Ameriška Somovim NO. 108 Na prainik spomina slovenskih mučencev, ki so umrli kot žrtve nacizma, faiizma in komunizma za Boga, domovino, v čast slovenskega imena molimo zanje in za osvobojenje Združene Slovenije. /M/tERie/lHI—HOME CLEVELAND 8, 0.. THURSDAY MORNING, JUNE 2, 1948 LETO LL—VOL. Ll JEREMIJA KALIN: VETRHUSKI PSALM S hysopom jih pokropi — z vejico roženkravta in rožmarina m z blagoslovljeno vodo slovenskega spomina! Škrlatne kot nagelj njih rane kot sneg bele se bodo blestele čez naše poljane v vek iz veka kot njih geniji in njih krvave stopinje. Vetrinje! Tabor izdanega človeka 1 Sramota Evropi! žalost Sloveniji! Meč skozi sree Materinje! Vetrinje! Joj! S hysopom jih pokropi! S hysopom jih pokropi, te slovenske bat a j Ione, vriskajoče iz zmag — zdaj na vetrinjski poljani brez orožja kot človek nag, ki ga le milost božja drži na dlani. Z vero v Aftrione,j | Mij in njih besedo radia S hysopom jih pokropi, te mrliške sprevode nagih mučenikov skozi ječe krikov, privezane kot na konjske povode na blede žice, zasramovane, zapij uvane v lice, izlakotnele, poniževane, na vretena natezane, razčetverjene in razrezane in v srce zaklane, pognane v hrib med nože s telesi kot krvave rože, s streli v vratove vržene v podzemske rove v jame in prepade med kamenje in gade, kopa h kopi — krvava reka. . . 0 zemlja slovenska, kdaj boš ta zrna semenska dvignila iz jame katynje? Vetrinje! ' Smrt izdanega človeka! Sramota Evropi! žalost Sloveniji! Meč skozi srce Materinje! Vetrinje! Joj! S hysopom jih pokropi! S hysopom jih pokropi, z vejico roženkravta in rožmarina , in« bia Slovenski mladenič nagrajen s prosto šolnino v kolegiju Prihodnji mesec bodo učenci in učenke višjih to) graduirali. Izmed stoterih teh.graduirancev je šolski odbor Udiral 26 učencev in učenk, izmed teh jih je 18 širšem Clevelandu, kateri so Nemška zemlja bo ostala razdeljena — Pariška konferenca bo razpravljala še o Avstriji in Berlinu. Pariz, Francija. — Pokopano je upanje, da bi bilo mogoče sedaj upostaviti enotno Nemčijo vsaj v približno istem obsegu kot je bila pred drugo svetovno vojno. Sovjetska Zveza je jasno Clevelandskem kolegiju Western k^Tnfj^V, povedala, da bi pmta’a na zdru-1 Reserve univerze. , 1 ženje svoje vzhodne cone z za-padnimi conami samo v slučaju, da bi bila cela Nemčija del njene vplivne sfere in da bi se v celotni Nemčiji zagotovil vpliv komunizma. Zapadni zavezniki so istotako jasno in odločno odgovorili, da o tem sploh ne morejo razgovarjati. Ostali bosta torej dve Nemčiji do prihodnjič, ko se bo zopet spreminjala evropska politična karta. Sedaj se bodo zunanji ministri bavili samo še z mirovno pogodbo o Avstriji in o možnostih čim bolj nemotenega prometa med zapad-no in vzhodno Nemčijo. Končno bodo zunanji ministri skušali Med Slovenci na KoroSkem v Avstriji Slovensko stvar uničujeta Nemec in komunist-Avstrijska vladna in cerkvena administracija zatirata naš jezik „ Vse kar pošteno slovensko dno verujemo, da bomo tudi mi čuti na Koroškem mora melča- dočakali Zarje Vidove, dan nase nošebno odlikovJu v“študiia'h tL Po vaeh uradih 80 znac^ Cepr8V L A u , .... AIII Barbara Kovitch ... . . ,v nadaljnih pa kot obvezen pre-1 Včeraj zjutraj ob 7:30 uri I , m ™81dmet, se dejansko to nikjer ne je preminula v University bol-tako odhko-|izvr5uje qj gg u^iteljev jih nišnici Barbara Kovitch, roje-fant »p- komaj 33 obvlada slovenski je- na Žalač, v starosti 78 let, sta-ipfel, sin' ik Poleg ^ je večina uči- nujoča na 1609 Laclede Road, Mr. in Mrs. Joseph Stampfel na | teljev vzgojena v nacističnem South Euclid, poprej ipa na 364 21341 Miller Ave. Mladi Jo-jduhu. Leta 1946 je bilo radi E. 161 St. Doma je bila iz va» seph je pohajal v Euclid Central ’pripadnosti k nacizmu odipuš- si Vinica pri Črnomlju odkoder High šolo, in tam> prihodnji|čenih iz službe 1148 ugiteljev, ‘je prišla v Ameriko pred 66 mesec graduiral. Star je komaj|danes 9e pa po večini vsi zopet leti- Predrto je prišla v Cleve-17 let. Bil je med najboljšimi Jcipirijo na istih uradnih mes-^nd je živela v Pittsburghu, učenci skozi vso šolsko dobo in | tih, j Bila je članica društva Sover- dasiravno je bil nekaj mesečevi TlK)i v cerkven} orgar>|2aci- eign W. C. v Pittsburgh, Pa. resno bolan, je » ozdravljenju « nl mno»0 boljše. Generalni Tukai za,Pu*a hien- Mr»- Ka‘ vse zaostalo i” —- — ......... Poleg rednega je tudi udejstvo1 športnih igrah v namerava vpisati Med temi mli denkami, ki so vali je tudi slovel Seph Raymond adta: ■ seji doseči popolen sporazum glede tečaj, uprave prometnih in gospodarskih vprašanj. Glede Berlina izgleda, da imajo Rusi nekaj volje govoriti iskreno, glede vseh drugih točk, pa niso pokazali še nikake naklonjenosti in je vse kar govori Višinski samo propagandni materijah T-O- nadomestil. pouka se pri raznih Ji. Zdaj se medicinski Njegova mati je hči'družine Anton Mostar na 6367 Bonna Ave., njegov oče je;p» sin družine Joseph Stampfel na 1139 E. 76. St. Nujen^rosranT vikar Dr. Kadra* smatra Slo-,11"?" Rlddle » Mrs' Ro8e,B^ vence za zlo proti kateremu se *olin'3mave Geor»e- Rrank m mora boriti. \iox^’ »sem vnukov in enega n ‘ t i x 'pravnuka, v Toole, Utah, brata Druga in enaka nesreča na- ^ ž stari dlcmOTini ša pa je komunistična OF. Pod ^ „ Njen krinko borbe za naše narodne ^ leta 1925. Pogreb pravice se je zajed a v nas, bo- 8oboto * 9 uri h n pa se zgolj za interese *ve- zavoda AuguSt F. lovnega goepodetva komun««- ,™ek> m Eaat |152n g,, gij&K kako so se ofi-Lausche kandidat za predsedni- pogovarjali o križu in ka Zed. držav. 'gledali od katere strani * * * | lažje prišli s tankom do nje- Je isti vik in krik, kot je bil gg jn ga uničili, proti Al Smithu: Kaj, katoličan bjl obsojen, da se zruši nasled-bo predsednik Zed. držav? Jnji dan. Ponoči pa so ljudje P • * 'križ odnesli in ga akrili, da so Ampak od tedaj je steklo že ga obvarovali uničenja, mnogo vode T morje in vse sej Po dolini ob cesti proti Do-zna zgoditi, tudi to, da bo Kra- brovi je bilo še več križev. Tu- njec za predsednika Zed. držav, di teh križev ni več. Vsi so govo znamenje? bo dovršil vsaj nujnih zakonov. Washington. — Senator Arthur Vandenberg je zahteval, da naj senat takoj odglasuje odobritev severno-atlantske obrambne pogodbe. Senator pravi, da bi- odobrenje zelo,-utrdilo in okrepilo stališče tajnika Acheso-na v Parizu. Demokratski voditelji kongresa so sklenili, da bodo z vsemi sredstvi skušali še v tem zasedanju izvojevati najnujnejšo' delavsko zakonodajo zlasti razveljavljenje Taft-Hartley-evega zakona. Senator Lucas je v posebnem pismu Phillip Murray-u, predsedniku CIO, zagotovil, da bo