PoStnJna plačana v gotovi^
Leto XX., št. 16
Upravnlštvo. Ljubljana, Knafljeva 6
—	Telefon St 8122 8128. 8124. 8125, 3126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selea-burgova uL — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajsld trs 7»
Telefon «t 2450. Podružnica Celje: Kocenova 2,
—	Telefon 8t 190.
Računi pri poet ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga filalo 78.180 Wien 9t 105.241.
ji«i
Ljubljana, četrtek 19. januarja Ì939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka, Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica B, telefon 3122, 8123.3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon fit 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65._
Rokopisi se ne vračajo
Graf Ciano
Danes in prihodnje dni bo gost našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinovi-ča italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano, ki je v marcu 1937 ob podpisu prijateljske pogodbe prvič službeno obiskal našo državo. Dasi je obisk združen z lovom na državnem posestvu v Belju, njegovega velikega pomena za utrditev in poglobitev prijateljskih odnošajev med obema sosedni-državama ni mogoče prezreti, saj
se bo tudi to pot nudila obema državnikoma prilika, da v osebnem stiku izmenjata svoje misli glede vseh vprašanj, ki se tičejo jugoslovensko-itali-janskega sodelovanja v duhu pakta, podpisanega 25. marca 1937. Delo, ki sta ga na korist splošnega evropskega pomirjenja, zlasti pa pomirjenja v jugovzhodnem delu Evrope pričela v marcu leta 1937, bosta sedaj lahko nadaljevala, saj so osnove čim tesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo ostale nespremenjene, v kolikor jih ni razvoj dogodkov celo utrdil. Kakor je grof Ciano ob lanskem decembrskem obisku označil prijateljstvo Italije z Jugoslavijo za enega temeljev italijanske zunanje politike, tako so po ponovnih izjavah našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra prijateljski odnošaji z Italijo tudi eden temeljnih kamnov jugoslovenske politike.
Časi medsebojnih nasprotij so minili, odkar je na obeh straneh zmagala realna presoja položaja in realna ocena potreb in koristi vzajemnega sodelovanja na vseh področjih, zlasti pa na gospodarskem, ki je obema državama vedno narekovalo sporazum. Nova srednjeevropska realnost pa je v polni meri potrdila tudi potrebo političnega sodelovanja obeh držav, ki imata v marsičem enake interese.
Da gledajo na naše medsebojne od-nošaje enako tudi na italijanski strani, nam je najboljši dokaz pisanje italijanskega tiska. Zlasti je prišlo to razpoloženje do izraza lansko spomlad ob prvi obletnici prijateljske pogodbe, nato poleti ob srečanju dr. Stojadinoviča z grofom Cianom v Benetkah in sedaj zopet ob Cianovem obisku v Jugoslaviji. Polslužbeni in merodajni »Giornale d' Italia« n. pr. opozarja na veliko zanimanje, s katerim zasleduje Evropa potovanja grofa Ciana, in nato nadaljuje:
»Od novega stika obeh državnikov se more pričakovati predvsem prisrčen in učinkovit razvoj one nove politične, gospodarske in kulturne harmonije, v kateri sta obe državi našli osnove vzajemne zaščite življenjskih interesov ter dragocenega doprinosa k miru in redu v podunavski in balkanski Evropi. Odkar so med obema državama rešeni vsi politični problemi, gre sedaj samo še za poglobitev gospodarskih in kulturnih odnošajev. V gospodarskem pogledu je že mogoče zabeležiti poživljenje trgovinske izmenjave, toda podane so še večje možnosti gospodarskega sodelovanja. Tudi glede kulturnih odnošajev je še vedno mogoče mnogo storiti, saj bodo prav ti utrdili medsebojne politične odnose.«
V enakem smislu se glase tudi članki in komentarji drugih italijanskih listov, ki posvečajo obisku grofa Ciana največjo pozornost. Ta po naravi in po mednarodnem razvoju dana osnova za trajno prijateljsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo je odgovornim či-niteljem zunanje politike obeh držav omogočila, da so pred pičlima dvema letoma podvzeli korake za dokončno ureditev vseh vprašanj, ki so do tedaj veljala za nerešena, ter s sklepom prijateljske pogodbe mnogo doprinesli k utrditvi miru v našem predelu Evrope. Ze v tem kratkem času se je na obeh straneh storilo marsikaj dobrega in učinkovitega za poglobitev medsebojnega prijateljstva, na obeh straneh pa je tudi dovolj dobre volje in čvrste odločenosti, da se ta politika nadaljuje tudi v bodočnosti.
Sef italijanske vlade Mussolini in
Grof Ciano prispel o Jugoslavijo
pozdravil
Rakek, 18. Jan. d. Italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano, ki je kmalu po polnoči zapustil Rim, da pride v Jugoslavijo na obisk k predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, se je nocoj ob 17.35 pripeljal od Postojne preko meje na Rakek. V Trst je prišel že popoldne ob 13., a se je tam zadržal nekaj ur. Po kratkem postanku na Rakeku, kjer so mu zastopniki vlade in oblasti priredili svečan sprejem, se Je odpeljal dalje proti Ljubljani.
Z Italijanskim zunanjim ministrom so se pripeljali naš poslanik pri Kvirinalu Boško Hristič, pooblaščeni minister Leonardo Vitetti, poslanik Guido Butti, šef kabineta ln nekdanji ljubljanski generalni konzul Umberto Natali, svetnik zunanjega ministrstva Alberto Nomls, konzul Alasco Lancia D'Aglietta in konzul Franco Belila. V spremstvu zunanjega ministra je bilo tudi več odličnih italijanskih novinarjev.
Na naši obmejni postaji so čakali visokega gosta ban dr. Marko Natlačen, italijanski generalni konzul Agosto Guerrini Maraldi iz Ljubljane, svetnik zunanjega ministrstva in šef tiskovnega oddelka pri zunanjem ministrstvu Vladimir Sokolovič ter zastopnik generalne železniške direkcije višji svetnik Petar Bradvarevič.
Cim se je vlak ustavil na postaji, so ban, italijanski generalni konzul, svetnik Sokolovič in višji svetnik Bradvarevič stopili v salonski voz, kjer je najprej ban dr. Natlačen pozdravil ministra Ciana v imenu predsednika vlade in kot predstavnik dravske banovine.
Ko je bil uradni sprejem opravljen, Je
zunanji minister Ciano pozval v salonski
voz jugoslovenske novinarje, ki so prav tako prišli k sprejemu na Rakek. V nevezanem razgovoru jim Je izjavil med
drugim:
»Zelo sem zadovoljen ln vesel, da spet prihajam v Jugoslavijo ter da se mi tako ponovno nudi prilika, da vidim svojega prijatelja, vašega odličnega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Moj obisk bo podkrepil prijateljstvo obeh držav, ki sloni na beograjskem paktu, katerega sva sklenila in podpisala pred dvema letoma dr. Stojadinovic in jaz. V odnošajih naših dveh držav nI več nikaklh posebnih problemov, ki bi jih bilo treba reševati in razčiščevati. Na Belju bomo razpravljali o vseh občih ln specialnih vprašanjih, ki zadevajo naši dve državi. P-^pričan sem, da bo ta sestanek v korist še večjemu ojačenju prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, posebno na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.«
V razgovoru Je italijanski zunanji minister ponovno naglasil, da v odnošajih med obema državama ni nikakih momentov, ki bi si bili v čemerkoli nasprotni. Na vprašanje, ali je njegov sedanji obisk v kaki zveži z njegovim nedavnim posetom v Budimpešti, je grof Ciano dejal, da se bo na Belju obravnaval obči politični položaj v Evropi in še posebej v zvezi z razvojem v Podunavju. Znova je naglasil prijateljsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki je koristen element miru v Podunavju in v Evropi sploh.
Posebna vagona, ki jih Je imel italijanski zunanji minister s svojim spremstvom
Czaky odšel iz Berlina
Z obiskom so zadovoljni i v Berlinu i v Budimpešti
Berlin, 18. jan. AA. (DNB). Madžarski zunanji minister Czaky je ob 11.52 odpotoval s svojim spremstvom nazaj v Budimpešto Na postaji so se od njega poslovili nemški zunanji minister Ribbentrop, italijanski poslanik Attolico, japonski po5 slanik Osima in drugi dostojanstveniki. Grof Czaky se je mudil v Berlinu dva dni in ga je 16. t m. sprejel tudi kancelar Hitler. Imel je več konferenc z Ribbentropom, z vodilnimi osebnostmi narodno-socialistične stranke in drugimi državnimi funkcionarji. Včeraj je obiskal maršala Göringa in Hitlerjevega namestnika Hessa, s katerim je razpravljal o nemških manjšinah na Madžarskem. Ti razgovori so mu dali priložnost da se je seznanil z vsemi vprašanji, ki se tičejo Nemcev v Inozemstvu. Vsi razgovori so potekli v duhu iskrenega prijateljstva in so potrdili popolno soglasje glede nadaljnih smernic
madžarske ln nemške zunanje politike. Ugotovili so, da se je prijateljstvo med obema državama še bolj poglobilo. Urad. no poudarjajo, da je Nemčija tesno zvezana z Madžarsko ln da je ta zveza prav ta, ko kakor prijateljska zveza med Madžarsko ln Italijo najbolje poroštvo za nadaljnji obstoj miru v Evropi.
Berlin, 18. jan. w. Pred odhodom lz Berlina je grof Csaky sprejel zastopnike DNB-ja in jim izjavil, da so potekli razgovori v duhu največje prisrčnosti, z Obžalovanjem pa ugotavlja, da jim skuša zapadno-evropski tisk podtakniti namen, ki ga niso imeli. Na ta način hočejo kaliti dobre odnošaje med Madžarsko in njenimi sosedi. Morali bi vedeti, da stremita tako Nemčija kakor Madžarska za istim ciljem: za ohranitvijo miru in dobrih sosednih odnošajev.
Podkrepitev sodelovanja med Poljsko in Nemčijo
Ribbentrop bo na obisku v Varšavi sredi prihodnjega tedna — Poljski listi o pomenu obiska
Varšava, 18. jan. AA. Danes je bil objavljen program Ribbentropovega obiska v Varšavi. Nemški zunanji minister Ribbentrop bo prispel v Varšavo 25. januarja. Istega dne mu bo poljski zunanji minister priredil slavnostno večerjo, po kateri bo sprejem v salonih zunanjega ministrstva. Dne 26. januarja bo Ribbentrop položil venec na grob Neznanega junaka, naikar ga bo sprejel v avdienci predsednik republike, ki ga bo pricjržal pri obedu. Popoldne bodo politične Konference, zvečer pa bo v nemškem poslaništvu slavnostna večerja s sprejemom. Ribbentrop bo odpotoval iz Varšave 27. t m.
»Gazeta Polska« piše glede na skorajšnji obisk nemškega zunanjega ministra v Varšavi: Nemčija in Poljska bosta nadaljevali tudi v bodoče pot, po kateri sta hodili doslej in po kateri sta ju vodila veliki maršal Pilsudski ter kancelar Hitler. Ribbentropov obisk je nov dokaz, da ne
bosta zapustili te poti, kakor tudi, da je deklaracija z dne 26. januarja 1934, ki je odprla novo dobo poljsko-nemških odnošajev, rodila uspehe ter pokazala veliko vrednost za obe državi. Nemški zunanji minister Ribbentrop in poljski zunanji minister Beck sta že večkrat izjavila, da se poljsko-nemški odnošaji razvijajo čim dalje bolje. Poljska in nemška vlada sta določili peto obletnico podpisa omenjenega zgodovinskega sporazuma kot rok Ribbentropovega obiska samo zato, da pred vsem svetom podčrtata korist in trajno vrednost tega diplomatskega akta.
»Ekspres Forany« naglaša, da je nem-ško-poljski sporazum o nenapadanju stalen faktor stabilizacije vzhodne Evrope. V trenutku, ko poteka prva polovica dogovorjene veljavnosti te pogodbe, je treba nagla siti ,da bo tudi nova faza odnošajev med Poljsko in Nemčijo varovala evropski mir.
njegov najožji politični sodelavec grof Galeazzo Ciano sta nedvomno dva najizrazitejša predstavnika sodobnega italijanskega realizma. Grof Galeazzo Ciano je kot italijanski zunanji minister ta realizem pokazal še v posebni meri in Mussolini je našel v njem najodlič-nejšega zastopnika in izvrševalca svojih zunanjepolitičnih zamisli, odkar je sam odložil zunanje ministrstvo in poveril vodstvo zunanje politike samostojnemu ministru. Grof Ciano na svoje, visoko mesto ni prišel brez temeljite priprave Preden je prevzel tako odgovoren resor, je prešel vse stopnje diplomatske kariere, v kateri si je pridobil široko politično obzorje in se seznanil s političnim življenjem azijskega in tudi ameriškega kontinenta. Zaupanje in priznanje Mussolinija pa si je še posebej pridobil, ko se je kot propagandni minister osebno udeležil bojev v Abesiniji in se zlasti odlikoval na čelu svoje drzne letalske eskadre »La Disperata«.
Kot zunanji minister je grof Ciano
realiziral velike zamisli italijanske politike. Zlasti z znanim obiskom v Nemčiji v oktobru 1936 je postavil italijan-sko-nemškemu sodelovanju trdno podlago s tako zvanimi »berchtesgadenski-mi protokoli«; njegovo delo je v veliki meri tudi pristop Italije k nemško-ja-ponski protikomiunistični pogodbi, izvršen v novembru leta 1937; on je končno pripravil teren tudi za jugosloven-sko-italijansko prijateljsko pogodbo z dne 25. marca 1937 kot eno izmed osnov italijanske srednjeevropske in balkanske politike, kakor je to sam večkrat poudaril. Tej svoji zamisli je dal zunanji izraz že s svojim prvim obiskom v Beogradu pred dvema letoma in njegov sedanji drugi obisk je samo nadaljevanje tedaj započetega dela.
Naroda tostran in onstran Jadrana si želita, da bi tudi sedanji obisk grofa Ciana čim bolj prispeval k utrditvi uspešnega, za obe strani koristnega trajnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. _ . » ^ )	. ^
na razpolago za svoje potovanje v Jugoslavijo, sta bila medtem priključena posebni garnituri, ki Jo je ministrski predsednik dr. Stojadinovič stavil na razpolago svojemu gostu. Posebni vlak je kmalu za rednim osebnim vlakom odbrzel s postaje proti Ljubljani, kamor je prispel ob 19.33.
V Ljubljani
Posebni vlak s katerim je potoval grof Ciano je prispel v Ljubljano ob 19.33. Na peronu se je zbrala vsa tukajšnja italijanska kolonija. Ko je privozil vlak na postajo je grof Ciano izstopil in se prisrčno pozdravil s svojimi rojaki. Ko se je poslovil od bana in drugih predstavnikov, ki so ga spremljali z Rakeka do LJubljane, je ob 20.10 s posebnim vlakom nadaljeval pot proti Zagrebu.
Postanek v Trstu
Trst, 18. Januarja. AA. Stefani: Zunanji minister Ciano je prispel v Trst ob 13. Pripeljal se je tja iz Rima. O priliki prihoda v Trst so mu priredili najtoplejše manifestacije. V mestu se je zadržal dve uri, nakar je nadaljeval svojo pot v Jugoslavijo.
Razčiščen j e odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko
Rim, 18. jan. AA. (Stefani). Grof Ciano Je odpotoval v Jugoslavijo, kjer se bo mudil na Belju, to je skoraj na jugosloven-sko-madžarski meji. Italijanski zunanji 1 minister bo gost predsednika vlade. Temu |
sestanku grofa Ciana in dr. Stojadinoviča posveča »Giornale d'Italia« zelo dolg dopis iz Beograda, Id ga Je poslal sam direktor lista. Dopisnik govori najprej o krizi, ki je nastala v Mali an tanti in Bal, kanski zvezi, nato pa pravi, da je Jugoslavija po zaslugi svoje notranje solidarnosti in trdnosti ter učinkovitosti svoje zunanje politike, ki jo podpira vojska poldrugega milijona mož, najmočnejša balkanska država, ki igra kot taka vodilno vlogo v balkanski politiki, delno pa tudi v podunavski. Sestanek Ciana in dr. Stojadinoviča bo vir prisrčnega in učinkovitega poleta ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem in kulturnem razmerju med obema državama, ki se giblje sporedno s sodelovanjem osi Rim,Berlin. Razgovori med obema državnikoma bodo veljali tudi harmoniji italijansko-jugoslo-venskega političnega sodelovanja. Glede razčiščenja razmerja med Beogradom in Budimpešto, pravi list, da bo ta sestanek pokazal formo, v kateri se bo dalo ustreči jugoslovenski zahtevi zastran spoštovanja mej obenem s spoštovanjem pravlo madžarskih manjšin, ki so ostale na Ju-goslovenskih tleh. Direktor lista končuje svoj dopis z izjavo, da bi sestanek v Belju utegnil pomeniti novo etapo sodelovanja Italije in Jugoslavije.
