerda na Dunaju. Gospodu. J. Serravallo v Trstu. Že moj Učitelj, umrli profesor baron Wifederhofer je hvalil Vaše Serra-vallovo kina-vino z železom kot krvo-tvorno in slast pospešujoče sredstvo za rhaiokrvne, slabotne in prebolele otroke in sem bil tudi sam v svoji praksi v teh slučajih s Serravallovim kina vinom z železom popolnoma za» dovoljen. Na Dunaju, 11. februarja 1907 Dr. C. Schawerda. Zlata svetinja rBerolin, Pariz, Rim itd. Kaj&aljfo tonn. j O. SETOL Striiarjeve ulice 7. Kemik dr. ing. Kirscfc, GIobhic. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da jp „Sevđlfo" prav izvrstno uporabna ustn? koda, ker so njeni podatki popolnoma ne« švodljivi in sc ž njo lahko razkužuje. Proti praha jem, Isskisaa in izpadanju las TiiO-cl;ii MM £5 ei fel katera okroaduje lasSdće, odstranjuj« luske in preprečuje izpadanja !as. 1 fi^ekl^nlea z na«o«3»m 1 krosto Razpošilja se z cbrntno pošto ne manj ket dve steklenici. Zalega vseh pre zkuš&nih zdre< i!, rrtedio. trii, rr-edicinsi vin- špooMali-oi, najfinoj&ih parfum&v, kštu^giških obvez, $v$iih mineralnih vod itd. Dež, kMm nmm imim v Liubijani H«.-le»a j ssts %\ i. peleg novozgrajenega Fr&n Jožefovega juDil. mo^tu. 19 Umrli so v Ljubljani: Dne 3. decembra: Viktor pl. Gerhauser. zasebnik, 43 let, Zcloškn cesta 11. Dne 4. decembra: Marija Telian, kuharica, let, Radeckega cesta 11. — Fran Virant r'.zarjev sin, 1 !^ta, Mala čolnarska ul. 17. Dne 5. decembra: Anton Bajec, kajžar 65 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 2. decembra: Fran Menart, dninar, 72 let. — Marija Longsr, posestnikova žena, 40 let. Dne 3. decembra: Pavel Potočnik, gostač, 71 let. — Anton Štular, posestnik, 62 let. -Ivan Pesnik, gostilničar, 5*3 let. Dne 4. decembra: Ivan Kalan, pasarski pomočnik, 42 let. — Anton Dnižinšek, vratar, 43 let. Žitne gqk& v BanSimpc- Dne 9. decembra 1309. iTatMtfelfei« Pšenica za auril 1910 . . za 50 kg Pšenica za oktober 1910 . . za 50 kg Rž za april 1910 ... . za 50 kg Kuruža za maj 1910 . . za 50 kg Oves za april 1910 . . . . za 50 kg Efektiv. 5- 10 vin višje 13-92 11*75 1002 6'63 7-57 Meteorološko poroSlo. Visina nad Bor WS afn ki bi imela veselje za trgovino ££»6* csrijsfce xn dslikatssne sirene v Lj&bljasi ah pa izuČena ^ jh( e-*ai S žd& W& se sprejme takoj, Naslov pove upravništvo »Slov '--oda«. 41c6 1:1*6 Se za domačo slovensko pod t*;e v prodajo dobro idorega predmeta £fc t# -v*r ibft * s * 4 .- 1.3 & Si. ^v* rci je na deželi v špecerijskih trgovinah ro vpeljan. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Nareda«. 4494 vse gospodinje o iiil tli K »s sf i Naravnost slasuss je 2 i'ridodatek k zrnati kavi, vsake pol. Slasten okus. Velik prihranek. 5 kg stane 4 K. Po povz?t u pošilja franko na vsako avstro-ogrsko pošto Mihae! Valentin Schik r?unaj VII 3f Lerchenfeldsrsirssse ŠteVr 67. 3847 Radi prevelike zaloge prodajam po tovarniški ceni. ! A. LUKIĆ. Pred Škofij o 19. la vir nov, kratek, novejše vrste, se radi ^ omanjkauj.i prostora da V na|0Jn ali ceno proda. Ponuabe pod „Klavir 900" na upravn. »Slov. Naroda«. 4493 Posojilnica V Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejme nrađnika izurjenega v posojilniškem poslovanju. Plača po dogovoru. 4499 Prolnje je vložiti do 15. t. m. pri načelnišivu posojilnice v Coliu. Sprejmeta se spreten iiis boljša moč, in ulmt %]\ praktikant pri tvrdi-i J. Fer&an v LiuM^anl. ari ,• fes ^* ^4 1 pri k;«vilici jaoiteg se š miš ca žj&n;ka cesta" SO o d dara v as> jei» s a februar. Za t&ko* Cuđim vebko noto . Mi in prostorno i Si S3 3 v Preefevieeveai sela. L PfgflOVlt HlQi3r02S¥ tFS 7, LM& **a> 449", hnfnl Ifnifs1 UtUaiU iiUiSI UiilOl! Dijfpfpk iiplilfp R)p.iUM#fl 22 teHeii darilo Z080 K. Prijavili so se samo borilci prve vrste, med njimi svetovni mojster Oambier iz Francoskega, ruski šampion Sili« ril£1*0V, svetovni mojster 2*aj6QViĆ td. Cene ?iros*orcra: Rcservirani prostor 2 K, I prostor 1 K, galerij« 60 vin. Zečeiek ob a, krasni izdelek to varne špirita, zelo močne in trpežne j deloma popolnoma nove deloma enkrat I rabljene, velikosti vsebine po 300, 350 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše pripo-ročijivosti odda po prav nizkih solidnih c^nab tvrdka Iv. A. Harim&nn nasl. Avg. Tomažič Ljubiiana Marije Terezito cesta. 4415 Županstvo v Ilir. Bistrici razpisuje mesto z letno plačo 600 K. Nastop službe 1. januarja 1910. Prednost imajo doslu/.eni vojaki aH upokojeni orožniki, oženjeni in brez otrok. — Kot postranski dohodek bi bila služba oskrbnika bistriške čitalnice s prostim stanovanjem in plačo po degovoru. 44S5 TRUBAR Krasna umetniška reprodukcija v več barvah .-. znamenite Gro&argeve slike .-. ustanovitelja slovenske književnosti ' visaka iS aam Is široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske I hise. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar Mh imamo Slovenci. r Gena s pošto K 3-20. Dobiva se v Narodni knjigarni v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Razne prevode Iz nemščine v oSovenšdlnc cirkularjev, pisem in dragih tiskom oskrbi oono v tej stroki izveibac vtdnik. Naslov ▼ npravništm „Slov. Naroda- Sprejema zavarovanja Človeškega živ ljenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. J12 Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se vplačili. „SLAVIJA" I- - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - -■os. fondi 44,437.0S6-01 K. Isplašaao osskoszlne la kapltalllo 08^13.486-39 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naio države GueniN iBlsttn f iMnl v datjar« i taprtik Hita m. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sioves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. 00 v „Združeni čevljarji44 trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulioe štev. 14. Gostilne in restavracije: Avguštin Zajec restavracijp, Sodnijske nlioe štev. 6. Galanterijsko blago: A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12. Knjigarne: Narodna knjigarna Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Prešernova ulica št. 7. Ivan Vrečko trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31. Knjigoveznice: Knjigo /ezn»ca Satol tiskovnega društva Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Lekarne: M. Ph. Josip Čižm&r lekarna „pri Zlatem orluu, Jurčičev trg. Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaj", Sesljeva cesta, (poleg jubiiejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Manufakturno blago: Janko Češnik „pri Češnlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostev/c modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 4. Lenasi & Gerkman trgovina s suknenim blegom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. A & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Fibnoovo nabrežje. I Franc Ksav, Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Soiivanova hiša. Franc Soiivsn, sin manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg štev. 23. Modno in mešano blago: Matej Orefaek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg. A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Wridmayer trgovina z vsakovrstnim blag' m za otroke dame in gospode, pri »Solncu* za vodo. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učil išče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. Posojilnice: Kmetska posojilnica (jubljanske okolice, sprejema hranilne vloge m daje posojila, Dunajska cesta štev. 17. Obrtno pomožno društvo r. a. a o. e. Kongresni trg 4. cprejema hranilne vloge in daje posojila. • Slaščičarno s Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št. 21. Špecerijsko blago: Josip Boltar trgovina s mešanim blagom, Florijanske ulioe št. 17. Urarjl in zlatarji: Milko Krapeš nrar in trgoveo e Elatnino in srebrninc Ljubljana, Jurčičev trg št. 3, Usnje: Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Vezenine itd. s Toni Jager trgovina rečnih del Židovske ulioe štev. 5. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec ovetlieni salou pod Tranco, vrinarija Karlovska cesta it. 2. Zastopstva! Jakob Bončar lastnik valjčnega mlina v Domžalah. Vegove ulice štev 6 Jakob Bončar lastnik valjčnega mlina v Domžalah. Vegove ulice štev. 6. Železninske trgovine: Valentin Goiob trgovina r želesnino in kuhinjskimi predmeti. Mestni trg štev. 10. Ključavničarji: Jos. Reoek ključavničarski mojster, Francovo nabrežje štev. 9. Slikarji: Filip Pnstou ilikar špeoialno le sa napise in grbe Prešernove ulioe št. 60. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra oesta Št. 33. M. Drenik Kongresni trg sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd, M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privoz štev. 10. Brata Hlavka iadelovatelj kirorgičnib in otropedičnia predmetov in bandaž, Prešernove nlioe. G. F. Jur&sek nglaševaleo glas o vi rje v, Sv. Petra oe«ta štev. 62 al. Fran Kollmann Ealoga porcelana in steklenine Mestni trg. Lavrenčič & Domicelj nasi. Karel Meglic žitna trgovina, Dunajska oesta št 32. Fr. Ševčik puškar in trgoveo e orožjem, Židovske nlioe Štev. 8. Josip Škerlj spedioijsko podjetje Dunajska cest št. 29. Jos. Škerlj prevos pohištva, Dunajska cesta štev. 29. Josip Vidmar zaloga defnikov in solnčnikov Pred škofijo št 19 Prešernove ulice it 4 Stari trg št 4. Fr. Parkelj plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in okenj. Šelenburgova ulica št. 6. Prva Jugoslovanska tvornica trot Josip Košmeri Ljbljana, prporoča svoje izborne iu drože (kvas). Krasne BLUZE; največja iabera v avUI in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Voakovrotna krite, perilo In otročjo obleko* priporoča po aatcJstUi asa M. KRISTOFIČ naznanja si. p. n. občinstvu, da m 356 nahaja njegova 4£& fl*' ar na Rarlovski cesti št 2 oetllCnl ni pa pod Trančo lEdslavaafe sep&ev, venec LL1 Oiinsno dele ia zmerne cena. Velika