kongres še ostal v zasedanju, če ne bi v rednem letnem termi- propadiih ljudi, ki so: nekdaj zavod oskrbuje bili Hitlerjevi hlapci, danes so Catherine Sabatovich, pa Titovi Hitlerjev oficir Pogreb pokojne Catherine Mirt Z witter in po vsej Koroš- Sabatovich bo v soboto 4. juni-ki znani morilec Gašper Pruš- ja ob 9:00 uri v cerkev St. Paul. nik pošiljata sicer skupaj s Pe- Ker je bila pokojna članica dru-tdkom, ki je stara lutka njiho-;štva Cvijet Hrvatskih sestra, va, razne spomenice, ki pa dru- naj vse članice pridejo k pogre-ga za drugo romajo v 'koš. Da bu. pa ti ljudje ne zastopajo koro- nu do julija odglasoval delavskih Zwitter tam gospoduje in. zakonov, ki jih je Trumanova vlada zahtevala in predložila načrte. Slovenska gradu&nta elji zbrali na pikniku, ki se vrši na SNPJ farmi. Sezite po brezplačnih listkih, ki jih dobite v vseh treh trgovinah Zadruge, če hočete biti deležni kake lepe nagrade. Pozdravi iz Kanade— Mr. in Mrs. Domen Tomazin pošiljata iskrene pozdrave iz Kanade vsem znancem in prijateljem v Clevelandu. Pravita, da sta gledala v Winnipegu za Jakata, ki je tam nekje obtičal pred 36 leti, m t škaga slovenskega ljudstva, pa General Clark v Italiji [najbolje pove dogodek v-Žeiez- ^ ^ _ Na ameri_ n ^ J1' , ara 80.. e' 1 škem vojnem pokopališču v An-pogreba nekega partizana na-. . * praviti komunistično demon- “ «°vonl Ke"eral Kandidat za županovo in manifestacijo. Tru-Clark' 10 v, dr^‘ 3V“ ............... plo je jugoslovanska vlada po- V0Jm Poveljeval peti armadi, ki slala,-ljudi pa k pogrebu ni bi--vob^a Rim^ Izjavil je, lo, čeprav so jih vabili od hiše da *»do Združene Države z- ne-do hiše. Prusnika so ljudje zmanjšanim interesom tudi Republikanska stranka za mesto Cleveland je izvolila Franklina A. Polk za svojega kandidata za župansko mesto pri volitvah v letu 1950. metali čez prag. Komunisti so nam ubili Prosvetno zvezo. Komunist Franc bodoče čuvale liezavisnost in de- y pariz gre- li jim nihče več noče. Komunizem je Slovencem zapravil Primorsko in Trst, —■ komunizem nas ubija na Koroškem. Pa mi ostanemo zvesti. Zvesti smo ivoji veri ih mokracijo v Italiji. Govoril je na proslavi Spominskega dne v Italiji padlim ameriškim vojakom. Slovesnosti so se udeležili tudi italijanski dostojanstveniki z vojnim ministrom na čelu. letu prišlo sem okrog 20 Sloven-1 cev. So razpršeni po celi Avstraliji, vendar imamo z nekaterimi zveze. Za naklonjenost se Vam stal že par sto let, so s tankom jepo zahvaljujemo in lepo pozdravljamo Slovence v Združe- v nih državah. Stanko Cvirin, Maks Kocm, Ludvik Kristan, Jeršič Franc, Vilko Bon. Le eno življenje imam — poglejmo na obe strani predan stopimo iez cesto. bi bili uničeni ali pa odnošeni in ................ _____„je- skriti. Tako Titova vojska do-j^raduaclja v Music Hall v Ta krii je kazuje s podiranjem in uniče- P®4®*1 veder; vanjem križev, da komunizem I- Bachelor of Arts degree je do- Na križiščih hodi naravnost preko ceste pa samo kadar je V petek večer bo graduiral,dvojim narodnim izročilom. Tr- zelena lui. Frank L. Grdina Jr. v kolegiju St. Ignatius. Imenovani je sin Frank. L. Grdina, 1062 Addison Rd. O njem beremo v spominski knjigi takole: “Highest Honors l j Second Honors 2, 3, Sodality 1, 2, 3, 4, 4; Class Officers 4; Classics Club 4; Dance Committee 3, 4; Harlequin 2, 3, 4; I. A. A. 2, 3, 4; President 4; Magic Club 2, 3; Mission Collector 2; Ignatian Staff Business Manager 4; In-tramularls. (Frank was a helping hand—a big one—to every one. A highspirited Ignatian). Razne najnovejše svetovne vesti BERLIN. — Uprava železniških podjetij je znova pozivala delavce naj se vrnejo na delo in naj nehajo železničarsko stavko. Vice-Prefect Ob enem pa ni dala nobene beaede o železničarskih zahtevah radi katerih so železničarji stavko začeli. Delavstvo je ostalo pri svojem in stavka se nadaljuje. Vendar opazovalci sodijo, da se bo stavka kmalu zaključila s kompromisom. « • • YOUNGSTOWN, O. •— Vozači busOv so stopili v stavko. Med tem se nadaljujejo pogajanja za novo pogodbo, ker je stara potekla koncem maja. Vozači so doslej imeli $1.34 na uro. Zahtevajo 26 centov povišanja na uro in še drugih 13 točk pogodbe zahtevajo, da se popravijo v njihovo korist. BOGOTA, COLUMBIA. — Tukajšnji ognjenik Purace Vol- Kenyon Bolton, sin clevelandske kongresnice Mrs. Frances Bolton je imenovan za posebnega svetovalca USA ambasadorja v Parizu. Doslej je bil šef oddelka za mednarodne konference :v političnem uradu State Departments. V bolnišnici— Jimmie Bradack (Brown) iz 1278 E. 55th St. se nahaja težko bolan v St. Alexis bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo v sobi št. 109. Madžari so z^odifi dve jugoslovanski misiji Budapest, Madžarska. — Jugoslovanska reparacijska misija in komisija za povrnitev škode, ki jo je napravila madžarska vojska v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno, sta zapustili Madžarsko. Jugoslovanska vlada je ob tej priliki objavila protestno noto, v kateri ugotavlja, da je Madžarska prekršila dolo- ni proti veri, da preganja le segla Josephine S. Kovačič, hčer-“protiljudske” duhovnike. Ali ka Mr. in Mrs. Frank Kovačič, smatrajo tudi Kristusa na križu za “protiljudskega” duhovnika, da gredo s tanki nad nje- 22294 Arms Ave., Eucild, Ohio. Graduirala je na Notre Dame College, South Euclid, Ohio. Naše iskrene čestitke. cano je nenadoma začel bruhati ravno v času, ko so prišli na vrh čbe mirovne pogodbe glede repa- k žrelu visokošold. Kolumbijske šolske in upravne oblasti jim ni- so dale dovoljenja, da bi plezali na goro, ki je ognjenik in okoliški 1948 ne pošilja nikakih repara- prebivalci so jih svarili, da je tura nevarna. Mladeniči so kljub temu plezali na goro. Ognjenik je začel bruhati in od 19 mlade- žarski vojni minister enostavno ničev sta se samo dva rešila, 17 pa jih je ostalo mrtvih v plamenih ognjenika in masi žareče lave pred katero niso mogli ubežati. racij Jugoslaviji in že od leta cijskih dobav več. Sedaj je mad- odredil, da morata obe misiji v štirih dneh zapustiti Madžarsko. / n HCERISKA DQMOVDOC JUNE g, 1949 Ameriška Domovina (JAMEB DEBEVEC, Editor) 6117 K CUlr An. HEndmon 0628 Cleveland J, Ohio Published dell; exxoept Saturdays, Sundays and Holidays fVt PO JUNE SON MON Tl»E WED THU FRI SAT * 2 3 4 5 6 7 8 9 lo ii 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p NAROČNINA Za Zed. države $8.60 ns leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATRS United States $8210 per yew; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. Altered as second, class matter January 6th IMS, at the Post Office St Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1873. No. 108 Thurs., June 2,1949 Nobena cena za ohranitev miru ni prevelika Ko smo stali ob grobovih naših narodnih junakov in žrtev, ki jih je dala Amerika v dveh svetovnih vojnah, je samo po sebi prišlo vprašanje kaj storiti, kaj početi, da bi v bodoče ne bilo treba, da naši sinovi in hčere umirajo nasilne smrti na bojiščih. Kako bi se bilo moglo preprečiti tako pogosto in strašno vojskovanje v tem stoletju, kaj nas je izučila prva polovica stoletja, da bi bili v drugi pametnejši. Kaj storiti prav sedaj, da bi odvrnili nesrečo za jutri. Staro pravilo je, da do vojne ne pride redno nikoli takrat kadar so si sile, ki si stoje sovražno nasproti, na jasnem kateri tabor je močnejši. Če je na eni strani velika sila, ki očitno nadvladuje drugo, se išče in najde mirna rešitev. Nihče ne začenja vojne, če vidi da tvega poraz in žalosten konec. Prva in druga svetovna vojna sta nastali, ker so Nemci mislili, da je vsa druga Evrop tako slabotna, da jo bodo pomandrali in našli svojemu narodu novih prostorov nove zemlje za obdelvanje, nove priložnosti za bogatenje, novih prilik za svoje gospodovanje. Nemci, vklenjeni na mali prostor za svoje Številno ljudstvo, niso mogli na miren način dobiti kolonij, ki so jih zahtevali, a preošabni so bili, da bi se iz domovine izseljevali in v drugem svetu pod tujo vlado delali in se v nova ljudstva uključevali. Užaljeni ponos je prilival olja na žgočo potrebo in nespametna trditev, da je Nemec gospodstveni človek, ki je poslan, da gospoduje, se je razplamtela v sovraštvi ki zaslepi, da je javnost prepričana, da gre v neko pravično borbo tudi kadar tuje napada. Toda kakor sta cesar Viljem in Hitler bila nosilca misli o nemški potrebi po novih osvojitvah in novem gospod-stvu, kakor je zlasti Hitler bil nor v svoji prevzetnosti in ošabnosti, vendar trdijo najizkušenejši ljudje, da niti do prve, niti do druge svetovne vojne ne bi prišlo, če bi bila oba začetnika dveh svetovnih vojska videla nasproti sebi solidne nasprotnike. Ali drugi svet je bil len in nedelaven. Delal se je slepega in gluhega, varal se je, da vojna ne more priti, da se nihče ne bo upal začeti tako groznega klanja. Ko so podpisovali severno-atlantsko obrambno pogodbo, so diplomati v Washingtonu ponavljali trditev, da bi niti do prve, niti do druge svetovne vojne nikoli ne prišlo, če bi takrat imeli nekaj podobnega kot je ta pogodba. Ameriki ni mogoče zameriti, da se je takrat skušala še izogibati evropskih sporov. Krivda leži na Evropi, ki sama ni ničer sar storila, da bi bila zmožna postaviti učinkovito, takoj šnjo obrambo. Zato je v obeh svetovnih vojnah morala na stopiti Amerika, da je ustavila klanje in zmago odločila. Danes je Amerika najmočnejša sila sveta. Danes ona vodi. Danes Amerika ve, kdo je tisti, ki hoče uničiti tudi njeno solidnost, porušiti njen red in njen mir. Amerika je doslej pokazala neprekosljivo potrpežljivost, vstrajnost in previdnost. Kakor hitro so jo sovjeti prepričali, da niso ljudje dobre volje, da niso možje besede in ne spoštujejo podpisane obljube in pogodbe, je začela graditi nepremagljivo obrambno silo. Istočasno je Amerika z jobovsko potrpežljivostjo prenašala žalitve in izzivanja in vedno znova kazala dobro voljo, da se mir za vsako ceno ohrjni in vojna, ki je največje zlo, ki ga more povzročiti človek, prepreči. Drugi narodi so po vrsti priznali Ameriko za svojo vodnico. Okoli nje so se združili in pod njenim vplivom se sedaj urejuje zapadna Evropa in obe Ameriki. Svet ve in čuti, da Amerika predstavlja sile miru in svobode, ve, da Amerika vodi v blagostanje, ve da je Amerika sedaj trdnjava demokracije, ljudske vlade in mednarodne pravičnosti. Svet tudi vsak dan bolje ve, da Ameriki preti nevarnost od temnih sil nove tiranije, ki pomeni gospodstvo nasilja, ki ne spbštuje tujega, ki grozi vsem in vsakemu. Svet ve, da sednja vojna nevarnost ne grozi iz pohlepnosti enega soseda po zemlji drugega, da ne gre za gospodstvo enega naroda nad drugim, ampak da gre za nevarnost, ki grozi vsem uničiti osnovne človeške pravice, porušiti ves red med ljudmi, za nevarnost, ki na krvi milijonov hoče zgraditi svojo (Mina Turnifte V občino Turnišče v Prekmurju spadajo (kakor smo zadnjič že omenili) sledeči kraji: Turnišče, Gomilica, Lipa, Nedelica in Renkovci. Turnišče samo je v Prekmurju znano tudi kot božja pot. Zlasti na dan Marinijinega Vnebovzetja prihajajo tja velike množice vernega ljudstva. Zgodaj zjutraj začno prihajati procesije romarjev čez ravno rodovitno polje iz vseh smeri. Svete pesmi odmevajo ta dan po turniški fari in posebno v Turnišču. Tumiška božja pot je prastara in tako slavna, da si je grof Štefan Banffy (Banič) leta 1383 dal napraviti posebno pot iz Lendave v Turnišče. Dal je izsekati svoj gozd preko sedanjih Radmožanec, da je imel za romanje v Turnišče bližnjico. To cesto še danes imenujejo “bansko pot” — “ban-uta.” (Ob cesti je nastalo tudi naselje z imenom Banuta.) GOMILICA je vas s 780 prebivalci in 150 hišami 2 km južno od Turnišča. Na železnico hodijo iz Gomilic največ v Beltince (8 km). Do Gomilic vodijo samo občinske poti, toda je možno priti tja z vse vrste motornimi vozili, šolo imajo že od leta 1861. Prebivalstvo se bavi največ s kmetijstvom. Mnogi imajo vinograde v lendavskih goricah in prodajajo poleg kmetijskih pridelkov tudi vino. Imajo svoje pokopališče in kapelico sv. Jožefa. LIPA leži nekako sredi med Turniščem in Beltinci (do Turnišča 4.5 km, do Beiltinec samo 3.5 km). Ima 879 prebivalcev in 159 hiš. Sredi rodovitnega polja ležeča vas je gručaste oblike. Tudi prebivalci izpod Lipe so kmetovalci in posestniki vinogradov v lendavskih hribih. Od domače obrti je omembe vredno tkal-stvo za domačo potrebo. Imajo parno žago in svoje pokopališče. Šola pod Lipo je bila ustanovljena leta 1883 in ima tri oddelke. NEDELICA šteje 762 prebivalcev in ima 143 hiš. Do Turnišča je oddaljena 2 km, od Dobrovnika 4, od Beltinec 7, od Lendave pa skoro 13 km. Leži na južnem pobrežju potoka Ledave, na katerem je nekaj mlinov, ne daleč od banovinske ceste Lenda-va-Sobota. Prebivalci so kmetje. Imajo vinograde v Lendavi. V vasi je bilo svojčas okoli 100 čebelnih panjev. Od leta 1926 dalje so imeli šolo s tremi oddelki. Tudi Nedelica ima svoje pokopališče. RENKOVCI so vas z 856 prebivalci in 140 hišami 2 km se-verozapadno od Turnišča ob banovinski cesti Beltinci-Dobrovnik-Kobilje. Prebivalci so kmetje, nekaj trgovcev in obrtnikov. Na obeh bregovih Ledave, ki teče severno od naselja, so gozdovi s hraBtom, borom in jelšo. Na Ledavi je vodni mlin na pogon s