London, 18. Jan. AA. (Stefani). Vsi listi komentirajo obisk grofa Ciana v Beogradu. »Evening Standard« prinaša dopis lz Beograda po katerem pričakujejo Cia-nov obisk v Beogradu z zelo živahnim za, nimanjem ne samo jugoslovenska vlada« temveč tudi vsi tuji diplomati
Pred odločilno bitko za Barcelono
Francova vojska je od Barcelone oddaljena le še 40 km, vendar pa se republikanci umikajo v redu
Pariz, 18. Jan. o. Boji na katalonski fronti se razvijajo s tako naglico, da računajo z novo odločilno bitko za Barcelos no že v bližnjih dneh. Francova vojska prodira dalje z vseh strani proti Barceloni, od katere je na nekem mestu oddaljena le še 65 km. Fronta je sedaj dolga okrog 170 km. Od Trempa gre preko Cerve re do ustja reke Gaye.
Francova letala neprestano bombardirajo oddelke republikanske vojske, ki pa se vendarle umikajo v popolnem redu. Prav tako bombardirajo letališča okrog Barcelone, da bi republikanskim letalom onemogočila sleherni vzlet V južnem delu katalonske fronte se republikanci ne umikajo v redu, dočim so se v severnem delu fronte že zakopali na novih postojankah. Pri pons y Gulada traja že tri dni huda bitka, ki se še vedno ni končala.
V pokrajini Badajoz v Estremaduri se razvija druga nacionalistična ofenziva, M traja že 18 ur. Najhujši so boji pri Ca-stueri. Nacionalisti so izvršili že 7 napadov, a noben ni rodil pravega uspeha. V odseku Grana de Tore napredujejo republikanci v smeri proti Azumu in so davi zavzeli važno gorsko postojanko Maletto.
Barcelona, 18. jan AA Snočnje uradno poročilo republikanskega poveljstva pravi, da so nacionalisti v vseh odsekih katalonske fronte, posebno pa pri Santi Colomi in Tarragoni srdito napadali. Republikanci so te napade po večini odbili. Republikanska letala so napadla postojanke nacionalistov. Na estremadurski fronti so republikanci zavrnili nacionalistične napade. Nad Barcelono so republikanci sestrelili Francov bombnik.
Salamanca, 18. Jan. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva potrjuje poročila o uspehih nacionalistov na katalonski fronti. V južnem odseku so oddelki generala Jague prekoračili reko Gayo in zadeli na nasprotnem bregu na republikance. Ko so jih premagali, so nacionalisti osvobodili šest vasi, med njimi Altau
fuHo na glavni cesti iz Tarragone Barcelono, 13 km vzhodno od Tarragone, in Vespello, 6 km severno od Altafulle. Med mnogimi ujetniki je neki brigadni šef, štirje majorji in neki politični komisar. V cerverskem odseku so nacionalisti osvojili v torek 19 krajev. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo vojaške objekte v barcelonski luki, mnoga letala so pa razen tega podpirala vojaške akcije v Kataloniji. Uničeni so bili 3 sovražni tanki, razen tega so pa nacionalisti zaplenili tur di mnogo avtomobilov. V letalskih bojih so nacionalisti sestrelili 4 republikansika letala.
Lerida, 18. Jan. AA. (Reuter). Dve diviziji pod poveljstvom generala Majestrar za, ki se bojuje v srednjem delu katalonskega bojišča, sta zavzeli opoldne mestai Pons, važno razpotje, ter hidroel ektrično centralo v bližini. Navarski oddelki prodirajo ob obali proti Vendrellu in so opoldne prispeli na nekaj milj blizu Altafulle, ki so jo zvečer zavzeli Nacionalistične čete so zdaj 39 km oddaljene od Barcelone. Preden bodo čete prispele do Barcelone, morajo zavzeti še trikotno področje, ki meri 76 kvadratnih milj. Smatrajo, da je napad na Vendrell in Gvalade neiibežen, S tem bo tudi odprta pot nacionalističnim četam proti Barceloni. Nacionalisti izjavljajo, da so republikanske obrambne črte med Tamarido in Ignalado prebite na mnogih mestih in zdaj nI več možno, da bi kdo zadržal čete generala Franca.
španski begunci v Franciji
Pariz, 18. jan. w. s španske meje poročajo, da število beguncev iz Katalonije vsak dan bolj narašča. Dopoldne Je pri-bežalo preko meje tudi večje število popolnoma izčrpanih republikanskih miličnikov. Ko so jih nasitili, so jih spravili nazaj preko meje v Francovo Španijo. Bogatejši Katalane! so na avtomobilih prl-bežali v Francijo in so jih začasno nastanili v okolici Perpignana.
Anglija opušča načrt
za razdelitev Palestine
Delo palestinske konference bo vodil Chamberlain sam
Važna sporočila v ženevi
ženeva, 18. Jan. w. Pri današnji razpravi o poročilu mandatne komisije Društva narodov Je vodja angleške delegacije Buttlar oficielno sporočil, da Je angleška vlada opustila svoj prvotni načrt o razdelitvi Palestine v arabski in židovski del. Obe. nem Je sporočil, da Je angleška vlada sklicala v London konferenco, na kateri bo skušala doseči sporazum med Arabci in Židi. Ce do tega sporazuma ne bo prišlo, bo angleška *'lada prisiljena sprejeti zelo dalekosežne sklepe, o katerih bo obvestila svet Društva narodov, odnosno mandatno komisijo najkasneje do konca maja.
London, 18. jan. o. Tukajšnji poučeni krogi zatrjujejo, da bo Chamberlain sam nadziral delo palestinske konference, ki se bo prihodnji teden pričela v Londonu. Chamberlain se Je za to odločil že pred svojim Obiskom v Italijo. V London je prispela tudi vest, da ee Je predsednik trafike
vlade Nuri paša odločil sodelovati na tej londonski konferenci. Pravijo, da ga Je v! London povabil sam Chamberlain,
Roosevelt ne bo več kandidiral
New York, 18. Jan. h. Veliko senzacijo v vseh političnih krogih je zbudila izjava, ki jo je snoči podal po radiu v Texasu mlajši sin prezidenta Zedinjenih držav Elliot Roosevelt. Sedanjega podpredsednika Johna GaTnerja je označil za logičnega naslednika svojega očeta in za edinega kandidata pri bodočih predsedniških volitvah, ki bodo letos. Iz tega sklepajo, da Roosevelt sam ne bo več kandidiral, čeprav so splošno računali z njegovo tretjo kandidaturo,
Otvoritev avtonomnega slovaškega parlamenta
Ovacije predstavnikom osrednje državne oblasti Konstituiranje deželnega zbora
Bratislava, 18. Jan. h. Na izredno svečan način je bilo danes otvorjeno prvo zasedanje prvega avtonomnega slovaškega
pokrajinskega parlamenta. V pomanjkanju primernih prostorov zaseda slovaški parlament začasno v avli bratislavske univerze, ki so jo v ta namen primerno preuredili. Otvoritveni seji so prisostvovali poleg vseh 63 poslancev, kolikor jih šteje slovaški deželni zbor, in vseh članov slovaške avtonomne vlade tudi predsednik, osrednje češkoslovaške vlade Beran, vojni minister general Syrovy, predsednik osrednjega parlamenta Malypetr ln predsednik senata Soukup. V Bratislavi so jih sprejeli zelo svečano in s prisrčnimi ova-cijami.
Po službi božji v Jezuitski cerkvi je bila najprvo svečana zaprisega Hlinkove garde, nato pa so se zbrani odličniki podali k otvoritvi parlamenta. Sejo je otvoril najstarejši poslanec dr. Budaj. V svojem govoru se je spominjal dolgih borb za narodno osvobojenje in slavil zasluge pokojnega Hlinke. Naglasil je potrebo bratskega sožitja s Cehi, ker bo le na ta način mogoče trajno očuvati pridobljeno svobodo.
Po nagovoru predsednika slovaške vlade dr. Tisa, ki je pozval slovaški parlament k vztrajnemu in složnemu delu, so bili poslanci zapriseženi. Prisegli so po dosedanji formuli z dodatkom, da bodo branili in čuvali interese Slovaške. Sledila je Izvolitev predsedstva Za predsednika je bil izvoljen dosedanji generalni tajnik slovaške ljudske stranke Sokol. V svojem govoru, ki ga je imel po izvolitvi še dveh podpredsednikov in stalnih odborov, je Sokol naglasil, da je osvobodilna borba končana ter da nastopa sedaj doba slovaškega preporoda. Slovaški parlament mora biti svetel primer sloge in dela za narod, ker si bomo le s trdim delom zagotovili mirno bodočnost. Red, mir in zakonitost. so prvi pogoj za to. Ob koncu je naslovil topel pozdrav na prezidenta republike dr. Hacho in izrazil željo, da bi še dolgo stal na čelu skupne republike.
Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Bratislava, 18. januarja AA. Ha vas: Na
osnovi ljudskega štetja, ki Je bilo izvršeno na Slovaškem 31. decembra 1938 znaša število Nemcev na Slovaškem 132.000 Cehov 79.000 in Madžarov 75.000. Število Slovakov še ni ugotovljeno.
Zahteve Nemcev v ČSR
. Praga, 18. januarja. AA Stefani: Poslanec Kundt, ki je vodja nemške manjšine na Češkoslovaškem, je Izjavil, da se Nemci v Češkoslovaški ne želijo vmešavati v notranje češkoslovaške zadeve, kakor je to trdil neki češki list, paß pa zahtevajo sledeče pravice:
Svobodno izpovedovati nacionalni socializem, enakost delovnih pogojev za Nemce, najširšo kulturno avtonomijo, izključitev Židov kot posredovalcev med Nemci in Cehi ter dobre gospodarske, politične in kulturne odnošaje z Nemčijo. Nemci pod sedanjo češkoslovaško želijo imeti najboljše odnošaje z vlado.
Chvalkovski odpotuje
v Berlin v soboto
Praga, 18. Jan. AA. Zunanji minister Chvalkovski bo v soboto 21. t. m. odpotoval v Berlin.
Gajda predlaga naj ČSR izstopi iz DN
Praga, 18. Jan. w. General Gajda, ki se je s svojo fašistično stranko združil s stranko narodnega edlnstva, Je poslal vladi predlog, naj češkoslovaška republika Izstopi iz Društva narodov. Prav tako predlaga, naj se radikalno reši židovsko vprašanje. Oba predloga bo najprvo proučil ministrski svet, nato pa bosta verjetno predložena v odločitev parlamentu, če-gar sestanek pa še ni določen.
Spor med podkarpatsko In praško vlado
Chust, 18. jan. br. Imenovanje generala Leva Prhala, za tretjega člana podkarpatske avtonomne vlade je . izzvalo v ukrajinskih krogih veliko presenečenje in nevo-ljo. Splošno označujejo to za prenagljen korak osrednje češkoslovaške vlade, ki utegne sikaliti dosedanje dobre odnošaje med osrednjo in podkarpatsko vlado. Predsednik podkarpatske vlade Vološin je proti temu imenovanju brzojavno protestiral pri predsedniku osrednje vlade Beranu in prezidentu republike dr. Hachi. V svoji brzojavki pravi, da je osrednja vlada s tam kršila zakon o avtonomiji Podkarpatske Rusije in razočarala zaupanje, ki ga je imelo ukrajinsko prebivalstvo do nje. Generalu Prhalu je podkarpatska vlada brzojavila, naj ne sprejme imenovanja, general pa je kratko odgovoril, da je od prezidenta republike imenovan za ministra podkarpatske vlade ter da je vajen se pokoravati svojim predstojnikom, predvsem pa še vrhovnemu poveljniku češkoslovaške vojske. Vološin mu je nato ponovno br-zojavil, naj nikar ne pride v Chust, ker ga ne bodo sprejeli.
Ves>t o Imenovanju generala Prhala za podkarpatsikega ministra se je razširila
med prebivalstvom kot alarm in kmalu se je zbrala pred vladnim poslopjem velika množica, ki je protestirala proti temu postopanju osrednje vlade. Culi so se klici »Nočemo Cehov!« in slično. Kljub tem protestom pa je prezident republike že včeraj zaprisegel novega ministra generala Prhala, ki je danes odpotoval v Chust
Praga, 18. jan. AA. (Stefani). Ukrajinska delegacija je prispela v Bratislavo, kjer se je danes dopoldne svečano začelo zasedanje parlamenta. Ta delegacija bo protestirala pri predsedniku osrednje vlade proti imenovanju češkega generala Prhala za člana karpatsko ukrajinske vlade.
Pariz, 18. jan. h. »Ordre« objavlja daljši dopis Pertinaxa iz Ženeve, v katerem se bavi z odnošaji med Nemčijo in Poljsko. Med drugim zatrjuje na podlagi ženevskih informacij, da je dobil Beck v Berchtesga-dnu jamstva glede Klajpede in Gdanska. pa tudi glede ukrajinskega vprašanja. Poljska pripravlja predlog, po katerem naj bi postal Gdansk samostojna država, ki bi morala zajamčiti poljske intprese, ki pa bi bila z Nemčijo povezana z enakim dogovorom, kakor ga je sklenil Schuschnigg s Hitlerjem 11. julija 1936.
Zahteve pio službeni proglasitvi
nedeljivega francoskega imperija
Pariz, 18. jan. w. V francoskih političnih krogih narašča pokret po formalni proglasitvi francoskega imperija. Marsejski poslanec Daher je vložil zakonski predlog, po katerem naj bi odslej prezident francoske republike nosil oficielni naslov prezident francoske republike in francoskega imperija. Skupina poslancev iz kolonij pa je predlagala v zbornici, naj bi zbornica sprejela resolucijo, s katero bi proglasila, da je francoski imperij enako nedotakljiv kakor evropska Francija. Suverenost francoskega imperija naj se proglasi za nedeljivo tako, da se v nobenem primeru ne more prenesti na kako drugo državo. Prav tako se je pričela tudi akcija, ki stremi za tem, da bi se vsa kolonialna in mandatna posest Francije v severni Afriki združila v upravno celoto ln postavila pod vojaško upravo. Sedanji generalni rezldent Maroka, Labonn, naj bi bil imenovan za vrhovnega vojaškega poveljnika združenih francoskih kolonij v severni Afriki. Na ta način naj bi se olajšala tudi vojaška obramba tega ozemlja.
Pariz, 18. januarja AA (Havas) Včeraj popoldne se je začelo zasedanje senata in je predsedstvo, izvoljeno prejšnji četrtek, prevzelo svoje funkcije Ko je predsednik Jeaneney zavzel svoje mesto, je imel govor, v katerem je med drugim dejal:
Na Francijo preže od zunaj. Zato moramo gledati, da napravimo konec notranjim prepirom in da imamo pred očmi duhovno edinstvo domovine. V Evropi, kjer se že 20 lei brez kazni kršijo in trgajo diplomatski akti in mednarodne pogodbe, kjer je toliko moralnih pojmov izkrivljenih, kjer veljajo želje kot pravica, kjer vlada in odloča sila — v tej Evropi je danes mir zelo ogrožen. Francija želi ! miru in stopa po trnjevi poti, da ga ohrani, j Ne želi nobene tuje zemlje in se zadovoljuje s poslanstvom v svojem kolonijskem imperiju.
Prihodnja seja senata bo v četrtek Debata o interpelacijah o zunanji politiki pride na dnevni red seje, ki bo 14. februarja.
Kitajska hoče zmagati z lastnimi sredstvi
Washington, 18. Januarja. AA. (Reuter) Prof. Shang Kaing, ki je član kitajskega narodno-političnega sveta, je prispel te dni v Washington ter izjavil dopisniku Reuterja, da Kitajska ne potrebuje tuje pomoči, ker bo tudi brez te zmagala. Ja-ponsko-kitajska vojna se nahaja zdaj v drugi fazi. Prva faza je bila faza defensive ter se je končala s padcem Hankova. Zdaj se je začela druga faza, ki jo je prof. Shang-Kaing označil kot fazo priprave za protiofenzivo na vsej črti. Kitajska razpolaga zdaj s 240 divizijami po 10.000 mož. Odslej ne bo več odločilnih bitk, temveč bodo kitajske čete vršile hitre napade tako, da japonska vojska ne bo nikdar imela miru. Japonci po mnenju prof. Shang-Kainga ne bodo imeli za te vrste borbe dovolj vojakov. V bitkah pri Sanghajuso Kitajci izgubili trikrat več vojakov, kakor Japonci. V bitki pri Susbaufn je razmerje med kitajskimi in japonskimi izgubami padlo na 2:1, v bitki pri Hanko-vn pa so bile izgube na obeh straneh enake. Iz tega se vidi, da je kitajska vojska že popolnoma dorasla japonski.
Lehrisnov obisk
v Londonu
London, 18. Jan. o. »Star« poroča, da bosta predsednik francoske republike in njegova soproga ob koncu marca prišla v London in vrnila lanski obisk angleškega kraljevskega para. Njun prihod je napovedan za 21. marca V Londonu se bosta mudila tri dni. Priprave za obisk so že v teku.
I	■	• •
Schönbrunn postane glavni stan nar. soc. stranke
London, 18. Jam. h. >Daily Telegraph« poroča z Dunaja, da Je bivši cesarski grad Schönbrunu določen za dunajski glavni stan narodne socialistične stranke. Grad sedaj temu primerno preurejajo. Nekdanje sobane avstrijskih cesarjev bodo preuredili in bodo določene za bivališče kancelarja Hitlerja ob njegovem vsakokratnem obisku na Dunaju. Hitler bo ob koncu meseca obiskal Dunaj, kjer bo ostal več dni. Poleti bo Hitler prišel za dalje časa na oddih na Solnograško in bo stapoval v gradu Kleeshelm nekdanji prestolnici sol-nograškdih nadškofov.