zaloga suhih vera ija n&ročft* leta*.:: ii * X X X X X X Jtiodni salon Častitim Samsn; priporoča : klobuke k najfinejšega oknsa 3ža Žkoj - Vanek j :: po9 Irančo. :: Žalni klobiki vcOno pripravljeni. Cako tnli renči s trakovi in razne cvetlice, s toma izfotovljene. r X X X X X X X X Ravnokar so tiotlf krasni I za leto 1910. katere oddejam vzlic elegantni izdelavi po 4335 H| skrajno nizki tml I Natisk firme e e o brezplačno. • • • Nihče naj ne opnsti, predno kaj kupi, zahtevati moje vzorce in cene. Postrežba točna In solidna. Ivan Bonač togovina papirja na debelo blatnim illce. uanti ust i C, kr. avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega red W«»lfaaweaam *»** * Odhod U Ljasllana dni. teL) f©9 zjutraj. Osebni vlak v ameri: Tržič, Jeaenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drl. Žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez PodroSčico), Celovec. 7*26 zjutraj. Osebni Tlak v smeri: Grosuplje, Endolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje. .t*M dapoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čer PodroSčico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin lB40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drl žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čea PodroSčico), Celovec. I 32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 8*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gcrico, dri. iel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrofico), Celovec. 9*23 zveeor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez PodroSčico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. f*40 z veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudu!fovo, Straža-Toplice, Kočevje. 10 ponoftl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. tr. drž. iel., Beljak, juž. žel., (čez PodroSčico) Prago, Draždane, Berlin. *t&Od ta Liub5**ne (državne železnice): xjut-nj: Osebni vlak v Kamnik, popoldne: Osebni vlak v Kamnik, zveoer: Osebni vlak v Kamnik. Prihod v LJubljano dnine ialeznloe 7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždaa Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straze-Toplic, Rudolfa v cga, Grosuplja. Ila23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. iel^ čez PodroSčico in Trbiž, Gorice, diž. žel. Jesenic, Tržiča. 2*69 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. -VIS popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro-žico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. drl žel., Jesenic, Tržiča. 6*49 zveoer: Osebni vlak iz Berlina, Draž* dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ščico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez PodroSčico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drl žel., Jesenic, Tržiča. 9'07 zvečar: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. U-G3 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez PodroSčico), Trsta, c kr. dri žel., Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod v Lfnbljano (državne železnice) 6*^6 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. iglo dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika 6'iO z veder: Osebni vlak iz Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednji evropejskem času. C fer. đržavBO-želesaiSko ravnateljstvo v Trstu a m. r* « w? m, a i sprejema ia odpošilja vse raznovrstne oglase, ioserate, anonce, trgovskega in privatnega značaja, o raznih prodajah in nakupih, o razpisih, o iskanju služb itd. li^Lr:;:1^.."-..-.. št. 17996 449 31 IZ O : Za zsrais oKrajnlli m\ MMi&m Mi i MM Aldovoc-dežoina Mi h ImM io Zvip-Lazina v žužemberškem cestraesn okraju na 16.500, 53 400 in 71.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddal potom J..VI.© poaa^feaiia Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe, z napovedbo popusta ali dopia čila v odstotkih na enotne cene proračuna ali tudi pavšalne vsote naj se predlož« do 18. decembra t. I. ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo slati je zapečatene z nadnisom: „PQI.Ui.fea prOVZSije Cestnih gradf t tužemberškem cestnem okraju". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbm pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 °/0 stavbnih stroškov v gotovin ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede ri visino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponud beno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbne5 uradu ob navadnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 30. novembra 1909. IZ Zaloga m i Ljubljani: Emonska testa 2. v Šl: km\m ulita 231. Naročila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v LJubljani, Dunajska cesta 32. — TeleSon št. 165. Karel Meglic lastnik tvrdke Lavrenčič & Domicelj. 4452 Žitna trgovina. DE ■ir 1 Izdajatelj in odgovorni urednik Raeto Pustoslemiek, Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. RF MA 68 RF