turbino. Mollu noša. Pokrivali so se 8 širokokrajnim, črnim klobukom, pozimi pa z nke vrata kučmo ki so si jo napravili la kožuhovine. Obleko so delali doma: robača (srajca) z dolgimi, trdno zapetimi rokavi. Oblači se čet hlače (kot pri Belokranjcih). Ob delavnikih so se prepasali s predpasnikom, ob »adaljah pa z usnjenim pasom, za katerega so vtikali mošnjiček tobaka (iz svinjskega mehurja.) Starega Prekmurca si je težko predstavljati brez dolge pipe. Hlače so bile bele, široke, skoraj do gležnjev, tkane doma, okrašene z zabrniki. V nedeljo si je >pa Prekmurc oblekel neke vrste suknjo, gafcan, Silno močno, ki je služila za 3-4 rodove. Zapenjali so si ga z lesenimi gumbi in zanko iz vrvice (matico). Obuvali so škornje, nogavic niso poznali, pač pa vnuče. Telovnik je bil suk-nen in v nasprotju z ostalo obleko barvast i pisan. Ženska noša. Posebnost so široke janke, ki so segale do gležnjev in je kar šumelo pri cerkvi. Bile so iz domačega platna, v kesnejši dtW so j ih začele barvati. Gube so bile ob pasu skrbno nabrane. Na gornjem telesu so nosile srajco kratkimi rokavi m majhen telovnik. Lase so imele spletene v kite, ki so si j ih spuščala dekleta po plečih, omožene so si jih pa spletale na glavi. To se je natančno ločilo. Kite so si vezale z rdečo pentljo ali barvanimi trakovi. Obuvale so se v čižme, pozimi v škornje. Svojevrstna obutev so bili papuči (neobdelano usnje z jermeni). K noši še spadajo razne rute, ki so jih vezale na različne načine. Likale so z valjarjem. CHICAGO Prekmurski klub je imeo preminočo soboto 28. majuša veselo večerjo v društveniom prostori (Jakžičova dvorana SSbES.-. ta^stssas; : EDNO Ž dnSšifov čnemo drugi letnik. Miniio je edno leto, kak je Ameriška Domovina prvokrat prinesla Novi-he v našem domačem narečji, če poglednem 52 številki lanskij Novin, vidimo, ka so imele Norine ete namen: Podučavati, razveseljevati i prinašati naše novice prekmurskim Slovencom širom cele Amerike. V lepoj meri se jim je posrečilo povezati naše rojake med seboj. Pomen Novin je pa tudi v tem, da seznanjajo druge Slovence z našimi rojaki, njihovimi navadami in njihovim narečjem. Lepo število neprekmurskih Slovencev prebere “Norine” malo za šalo malo za res. Mnogi kranjski rojaki so komaj zdaj iz Novin oblast povsod. Svet ve, da se sovjetski imperijalizem ne bo ustavil pred ničemer drugim kot zgolj pred močnejšo silo. Če kdaj, tedaj za današnji čas velja, da moremo pričakovati preprečenje nove vojne samo, če bo uspelo zgraditi toliko silo, da se je bo Moskva ustrašila, ker bo videla, da je začetek vsake vojne njen siguren konec in poraz. Zgraditi to sito je naloga sedanje mednarodne politike. Sovjeti hočejo to preprečiti. Zatekli so se k sredstvu, ki jim je že tolikokrat uspelo. Varati so začeli. Zopet kažejo čnino. — V prišestnom leti ostanejo Norine takše, kak so bile d ozda j. Obiskavale do naše rojake s čtenjom za poduk i zabavo z noricami od našij ljudi v Ameriki i iz staroga kraja. Vsem, ki so dozdaj pomagali z dopisi i propagandov, se lepo (zahvalimo. Hvala tudi vsem naročnikom za zvestobo. Želemo, ka bi Novine v drugom leti svojega obstanka naj šle pot do tistij iuašij,družin, ki so Novin dozdaj ne imele. PREKMURSKA NARODNA NOSA Slovenske verske in kulturne prireditve so jako rade okrašene s slovenskimi narodnimi nošami. Letos imamo Slovenci v zvedeli za prekmurske Slovence Clevelandu skupno slovensko in dobili .pojasnilo, ka so kranjski Slovenci bolj južni, naši Slovenci pa najbolj severni prebivalci edne i iste velike Slovenije. Največ naročnikov imajo Norine (Ameriška Domovina) med Prekmurci v Cle-velandi i Chicagi. Jako imajo Novine naši v Canadi. Nato pride Bridgeport i nazadnje Bethlehem, Pa. Stalnoga dopisnika imamo v Chicagi i Cleve- versko-narodno prireditev (Slovenski katoliški dan julija 3)) prekmursk Slovenci pa eden tijeden kesnej svoje romanje v Lemont. V Clevelandu do nastopile kranjske narodne noše. Pri toj priliki nam pride na misel: kakša je pa prekmurska narodna noša. V Norinah je 16. jun. 1940 (v staram kraji) bilo napisano od prekmurske narodne noše eto: vati. Severno atlantska pogodba sumljivo dolgo čaka v senatu na odobritev. Zakonski predlog naj se da Evropi pomoč, da se oboroži, sploh ne more najti zanesljive večitle. Obotavljanje in slabost že izkorišča Sovjetska Zveza na mednarodnem polju. Strašno drago bomo zopet plačevali, če bi v tem oziru res zagrešili kako zamudo. Me mislimo, da bo Amerika zgrešila pravo pot. Ne. Amerika je preveč neposredno prizadeta v Evropi in na Daljnem vzhodu, da bi mogla napraviti napako, ki jo je dvakrat napravila Evropa. Toda to trdimo, da bo vsako omhovanje veljalo mnogo narodnega premoženja, da zopet popravimo zamudo. Ob Spominskem dnevu velja povdariti, da nobena cena za mir ni predraga. Nič ni tako dragoceno kot življenje naših sinov in hčera. Vojno moremo preprečiti le, če bomo zmožni postaviti tako silo Združenih Nardov pod vodstvom di vse članstvo bratskih društev in cenjeno občinstvo od blizu na poset. Kar se tiče dobre in točne postrežbe, Be je članstvo odločilo in uredilo vse tako, da ba gotovo vsak posetnik dobre volje. Za ples bo igral Stanley Potka Kings orkester. Ker so prostori dobro urejeni tudi za slučaj slabega vremena, se bo piknik vršil ob vsakem vremenu. Torej vreme nas ne bo zadrževalo in vam kličem vsem na veselo svidenje v nedeljo 5. junija na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Z bratskim pozdravom, J. Miklus, tajnik. Vovomašidi bod’ pozdravljen svoj P STARI KRAJ Zahvala. (Duhovnik iz tor-janske fare,, ki je dobo pak, šteroga so jemi poslali rojaki iz Clevelanda po skrbi Mrs. Ane Kovačič, se vsem najlepše zahvaljuje): Z veseljem Vam javljam, ka sam dragoceni pak, hvala Bogi, dobo i se najlepše zahvaljujem. Naj vas Majniška Kraljica obilno obdari z zdravjom, blagoslovom i vso srečo, posebno pa šče z duševnimi milostmi, z veseljom i zadovoljstvom. V te namen Se Vas spominjam pri vsaki sveti meša i na najvekše svetke pa imam ^opevano mešo za svoje ljube dobrotnike i prijatelje v Ameriki. Povejte to vsem dragim varašancom i va-rašankam, vsem ljubim farni-kom (torjanskim) i vsem 'dobrim Slovencom, ki so tam . Vse, ka ste poslali, je v redi prišlo. (Ar je gvant nekelko pretesen, bo Mrs. Kovačič ešče nadele skrbela, če bi se mogeo dobiti zanjega vekši i tudi nekaj pisanij robač eli takše blago. Dotični duhovnik piše, ka je belo platno za robače, šte-ro je dobo, skoro prefino, ka se ne vupa nositi. Če bi što želo kaj darovati v te namen, naj se opet obrne na Mrs. Kovačič, 697 E. 117, telef.: LI 5748.) “Soča” vabi na piknik