Beležke
Ponovne vofitve na juridični fakulteti
Zabeležili smo že, da je univerzitetni senat ljubljanske univerze na pritožbo nacionalističnih študentov razveljavil volitve v Društvo slušateljev Juridiöne fakultete, ki so bile izvedene na občnem zboru 19. novembra L L Vložene so bile tri liste: katoliška, nacionalna in neodvisna. Prva Je dobila 142, druga 132 ln tretja 49 glasov. Par dni nato se je izkazalo, da je bilo manj glasovalcev, kakor pa je bilo oddanih glasov. Zaradi tega Je univerzitetni senat volitve razveljavil bi odredil nove za včerajšnji dan.
Ponovne volitve so bile včeraj popoldne od 14. do 18. v zbornični dvorani universe. Vodil Jih Je univ. docent dr. Gorazd Kušelj. Glasovali so za iste tri liste, ki so bile vložene za volitve pred dvema mesecema. Zmagala Je to pot lista nacionalnih akademikov, ki Je dobila 184 glasov, dočim sta ostali v manjšini lista katoliških akademikov s 167 in neodvisna lista s 45 glasovi Nosilec nacionalne liste je bil kand. lur. Črtomir Kolenc, ki bo sedaj predsednik Društva slušateljev juridične fakultete.
Novo ravnateljstvo OUZD
Včeraj Je bila prva seja nedavno imenovanega ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Ko so člani ravnateljstva položili predpisano zaobljubo, je bilo izvedeno konstituiranje. Za predsednika je bil izvoljen inž. Jože Sod ja, ravnatelj uprave »Slovenca«, za podpredsednika pa staVben'k Matko Curk ln urarski pomočnik Jože Jonke. Predsednik nadzornega odbora je postal dosedanji predsednik ravnateljstva Fran Krem-žar, posestnik in novinar.
Predavanie o dr. Trumblču v Beogradu
Jugoslovenski kulturni klub v Beogradu je priredil predavanje o pokojnem državniku in hrvatskem politiku dr. Ante Trumblču. Predaval je bivši minister in poslanik dr. Prvislav Grisogono, kot Dalmatinec ožji Trumbičev rojak. V mojstrsko izdelanem govoru je orisal pomen političnega dela dr. Trumbiča med Dalmatinci. Posebno obširno se je bavil dr. Grisogono z delom dr. Trumbiča v emigraciji, ko je v družbi ostalih prijateljev iz Jugoslovenske-ga odbora gradil temelje Jugoslavije, katere prvi zunanji minister je postal po ze-dinjenju 1. 1918.
Ljudsko Štetje v Rusiji
Danes se je pričelo v sovjetski Rusiji ljudsko štetje, ki ga bo izvršilo 400.000 za to postavljenih komisarjev. Zadnje ljudsko štetje je bilo v sovjetski Rusiji 6. januarja 1937. Rezultati tega štetja pa niso bili nikoli objavljeni, ker so bili aretirani in justifidrani člani glavnega popisnega odbora, češ da so falzificirali podatke. Po zadnji objavljeni statistiki je štela Rusija leta 1926. vsega skupaj 147 milijonov prebivalci. Sedaj računajo, da bodo našteli okoli 180 milijonov duš. V oddaljenih pokrajinah Rusije so pričeli z ljudskim štetjem že 1. januarja, da bi bilo pravočasno končano.
Novi zemljevid Nemčije
Zemljevid Nemčije se Je lani močno predrugačil s priključitvijo Avstrije inde, lov češkoslovaške. Carinske meje Nemčije so danes za okroglo 1000 km daljše nego so bile in merijo kakih 9200 km; Pomorska carinska meja je ostala neizpremenjena in znaša 1730 km. Najdaljšo carinsko mejo ima Nemčija s češko-Slovaško, iaa sicer 2050 km proti prejšnjim 1528 km. Meje z drugimi državami so ostale nespremenjene. Poljska iona 1760 km, Nizozemska 630 km, Franci ja 455 km skupnih meja z Nemčijo. Meje proti Svi-ci pa so se s priključitvijo Avstrije podaljšale s 417 1011 520 tam. Popolnoma nove meje je dobila Nemčija z Madžarsko (365 km) in z Italijo (310 km). Mnogo desetletij je bila najvišja gora Nemčije Zugspitze, danes pa jo prekašajo mnogi vrhovi bivše Avstrije, tako da je Zugspitze šele na 18. mestu. Najvišja gora Nemčije je danes Veliki Klek (Gross-glockner). Najdaljša nemška reka Je sedaj Dunav. ki teče 992 km po nemških tleh, dočim Je pred priključitvijo Avstrije tekel le 387 tam po ozemlju Nemčije.
Oboroževanje
sovjetske Rusije
Varšavski listi poročajo iz Moskve, da je bila nedavno v Kremlju pod predsedstvom Vorošilova konferenca ruskih letalskih strokovnjakov. Na tem zasedanju je vojni komisar Vorošilov naznanil zborovale em, da bo vodstvo Osoaviohima (organizacije za zračno ln kemično obrambo) prevzel sam Stalin, ker se je v delovanju organizacije pokazal zastoj. Vlada bo še letos določila znesek 1 milijarde rubljev za reorganizacijo letalstva, osobi-to za obrambo zapadnih delov države. Izdana bo tudi narediba, po kateri se bo za narodno protiletalsko obrambo lahko mobiliziralo vse moško in žensko prebivalstvo od 16 do 70 let. Odločilni činitelji tudi pretehtava jo načrt ustanovitve posebnega kamisarijaa za protiletalsko obrambo, ki U bil podrejen osebnemu Stalinovemu nadzoru. Nova organizacija bo dobila od vlade 6000 letal in 50 milijonov plinskih mask da jih razdeli med prebivalce obmejnih pokrajin.
Trenutne ameriške skrbi
V dunajski »Neue Freie Presse« objavlja njen ameriški poročevalec članek o Rooseveltu in kongresu, v katerem navaja na koncu nekaj glavnih ameriških perečih problemov, poudarjajoč med drugim:
Zasedanje kongresa ima sorazmerno malo zakonodajnih nalog pred seboj, kar je povsem naravno. Verjetno je, da bodo sipremenjeni nekateri delavski zakoni in zakoni o poljedelski proizvodnji, prav tako je mogoče, da bosta predloženi v razpravo že desetletja predvidena upravna in davčna reforma, vendar pa bo kongres v glavnem zaposlen z oborožitvijo, če le mogoče temeljito oborožitvijo, ki jo lahko smatramo za glavno oznako tekočega zasedanja. O privolitvi izdatkov na splošno ne more biti dvoma, pač pa se bodo vse razprave bržkoije sukale okoli vprašanja »kako«. Odločitev bo gotovo padla glede najpotrebnejših izdatkov za oboroževanje, i
španska debata
v angleški vladi
Chamberlainovo poročilo o rimskem obisku — Deljena mnenja o španski politiki Anglije — Demonstracije
London, 18. Jan. br. Dopoldne Je bila na D o wningstr eetu plenarna seja angleške vlade pod predsedstvom Chamberlaina. Ko so prihajali ministri na sejo, se je zbrala pred palačo ministrskega predsednika velika množica, ki jih je pozdravljala z vzkliki: »Ne pozabite na Španijo! Dajte Spancem orožja in živil!« Posebno burno je množica pozdravljala s takimi klici zunanjega ministra lorda Halifaxa Policija Je naposled demonstrante raz-gnala.
Na seji Je Chamberlain podrobno poročal zbranim ministrom o razgovorih v Rimu, dočim Je zunanji minister lord Halifax izpopolnil njegovo poročilo z informacijami o svojih razgovorih s francoskim zunanjim ministrom v Ženevi. Chamberlain Je obrazložil ministrom, kako si zamišlja svojo nadaljnjo mirovno politiko v Evropi, potem pa se je razvila obsežna razprava o španskem problemu, pri čemer se je pokazalo, da so mnenja v angleški vladi deljena. Del mlajših ministrov je za to, da Anglija odločneje nastopi v obrambo svojih Interesov v zvezi s španskim problemom, starejši člani vlade s min. predsednikom Chamberlainom pa so za nadaljevanje dosedanje politike strogega nevmešavanja. Za sedaj niso bili sprejeti nobeni sklepi.
Ministrski svet Je razpravljal tudi o pismu, ki ga je poslal Chamberlainu vodja parlamentarne opozicije major Attlee. V svojem pismu zahteva takojšnje sklicanje spodnje zbornice, da bi razpravljala o položaju v Španiji.
Naraščajoče vznemirjenje v Angliji
London, 18. jan. w. Razni znaki kažejo na to, da se poladča zaradi razvoja dogodkov v Španiji ne samo angleške javnosti, marveč tudi vladnih krogov vedno večja nervoznost. Splošno prevladuje prepričanje, da je treba v prihodnjih tednih računati z naraščajočo napetostjo zaradi Španije. Z velikim vznemirjenjem zasledujejo londonski krogi povečano napetost med Francijo in Italijo Id bi ategnila prav zaradi dogodkov v Španiji povzročiti resne mednarodne konflikte. Vlada, Id je o tem danes obširno razpravljala, ni sprejela ni-kakega Sklepa, ker še vedno upa, da ne bo prišlo do nove Intervencije v Španiji ne z ene, ne z druge strani.
Živahna španska polemika tudi v francoski javnosti
Pariz, 18. jan. o. Komunistični poslanci so v poslanski zbornici predložili resolucijo, ki poziva vlado, naj pod vzame najnujnejše ukrepe, da bi se ofenziva španskih nacionalistov v Kataloniji ustavila. Resolucija zahteva, naj se republikanski vla-
di takoj pošlje Izdatna pomoč ▼ orožju in strelivu. Resolucija bo seveda odklonjena, sprožila pa bo v parlamentu razpravo o položaju v Španiji. Najbrž je to tudi glavni cilj predlagateljev.
Tudi francoski tisk razvija živahno polemiko za podporo španskim republikancem in proti njej. Francoska javnost je prepričana, da primanjkuje republikanski Španiji v prvi vrsti vojnih potrebščin in živeža, ▼ republikanski Španiji, ki j* trikrat manjša kakor nacionalistično ozemlje, se je v zadnjih dveh letih koncentriralo okrog 8 milijonov ljudi, dočim jih živi r nacionalistični Španiji le 12 milijonov. Zato zahtevajo lisiti, da je treba republikanski Španiji priskočiti na pomoč vsaj z živili. Bivši zunanji minister Flandin p« je »noči ▼ nekem svojem govoru opozoril, n« to, da morajo odgovorni krogi postopati zelo oprezno, ker Španija še vedno ni prenehala biti ognjišče mednarodnega konflikta.
Izvršni odbor splošne delavske zveze j« danes pozval vse svoje organizacije, naj tesno sodelujejo z vsemi, ki bi hoteli kakorkoli pomagati španskim republikancem, posebno z živili in zdravili.
Pariz, 18. Jan. AA Skupščinski odbor J« zavrnil z ogromno večino predlog resolucije, v katerem se zahteva, da se odpre meja proti Španiji in da se pošilja vojaški material v Španijo.
Jutri Bonnetov ekspoze v parlamentu
Pariz, 18. Jan. AA Dopoldne Je bila seja vlade pod predsedstvom prezidenta Le-bruna. Seja je bila vsa posvečena ekspo-zeju zunanjega ministra Bonnetta o zunanjem političnem položaju.
Po končani seji se je zvedelo, da Je Bonnet v svojem ekspozeju v glavnem orisal svoje ženevske razgovore, posebno one z lordom Halifaxom. Bonnetov ekspoze Je bil splošnega značaja in se je nanašal na vse pereče mednarodne probleme Bonnet je podal tudi glavne obrise govora, ki ga bo imel v poslanski zbornici, ko bo končana debata o zunanji politiki Ministrski svet je soglasno odobril vsebino izjav, s katerimi misli precizirati vladno politiko v vseh velikih problemih, ki so se izkristalizirali med parlamentarno debato.
Negrln prispel v Pariz
Rim, 18. Jan. AA. (Stefani). Listi poročajo lz britanskega vira, da je šef barcelonske vlade Negrin prispel skrivaj v Pariz. To vest spravljajo v zvezo s poročili Iz Ženeve, da se je tudi republikanski zunanji minister del Vayo snoči skrivaj odpeljal v Pariz. Del Vayo se Je danes vrnil v ženevo, da se udeleži debate o španskem vprašanju v DN.
Italijanska svarila pred intervencijo
Rim, 18. jan. AA. (Stefani) Listi pišejo, da je energični MussoUnijev opomin proti novim intervencijam v korist republikanske Španije velikega političnega pomena Obenem poudarjajo, da je Nemčija popolnoma na strani Italije v tem vprašanju in da je Halifax v Ženevi ponovno poudaril željo Velike Britanije, naj španska vojna ostane osamljena. Pariški dopisnik lista »Popolo di Roma» misli, da mora to biti Franciji povod za premislek, da ne ukrene nekaj prenagljenega. Dopisnik ßodi, da bo francoski zunanji minister Bonnet, ki prav •dobro pozna Chamberlainovo naziranje o španskem vprašanju, znal z Daladierjevo podporo izjaloviti bojevito agitacijo soci-
alistov tn komunistov.
»Messaggero« poudarja, da si je Italija Izgovorila svobodo akcije, če bi prišlo do novih intervencij kar odobrava tudi Nemčija. Nadalje opozarja da je Mussolini izjavil, da se Italija ne želi vdomačit* n« Bs-learih in da bo Italija odpoklical« svoje prostovoljce takoj, ko se bodo tuji prostovoljci iz republikanskih vrst vrnili v svoje države. Razen tega izjavlja, da se Fran-cova zmaga ne more pripisovati Italijanskim prostovoljcem, ker razpolaga general Franco z milijonom mož Na koncu pravi da bi v primeru nevarnosti pred boljševi-ško zmago na Španskem za Italijo nastopilo legitimno stanje nujne obrambo.
Razburjenje po vsej Angliji
Atentati s peklenskimi stroji se še nadaljujejo — Policija je baje atentatorjem že na sledu
London, 18. Jan. br. Dosedanja razkritja policije o bombnih atentatih, ki so se pričeli v ponedeljek in nadaljevali tudi včeraj, so javnost še bolj razburila. Sedaj je popolnoma jasno, da je na delu dobro organizirana teroristična družba, za katero pa se še ne ve, kje ima svoj sedež, niti kdo jo financira. Poleg že javljenih eksplozij sta se pripetili še dve, ena v Birminghamu, druga v Liverpoolu. Poleg tega so policijski organi odkrili še celo vrsto že nameščenih peklenskih strojev in bomb, ki pa le slučajno niso eksplodirali, bodisi da so teroriste pravočasno prepodili, bodisi da so se pokvarile ure, Id naj bi uravnale eksplozijo. Teroristični napadi so usmerjali predvsem na elektrarne, plinarne, vodovode in daljnovode. Danes so Odkrili tudi peklenski stroj, ki U v primeru eksplozije porušil del tako zvanega Manches trškega prekopa in onemogočil ves promet. Na stebra daljnovoda, Id stoji 50 m daleč od nasipa prekopa, so našli tri ! vreče dinamlta, povezane z uro, Id Je bila nameščena tako, da bi prišlo do eksplozije opolnoči, ara pa se Je k sred ustavila. Todi v Bartonu pri Manches trn, v Hams-halln in Cieabbara so odkrili cele zaloge bomb In peklenskih strojev.
Policija mrzlično vodi preiskavo in Je danes aretirala sedem Ircev, pri katerih so našli razna eksploziva, orožje In mimici jo. Obtoženi pa bodo le zaradi kršitve zakona o eksplozivih, ker Jim ne morejo ničesar drugega dokazati.
Oblasti so danes ledale proglas, v katerem pozivajo vso Javnost, naj pcnmaga pil izsleditvi teroristov. Varnostni ukrepi so bili še bolj poostreni Danes so zastražili vsa ministrstva, stanovanja ministrov in druge Javne zgradbe, med njimi tudi slo- j vito westminstrsko opatijo. Vsakega obi-
pri čemer gre predvsem za zgraditev 12 000 letal ter najpotrebnejših zasilnih obramb- j nih naprav.	f
Uspeh tegs vladnega načrta bo odvisen od tega, ali se bo vladi posrečilo prepričati kongres, da je nevarnost mednarodnih zapletljajev neposredna. Medtem pa bo vsekakor 20.000 dijakov izvežbanib za civilne letalce, in to ie x tekočem letu»	l
skovalca cerkve pred vhodom v cerkev; strogo preiščejo. Ljudje, ki imajo kak zavoj ali kovčeg, sploh ne smejo v cerkev. Odprtih je samo dvoje vrat, ki so pod strogo kontrolo policije.
Zvečer se Je zvedelo, da Je policija pri hišni preiskavi pri nekem Ircu izsledila obsežno korespondenco, ki utegne pokazati pot za nadaljnjo preiskavo. Podrobnosti drže še v tajnosti, vendar pa zatrjujejo, da je policija že na sledu pravim krivcem.
Metan namesto bencina kot pogonsko sredstvo
BenetKe, 18. Jan. AA. Po trimesečnih poskusih se je naposled posrečilo najti način, kako bi se bencin za pogon motornih čolnov nadomestil z metanom Pri po» skusnl vožnji po beneških lagunah je motorni čoln porabil za eno uro vožnje na* mesto 11 litrov bencina samo toliko metana, da je enourna vožnja veljala 20 tir namesto 36 lir, kolikor bi stala s bencinom.
Filmski igralec Možuhin umrl
Pariz, 18. Jan. AA. V svojem stanovanju v Courboisu je umrl filmski igraleo Ivan Mcžuhin. Pokojnik Je bil v Rusiji odvetnik. Po revoluciji Je prišel v Paria in postal eden izmed največjih igralcev nemega filma.	,
Iz finančne službe
Beograd, 18. jan. p. Finančni svetnik Dratgoljub Lujič je bil premeščen iz ljubljanske finančne direkcije k glavni carinarnici na Sušaku, tajnik finančnega ministrstva živko Mihajlovič pa k finančni direkciji v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zemimska: Večja oblačnost Nekoliko jasno bo le še v vzhodnih in južnih krajih. Dež ponekod v severni polovici.
Dunajska: Oblačno, ponekod deievno, južno do višine 2.-000 m, v planinah vihsr-«W»	Ll ii - L
Maši kraji in
Po cesti čez mejo
Vsalco leto več osebnega prometa pri Planini
I	Planina, 18. januarja
V statistiki ene naših najvažnejših prehodnih točk, Planine pri Rakeku, se zrcali promet, ki se vrši po naši glavni cesti med Italijo in Jugoslavijo. V preteklem letu je potovalo čez Planino v Italijo 13.287 Jugoslovanov, obratno pa 13.940, skupaj 27.227. Avstrijcev je šlo ali prišlo čez mejo 171; Belgijcev 179, Bolgarov 75, Angležev 885, Francozov 896, Grkov 39, Nizozemcev 138, Italijanov 12.339, Cehoslovakov 2278, Nemcev 7718. Nadalje so čez Planino potovali Romuni, Madžari, Norvežani, Švicarji, Poljaki, Američanov je prišlo k nam 223, iz raznih drugih držav je bilo 321 potnikov. Vsega skupaj je potovalo čez mejo in v našo državo 56.232 potnikov. Avtomobilov in motorjev, s katerimi so se potniki vozili, pa je bilo 15.251 in še 380 bicikljev.
Nasproti predlanskemu letu Je promet narasel za nič manj kakor za 11.015 potnikov. Največja pa je bila razlika pri Avstrijcih in pri Cehih; pri teh je promet precej upadel, ker so potovanja preprečili znani dogodki. K velikemu povišku preko-mejnega prometa smo pripomogli Jugo-
slovani in Italijani. Zlasti število Jugoslovanov, ki so šli v Italijo, je bilo enkrat večje kakor prejšnje leto, znamenje, da Je teran vedno vabljivejši. Ce bi bila cesta iz Ljubljane do meje asfaltirana, si lahko predstavljamo, kako bi se zlasti nedeljski promet v Italijo in iz nje Dovečal. Kakor se čuje, bodo letos vendar pričeli tlakovati cesto iz Ljubljane do Planine in do italijanske meje. To bi bil velik plus v našem tujskem prometu.
Obmejni organi so v preteklem letu opravili res mnogo dela, ki ga je treba tembolj ceniti, če vemo, kako malo Je obmejnega osebja in v kaki naglici Je treba ustrezati potujočim. Pregledovale! prtljage so ravnali s potrebno obzirnostjo, samo če prtljaga ni bila preobilna. Pregledovanje potnih listov je takisto bilo vedno opravljeno v najhitrejšem redu, čeprav navadno vršita službo le po en orožnik in po en civilni uradnik, med tem ko je potnikov včasih na en sam dan do 400. Planina postaja vedno važnejša prehodna točka in ji je zatorej treba posvečati čim več pozornosti.
„Občinstvo želi opereto"
Ha Jesenicah so v nekaj dneh trikrat uprizorili „Eriko"
p€B€CO
«redstvo za nego z°b-wtbECO je novo pen** se s vendar daje fine
S	S&TT
mehke pene, ki toodjno^ „^„vlj» VaSe lir F®®»'J**™^ robneg» ta«"»-
«ob« bleKeJe ^"J^o dolgo.
Dozo za Dm ia
S
Vlomi „belega kapetana"
Unučič s svojo družbo izročen sodišču v Novem mestu
Jesenice, 18. Januarja
V času, ko Je našo narodno in kulturno javnost zajelo malodušje in ko se v širnem svetu odigravajo veliki dogodki, jeseniški Sokol tiho in marljivo deluje na vseh področjih telesno-vzgojnega in prosvetnega dela. Gledališki odsek je otvoril sezono s Cankarjevo dramo »Potopljeni svet« ln je žel lep uspeh. Za dramo je prišla na vrsto učinkovita Lipahova veseloigra »Glavni dobitek«, ki so jo pri polni dvorani dvakrat uprizorili na Jesenicah in enkrat v Sokolskem domu v Žirovnici. Za Silvestrov večer pa je gledališki odsek dal na deske Simončičevo-Gregorčevo opereto »Erika«, ki je vabila v Sokolski dom množice občinstva
Opereta je v vsakem pogledu odlično uspela. Izvrsten je bil sokolski orkester, še boljši so bili nosilci glavnih vlog, zelo dober je bil pevski zbor, v katerem močno prevladujejo basisti. Uprizoritev »Erike« je pokazala, da ima Sokol zelo dobre igralce, godbenike in pevce, toda pevski zbor še ni izenačen. Manjka tudi nosilec junaških vlog, ljubimec in nadpovprečni pevec. Ce bi imeli še tega, bi lahko dali še lepše in težje stvari na oder.
Opereta »Erika«, ki so Jo morali v razdobju nekaj dni trikrat uprizoriti pred nabito polno dvorano, je tudi pokazala igralcem smer, kakšne stvari občinstvo rado vidi in posluša. V dobi hudih razočaranj in težkih preizkušenj si želi nekoliko veselosti, glasbe in petja. Občinstvo ima dandanes v pogledu kulture in zabave večjo izbiro kakor prejšnja leta. Kino privablja staro in mlado, zato morajo tudi društvena gledališča dajati privlačne stvari na oder, če hočejo privabiti občinstvo. Ne gre izključevati resnih del, toda odmore mora izpopolniti godba, ki ustvari med občinstvom prijetno razpoloženje. Med Sokoli je mnogo dobrih godbenikov, ki bi včasih tudi lahko žrtvovali nekaj ur za društvo, kakor se žrtvujejo drugi dan za dnem. Ne smemo računati samo na ono občinstvo, ki prihaja na sokolske prireditve iz dolžnosti, marveč moramo privabiti tudi one, ki hočejo za svoj denar imeti kaj lepega. Zdaj je stvar na pravi poti. Železo naj se kuje, dokler je vroče. Občinstvo, ki se bo navadilo prijetne topline, bo rado prihajalo v Sokolski dom in bo hvaležno onim, ki mu bodo dajali lepe in užitka polne ure.
ljudje
Praznik vzorne matere
Danes praznuje v Ljubljani 70-letntco rojstva gospa Franja Vak sel Jeva, zvesta dolgoletna naročnica »Jutra* in »Slovenskega naroda«. Življenje te požrtvovalne matere lahko pač stavimo za zgled. Bila je hčerka cestnega nadzornika. Ostala je s 16 leti čisto sama. Izbrala si Je za življenjskega druga g. Ignacija Vakselja. Smrt ga Ji Je iztrgala v najtežjih časih, tik pred svetovno vojno. Mož Ji Je zapustil sedem nepreskrbljenih otrok. Trije so morali v vojno.
Težko je popisati, koliko Je mati pretrpela. Žrtvovala je vse za svoje otroke, in ni se trudila zaman. Skrbno je vsem uravnavala pot v bodočnost. Pri tem pa tudi na lastno izobrazbo ni pozabila. Pri vsem delu za družino je vedno našla urico oddiha, da je lahko mnogo čitala. Je tudi stalna abonentka gledališča. Njen najstarejši sin Franci je strojnik, Alfonz, dolgoletni ravnatelj ljubljanskih kinov, je ki-nopodjetnik; dr. Tone je profesor dr. Se-rafin je kot primarij šef rentgenološkega oddelka mariborske splošne bolnišnice; hčerka Fani je poročena na Dunaju z višjim železniškim inšpektorjem; Ida je upokojena uradnica ministrstva; Lenka, poročena Strablegg, pa je uradnica v pisarni arhitekta Lebla. Poleg otrok bo dobri stari mamici danes čestitala čredica srčkanih vnukov in vnučic. Z vso rodbino in s številnimi prijatelji želimo tudi mi vzorni materi gospe j Vakseljevi še mnogo zdravih in srečnih leti
bonu ste imeli tako lepo službo po vojni, da vam je marsikdo zavidal!«
»Človek ima dobro, voljo pošteno živeti, pa ne more. Svet ima dve cesti: eno pošteno, drugo nepošteno. Kdor zdrkne na levo, se s težavo ali pa nikdar več ne vrne na desno. Mi smo brezdomci in brezposelni. Dela nam dajte! Ko sem prišel iz kaznilnice, sem našel svoje znance iz jetniš-nice. Pri vlomih večkrat nisem dobil niti pare, vse so mi drugi pobrali in me ogoljufali.«
Obsojeni
Ta zagovornik svojih sotrpinov je s svojo tovarišijo povsem mirno poslušal sod-' bo, ki jim je bila proti večeru izrečena.
Ignaca Salaja je sodišče obsodilo na 9 let robije zaradi večkratnih vlomov in nasilnosti proti orožnikom, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in še na 21etno pridržanje po prestani kazni zaradi nevarnosti za javno varnost Za posamezne grehe so sicer odmerjene kazni nanesle blizu 15 let robije, skupno pa le devet. V dobro so mu sodniki šteli odkrito priznanje, obremenilno pa je bilo, da je vlamljal v nočnem času, v družbi, in da je napravil precejšnjo škodo..
Ostali obtoženci so bili obsojeni:
Mesar Franc Sušteršič iz Dobrunj na 6 mesecev strogega zapora, na 21etno izgubo častnih državljanskih pravic in na plačilo 200 din povprečnine; Ivan Kristl, klepar iz St. Il j a, za vlom na 5 mesecev strogega zapora in 21etno izgubo častnih pravic; delovodja Janko Božnar in posestnikov sin Janko Trobec s Pristave za nakup in prikrivanje ukradenega blaga vsak na 300 din denarne kazni; Franc Skubie z Viča za nakup puške na 1 mesec strogega zapora in 120 din denarne kazni; njegov brat mizarski pomočnik Jože Skubic za isti delikt na 2 meseca strogega zapora in 120 din denarne kazni. In končno za prikrivanje in porabo ukradenega blaga An-žurjevi sestri Marija Avbelj na 2 meseca strogega zapora in 120 din denarne kazni, Lucija Anžurjeva pa na 20 dni strogega zapora.
Obtoženi so si pridržali zakoniti rok za premislek, ali naj kazen sprejmejo ali ne, Ie Salaj je svojemu branilcu izjavil, da je pripravljen jutri kazen sprejeti.
Medvedi blizu Ribnice
Ribnica, 18. januarja.
Lovsko društvo v Ribnici, v katerega območju domuje medved, pozna najbolje njegove navade m število pripadnikov njegovega rodu. Navedbe g. Vladimirja Ka-pusa v torkovi številki »Jutra« glede števila medvedov v teh krajih niso točne. Ko je bil leta 1935 medved zaščiten, je ostalo tod vsega skupaj 13 medvedov. Med temi so bile štiri stare medvedke, ki so skotile leta 1936- štiri mladiče. Ker medvedka nima vsako leto mladih, so skotile nove mladiče šele leta 1938. Bilo je 8 mladičev. Med tem sta bila uplenjena dva stara medveda, a dve medvedki in enega mladiča so potolkli krivolovcd. Tako je «feines v dolenjskih krajih v«ega Se 20 medvedov. Medvedka pa ima to navado, da vodi s seboj letošnje mladiče, kakor tudi predlansko pestunjo. Zato se vedno pokaže truma medvedov, ki prepodeni z ene njive beže v drugo občino na druge njive. Tako torej vidijo ljudje ene in iste medvede na različnih krajih in odtod potem izharja skupno Število večje, kakor je v resnici.	,____ .,, ... , , .___i .
Krško, 18. januarja
Ivan Unučič in pajdaš Stiplovšek sta bila v soboto prepeljana iz zaporov v Krškem v varne zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Sledile so jim v spremstvu orožnikov v ponedeljek Marija Sekoranja, Marija Robidova in še nekatere Unučičeve znanke. Zdaj bo Unučič s svojo družbo počakal, da zbere preiskovalni sodnik vse gradivo, nakar bo stopil pred sodnike.
O grehih Ivana Unučiča se mnogo govori, zlasti po Posavju. Saj je v glavnem že dognano, kod povsod je vlamljal »beli kapetan«, kakor se je rad dal klicati od svojih pajdašev. Drugo njegovo ime v lastni družbi pa je bilo »Slavko«. Družba je izvršila več ko 40 vlomov in tatvin. Od konca oktobra do 7. januarja, ko je bil Unučič s Stiplovškom aretiran pri zidanici blizu Leskovca, ni minil niti en teden, da ne bi bil Unučič izvršil kakšnega večjega vloma. Komaj se je vrnil iz Gradca, kjer je bil zaprt, že ga je prijela zagrebška policija In ga poslala v Staro Gra-diško. Pa je spotoma pobegnil in se nato delj časa skrival. Gotovo je v tem času izvršil kakšne manjše tatvine, ki pa še niso dognane. Važnejše je, da je v tem času organiziral svojo družbo.
Oborožen je bil z dvema samokresoma, ko je 22. oktobra lani vlomil z Grilcem in Troho pri Francu Radeku v Klenoviku pri Skocijanu. Plen je znašal 600 din. V Velikih Malencah pri Brežicah pa je bilo že za 2.219 din plena in sicer pri Josipu Pečniku. Verjetno, da sta tudi pri tem
vlomu sodelovala Troha in Grilc. Franca Veneta iz Drnovega je okradel 5. novembra že v drugič ter odnesel za 5.328 din plena. Plen na stanovanju Jožefe Mercove, kjer je Unučič vlomil 6. novembra, je ocenjen na 2.338 din. Dne 10. novembra je vlomil v župnišče v St. Jerneju in je odnesel 3.792 din cerkvenega denarja. Pri Mariji Rožančevi v Brezjah pri Leskovcu je 12. novembra odnesel za 2.500 din perila in obleke. V Gorenji vasi pri Leskovcu je 17. novembra okradel Terezijo Galovo za 480 din. Pajdaša, ki Je pri tej tatvini sodeloval, noče izdati. Dne 3. decembra je bilo izvršeno v Zavinah pri Zagorju razbojništvo nad Janezom Drnovškom. Unučič je v družbi s Stiplovškom in Horvatom odnesel okrog 900 din. Zdaj so mu postala tla na Posavju prevroča, pa se je vrnil v Zagreb in je v mestu in okolici izvršil večje število vlomov. V noči od 3. na 4. januarja je spet prišel na Dolenjsko. Vlomil je v hišo Ivana Komljanca v Zlo-ganju pri Skocijanu ter je pobral za 2.500 din obleke. Dnevi svobode pa so mu že bili šteti, kajti 3 dni nato je njega in Sti-plovška zajela orožniška patrulja.
Ko so orožniki v Krškem zaključili preiskavo, je Ivan Unučič ponovno priznal skoraj vse vlome in tatvine z izgovorom, da je moral krasti, če je hotel živeti, saj ni imel nikakega dela. Le razbojništva v Zavinah si ne da očitati, ker vé, da ga ta zločin najbolj obremenjuje. Skupna škoda» ki jo je napravil Unučič s tovariši, znaša samo na Posavju 21.000 din.
Liga proti alkoholizmu
je bila v ponedeljek zvečer ustanovljena v Ljubljani
LJubljana, 17. januarja
V mestni zbornici se je snoči zbralo lepo število treznostnih delavcev k ustanovitvi Lige proti alkoholizmu. Bansko upravo je zastopal načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje Kosi, prosvetni oddelek načelnik dr. Sušnik, škofa stari borec za abstinenco, kozistorialni svetnik Kalan, predsednika apelacije sodni svetnik dr. Dolinar, mestno občino mestni zdravnik dr. Debevec in mestni fizik dr. Mis, Higienski zavod dr. Simčeva, zdravniško zbornico predsednik dr. Meršol, Proti-tuberkulozno ligo dr. Bohinjec, učiteljišče in Združenje jugoslovenskih profesorjev prof. Čopič, Zvezo kulturnih društev Ver-bič, narodno ženstvo Engelmanova, zastopana pa je bila še cela vrsta strokovnih in kulturnih organizacij.
Zborovanje je otvoril direktor Higienskega zavoda dr. Ivo Pire, ki je v nagovoru poudaril, da segajo početki smotrno, strokovno organizirane borbe proti pijančevanju že v leto 1923., ko je bilo na pobudo Higienskega zavoda ustanovljeno Društvo za gojitev treznosti. Zaradi pre-malega razumevanja v naši javnosti pa je
moralo društvo kmalu prenehati s svojim delovanjem Leta 1936. se je vršilo v Ljubljani veliko javno treznostno zborovanje, ki je dalo akciji novega zamaha. Takrat se je okrog svetnika Kalana zbrala peščica vnetih delavcev, ki so lani iz svoje srede zbrali pripravljalni odbor. Liga bo pričela borbo proti pijančevanju čisto v sodobnem duhu, njeno poslanstvo ne bo boj proti alkoholnim pijačam, temveč ho« če le sistematično proučevati celotni problem alkoholizma in ga pobijati v njegovih pretiravanjih in ekscesih. Zato je njena želja, da se zbere v nji čim več naših izobražencev, da bi pomagali zbirati gradivo in proučevati tehniko in strategijo protialkoholnega boja.