Cleveland, Ohio; — Članstvo društva Soča št. 26 SDZ na za-padni strani Clevelanda se je odločilo, da priredi svoj piknik v tej sezoni in sicer v nedeljo 5. junija na vrtu Doma laaipad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave. Pričetek ob treh popoldne, zaključili bomo pa enkrat - - pozno zvečer, dokler bodo po- Združenibt Držav Amerike, da se nas nihče ne bo upal do-!setniki dobre volje, takniti. Šele taka sila, ko stena ob kateri bomo varno mogli vsi člani in članke društva stati in brzdati sile sovražnika, da se bo neškodljiv za svo-jste prošeni, da se gotovo vsi bodne narode staral in slabel tam, kjer sedaj tiranuje. Le:udeležite te prireditve svojega v senci nepremagljive obrambe bomo mogli delati tudi za i društva, ker v skupnosti je go* lep obraz, zanikujejo sovražne namene in celo popustljivost'osvobojenje narodov ki so v železni ječi moskovskega tira- tov uspeh, kažejo. Izgieda, da v Ameriki začenja to sredstvo učinko- na-našega sovražnika. I Prav vljudno pa vabimo tu- Rev. Bernard Papež Ely, Minn. — Ali kaj pozna- Tako delo je čakalo oba tudi tukaj na Ely: očeta, ki se še danes trudi v jami (“no, pa danes je drugačno dello kakor je včasih bilo”, pravi!) in mater, ki je vzredila iz vzgojila 10 otrok; ni čudno, če ni posebno trdnega zdravja, vendar je trdoživa kot so slovenske matere in Bog ji bo dal dočakati še kaj let sredi otrok, ki so vsi preskrbljeni in bodo v svojih družinah nadaljevali delo in življenje svojih staršev. Očetu Mihaelu in materi Marjeti je Bog naklonil to milost, da bosta leto* na binkoštno nedeljo že drugega sina spremila k oltarju: naj ju Bog živi in ohrani še mnogo let in jim poplača trude nekoliko že na zemlji, še bolj v večnosti! Novomašnik Bernard je edini letožnji novomašnik dulut-ske škofije: posvečen bo v Du-luthu na binkoštno soboto ob 9ih dopoldne in drugi dan na binkoštno nedeljo ob pol enajstih bo imel v cerkvi sv. Antona na Ely novo mašo. V angleščini mu bo pridigal bivši tukajšnji pomočnik Rev. Willard F. Spehn iz Remer, Minn. Slovenski novomašni govtcr bo imel Rev. Janez Dolšina, ki je nedavno prišel kot begunec na Gilbert, Minn. Borna že poročali, kako se je vsa slovesnost izvršila, za dens naj bo dovolj. . (J.V.) te bravci “Ameriške Domovine” Ely tam gori v severni Minnesoti, že blizu kanadske meje? Kraj je gotovo med po membnimi slovenskimi naselbinami v Združenih državah. Razvijati se je začel okrog leta 1890. kmalu za Towerom, ko so odkrili tukaj železno rudo. Naši rojaki, ki so tedaj trumoma 'prihajali sem, da si zaslužijo nekaj dolarjev, so se zarili v zemljo in garali ter res nekaj aaslužili, še bolj pa pomagali ustvarjati sedanje ameriško blagostanje. 'Seveda Minnesota je mrzlo, zato pa je r —, naš kraj prav i^aflen za letoviščarje, saj je sredi pokrajine, ki je vsa prepražena iz lepimi jezeri. Velemestni Amerika-nec si tukaj v poletnih mesecih ohladi glavo in nabere spet sonca in zraka—za zimske mesece. V kratkem pričakujemo prvih turistov, je že vse pripravljeno zanje: nekaj denarja naj prinesejo, pa bodo dobili tu vsega, česar poželi srce . . . Vendar niso turisti, pač pa nekaj drugega, zaradi česar se danes oglašamo v tem listu, ki roma takorekoč po vsem svetu in obiskuje raztresene slovenske rojake. Elijčani danes oznanjamo novo mašo! V staram kraju 'so take fare, kjer nova maša skoraj nd bila nič novega: imeli so te lepe slovesnosti leto za letom na primer v Ribnici, v Škofji Loki, na BreZnki. Tako je skoraj pri nas na Ely. Pred 14 leti je opravil svojo novo mašo Rev. Michael Paipež, sedaj župnik pri sv. Elizabeti v New Duluth u. Lani je pel nvo mašo Rev. John Golobič, sedaj pomočnik ha Hibbingu. Drug leto se nam spet obeta m kasneje — če Bog da, še — pa o tem bomo poročali ob svojem času. Ali ni to lepo znamenje za našo faro in slovanske ljudi tukaj ? Je morda na fari še blagoslov njenega ustanovitelja fathra Buha, ki je bil med slovenskimi misijonar-ji-pijonirji eden izmed najbolj znanih? Letošnji slavljenec, naš novomašnik pa je Rev. Bernard Papež, brat Rev. Michaela iz New Dulutha. Papeževa družina na Ely je med uglednimi slovenskimi družinami; ta u-gled pa so si pridobili s pridnostjo in poštenjem, ne morda z bogastvom in zvezami. Oče je doma iz zagraške fare pri Žužembericu, mati Margareta pa je k Zvirč v hinjski fari: torej oba iz Suhe Krajine, od tam, kjer so slovenski ljudje še posebno primorani, da trdo delajo, varčujejo in skromno five, vendar nikoli ne beračija Na piknik Slovenske za-družene zveze Premog Cleveland, O. — Zopet je tu sezona piknikov. 'Društva kot tudi druge naše ustanove se že kar pridno pripravljajo za svoje izlete in piknike v prosto naravo. Med temi je tudi Slovenska zadružna zveza, ki priredi svoj piknik v nedeljo 5. junija na SNPJ farmi Upam, da so vam še v spominu prejšnji pikniki, katere je Zadruga priredila; bilo je ve- mov peljali vrečo sladkorja, okusno doma sušeno šunko ali mogoče košaro raznih jestvin. Vsega tega bodo mnogi deležni tudi na tem pikniku. Med temi ste lahko tudi vi, ako se poslužite prostih listkov (ti— ketov), kateri so vam na razpolago v vseh treh zadružnih trgovinah v četrtek, petek in soboto pred piknikom. Za te tri dni bodo tudi cene na skoro vsem blagu zelo znižane. Gospodinje, poslužite se te izredne prilike, da boste potem lahko tudi srečne na pikniku. Torej v nedeljo, kar vsi zavedni Zadrugarji in njih prijatelji nikamor drugam kot na zadružni piknik na SNPJ farmo. Na svidenje vam kliče Direktorij Slovenske zadružne zveze. Ko smo se v šoli učili, kako je nastal premog v pradavnih časih zgodovine naše zemlje, se gotovo nismo zavedali, kakšnega velikanskega pomena so te zaloge premoga za razvoj in obstoj najmanjšega in največjega gospodarstva na svetu. Zato nas gotovo zanima, od kod dobivamo premlcg in kje so tiste srečne dežele, ki imajo in proizvajajo danes več premoga kot ga pa potrebujejo za lastno gospodarstvo. Saj je premog danes kakor zlato, za katerega je mogoče vse dobiti. Proizvodnja premoga v vseh ostalih državah sveta je znašala 1937 ekrog 546 milijonov ton in je bila proizvodnja premoga na celem svetu za 120 miliijlonov ton manjša od proizvodnje premoga v Zed. državah. Za primero omenimo, da je dosegla leta 1939 proizvodnja premoga v Veliki Britaniji — 230 milijonov ton, v Sovjetski zvezi 133 mfilijanov ton, v Franciji 47 milijonov ton, v Jugoslaviji 450,000 ton črnega in pet milijonov ton rjavega premoga, v Avstriji okrog 2 milijona ton. j J l 1 IM:#. DOHOnWt JUNE 2, 1949 A. S. Puškin: Kapetanova hči Konji so zdirjali. Ljudstvo]varne, da si ogleduh, da moraš po ulicah se je