Na koncu je bil izvoljen ožji odbor, ki ga tvorijo predsednik direktor dr. Pire, podpredsednik višji sodni svetnik Kovač, tajnik Vilko Jagodič, blagajnik nadzornik Grad, odborniki dr. Marinčič, prof. Čopič in Engelmanova. V širši odbor pridejo še zastopniki kr. banske uprave, škofijskega ordinariata, mestne občine ter zainteresiranih društev in ustanov.
Salaj — devet let
Organizator vlomilcev pred malim senatom
Ljubljana, 18. januarja
V dvorani štev. 79 na okrožnem sodišču, kjer je zasedal mali kazenski senat pod predsedstvom Rajka Lederhasa, se je zbralo mnogo občinstva iz ljubljanske okolice. Privabila jih je razprava proti zloglasnemu, nevarnemu vlomilcu, nekdanjemu trgovskemu pomočniku in potniku Ignacu Salaj u, ki je že davno kljub lepi eksistenci opustil pošteno pot in se spajdašil s kriminalnimi tipi, katerim je kmalu postal zelo spreten organizator za velike in donosne vlome. Bil je že večkrat kaznovan na robijo, toda komaj je bil izpuščen na svobodo, jo je že ubral na staro pot .in poiskal svojo tovaršijo. Ko je bil zadnjič izpuščen po daljši kazni, Je ukrenil enako in je bil dalj časa strah vseh premožnejših kmetov vzdolž Save, posebno po samotnih hribih. Varnostni organi so imeli z njim veliko posla, kajti dolgo časa so bili na sledu za njim, najti pa ga niso mogli. Vedno mu je uspelo pobegniti vsaj tik pred nosom orožniških patrulj. Imel je dobre prijatelje, ki so mu dajali zavetišča. Tako so se torej varnostni organi pošteno oddahnili, ko so ga končno dobili v roke, čeprav se jim je s samokresom postavil po robu. Duhaprisotnosti vevškega orožnika Janeza Centriha gre zasluga, da ga je brž razorožil in aretiral.
Danes je moral Salaj sesti na zatožno klop v lepi druščini osmih pajdašev, na žalost najnedolžnejših, kajti postopanje proti glavnima njegovima pajdašema, tudi nevarnima vlomilcema, Matiji Jerebu in Jožetu Anžurju, pa pomagačema mizarju Jožetu Žirovniku in mesarskemu pomočniku Francu Mazovcu je bilo izločeno in pridejo pozneje na vrsto.
Preveč bi bilo v podrobnosti naštevati vse grehe Ignaca Salaja in njegove tova-
rišije, ki so si v glavnem vsi enaki: kjer se je le dalo in kjer si je bilo čim več obetati, tja je Salaj pritaknil svoje prste. Obtožba, ki jo je zastopal državni tožilec g. Sever, ga je dolžila, da je deloma sam in deloma v tovarišiji z Anžurjem in Jerebom zagrešil v glavnem 11 vlomov, od katerih je povsod odnesel takorekoč krasen plen. Vsa škoda skupaj je nanesla blizu 40.000 din.
Zasliševanje obtoženih in prič, med katerimi so bili v glavnem oškodovanci, se je zavleklo v pozno popoldne in je bilo z izjemo Salajevega zasliševanja dokaj dolgočasno, kakor je to običajno pri razpravah v tatinskih zadevah. Toda Ignac Salaj, ki ga je obtožnica v razlogih povzdignila v vodjo vlomilske tolpe, kateri je bil kot »skrajno zavržen tip, popolen delo-mržnež, nepoboljšljiv tat in vlomilec, kateremu je edini poklic vlamljanje« in kateri si je pri tem poklicu kot iniciator in organizator vseh vlomov izbral za sodelavce same kvalificirane vlomilce s pestro preteklostjo, ta Salaj je danes pred sodniki nastopil kot vnet zagovornik svojega zavrženega »stanu«. Vse, kar mu je bilo že v preiskavi dokazano, je v smislu svoje posebne taktike: Priznaj le tisto, kar ti je dokazano!, tudi na današnji razpravi brez ovinkanja priznal in odgovoril na vprašanje, zakaj je vlamljal precej obširno s prav filozofskimi razlagami in pripombami:
»Ko sem prišel iz zapora, sem bil ves obupan na cesti. Naše stališče je težko. Povsod nas vidijo in podijo. Iskal sem dela pa ga nisem dobil. Nahujskan od An-žurja in Jereba sem se spet lotil vlomilskega posla.«
»Zakaj ste Sli med vlomilce? Pri Sara-
Lojze Marti, ki ]e ubil brata Viktorja, se je v zaporu obesil
Dan pred samomorom je priznal zločin
Ljubljana, 18. januarja
Ob menjavi straže v zaporih ljubljanskega okrožnega sodišča si je včeraj med 17. in 18. uro vzel življenje Alojz Marn iz Šmartna ob Savi. Izmenjani jetniški paznik ga je našel nepremično napol ležečega ob radiatorju centralne kurjave obešenega na na robec in hlačni pas. Bil je še topel in srce mu je na rahlo še utripalo, toda tudi takojšnja pomoč jetniškeea zdravnika dr. Alfonza Debeljaka ga ni mogla več rešiti. Že danes se je v jetnišnici zglasil pokojnikov oče v spremstvu nekega sovaščana, da se dogovori o vsem potrebnem za pokop svojega sina, ki je pod težkim bremenom vesti, da je umoril svojega brata Viktorja sodil sam sebi
Kakor že znano, je bil Lojze Marn pred nedavnim ponovno aretiran na Jesenicah in priveden v ljubljanske sodne zapore pod težkim sumom, da je umoril pred dvema letoma in pol — junija 1936 — brata Viktorja. Že tedaj je bil nekaj časa v ljubljanskih sodnih zaporih, toda kljub težkim indicijem, ki so jih vevški orožniki zbrali za njegovo krivdo, je bil po kratkem času izpuščen na svobodo, postopanje proti njemu pa je bilo zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno.
Vsa stvar bi bila utegnila zaspati, da niso nedavno tega na Koroškem aretirali zloglasnega vlomilca Jožeta Anžurja, pri katerem »o našli legitimacijo pogrešanega čevljarskega pomočnika Viktorja Marna in da niso na prijavo Marnovega očeta vevškim orožnikom ponovno začeli iskati sledove za pogrešanim Viktorjem okrog Marnove domačije. Naleteli so v zabetonirani greznici na človeško okostje, v katerem so po čevljih in zlatem zobovju sorodniki z vso gotovostjo spoznali ostanke tragično pro-minulega Viktorja.
Na podlagi teh novih okolnoeti so brata Lojzeta ponovno odvedli v zapore, toda kakor pred leti. je izprva tudi sedaj vztrajno tajil vsako krivdo nad bratovo prerano smrtjo. Pod težo dokazov, ki mu jih je preiskovalni sodnik dan za dnem predočeval, je Lojze v ponedeljek končno priznal, da je brata ubil. Vse pa kaže, da njegova izpoved ni bila povsem v skladu z resnico: Izpovedal je, da sta se na dan
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna »Franz-Josefova« grenčica užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo!
Ogl. reg S. or. iS «s5-3»
Otroška žaloigra
Krško, 18. januarja.
Spet se je zgodila nesreča, ki je ugrabila življenje otroka, in sicer triletne Majdice, hčerke posestnika in cestarja Franca Zorka v župečji vasi, občina Sv. Križ. čeprav je mati vedno pazila na ljubljenko, je punčka vendar izkoristila materino odsotnost, ko je ta stopila le za nekaj trenutkov iz kuhinje. Radovedno dekletce se je približalo Štedilniku, na katerem se je kuhalo kosilo. Iztegnila je roko po loncu in že se je krop razlil po otroku in ga vsega popazil. Ko je prihitela mati na klice nesrečnega otroka, ga je našla zvijajočega se kraj štedilnika. Otroka so prepeljali v bolnišnico v Brežicah, toda tudi zdravniäka nega ni mogla več ohraniti opečenega otroka. S punčko kakor s starši sočustvuje vsa okolica*	, t
pred Telovim z bratom sprla zaradi denarja in v prepiru tudi spoprijela. V pretepu da ga je brat napadel z boksarjem, katerega se mu je po nekaj udarcih posrečilo bratu izviti iz rok. S tem da je potem šele on brata udaril v sence, nakar se je zgrudil. Zanikal pa je Lojze, da bi bil on brata skril v greznico šd je krivdo za to prtil še v svoji zadnji izpovedi na nekoga dragega.	„
Druge okolnosti in ugotovitve pa kaže* jo. da je brata vsekakor ubil iz koristoljub-ja, da pa je moral biti potek pretepa, ki se je končal z Viktorjevo smrtjo drugačen. Že ob prvi hišni preiskavi so namreč orožniki našli Lojzetovo srajco okrvavljeno pod levo pazduho, sedaj najdeno Viktorjevo okostje pa je popolnoma nepoškodovano in ne kaže nobenih znakov nasilja. Zato je verjetna domneva, da je Lojze med prepirom na travniku najbrž zabodel Viktorja z nožem in je ooesveščenega ali že mrtvega pod pazduho odnesel do doma in skril truplo v greznici.
Do potankosti se z gotovostjo ne bo v©5 dalo dognati, kako je Viktor prišel ob življenje, kajti vso tajnost je Lojze odnesel v večnost Le še zloglasni Jože Anžur, ki je po Avsitriji nastopal z legitimacijo pokojnega Viktorja, bi morda še vedel kaj povedati, saj je legitimacija zadosten dokaz, da se je samomorilec in bratomorilec Lojze Marn pajdašil zaupno vsaj z njegovo dvomljivo dnižbo.
A
H
H. turnir za pokal S$Z j
Po daljšem presledku so se naši šahistf zopet javili javnosti. V priredbi Slovenske šahovske zveze je bil prešli teden drugi propagandni braoturnir za pokal, ki ga je pred dvema letoma darovala SŠZ. Prvo tekmovanje je bilo 1. 1937 v Trbovljah, kjer je sagrano zmagal LŠK pred ŠK Triglavom. Te prireditve se je udeležilo osem klubov in sicer štirje iz Ljubljane, dva celjska ter po eden iz Maribora in Trbovelj.
V uvodnih besedah Je tehnični vodja SŠZ pozdravil navzoče klube ter pohvalil Ljubljanski in Amaterski è K, ld sta nastopila s tremi oziroma dvema garniturama, Zmagal je zopet LŠK I pred LŠK IL Amaterskim ŠK in ŠK Triglavom. Prireditev je zaključil s kratkim nagovorom predsednik SŠZ C. Vidmar.
Tehnični odsek SŠZ. Dne 12. t. m. se je začelo prvenstveno tekmovanje klubov Slovenske šahovske zveze. V mariborski skupini je železničar I premagal svojo drugo garnituro železničar n v razmerju 5 :3. Mariborski ŠK pa je igral z UJN2B 8 : 0. V ljubljanski skupini so bili doseženi naslednji rezultati: LŠK I : LŠK m 6»/* : V«, Triglav : LŠK n 3 :1 (4 partije prekinjene). V drugem kolu se srečajo LŠK I in LŠK H, LŠK m in šišenski ŠK, Triglav ta Amaterski I, Amaterski 31 in Lovšin, železničar in šentpeter. Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za LŠK dr. J. Gabrovšek ta Arigler, za Amaterski Br-toncelj L.
Amaterski SK. V četrtek 19. t. m. bo igrala v petek 20. t. m. z LŠK I pri Perroma prvi garnituri. Prva garnitura bo igrala v petk 20. t. m. s Triglavom pri Lovšinu ta dne 23. t m. z LŠK I pai Per-lezu.
Postani in ostani član Vodaikoff družbe!
Domače resti
* Obisk podpredsednika RocKefelier.Je«e . * Začetek velikega muslimanskega
fundacije, v Zagreb je prispel podpred- J praznika. Vrhovno Se ria tako sodlSče v Sa-
aeonik Rockefellerjeve fundacije ptnof. Gunn, Id se mudi že «eto dni v Evropi ler ima svoje bivališče v Parizu, od kcKler
obiskuje posamezne države, da spcizna zdravstvene ln kulturne razmere. Pred leti je 2e enkrat potoval po Evropi ln je tudi takrat obiskal Zagreb. Za seboj «ma tudi dolgo potovanje po Kitajski. Najbolj ee zanima za prosvetne in zdravstvene razmere po vaseh in bo obiskal več vasi v Podravlnl
* Lep dar rojaka lz Amerike. Stari kor-čulanskl izseljenec v Severni Ameriki An. ton Vilovič je že pred leti uvedel akcijo, da hi se postavil v njegovem domačem kraju Korčuli spomenik pokojnemu predsedniku Wilsonu, Jd se je v svetovni vojni tako odločno zavzel za svobodo naro, dov. Vilovič je vložil 500 dolarjev v sklad za uresničenje svojega načrta ter svetoval, naj bi se ustanovila dva cd bora za postavitev spomenika — eden med naSiml rojaki v Zedinjenih državah, drugI pa v Korčuli in da bd oba zbirala sredstva za spomenik in za prospeh sklada, ki bi bil posvečen tudi socialni akciji. Ker pa je bil odziv slab, je Vilovič svoje predloge umaknil in zdaj naročil svojemu zaupniku v Korčuli, naj njegov delež v znesku 25.000 din uporabi za dobrodelne namene na otoku Korčuli. Tudi ves denar, ki ga je Vilovič doslej v Ameriki nabral, bodo dobili korčulanskl reveži.
SPOSOBNOST ZA DELO
je važen faktor v človeškem življenju. — Poleg vsakodnevne hrane so človeku potrebni
vitamini,
ki povečavajo moč ln odpornost organizma, a s tem tudi veselje do življenja. Okusna in lahko prebavljiva
za zajtrk ln južino ima veliko redllno
vrednost, ker vsebuje mnogo vitaminov ln potrebnih soli ta ohranitev življenja
Dobiva se povsod počenši od din 6.50. ----—i
*	Pogreb oglednega Prekmurca. V po, nedeljek popoldne je nastopil zadnjo pot prerano umrli župan v Martjandh in zaslužni Javni delavec g. Geza Vezir. Ogromna množica ljudi se je zbrala iz vseh krajev, da izkaže poslednjo čast možu dela ln poštenja. Pokojni Geza Vezir je bil ustanovitelj mnogih gasilnih društev v Prekmurju in je bil častni Član Jugoslovanske gasilske zajednice, Hrvatsko-slavonske vatrogasne zajednice in mnogih gasilnih društev v soboškem in lendav, skem srezu. Nad 300 gasilcev z 12 prapo, ri Je Slo za pogrebom, ki so se ga udeležili tudi sreskl načelnik dr. B ratina v zastopstvu g. bana, župan Hartner lz Murske Sobote, direktor gimnazije inž. Zobec, zastopnik zbornice za TOI, zastopnik gasilske zajednice ln mnogo drugih uglednih osebnosti iz soboškega ln lendavskega sreza. V vrsti so nosili dolgo vrsto vencev, ki so jih poklonili sorodniki, prijatelji in razna društva. Pogrebne obrede Je Izvršil evangelski senior iz Murske Sobote g. Stefan Kovač. Ob grobu se Je poslovil od pokojnika najprej domači zastopnik občine ta Sokola, potem zastopnika TOI ln Gasilske zajednice iz Ljubljane, v Imenu evang. cerkvene občine, čije ins pek. tor Je bil pokojni, pa bivši poslanec g. Benko. Naše ljudstvo v Prekmurju bo g. Gezo Vezirja ohranilo v trajnem spominu!
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice
*	Cisto ln duhteče perilo je veselje rodbine. Perite ga z »Oven« terpentinovim milom in zadovoljni boste! Poceni je, krasno pere in Je domač izdelek Fockove mi-larne iz Kranja.
*	Smrt uglednega črnogorskega »drav-nlKa. v Podgorici je umrl v starosti 76 let upokojeni okrožni zdravnik dr. Milan Radulovič, eden od prvih ta najuglednejših zdravnikov v Črni gori Milan Radulovič je bil sin revnih kmečkih staršev. Gimnazijo je študiral na Cetinju ta še kot dijak se Je leta 1876 pridružil na Cetinju ruski sanitetni misiji. Takrat se Je mudil v črni gori znani ruski znanstvenik Pavle Ro vin ski, kateremu so dali Črnogorci popularni vzdevek Pavle Rus. Ku-ski učenjak se je zanimal za nadarjenega dijaka ter mu izposloval štipendijo na akademiji v Petro gradu. Po dovršenih medicinskih študijah bi dr. Radulovič lahko ostal kot zdravnik v ruski državni službi, a Je gostoljubno Rusijo zapustil ter se napotil domov da bd oral tam trdo ledino zdravstvene službe Takrat Črnogorci Se niso imeli svojih zdravnikov ln so po večini opravljali zdravstveno službo zdravniki iz Grčije. Med balkanskimi vojnami je dr. Radulovič vodil bolnišnice v Podgorici, med svetovno vojno pa je bil zdravnik na bercegoviuaki fronti. Med okupacijo Je bil interniran, a takoj po osvobojen ju se je spet vneto posvetil svojemu pokMcu in nacionalnem« delu. Ko so dobili Črnogorci ustavo l. 1905., je Ml dr. Radulovič med prvimi črnogorskimi narodnimi poslanci ta kralj Nikola mu je ponujal finančno ministrstvo. Požrtvovalni zdravnik pa se ni hotel ločiti od svojega poklica ta kanalu je odložil svoj poslanski mandat
*	Banovins^a cesta Črnuče — Šmartno bo zaradi nadaljevanja preloütvenih del na »Straži« zaprta za ves tovorni promet med krajama Črnuče in Sp. Qameljne v dobi od 23. t m. do l. februarja. Promet med navedenimi kraji se naj vrši po bar novinsklh cestah Ježica — Vižmarje -— Tacen — Šmartno —- Sp. Gameljne.
rajevu je razglasilo, da se začne veliki štiridnevni muslimanski praznik kurban barjam 31. t. m.
*	Novi grobovi. Na Dunaju Je uimrl g. Franc Saltner, družabnik ta ravnatelj znane domžalske tovarne slamnikov in klobukov Univerzale. — V Ljubljani Je umrla gospa Ana Skubioova, vdova po finančnem inšpektorju. Dobra mati Je vzgojila štiri sinove in pet hčerk. Zadnjo pot bo nastopila Jutri, v petek, ob 14. Izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti — V Kamnicl pri Mariboru Je umrla v 67. letu gospa Marija Maretičeva, posestnica. — Pogreb bo danes ob 9. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
*	Nesreča v dolini Mirne. Na cesti med Sevnico ta Mokronogom se Je v torek dopoldne pripetila huda avtomobilska nesreča, ki jo je najbrž zakrivila poledica po odjugi. Avto je vozil 301etnl šofer Mar, tin Remic lz Livarske ulice v Ljubljani Na lepem mu je voz zaneslo s cestišča, da je zdrknil čez škarpo to padel v strugo Mirne, pri padcu Je Remic dobil hude notranje poškodbe.
*	»Planina smrti« se imenuje knjiga, ld Je pravkar izšla v ponatisu to jo je spisal Josip Jeras. V njej opisuje avtor v zgoščenem obsegu strahote srbskega umika čez Albanijo 1 1915, ld se ga Je udeležil tudi sam kot vojn' dobrovoljec. Knjiga »Planina smrti« je lepo izdelana, bogato Ilustrirana, Ima 94 strani ter stane din 20, a poštnino 2 din več. Naroča se pri avtor, Ju: Josip Jeras, Ljubljana, Levstikova ulL ca 19.
*	Zahvala. Klub Primork v Ljubljani se
iskreno zahvaljuje tvrdki »Metka«, mehanična tkalnica ta tovarna, Celje, za obdarovanje 3 celjskih revnih družin ob priliki črno-bele redute v Ljubljani Zahvaljujemo se tudi tvrdki Remec et Oo., Duplica ta F. Heinrihar. Skofja Loka, za darovani les. ter tvrdk Mautner d.d., predilnica, Litija, za blago. Posnemajte! Podpirajte to staro kulturno žensko društvo ld vzdržuje kopico dijakov ta siromakov ta ki je nemalo študentov že Izšolalo ter jih spravilo do kruha. Odbor.
*	V Trbovljah Izgubljena torbica. Josipu Sirotiču iz Zagreba je Izginila iz avto. mobila dne 16. t m. zvečer v Gornjih Trbovljah aktovka. Ker Je aktovka s spisi, ključi ta knjigami, ki so bili v njej, za najditelja brez vrednosti se naproša najditelj, da aktovko Izroči g. Ivanu Roemanu, trgovcu v Trbovljah, ali pa naj jo pošlje na naslov: tt. »MlLnarka«, tvornica tjeste-nine Zagreb, Tratlnska cesta 50. Dobil bo solidno nagrado. V kolikor pa najditelj more ukreniti drugače, se naproša, da to sporoči gornji tvrdki pismeno.
(Pot /e prehladu
vuoi najtccniču akozu usta. Zato si pogosto desinficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevlmi
„Smre (ca** bonboni
iz smrekovega ekstrakta to mentola, ki ublažijo kašelj in hrlpavost, zrahljajo katar to olajšajo izločanje sluz. Zavitki Din 4.-to Din 6.—%
Apoteka
Mr. BAHOVEC,
LJUBLJANA Kongresni trg Stev. 12.
• Gg. trafikanti v Sloveniji ki žele prodajati Ilustrirano revijo .»življenje in svet«, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov upravi revije v Ljubljani Aleševčeva ulica 16.
»DRUŽINSKI TEDNIK« je danes Izšel. 12 strani — Izbrana in pestra vsebina.
• Radijske naročnice opozarjamo na najnovejšo številko »Našega vala«, ki prinaša nenavadno zanimivo poročilo o »mamutski« radijski postaji v Cincinnatiju— najmočnejši na svetu, zabaven podlistek »Pokojnik«, časovno razpredelnico za vseh pet celin ter obilo novic iz radijskega ln televizijskega sveta. Poleg lepo ilustrira-nega tekstnega dela ima »Naš val« tudi bogato programsko prilogo, ki obsega sporede vseh evropskih radijskih postaj, popoln spored ljubljanske postaje to poseben Izvleček najboljših evropskih oddaj za tekoči teden. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, tel vam Jo bo uprava brezobvezno takoj poslala. Mesečna naročnina znaša samo 12 din, naroča pa se pri upravi v LJubljani Knafljeva ulica 5.
Iz LJubljane
u—- Smrt vzorne matere. Vdova splošno znanega finančnega inšpektorja Jakoba Skubica, ki Je umrl pred štirimi leti, gospa Ana Skubic. ki je živela v Rožni dolini pri svojem sinu g. inž. Saši, pristavu prt banski upravi je podlegla hudi bolezni Pokojna gospa Ana je bila vzor matere to vzgojila je devet otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Čeprav je preživela mladost v nemškem kraju, v Lučanah pri Gradcu, je bila zavedna Slovenka to vsi njeni otroci so bili vzgojeni v narodnem duhu. Pogreb blage pokojnice bo Jutri ob 14. izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojni ci blag spomin, rodbini pa iskreno sožalje.
u— Združenje brivcev obvešča svoje članstvo, da je preminul dolgoletni član g. Viktor Petrovčič. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. ta mrtvašnica na Vidovdanski cesti.
u—- Vsak nima priložnosti, da bi potoval po Prekmurju ld spada med naše najzanimivejše pokrajine, zato bo vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda priredilo v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v Hubadovl dvorani v Glasbeni Matici predavanje o Slovencih v prekmurju ln ob Rabi. Profesor Vilko Novak nam bo pokazal lepoto Goričkega, Ravenskega, Dolinskega in na, &h vasi ob Rabi Kdor se zanima za narodno obrambno vprašanja, bo pohitel na predavanje. Vstop prost
i n*n	Sla- i
vistično društvo bo priredilo v spomin ' Ivama Cankarja ob 201etnid njegove smr- | ti javno predavanje. O pomenu in delu velikega pesnika bo govoril znani slovstveni zgodovinar g. dr. Anton Slodnjak. značilne odlomke iz pesnikovih del pa bo recitiral priznani umetnik režiser Narodnega gledališča g. Ciril Debevec. Predavanje bo v petek, 20. t. m. ob 20. url v predavalnici drž. trgovske akademije (Blei-weisova cesta). Na to prireditev vljudno apcearjamo častilce Cankarjeve umetnosti Vstopnine nI
n— Francoski Institut vabi na predava, nje, ki bo v petek 20. t m. v univerzitetni Zbornici Predaval bo g. André Alllx. profesor zemljepisa na lyonskl univerzi, to sicer o francoskem kmečkem življenju. Zar četek ob 18 Vabljeni!
u— Ljubljanska sadjarska In vrtnarska podružnica opozarja svoje člane na film o kulturi krompirja, ki se bo predvajal danes ob 18.30 (pol sedmih zvečer) v dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu št 3.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ima
izjemoma vajo Sel« v petek ob 20. to ne v četrtek, kakor je bilo napovedano, ženski Zbor ob pol 8., mešani pa ob 20. uri. Pevovodja.
o— Akademska Jadranska straža Ima
v soboto 21 t m. ob 8. svojo redno plesno vajo v dvorani Trgovskega doma. Igra Adamič-Jazz, vodi plesni mojster g. Jenko.
n— Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega druStva na Viču Ima dre vi ob pol 8. predavanje v telovadnici v ljudski šoli Predaval bo g. Kregar o pravilnem zalivanju cvetic v zimskem ln poletnem času. Vabimo vse, ki se zanimajo za vzgojo cvetic, da se udeleže Vstop prost
u— Zanimivo strokovno predavanje o geofizikalnih metodah raziskavanja rudnih stojišč je bUo v torek zvečer pod okriljem Prirodoslovnega društva, v mineraloškem Institutu univerze. Predaval Je dr. Inž. Josip Baturič. Geofizikalnih metod Je več. Najpogosteje se pri raziskovanju podzemeljskih slojev porabljajo eksplozivi S selzinografi potem merimo čas, v katerem pride udarec eksplozije do seiz-mografa. Hitrost Je odvisna od tega, skozi kakšne plasti se Siri potresni val CLm gostejša je plast, tem hitreje se Siri val. Druga metoda raziskovanja je magnetič-na. S pomočjo posebno občutljive magnetne igle lahko določimo, ali so pod nami bolj ali manj magnetne plasti ali rude. S pomočjo magnetne igle lahko odkrijemo tudi podzemna skladišča municije. Gravimetri jska metoda sloni na privlačnosti mas. S pomočjo te metode lahko določimo tudi, kje Je pod zemljo kakšna votlina, kar je važno zlasti za kraški teren. S pomočjo geoelektnlòne metode, pri kateri Imamo opravka z električnim tokom, ld ga napeljemo pod zemljo, lahko določimo podzemske vode. Največkrat pa moramo pri določevanju rudnih sdojidč porabiti vse ali vsaj nekatere navedenih geofizikalnih metod. Predavanje Je bilo lepo obdskano. v lahko razumljivi hrvaščini in vseskozi zanimivo.
u— Mati se vzgaja ©b otToKn, javno predavanje drevl ob 20. na ženski gimnaziji, Bledweisova c. Predava profesorica Vlasta Pachatoer.
u— Sadjarska podružnica filSka. V soboto 21. t m., točno ob pol 8. zvečer bo poučno filmsko predavanje o spoznavanju ta zatiranju škodljivcev na sadnem drevju v telovadnici ljudske šole, Gasilska c. 17. Vstopnine nI Vabljeni so vsi člani in prijatelji sadjarstva.
u— Pod okriljem Ljubljanske sadjarske tn vrtnarske podružnice predvaja prihodnji petek 20. t m ob 19. v fizikalni dvorani na L drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici tvrdka »Jugefa« poučni film o s po, znavanju ln zatiranju škodljivcev na sadnem drevju. Vstop prost Ciani ln gostje vabljeni
u— Ktooobiakovalee Opozarjamo, d*
morajo pri posetu kinomatografskib pred. stav zasesti svoja mesta točno po označbi na vstopnicah, sicer se krši zakon o taksah ter se ob vsaki ugotovitvi takega prestopka, mora predpisati kazen. Dravska finančna direkcija, šef odseka V.
u— Ddruženje Jngoslovensk]h tnženjer-jev ln ariiitektov-sekcija LJubljana vabi na predavanje, ld bo v torek 24. tm. ob 20.30 uri v društveni predavalnici v Kazini (IL nadstropje, levo).- Predaval bo inž. Werner Genest iz Berlina o pobijanju ropota ta tresenja pri visokih zgradbah ta strojnih napravah. Vprašanja, ki Jih bo obravnaval predavatelj, segajo na razna delovna področja, zlasti na tehniško, zdravstveno ta socialno, prav tako so gospodarskega pomena ta bodo gotovo najbolj zanimala toženjerje ta tehnike gradbene ta strojne stroke. Predavanje bodo spremljale nkioptične slike. Vstop prost vsem, ki se zanimajo.
o— Cene mleku, od akcijskega odbora za ureditev cen mleku na ljubljanskem trgu smo prejeli: Akcijski odbor za ureditev cen mleku na ljubljanskem trgu Je ponovno razpravljal o ceni mleka ta je ugotovil da se je vkljub zbeganosti prvih dni po uvedbi novih cen pokazala enort-nost in da tudi konzumenti razumevajo težaven položaj kmeta producenta odnosno, da so vsi sloji razumeli potrebno ureditev cene mleku V kolikor niso Se cene usta, Ijene je to pripisati motnjam, ki jih povzročajo prekupčevalci z mlekom, ld pa ne morejo postreči z dobrim blagom kakor direktni dobaviteljl-kmetice in zadruge. Zato so vsi kupovalci mleka prikrajšani na kakovosti blaga. Akcijski odbor ponovno opozarja .vse odjemalce dobrega, hl-glenlčnega mleka na to, da ostanejo cene, ld so bile objavljene, v veljavi ker so v skladu s potrebami kmečkega stanu to tudi za konsuments v znosnem sorazmerju z ostalim« življensklml potrebščinami Folenovka namočena. — FT. Kham, Kongresni trg 8.
I Pesem za pesmijo poje svetovni tenorist NINO MARTINI bi osvaja «rea vvn r eru CT A 17	poslušalcev v velikem glasbenem
//« IL 9 £ XU OL A V M	In uba vnem filmu
__KINO MATICA 21-24 — ob 16-, 19. ln 21. ari_______
Ljudska univerza v Ptuju se je osamosvojila
Lepi uspehi izobraževalnega dela v lanskem letu

Ptuj, 17- Januarja.
Pred dnevi je hü v Ptuju ustanovni občni zbor Ljudske univerze, ki je doslej delovala kot podružnica mariborske. Iz poročil Je razvidno, da je društvo imelo 684650 din izdatkov, ld pa so kriti z dohodki iz nabrane vstopnine ta podpor Narodne odbrane, mestne občine ta trgovskega gremija. v pretekli sezoni Je priredila Ljudska univerza v Ptuju 12 predavanj in umetniški večer, na katerem so sodelovali v Ptuju to najbližji okolici živeči umetniki. Vsi večeri so bili sorazmerno dobro obiskani Zato se je pokazala potreba, da se Ljudska univerza osamosvoji, in so bila v to svrho izdelana posebna pravila, ki omogočajo vsakomur vstop v društvo proti malenkostni članarini Določajo pa splošno izobraževalno dele za vse sloje s predavanji strokovnimi tečaji ta poučnimi izleti.
Pri debati je bilo med drugim izrečeno več nasvetov ta želja. Predlagano je bilo, naj se poleg tujih predavateljev udejstvu-
JeJo tudi domači Intelektualni ln strokov»-njakl, katerih Je v Ptuju dovolj ln postajo najbolje potrebe domačega kraja.
K predavanju in delovanju Ljudske univerze naj bi se pritegnilo po možnosti čim več podeželskega ljudstva, k čemur bi v veliki meri pripomoglo učiteljstvo, ki naj bi bilo o delovanju univerze redno ta natančno obveščeno^ Izrečena Je bila tudi želja, naj bi se Ptujčani v čim večjem številu včlanili v tem koristnem društvu ta pridno poeečali vse prireditve to predavanja. Občina pa naj bi v bodočem proračunskem letu priskočila na pomoč z Izdatno podporo.
Pri volitvah so bih soglasno Izvoljeni ▼ odbor: za predsednika prof. Stanko Cajn-kar za odbornike Saéa Skaza. Drago Hasl Drago Zupančič, Gabrijel Franc, Snoj Franc, Jožko Berlič, Karel Koren to Franc Neubauer. Za tajnika pa Je bil izvoljen prof. Jarc, med tem ko se bodo ostale funkcije razdelile na prvi odlborovi seji
Industri jci!
JUFRA—LOK
Vam zanesljivo uniči ves kotloveo ln prepreči nabiranje novega.
Dobavlja: SPECIA, Ljubljana, Pražakova 8-1.
Iz Celja
i
SAMO SE DANES! Ob 16^ 19. hi 21. uri! — Ljubavni roman lepe Angležinje to
malajskega princa! Zadnjikrat I TVktM'k Ualatra KINO UNION Kari L. Dieht tn Käthe Gold. 1/clIUa Z PlaloKG Tel. 22-21
I
e— Predavanje o vtisih lz Bolgarije bo
priredila Jugoslovensko-bolgarska liga v Celju drevl ob osmih v veliki dvorani Narodnega doma. Predaval bo tajnik ljubljanske lige g. Vekos'av Bučar, predavanje bodo spremljale skioptične slike. Udeležite se tega zanimivega ln poučnega predavanja v čim večjem Številu!
e— Sejno dvorano na mestnem poglavarstvu sedaj prenavljajo. Dvorana je že bila potrebna temeljitega popravila. Prihodnja seja mestnega sveta ne. bo jutri, pač pa v petek 27. t m.
e— S taro katoliška služba božja v Celju bo v nedeljo 22. t m. odpadla.
e— Na Bogojavljenje bo danes v pravoslavni cerkvi sv. Save ob 9. služba bo ž, ja, ob 10. pa blagoslovi Jen Je vode. Popoldne bo še blagoslavljanje stanovanj pravoslavnih vernikov.
e— Pogreb tragično omrie Tajke Justinov« bo danes ob 15. lz hiše žalosti v Ulici dr. Gregorja žerjava štev. 1 do Glazije. Od Glazije bodo prepeljali pokojno z avto-furgonom na pokopališče v Grlžah to jo tam ob 16 položili k zadnjemu počitku.
e— Umrla je v torek V Gosposki ulici 13 v Celju ?4;letna občinska reva Antonija Vengustova V celjski bolnišnici Je umrl neznan moški Vedo samo, da Je njegovo krstno ime Josip to da Je lz konji Skega okoliša Identiteto bodo poskusili naknadno ugotoviti
e— Nesreča pri slamorexnlcL V Velikih rodnah pri Rogaški Slatini Je vtaknil šestletni posestnikov sinček Jakob Her-naus v torek levo roko v slamoreznlco. Slamoreznica ga Je zgrabila to mu zmečkala štiri prste Dečka so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Ples Soče bo 21. t. m. v Narodnem
domu. Prireditev bo na višku. Njeno pestrost bodo povečale narodne noše. Vabljeni vsi!