ustavljalo in se na natezalnico m na vislice, globoko klanjalo na vse strani. Toda jaz mu nisem hotel prl-Kmalu je bila vas za nami; ko-1trditi.” Potem je pristavil bolj čija je hitela po gladki cesti, tiho, da bi Saveljič in Tatarin Lehko si je misliti, kaj sem [ne slišala — “zaradi kozarca čutil v onih hipih. Crez nekaj vina in zajčjega kožuha. Se-ur sem se imel sniti ž njo, ki daj vidiš, da še nisem tak krvo-sem jo imel že za izgubljeno. ses> kakor govore o rrffeni vaši Predstavljal sem si v duhu hip najinega svidenja . . Mislil sem tudi na moža, v čigar rokah je bila moja usoda, kateri je bil po tako čudni zvezi okoliščin z menoj nekako skrivnostno v dotiki. Spominjal'sem se zaletele grozovitosti in krvoločnih navad onega, ki'se je ponudi] biti rešitelj moje ljubice! Pugačov niti ne ve, da je ena hči kapetana Mironova; Svabrin bi lehko Pugačovu vse odkril. Samozvanec pa zve resnico lehko tudi po drugem potu . . Kaj bi se potem zgodilo z Marjo Ivanovno? Zona me je pretresla, in lasje so mi vstali pokonci . . . Zdajci je pretrgal Pugačov moja razmišljanja ,obrnivši se proti meni z vprašanjem: “V kaj se je tako zamislilo vaše blagorodje?’ ’ “Kako bi se ne zamislil?” sem mu odgovoril. “Jaz sem častnik in plemič, včeraj sem se še bojeval zoper tebe, a danes se vozim s teboj v eni in isti kočiji in sreča vsega mojega življenja je odvisna od tebe.” “In kaj zato?” je vprašal Pugačov. “Ali se boj®?” Odgovoril sem mu, da se nadejam od nejga, ki mi je nekoč že daroval življenje, ne samo njegove milosti, ampak tudi pomoči. “In prav imaš — pri Bogu mi'— prav imaš!” je vzkliknil samozvanec. “Videl si, kako po strani so te gledali moji privrženci.” (Dalje prihodnjič) Issued Emrj H""** for the Jugoslavs Tedenska priloge »e Slovenca r Wio THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY all Communication« to OBBOB PUBLISHING COMPANY S3S So. 5th at MUmakee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373 LOKALNE VESTI HALI OGLASI Poprsvldo vtS avto In ds bo kot nov. Popravljamo body in fenderjs. Welding. JOHN J. POZNIH G Len vlile 38» *83 Eut 152nd Street MAX’S AUTO BODY Dve sobi v najem Odda ae v najem 2 opremljeni sobi zakonskemu paru; ima na razpolago vse kuhinjske potrebščine. Pokličite po 2 uri pop. UT 1-6395 ali se zglasite na 6022 Glass Ave. (110) Zemljišče naprodaj 5 akrov zemlje se proda v Highland Heights Village, dvojna garaža, mlad sadni vrt in dober studenec. Za pojasnila pokličite PO 1026. (110) MAK ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st St. TEL UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vaieg« avtomobila. Delo točno in dobro. Christiana Lodge and Cottages Edwardsburg, Mich. The Lodge bas 30 rooms, with connecting shower end toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Atner-ican-European cooking. All športa: goli, dancing, tennis and shulfleboard, horseback riding, private beach, boating and Ashing, Indoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake In 1 grove of large trees. IN acres of private playground on US 112. Write for folder. CWI1ANA LODGE DOMINIC KRAŠOVEC. Prop. Phone 91UF& P.O. Edumrdeburg, Mieh oneVIday VIT« YOU* BUY WORD jssfeasst&'r* SrtSSSSS Mar-*-* Hiše naprodaj Zidana iz opeke, 6 in pol sob, blizu' Babbit Rd. (pred vojno zidana) * klet pod vso hišo * recreation room, mreže, * 4 predelna klet * bakrene vodne cevi in žlebovi furnez na vodo, zimska okna dvojana garaža, voda odvodni kanali, cement, garaža * velik lot Hiša za 1 družino, 6 sob, blizu E. 185. St. v Euclidu fireplace, chaina omare mreže vse okrog klet pod vso hišo dvojna garaža velik lpt, sadno drevje Saxophone naprodaj Proda se saxophone E-flat alto. Kong Zephir izdelka, v jako dobrem stanju. Pokličite HE 0628. (109) Hiša naprodaj Za 1 družino, zidana iz opeke, 7 sob, jako dobro zidana. Cena $15,000. Nahaja se na 17618 Grovewood Ave. Za pojasnila vprašajte na 747 E. 185. St. (109) Dekle išče delo Dekle, ki pohaja v®jo šolo bi rada dobila delo za varstvo otrok po šoli in v počitnicah. H. F. Wilson, 18024 Windward Ave. (Med 185. St in Lake Shore Blvd.) (110) Delikatesna trgovina D obroki oča delikatesna trgovina se radi bolemni proda. Za pojasnila pokličite IV 0437. (108) Milton Babich pride pred poroto 8. junije Sodna porotna obravnava proti 19-letnemu Miltonu Ba-bichu, ki je 10. februarja letos • ustrelil 16-letno Patricio Birmingham ter nato njeno truplo obtežil s cementnim blokom in jo vrgel v Milwaukee reko, se bo pričela v sredo 8|. junija. Računajo, da se proces zna vleči celo kake tri tedne ali morda še dlje. Odvisno je, kako bosta mar nevrirala obrambo njegova odvetnika Edward. T. Berka-novič in Arthur-itiohter. Oba odvetnika sta do sedaj. BkuŠa-la preprečiti državnemu prav-dniku obtožbo umpra prvega reda, pa nista uspela. Najprej sta zahtevala, da se Ba-bichevo spisano, a ne podpisano prvotno priznanje, da je on ustrelil Patricio, ne pripusti v sodne zapiske kot evidenco proti njemu, češ, da je državni pravdnik to priznanje “izvabil” iz Babicha “nelegalno.” Ko pred sodnikom v tem nista uspela, sta' sklenila, da Babicha na lastne stro- ške preiščejo trije psihiatri, da doženejo, če je mladi fant pri pravi pameti in je takrat, ko je dekle ustrelil, vedel kaj dela. Upala sta, da če bo pravo-rek psihiatrov Zanje ugoden, bosta fanta lahko popolnoma izrezala, češ, da ob času umora 'ni bil pri pravi pameti in ni vedel, kaj dela. Toda tudi v tem nista uspela. Psihiatri so izjavili, da je fant bil takrat in je zdaj duševno popolnoma normalen in da je torej za svoje dejanje odgovoren. Oba odvetnika j>a izjavljata, da nista izčrpala ša vseh legalnih potov, da preprečita obsodbo za Umor pčvega reda, zlasti še, ker je Babich originalno priznal, da je dekle ustrelil le po nesreči, ko mu je hotela iztrgati revolver iz rok. Tudi tega revolverja dolgo časa niso mogli najti v vodi, kamor ma rojakoma na noge v tej za- je mlad in čeden fant, in kar je čudno, stariši ustreljene deklice in Bablcheve žene, ki je njena sestra, so vri odločno na njegovi strani) veliko zanimanje, tako, da bo dostop k obravnavi dovoljen najbrž le s posebnimi vstopnicami. Nova slovenska trgovina v naselbini Brata Albert in Edward Zi-goy, ki sta pred letom dni prišla iz starega kraja, iz Celja, kjer sta že prej vodila trgovino z radiji in drugimi električnimi aparati, sta se sedaj preselila iz Potter Ave. v sredino slovenske naselbine, na 736 So. 5th St., takoj ena vrata severno od Fay Drug lekarne na So. 5th in W. National Ave, Oba sta strokovnjaka v popravljanju radijev in ju rojakom toplo priporočamo. V zalogi bosta imela