Iz Maribora
ar— Danes mednarodna avtomobilska vožnja skozi Maribor. Nocoj okrog 18. bodo vozili skoz: Maribor udeleženci zvezdna vožnje za Monte Carlo. Mariborski avtomobilski klub je ukrenil vse potrebno, da bo vožnja skozi Maribor brez vsakih motenj to da bo prehod preko meje brez zar prek. V mestu bodo postavljena znamenja z označeno smerjo, da se bodo gostje lahko orientirali
a— Poučno predavanje. Tujskopromet-na zveza v Mariboru to Združenje trgovcev za mesto Maribor sta priredila predan očn jim v dvorani Ljudske univerze poučno predavanje o Hamburgu. Predaval je g. Gabrič, vodja propagandne pisarne »Jugoslavija« v Hamburgu. V svojem predavanju je podčrtal predvsem pomen ham-burške luke s posebnim ozirom na svetovni promet Obisk je bil prav dober. Pre, davateljeva Izvajanja, ki Jih Je ponazor-jeva! lep film, so sprejeli navzoči s toplim priznanjem. Predavatelja je uvodoma pozdravil Putnikov ravnatelj g. Loos. a— Srbska pravoslavna občina v Maribora priredi 27. t. m. ob 20.30 v Sokolskem domu Svetosavska proslavo, ld bo izpopolnjena s solistnimi ta koncertnimi točkami, tako da bo spored na višku letošnjih proslav. Na proslavo opozarjamo občinstvo z nado, da se pokloni velikemu dobrotvoru — nacionalistu.
a— Svetosavska proslava. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru ima tudi letos v Sokolskem domu svojo sveto-savsko proslavo to sicer dopoldne ter zvečer. Šolska proslava se začne dopoldne ob 10.30 z rezanjem kolača, raznimi dekla-macijami, petjem to nagovorom. Spored letošnje proslave bo na višku
a— Evidenčne tablice dospele. Pred-stojništvo mestne policije obvešča lastnike vozil iz mesta Maribora, da so evidenčne tablice za leto 1939. že dospele. Vsi oni. ld so pustili svoja motorna vozila za leto 1939. po komisiji pregledati in ld so tudi plačali pristojbine za leto 1939.-kaT dokažejo s potrdili v prometni knjižici, dobijo nove tablice za ceno 20 din pri predstojništvu mestne policije v sobi št 4. Obenem pa morajo oddati tamkaj stare evidenčne tablice. Datum rednega pregleda motornih vozil bo pravočasno objavljen v časopisju. Dotlej pa se vrši pregled motornih vozil vsako sredo od 15. do 16 pred predstojništvom mestne policije na Slomškovem trgu št 1.
'— Vlom. V noči na sredo Je bilo vlomljeno v mehanično delavnico Blaža želez-nika na Aleksandrovi cesti 28 v Košakih. Tat se je vtihotapil v pisarno, kjer je našel v m izniči 140 dinarjev, ki jih je odnesel. V Isti hiši Je tudi Golova trgovina z bencinom. Vlomilec je razbil Sipo na vratih, odtrgal leseni križ in skozi luknjo splezal v notranjost. Našel je avtomatično pištolo, ki Jo je pobral, to več zavitkov, v katerih je bilo okrog 1000 din drobiža. Tudi te Je tat odnesel, Imel pa je smolo, ker nI našel 15.000 oziroma 20.000 din. ki so bili tudi v pisarni. Kolesa, motorje ta druge stvari v trgovini je pustil na miru. Poleg tega je odnesel nekemu uslužbencu okrog 70 din. Pošaški orožniki so napravili preiskavo, policija pa je poslala na kraj vloma daktiloskopa Grobina.
a— Delavska proslava Cankarja. Prva letošnja delavska predstava bo v soboto 21. t m. Uprizori se Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. Simpatije delavstva do Cankarja, zlasti sedaj ob 20letnici njegove smrti in pa znižane cene, obetajo razveseljiv obisk gledališča.
a— Mednarodna razstava karikaturista L. Kondorja traja do nedelje 22. t m do pol 8. zvečer. G. L. Kondor gre nato • svojo razstavo v Celje.
a— Moško zapestno aro je izgubil knjigovez Mirko Raner iz Te zna na cesti od Sokolskega doma do Glavnega trga.
a— Obsodba. Okrožno sodišče je obsodilo 48-letnega trgovca Franca Hojnika iz ASkerčeve ulice 18. na 6 mesecev zapora nepogojno, nadalje na 600 din globe to 300 din povprečnine ta sicer po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti ln reda V državi, ker je dne 27. septembra 1938. v neki gostilni izustil nekatere besede, ki so Imele namero zbuditi nerazpoloženjs zoper državne zakone ta zoper obstoječi red v državi. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Kiese r.
Društvo upokojencev v Mariboru ostane samostojno
Maribor, 18. januarja Lan! 26. decembra je bil izredni občni zbor mariborskega društva upokojencev, na katerem naj bi se bilo rešilo vprašanje, ali naj ostane društvo samostojno, ali naj postane podružnica ljubljanskega društva upokojencev. Ker pa § 15 društvenih pravi! odreja, da se sprememba društvenih pravil in razpust, kar oboje vsebuje eventuelno združitev našega društva i ljubljanskim društvom, razpravlja na rednem občnem zboru, se je na zahtevo tajnika Koudelke in podpredsed. dr. žmavca zadev« združitve obeh društev dne 26. decembra stavila z dnevnega reda.
Podpolkovnik v pokoju g. Cvlrn Je protestiral proti takemu tolmačenju društvenih pravil in zahteval takojšnje glasovanj« o »družitvi z dviganjem rok, na kar je od-175 navzočnih zborovalcev samo kakih 25 dvignilo roke. Nato je šolski upravitelj v pokoju g. Ogorelec somišljenike fzpodbi*-jel.da osnujejo rajši podružnico ter je predlagal, da somišljeniki zapustijo zborovalni-co, kar so t! tudi storili. Potem je tudi ptujski zaupnik g. Obran na zborovanju izjavil, da je vseh 90 ptujskih članov (tudi tistih, ki so včlanjeni v Ljubljani) za sar mostojno društvo v Mariboru. Isto »o izjar vili bodisi pismeno ali osebno vsi zaupniki v dravski banovini. Po tem plebiscitu torej ni več nobenega dvoma, da ogromna večina članov ne mara podružnice, temveč da hoče v Mariboru imeti svoje lastno ln samostojno društvo. Brez dvoma je tega na z i ran ja vse naše revno članstvo, katere-ga se društveni odbor spominja vsako loto s podporami lz društvenih prihrankov.
Glede na vse to torej naše samostojno društvo upokojencev posluje kakor doslej nemoteno dalje in ima svojo poslovalnico v magistratnem poslopju v pritličju poleg stopnic. Poslovne ure so: ob torkih in četrtkih od 10. do 12., ob sobotah od 15. do 17. Društvo ima 1881 članov, od katerih je 868 pri posmrtninskem skladu, tet je po številu najmočnejše od vseh mariborskih društev.
Dragi tovariši, ne dajte se motiti če okoli vas švigajo agenti za podružnico. Priklenite se ra'jsi tem tesneje k našemu samostojnemu društvu, ki Že nad pet let uspešno deluje za blaginjo svojih članov. Mesečna članarina 1 dinar ostane neizpro-menjena in je res tako majhna, da jo zmore tudi najbednejši upokojenec. Pristopajte tudi k posmrtnemu skladu, ker ta nudi družini v primeru smrti izredno hitro pomoč, ki je družini zelo dobrodošla z« kritje zdravniških ali pogrebnih stroškov. Co se bo zaradi novega pravilnika o podpornih društvih in ustanovah v bodoč« glede našega P. S. kaj spremenilo, bomo člane o tem pravočasno obvestili. Ostanimo torej zvesti svojemu samostojnemu društvu upokojencev v Mariboru, in ne dajmo se begati od nepoklicanih!
Vodstvo.
KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19 In 21 ari
KRIZA JE KONČANA samo se danes i
«VWJWÄPIÄ Danielle Darrieux, Albert Prejean.
Temperamentna filmska veseloigra polna komičnih zapletljajov zdravega humorja ta bohemskega razpoloženja.	Film. ki bo navduSU «'rhernega gledalca!
i' 'i'iwi lai-t .«
Danes v četrtek in hitri v petek' sveže morske ribe in druge specUditete
v restavraciji-klet
it „ZVEZDA"
- ------------—-........ ...................................
Gospodarstvo
Vprašanje udeležbe države na čistem dobičku Narodne banke
Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke je bila odobrena bilanca za preteklo leto skupaj z računom izgube in dobička Po tej bilanci je znašal lani fisti dobiček Narodne banke 52.9 milijona din nasproti 56.5, 41.0, 33.7, 33.1, 26.2 in 24.0 milijona din v zadnjih petih letih. Dobiček je bil sicer nekoliko manjši nego lani; navzlic temu je oni del čistega dobička, ki je na razpolago delničarjem za izplačilo dividende, neokrnjen in se je celo dvignil na 24.9 milijona din (pr. leto 24.3). Odpisi sumljivih terjatev so se namreč nadalje zmanjšali, vendar je morala Narodna banka tudi še v preteklem letu odpisati za 8.0 milijona din sumljivih terjatev; tej postavki pa stoji nasproti dohodek od prej odpisanih sumljivih terjatev v višini 18.2 milijona lin. tako da je bil letos dohodek od že odpisanih terjatev večji, nego so znašali sami odpisi. Pregled odpisov sumljivih terjatev ln dohodkov od že odpisanih terjatev (skupaj z Izterjanimi stroški) nam kaže naslednja primerjava (v milijonih din).
1929
1930
1931
1932
1933
1934
1935
1936
1937
1938 Skupaj
odpisi «umij. terj. 9.7 6.9 113 50.8 63.1 32.8
32.0 14.6
10.1 _ 8.0
238.8
Izterjane sumlj. terj.
0.7 0.3
5.8 6.4
8.9 11.6
8.9 12.2 _ 54.8
Po objavi lanske bilance se nam nudi naslednji pregled izgub Narodne banke v teku zadnjih 10 let. Narodna banka je morala v teh letih odpisati za 238.8 milijona din sumljivih terjatev; od teh odpisanih terjatev pa je zopet izterjala 54.8 milijona din, tako da znaša njena čista izguba 184 milijonov.
Narodna banka bo tudi za preteklo leto izplačala (kakor lani) 400 din dividende na delnico. Od doseženega čistega dobička se letos porabi za dotacijo rezervnega fonda 12.0 milijona din, delež države na dobičku Narodne banke pa znaša 16.0 milijona din. Gibanje čistega dobička, dotacij rez. fonda in deleža države na dobičku je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih din) :
K znižanju Prizadovih odkupnih cen
za pšenico
Nova svetovna pšenlčna kriza
Poročali smo že, da Je Prizad s 17. Januarjem znižal odkupne cene za pšenico, In sicer kar za 12.5%. Dosedanjo odkupno ceno za blago v šlepu baza Tisa I. Je znižal od 160 na 140 din. Ta ukrep je prišel za našo širšo javnost nepričakovano, v strokovnih krogih pa so glede na poostritev položaja na svetovnem pšeničnem trgu že davno računali s tem, da dosedanjih odkupnih cen ne bo mogoče držati. To je te dni potrdil tudi sestanek mednarodnega pšeničnega odbora v Londonu, ki je sklenil glede na novo svetovno pšenično krizo sklicati svetovno konferenco za pšenico, kj naj razpravlja o težavnem položaju, nastalem po lanski rekordni svetovni le. tini.
Mednarodni*' odbor za pšenico Je še nekak ostanek svetovne konference za pšenico iz leta 1933. Ta konferenca je izdelala širokopotezen načrt za zmanjšanje ogromno naraslih presežkov pšenice. Te nepi odane zaloge so takrat hudo pritiskale na trg in so mnogo pripomogle k poostritvi svetovne gospodarske krize. Načrt, ki se je nanašal na zmanjšanje s pšenico posejanih površin, se Je izvajal le v nekaterih državah. V mnogih drugih, zlasti evropskih uvoznih državah pa se je s pšenico posejana površina še nadalje širila štiri zaporedne, zelo slabe pšenične letine v Ameriki so povzročile, da je odpadla potreba nadaljnih restrinkcij. Medtem ko so ob koncu pšeničnega leta 1932/33 neprodane svetovne zaloge pšenice dosegle ogromno višino 16.6 milijona ton, so ob koncu leta 1936/37 popustile že na 2.7 milijona ton. Glede na ta položaj so mnogi izražali bojazen, da bi mogla ponovna sla, ba letina resno ogrožati oskrbo svetovne potrošnje.
Toda naglo nazadovanje zalog Je bilo le posledica čisto nenormalnih razmer, zlasti pa štirih zelo slabih letin v Ameriki. Slučajno sta v teh letih tudi Argentina ln Avstralija imeli razmeroma slabe pridelke. Ta razvoj je mnogo pripomogel k temu, da je nastalo naziranje, češ da je zemlja v Ameriki izčrpana in da ni več računati z letinami v prejšnjem obsegu.
Tako se je pričela s pšenico posejana površina zopet naglo širiti in je lani dosegla rekorden obseg. Mednarodni poljedelski institut v Rimu je ugotovil, da je znašala lani celotna svetovna s pšenico posejana površina 111.8 milijona ha nasproti 106.6 milijona ha v prejšnjem letu in 98.6 milijona ha v letu 1934. Od leta 1934 se je torej posejana površina povečala. za 13.4%. Lansko leto pa je prineslo tudi rekordno površino v primeri s povprečjem v zadnjih letih pred krizo, ki je znašalo 101.3 milijona ha, tako da smo imeli lani na vsem svetu za 10% večjo s pšenico posejano površino, kakor v zadnjih letih pred krizo.
Pri tem stanju svetovne površine posevkov Je ena sama normalna letina zadostovala, da izzove novo svetovno pšenično krizo In lansko svetovno letino je smatrati glede na hektarski donos le za normalno
letino; kajti povprečni pridelek na hektar je znašal lani 10.7 met st. nasproti 9.8, 9.5, 9.7 in 9.7 met st v prejšnjih štirih letih izrazito slabe letine. Po podatkih rimskega mednarodnega poljedelskega instituta je bilo zadnja leta gibanje svetovnega pšeničnega pridelka naslednje:
površina	pridelek
v milj. ha v milj. met. st 1932-33	105.7	1049
1934-35	98.6	953
1935-36	100.2	970
1936-37	100.8	957
1937-38	106.6	1037
1938-39	111.8	1195
Po količini je bli lanski svetovni pšenič-ni pridelek za 158 milijonov met st. večji nego pred enim letom, za 242 milijonov meterski stotov večji nego leta 1934. in za okrog 140 milijonov meterskih stotov večji nego v letih 1931/32. Presežek izvoznih držav se ceni na 310 milijonov meterskih stotov, uvozna potreba uvoznih držav pa le na 147 milijonov meterskih stotov. Rimski Institut ceni, da bodo znaša, le ob koncu pšeničnega leta 1938/39 neporabljene zaloge 16.2 milijona ton, to je le za malenkost manj nego ob koncu leta 1932/33, ko so te zaloge dosegle rekordno višino. Lanska letina nam je torej prine: sla novo svetovno pšenično krizo, enako oni, leta 1982/33. Te krize ne bo mogoče rešiti kar preko noči, kajti ne moremo računati s tem, da bi nam znova, kakor v zadnji krizi,, prišla narava sama na pomoč s štirimi slabimi svetovnimi letinami.
dot	delež	dob. za
rez. f. države	delničarje
—	38.7	25.8
2.3	56.4	37.5
1.2	4.2	18.6
2.3	4.9	19.0 1.7	9.8	21.6 1.7	10.2	21.8 2.1	14.7	24.3
17.5	14.7	24.3
12.0	16.0	24.9
čisti dob.
1930	64.5
1931	95.2
1932	24.0
1933	26.2
1934	33.1
1935	33.7
1936	41.0
1937	56.5
1938	52.9 V tej zvezi pa se moramo še posebno
pomuditi pri Narodni banki in njenih izgubah.