razen radijev In televizijskih aparatov tudi razne druge hišne električne pripomočke. Pomagajmo mladi- IMENIK [SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE sta morala iti tudi skozi vse grozote zadnje vojne, dokler se nista s pomočjo ameriškega konzula mogla vrniti zopet nazaj v svojo rojstno deželo. Telefon njune trgovine je: ORchard 2-4223. -------o------ Prosil za delopust “Gospod šef, ali bi mogel dobiti danes popoldne prosto? Zaradi mojega starega očeta namreč.” ‘Kako? Saj ste že lani imeli cel dan prosto, ko ste pokopali starega očeta.” “Seveda. Ampak danea bi se rad sestal z njim na spiritistič-ni seji.” ga je Babich po umoru zagnal, končno pa so ga le potegnili iz globočine z velikim magnetom, ki je v stanu dvigniti do dve toni teže. Za obravnavo vlada zlšsti med nežnim spolom (seVeda, Babich nje novi, svobodni deželi, ki je tudi njuna prava domovina. Oba sta namreč rojena prav tu v Milwaukee, toda so ju stariši še v nežni starosti vzeli s seboj nazaj v staro domovino po prvi svetovni vojni, kjer WHKHKHKHKHKHK Tune in... the AMERICAN- JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OP MILWAUKEE A Program of Classicol and Folk Music of Slovenia RIPPLE’S SHOE STORE. «2* Welt Nstlonsl Ave.—Tel.: OR 2-0783. DR. FRANTZ E. C., Dentiet, 520 W. Nation«! Ave.—Tel. OR 2-1370. PERKO OARAOE A SERVICE STATION, 426 S.. 0 St., tel.: BR 2-3060 and BR 2-0119,—Sinclair Gasoline and Oile. PAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 0227 West Greenfield Ave., tel SPrln* 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728, HOTZ * MOHAUPT FURNITURE COMPANY Furniture — Run — Uphobtery Ask Us About Our Liberal Terms —Phone: Mitchell 5-3110— •18 Web National Avenue PHONE: Mitchell 5-4378 H. C. FISCHER A SONS Wholesale h Retail Dealers In FRESH AND SMOKED FISH 1426-1430 So. Second Street SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 09th St., tel.: CReenfield 6-3620. 8-1152. KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1110 W. National Ave., tel.: MI 5-0053. CITY LIQUOR DI3TR., (Frank Kome. Prop.). U28 So. 51st St. - TW.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in vse drage Bi radi predelati! Kadar M rad kaj predelali, zunaj ali znotraj] pokličite spretnega mizarja, ki vam bo napravil Izvrstno delo po zmerni ceni. Pokličite po 8:30 (večer, ah v soboto m nedeljo vee dan: JOHN KOCJANOČ 1246 E. 68 St. EN 1182 FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj bo me Better Htg. & PIbg. Co. DEKLETA in ŽENE Sadaj je čas, da « »borate in naročita fini KOŽUH (FUR COAT), STERLING Sahtsjo ali SUIT direktno iz tovarn« na WILL CALL po vodna naj. nižjih cenah V Clevelandu. Pokličite me, da vaz peljem v tovarno. ftENNO B. LtUSriC 1034 Addiuota Rd. ENdleott 3428 If you art tat of the Million policyholders ef The Northwestern Mutual Life Insurance Company... you hare helped te build the futilities of The Electric Company The Northwestern Mutual Life Insurance Company is a large holder of our bonds (purchased with some of the money that the Northwestern Mutual holds for the future benefit of yourself and your family). As a policyholder and hence an indirect investor in The Electric Company, you are helping to provide funds to construct needed facilities for a home company, "The Electric Company.” The interest that we pay the Northwestern Mutual helps to reduce the cost of your life insurance, The Northwestern Mutual Life Insurance Company is one of several conservative life insurance companies and others who have invested a total of $60,000,000 in our bonds. What is back of our bonds? The bonds of The Electric Company that back up your investment are a lien on physical property — power plants, substations, transmission and distribution lines that serve a population of nearly a million in Milwaukee and six adjoining counties. The electric system of The Electric Company is tied in with the systems of its associated compare«, Wisconsin Gas and Electric Company and Wiscon-sin-Michigan Power Company. This is advantageous to both investors and customers. It increases efficiency of operation — reduces Divestment in power plants by pooling power resources and brings customers the advantages of low-cost, large-scale, quantity production. WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti, žalostnega srca naznanjamo vtem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminul na* dragi ooprog in ljubljeni oče Anton Pogačar ki je po dolgi bolezni mirno v Goopodu zaspal dne 3. aprila 1949 v starosti 63 let Pokojni je bil doma iz vasi Pozelk, fara Cerklje na Gorenjskem. Pogreb se je vršil dne 6. aprila iz A. Grdina m Sinovi pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Jeronima in po opravljeni sv. maši zadušnici, je bil prepeljan na Kalvarijo pokopališče. Prisrčno zahvalo izrekamo številnim prijateljem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki te bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba. Prisrčna hvala članom dr. France Prešeren št 17 SDZ, dr. Cleveland št 126 SNPJ in dr. sv. Janeza Krstnika št 37 ABZ, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba, ter pokojnega tako spremili do groba. Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa bvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago brezplačno. Lepa hvala A. Grdina in Sinovi pogrebnemu *fc-vodu za vso pomoč in postrežbo ,ter tako lepo urejen pogreb. Ti, predragi naš nepozabni, spavaj mirno v hladnem grobu do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOSEPHINE POGAČAR, soproga; JOSEPH J., sin; \ ANTONIA KERZICNIK, hči; V stari domovini dve sestri in več sorodnikov. Cleveland, O., 2. junija 1949. tafSSSj«^"% O« on»««y "*f£ «t*y b'2jS you taB."frtr «*»a,aa ,X« *•* pf!!o tffiS s r“~" and packed '*■"*" .........''**’**' ” . ... — MKRISKA DOMOV^A, JUNE 2, 1949 Stara mama (POVEST) “Zdaj pa postajaš robat in angleški, a jaz ti odpuščam. Kar mene zadeva, sem pa vsaj živela.” Zdaj pa je bila Noetova vrsta, da se prezirljivo zasmeje. “Živela! Temu ti praviš življenje? Pojati se po Evropi s celo vrsto potepuhov! Veš kaj, Connie, ti ljuba nedolžnost, še vse drugače bi bila živela, če bi se bila držala Humphriesa in vzgojila družino.” Svareče ga je pogledala. “Spominjati bi se moral, da je danes moj rojstni dan!” je ugovarajala. “Pri Jupitru, res je. In jaz sem lačen. Pojdiva kar peš do Claridgea.” “Peš? Je predaileč. morava taksij.” “Ne, ne bova ga. Pomisli, Connie, saj sva hodila komaj pol milje ali kaj takega. Kaj pa boš počela v bodoči vojski?” “No, pa vsaj dostojen bodi do mene.” Vdala se je kakor Skoraj vselej. “Veš, da sem strašno zaskrbljena. Dan na dan se bojim, da bom morala nazaj h Chiozziju. Ce izvoha, Hudo mi je pa le bi- strani, bogata, vedno korektna Nikar ne posnemaj moje malte- rT„ vr1/\rro ti r»a nri at ni O ’ kje se nahajam—” “Neumnost. Ne more te prisiliti, da greš iz njim. Morala bi se od lumpa ločiti. Po mojem to sploh ni zakon. In tudi če je en škandal več, to ne bo štelo.” “Bojim se ga.” “Ima sploh kaj svojega denarja, ali ga samo ti podpiraš?” “Seveda ima svoj denar, pa je skoraj vsega zaigral. Zaigral pa je tudi večino mojega. Nisem se mu znala upreti. Morton Freeman bi ga bil moral na kak način zavarovati, a kaj, ko **** | a 1 je tako nenadno umrl ... ta skal-strašni Titanik . . .” “Kakšen človek je bil Free-Najeti man?” “O, prav spodoben, in imel me je zelo rad. Pa ti tujcev ne maraš.” “Tega nikoli nisem rekel. In Američana tudi ne bi klical tujca.” ‘'Ostal je na ladji,” je nadaljevala Connie. “Mene pa je poslal v čoln< Ravnal je tako pogumno. Jaz ga nikoli nisem zares ljubila. Nikogar razen Petroviča nisem nikoli zares ljubila lo.” ‘Kje je pa Petrovič zdaj?”’ ‘Mislim da v Ameriki, pa ne vem za gotovo. NBccli mi ne piše.” Vzdihnila je. “Kako pa se kaj razumeta z Lurzo?” je vprašal Noel, češ da je že čas, da govorita o kaki drugi stvari. ‘‘Rad bi vaju kdaj videl skupaj.” “Tega ne boš učakal,” je dejala strastno. “Niti Erik ne poskuša, da bi naju zbližal. Videla sem jo, in to zadostuje. Joj, kako sovražim tele ženske s takimi ustnicami in plavimi lasmi! Le kako je mogel Erik vzeti ravno njo, ko bi se bil lahko poročil s katero koli bi se bil hotel?” “Ljudem pač prihajajo taki nenadni domisleki,” je rekel Noel. “Kako pa je z Gordonom? Se je res zaroči) z Helen Dane? No, pa mi ni dosti mar, saj mi niti toliko vljudnostji ni poka-bil kdaj obi- in nima v glavi nobene izvirne misli. Domišlja si, da je , nadarjena za slovstvo, ker ji mladi Ta vloga ti ne pristoja.” “Judy je vendar moja nečakinja, ali ne?” je ugovarjala pesnik Shawn Bridlington hodi Connie. Ali ni naravno, da brat svoje pesmi v sprejemnico njene matere. Posnema Blooms-buryje. Odpira bazarje in podobne reči. Pri Jupitru! Jaz bi se rajši poroči) s prodajalko, ki ima zajčjo ustnico." Nekatera teh pojasnil so bila njegovi teti španska vas. saj ni bila tako srečna, da bi bila že kdaj slišala o Bloomsburyjevih. 'Kaj pa je z Judy in tistim možem, ki ga je skoraj povozila?” Zakaj vrašuješ?” se je naredil Noel nevednega, zakaj Juditnih zadev ni maral razpravljati s Connie. “Kaj naj bi bilo z njimi?” “Je na stvari kaj resnega? zanjo zanimam?” “Seveda je naravno,” je odgovoril Noel. "Tudi verjamem, da se zanjo zanimaš. Vprašaj rajši, je li dober človek in ali bi jo mogel osrečiti, in jaz ti bom prav rad odgovoril. Toda vpraševati ‘Kdo je on’ . . ta omlatena slama . . pričakoval bi, da bi vsaj ti bila človeška, saj si dosti izkusila.” ‘No, prav,” je dejala pograjana teta. “Je zadosti dober?” "Po mojem je tako dober kakor najboljši, kar sem jih kdaj srečal. Če bi sploh imel kaj denarja, bi rekel, da je izvrstna partija. A ga nima, in jaz ne vem, kako bi se Judita kaj Noel je dvignil oči proti nebu, kakor da je ves obupan. “Tako govori ženska, ki je obsodila svet, da ne pozna ljubezni . . ." “že prav,” ga je prekinila Upam da ne, ker je slišati pre- dovoljila s popolnim uboštvom. več smešno. Kdo in kaj je on?” Noel se je veselo zasmejal. “Connie, zares si zabavna! Ti vprašuješ ‘Kdo je in kaj je’ “A vendarle si jaz ne morem kaj, da ne bi želela edini nečakinji dobre partije,” je pritiskala Connie. klepet in godbo in zavest, da jo ljudje pogledujejo in da je tega še vedno vredna. V svojem srcu je na skrivaj celo upala, da bodo ljudje imeli Noela za njenega sina. Sama pri sebi csv ' r w . .. Connie. “Pa saj sam vidiš, da jih je slišala govoriti: “Glejte Judy nima moje čudi. “Premagal se bom in ne bom rekel ‘Hvala Bogu,’ ker je tvoj rojstni dan,” jo je zavrnil Noel. “Zdaj pa sva na mestu, in jaz bi stavil, da se mi kosilo ne bo upiralo.” Zelo je teknilo obema, in Connie je glavnemu natakarju čestitala, da je bil Petite Marmite dovršen. Vedno s« je znala najbolje ve3ti prav v restavracijah. Ljubila sina, ki rad' hodi s svojo materjo. "Noel pa je Connie zares imel rad in se mu je smilila, zato je upal, da ji bo sčasoma le vtepel v nespametno glavo kašno pametno misel. Tudi ga je ganilo, da se ga teta tako krčevito oklepa. (Dalje prihodnjič) Ni —Povprečni tovorni železniški voz je dolg 40 čevljev in ima je množico in nosilnost od 50 do 66 ton. Jo8, Žele in Sinovi PO O m B B H 1 not st. c laik Avnroi C O L L I N W O O D S K I at E. 152nd STREET S A V O D Tel: ENdhott MSI OBAD) Tel: IVuhoe SHS AvtomoMU ln botnUH vos redno m ob mil oil na reepoUfO. Ul mo vedno pripravljeni > najboljšo poetreSbo. “Je kar zares zaročen. Dejal bi, da je srečen. Gordon se vselej zapre kakor ostriga, če se le dotakneš česa osebnega. Midva še nikoli v živlženju nisva o ničemer razpravljala. Mati pa je njegova zaroke naznan-sko vesela.” “Kakšno pa je dekle?” “O, še kar gre, samo da je izrezana po vzorcu.” “Čedna?” “Tako, tako. Meni se zdi preveč koščena. Za Gordons pa kar bo. V sorodstvu na vse \Jaj~ x - ■ - -■ jo_ ■ 'r—jr- Pl _1 7_ 1 a:'.v ! Slovenska Zadri izna li 1 T iveza 1 i TRI "SELF-SERVE” GROCERIJE IN MESNICE 1 667 E. <52 Sl. - -16201 Waterloo Rd. - - 712 E. 200 Sl. ^ TUKAJ JE NEKAJ ZME D MNOGIH POCENI STVARI: CAMPBELL'S TOMATO JUHA, 3 za 2* APRICOTS (No. IV* can) 2 za 59< , SVEŽA ŽGANA KAVA, 1 II 39' CANE SUGAR, 5 fante* : 47' I NOV KALIFORNIJA KROMPIR, ION. 59' FRESH PICNIC HAMS, 11I - 39' BACON (Slab or Sliced), 1 H. 49« MESO ZA JUHO, 1 H. 39« PIKNIK | katerega pripravijo ekupaj Sloveneka Zadružna Zveza ih ženeki klub, ee bo vršil v | 1 NEDELJO, S. JUNIJA na FARMI SNPJ. Vee teden dajemo v v»eh naših prodajalnah zastonj tikete za lepe nagrade. I Kadar združite čieti, »veži zrak, dooro godbo, okusna jedila in priliko dobiti i epo nagrado zastonj, imate piknik, za katrine je znana Slovenska Zadružna Zveza, liji Vsak je prijazno vabljen, da se udeleži. , | > It’s quality built throughout-with supor-valua featufes- Septr Freeur—that hoMt up to IS Hu. e( frozen food«. QuicMo Trap-far fait, oaiyko tervice, exduiive with Frigtdalre. last for Wan—hai one- cabiiiale Com poet and loaatifal - |uit right tec »edem Idtcheni. Simplified Cold Caatrol - with Safety Cycle Detroiter. Aad A Dona More Feature* That Yea Should Soul MI DAMO POPUST V GOTOVINI NAMESTO EAGLE ZNAMK ODPRTO ZVEČER NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 Si Clair Ave. JOHN SUSNIK WHISKERS