Zakon o Narodni banki določa v S 7. da Ima Narodna banka svoj rezervni fond,ki služI za pokrivanje morebitnih izgub. Toda v vseh zadnjih letih, ko so bili potrebni ogromni odpisi, se ta fond ni nikoli uporabljal za kritje izgub. Vse izgube, ki so nastale zgolj zaradi lahkomiselnega kreditiranja, so padle na breme države odnosno njenega deleža na dobičku, ki se je prej, ko ni bilo toliko odpisov, gibal na višini 39 do 56 milijonov din letno, od leta 1932 naprej pa je znatno manjši. Vsa ta leta so delničarji dobili lepe dividende, rezervni fond ki je last družbe ln bi se moral porabiti za odpise, pa se Je z vsakoletnimi dotar!janu še dvigal. Izguba za, radi odpisov sumljivih terjatev je padla torej Izključno na breme države. Ko pa je prenehala potreba večjih odpisov in Je nastala zopet možnost, da se zopet pove-ia delež države na dobičku, so pri Narodni banki zopet naša pot da se ta delež prikrajša. Medtem ko Je prejšnja leta Narodna banka odkazovala rezervnemu fondu po 5% (nekaj manj nego 2 milijona din letno) so že lani čisti dobiček razdelili tako, da so odkazali rezervnemu fondu sko-ro 32% čistega dobička namreč 17.5 milijona din, država pa je dobila le 14.7 ml, lijona din. Enak' so postopali letos, ko so odkazali rezervnemu foadu kar 12 milijonov, medtem ko dobi država le 16 milijonov.
Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj so potrebne tako velike dotacije rezervnemu fondu, če se ta fond ne uporablja za namene, ki jih določa zakon, to je za pokrivanje morebitnih izgub. Praksa zadnjih let nam je pokazala, da Je treba tozadevne določbe zakona poostriti, zlasti pa je treba spremeniti § 7., Ki glede dotiranja rezervnega fonda le določa, da se od čistega dobička porabi vsako leto najmanj 5°/o, ni pa ta dotacija nikjer omejena, kar omogoča prekomerne dotacije fonda na škodo deleža države na dobičku.
Klirinška pogajanja z Nemčijo
Po ukinjenju intervencij Narodne banke v korist stabilnosti nemške klirinške marke, ki je imelo za posledico padec klirinškega tečaja od 14.30 na 13.80 din za marko, se je za mnoge izvozne predmete spremenila rentabilnost izvoza in je vrhu tega nastopila negotovost v pogledu osnove za kalkulacijo. Kakor znano nalaga nemško - jugoslovenski sporazum Narodni banki dolžnost, da drži klirinško marko na višini od 14.30 do 14.70, in sicer tako dolgo, dokler intervencijski nakupi ne dosežejo določenega zneska. Ko je Narodna banka ukinila nadaljnje intervencije Je to takoj sporočila nemški obračunski blagajni v Berlinu.
Sedaj poročajo lz Beograda, da bo prihodnji teden v Berlinu konferenca med predstavniki naše Narodne banke in predstavniki Reichsbanke. Na tej konferenci bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so se pojavila v plačilnem prometu z Nemčijo po ukinjenju stalnosti tečaja klirinške marke na naših borzah. Nadalje poročajo iz Beograda, da je bilo v zvezi z ukinje-njem stabilnosti marke že več konferenc v trgovinskem ministrstvu, kjer so zlasti razpravljali o tem, kako bi se našla osnova za novo stabilizacijo tečaja marke. Po beograjskih informacijah pa ni izgledov, da bi se znova uvedla stalnost tečaja. Ra-
Uarčncr
prati se pretvi:
perilo zaupati Scliichtovemu ter-pentinovem milu, lei se močno peni. Blaga pena Schiclitovega terpentino-vega mila prodre globoko v tkanino in prizanesljivo odstrani vso nesnago.
SCHICHT™0 TERPENTIN™0 MILO
pere bleščeče belo!
čunatl Je torej s tem, da bomo tudi v bodoče imeli svobodni tečaj, vendar bo Narodna banka po potrebi intervenirala, da se preprečijo prevelike fluktacije.
V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine Je bila v ponedeljek konferenca med predstavniki zavoda, izvozniki, producenti in industrije! o vprašanju cen za živino in živinske proizvode pri izvozu v Nemčijo, in sicer v zvezi z novim tečajem klirinške marke. Na tej konferenci so predstavniki organizacije Izvoznikov sprejeli sklep, ki pravi, da bodo tudi v sedanji težki situaciji navzlic znižanju cen skrbeli za izvoz živine v Nemčijo, zato pa bodo predstavniki organizacij sodelovali po svojih delegatih pri pogajanjih z nemškimi delegati zaradi določanja cen; izvozniki bodo dobivali originalne cene in se bodo lahko z zavodom sporazumeli glede taks, nosili pa bodo valutni riziko.
Stanje klirinških računov
Narodna banka objavlja svoj izkaz o stanju klirinških računov z inozemstvom na dan 14. t m Po tem izkazu je saldo naših terjatev v Italijo znova občutno zmanjšal, in sicer za 9.1 milijona din, tako da znaša sedaj le še 28.3 milijona din. To je razmeroma majhen znesek, če upoštevamo, da so klirinške terjatve v Italiji lani pomladi dosegle skoro 200 milijonov din Računati je s tem, da bo v doglednem času saldo docela izravnan, s čimer bo ustvarjena možnost povečanja našega izvoza v Italijo do višine vrednosti našega uvoza iz Italije. Dne 17. t m. je Narodna banka izplačala klirinške nakaznice po kliringu z Italijo do številke 21.803 od 15. decembra 1938.
V plačilnem prometu % Nemčijo Je v drugem tednu januarja saldo naših terjatev znova narasel, ln sicer za 1.53 na 27.20 milijona mark (po sedanjem nižjem tečaju marke je to 375 milijonov din).
Borze
18 januarja
Na Jugoslovenskih borzah so se tudi danes nemški klirinški čeki trgovali po nespremenjenem tečaju 13.80. Na zagrebški borzi Je bil vrhu tega promet v nemških klirinških čekih za 15. februar po 13.7150 za konec februarja po 13-70 tn za 15 april po 13.6550. Specialni tečaj angleškega funta je ostal nespremenjen. Grški boni pa so se trgovali v Zagrebu po 37.75 in v Beogradu po 37.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda pri mirni tendenci notirala 472 — 474 (v Beogradu je bil promet po 473). Do zaključkov je prišlo le v 4°/t severnih agrarnih obveznicah po 60-25, 1» t v i/.r
LJubljana. Amsterdam 2385-50—2423.50, Berlin 1768.12 — 1785 88, Bruselj 742.50 —754.50, Curih 996—1005, London 205-55
—	208.75, New York 4374.87 _ 4434.87, Pariz 115.70 — 118. Praga 150.76—152.25 Trst 231.45 — 234.55.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.6878. London 20.72, New York 442.6975, Bruselj 74.80. Milan 23.30, Amsterdam 240.45, Berlin 1774)2, Stockholm 106-62, Oslo 104.0750, Köbenhavn 92.4750, Praga 15.15
c.r tn « •
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 472 — 474, 4«/« agrarne 60.50 — 62,4•/• severne agrarnr 60 — 60.25, (fl* begtuške 89 — 90.50, 6»/» dalm. agrarne 88.50 — 89.25, 7*/» stabi liz 97 den., 7*/* invest 99
—	100, TU Seligman 99 den., 7*/« Blair 90.50 den., 8»'« Blair 97 den.; delnice PAB 224 — 228 Trboveljska 186 — 190 Narodna šumska 20 bl., Gutman 45 — 4f-Sečerana Osljek 85 bl., Osiječka Ijevaonl-ca 180 bL Isis 28 — 35, Oceania 300 den.
Beograd. Vojna škoda: 472.50 — 473.50 (473), 4*/« agrarne 60 50 den., 4•/. sever, agrarne 59.50 — 60. 6»/. begluške 89-75 — 90.5, 6*/» dalm agrarne 88.75 — 89.50 (89), 7V» Invest., 100 den., 7Blair 90-50
—	91.50 (90.75), Narodna banka 78OO bL. Trboveljska 229 — 230 (229.50 — 230).
Blagovna tržišča
SITO
-f- Chicago, 18. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 69, za julij 69, za sept 70; koruza: za mare 52.3750,
-f- Novosadska blagovna borza (18. t m). Tendenca nelzpremenjena. promet srednji. Pšenica: baška, sremska in slavonska 78 — 79 kilogram 150 — 152. Rž: baška 14260 — 145. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 149 - 151. lari, 68 kg 180 185 Oves: baški, sremski In slavonski 162 -	Tr.-sAica. KoJs^q oariteta
Indjija in Vršac 101 — 102; baška, pariteta Indjija ln Vršac, sušena 113 — 114 Wnka: baška ln banatska »Oe« ln »Oeg« 24260 — 15260; »2« 222.50 — 232.50; »5« 20260 — 212.50; »6« 282.50 — 192.50; »7« 152.50 — 162-50; »8« 112.50 — 115. Fižol: baški ln sremski beM, brez vreč 287.50 — 292.50. otrobi: baški, sremski in banatskl 95 — 100.
Si P O R T
Novi časi za plavalce
Se nekatere podrobnosti z zadnje plavalne konference o novem načinu
tekmovanja za razna prvenstva
Mnogo klubov Je v našem plavalnem svetu že izhiralo, ker niso Imeli možnosti tekmovanj. Hoditi na prvenstva jim ni kazalo, ker se spričo močnih nasprotnikov lz velikih klubov niso mogli uveljaviti, pa tudi, ker izdatkov niso zmogli Večnega tekmovanja samo na podsaveznih prvenstvih pa se tudi vsak klub slejkoprej naveliča. Da se vsem tem nedostatkom vsaj delno od pomore, je letos kot popolna novost uvedeno pokrajinsko prvenstvo, prireditev malih klubov.
Država je razdeljena v tri pokrajine ali pasove: vzhodnega ki obsega teritorij beograjskega podsa veza, zapadnega z ljubljanskim ln zagrebškim ter primorskega s sušaškim, splitskim in dubrovniškim pod-savezom. V vsakem teh pasov se vsako leto izvede prvenstveno tekmovanje, v katerem smejo nastopiti samo tisti tekmovalci. ki do tekmovanja niso nastopili v nacionalni ligi. Ni torej onemogočen nastop tkzv. drugim garnituram ligaških klubov, ki morejo na pokrajinsko prvenstvo poslati vse one tekmovalce, katerih v ligaških tekmah ne morejo uporabiti.
Spored pokrajinskega prvenstva je naslednji: gospodje 100 m, 400 m in 5X50 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m prsno, 3X50 m mešano, skoki po istih določilih kakor v nacionalni ligi in water-polo. Dame: 50 m, 100 m in 4X50 m prosto, 100 m prsno 100 m hrbtno in 3X50 m mešano. Ves spored se ima kakor je tudi pri juni-orskem in poedinskem prvenstvu, izvesti v dveh dneh, in sicer tako, da se vsak dan dopoldne vrše predtekmovanja, popoldne ali pa, če želi prireditelj, zvečer, pa se vrše finalna tekmovanja. Vsak klub mora prijaviti najmanj tri tekmovalce, sme pa prijaviti na vsako individualno točko po tri tekmovalce, po dve štafeti in po eno water-polo moštvo. Klub, ki si pridobi največ točk, je prvak pasu v plavanju, skokih ali waterpolu. Prvak pasu si pridobi pravico nastopa na medpasnem prvenstvu.
Povsem novo je tudi financiranje udeležbe na pokrajinskem prvenstvu. Določeno je namreč bilo, da prireditelj razdeli 1500 din med udeležence po posebnem ključu, po katerem so te podpore deležni na prva tri mesta plasirani tekmovalci. Nadaljnih 1500 din pa prispeva savez; ta znesek se razdeli klubom po zopet novem ldjuču, ki upošteva število startajočih tekmovalcev vsakega kluba. Kot termina sta za letošnje pokrajinsko prvenstvo določena 5. ln 6.
avgust za zapadni ln primorski pas dočim bo vzhodni Izvedel svoje prvenstvo v več terminih.
Pokrajinska prvenstva
Vsi trije pokrajinski prvaki se vsako leto sestanejo v medpasnem prvenstvu, ki se pa že vrši s programom ligaških klubov kot enodnevna prireditev. Za letos je bilo določeno, da se vrši v mestu prvaka zapadnega pasu, nato pa prideta po turnusu na vrsto vzhodni in primorski. Zmagovalec v tej tekmi ima pravico Izzvati poslednji li-gaški klub na kvalifikacijsko tekmo. Prireditelj tega m ed pašnega prvenstva mora plačati din 2000, nadaljnih 3000 din pa prispeva savez in tako dobljenih 5000 din se razdeli med oba gostjjoča kluba, tako da dobi vsak polovico kot delno nadoknado potnih stroškov.
Kvalifikacijska tekma za vstop v Ugo
Medpasnl prvak Ima pravico izzvati zadnjega v nacionalni ligi na kvalifikacijsko tekmo. Ta tekma se Izvrši točno po določilih za ligaške tekme v mestu izzivača. Pravilno bi bilo, da je tudi to tourretour prireditev, vendar pa to v letošnji sezoni ni mogoče zaradi pomanjkanja terminov. Zmagovalec te te tekme ima naslednje leto pravico tekmovati v nacionalni ligi. Za to tekmo Je letos določen čas med 25. avgustom In 10. septembrom ln mora izzlvač izzvanemu predlagati dva termina v tem raz-dobju, med katerima mora biti razmah najmanj pet dni. Izzvani se mora za enega odločiti.
Podsavezna prvenstva. Razpis tn Izvedba podsa veznih prvenstev je še v nadalje prepuščena podsavezom samim, ki naj to vprašanje peč prilagodijo svojim lokalnim razmeram.
Mednarodne prireditve
Za enkrat sta definitivno fiksirani dve meddržavni tekmi z Madžarsko, obe na isti dan 10. septembra, ženske se bodo pomerile na Sušaku, moški pa v Madžarski, najhrže v Segedu. Pogajanja z Nemčijo za 6avgu-sta bo savez zaradi pomanjkanja terminov moral prekiniti, prav tako je malo verjetno. da bo prišlo do tekme z Italijo, ker se Italijani srečanja z nami izogibajo. Verjetna Je še ženska plavalna ba'kaniada sredi septembra v zimskem kopališču v Beogradu in pa morda turneja naše druge plavalne garniture po balkanskih deželah.
Tekmovanja za Jadranski pokal menda letos ne bo več. Upamo pa, da se bo našla prilika, povabiti oba italijanska udeleženca v LJubljano, da ju vidimo vsaj v prijateljskih srečanjih z našo Ilirijo. Zabeležiti je tu še veliko mednarodno prireditev, ki jo ima v proslavo dvajsetletnice plavalnega sporta v Sloveniji, desetletnice kopališča SK Ilirija in desetletnice športnega udej-stvovanja naših odličnih lnternacionalcev Wilfana in Ziherla v načrtu Ljubljanski plavalni podsa vez. Tudi ne smemo prezreti svetovnega prvenstva akademikov, ki bo v zadnji tretjini avgusta na Dunaju in v katerem bi Jugoslavija imela izglede na velik uspeh!
Iz vsega navednega si bodo naši čitateljl lahko ustvarili že precej popolno sliko naše letošnje plavalne sezone ln tudi že koledar in razpored večjega dela pomembnih tekem,
Vrstni red klubov
še eno veliko in kaj kočljivo delo je morala opraviti nedeljska seja: na poziv ministrstva za telesno vzgojo je morala sestaviti vrstni red klubov JPS po njih športnem delovanju in udejstvovanju v pretekli sezoni. Ta vrstni red naj bi ministrstvu služil kot osnova pri podeljevanju podpor klubom. Po precej živahni debati je bilo sklenjeno, da se bo ministrstvu predložilo naših najboljših deset klubov razporejenih v tri skupine, v katerih vsaki so si vsi navedeni po jakosti in kvaliteti enakovredni, in sicer: L skupina: Victorija, Ilirija. Jadran, Jug. n. skupina: Sever (Beograd), Galeb (Novi Sad), ZPK (Zagreb), m. skupina: Jadran (Hercegnovi). DPK (Dubrovnik) in Gradjanski (Karlovec).
Bazen navedenih se je sklenilo ministrstvu priporočiti še zagrebški Maraton, Id Ima Se za letošnjo sezono v načrtu gradnjo svojega plavališča ln pa petrov-grajski ATK Vojvodina, ki Je dal našemu plavalnemu športu odličnega rekorderja in reprezentativca Ballo.
Vse te novotarije, Id JJh Je redna glavna skupščina in nje nadaljevanje, nedeljska savezna seja, uvedla, so zamišljene kot dveletni poizkus. V pripravah in v teoriji se zdijo dobre — kako pa se bodo obnesle v praksi, pa bo pokazala bližnja prihod-njost Vsekako so pa prvi energični koraki našega plavalnega sporta, ki ga že tudi mednarodni svet tako visoko ceni, da smo k že prepotrebni temeljiti reorganizaciji letos dobili poziv za tekmovanja z obema najmočnejšima plavlnima nacijama v Evropi, z Nemčijo in Madžarska
SK Ljubljana obvešča starešine ln podporne člane, da bo redni letni občni zbos kluba v ponedeljek 23. t m. ob 20. v salonu pri »šestici«. Ce Ob določenem času ne bo prisotnih zadostno število članstva, bo občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu prisotnih. Dnevni red v smislu pravil. Vabimo članstvo, da se občnega zbora udeleži v čim večjem številu. Odbor.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tek. movalcev bo drevi ob 19. v damski sobi kavarne Emone. Udeležba strogo obvezna za vse, ki bivajo v Ljubljani.
SK Ilirija (hokejska sekcija). Zaradi zaključnih priprav za potovanje v Svico bo v petek 20. t m. ob 19. strogo obvezen sestanek v klubovem lokalu. Načelnik.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Občni zbor nogometne sekcije bo v ponedeljek dne 23. t m ob 19.30 v lovski sobi pri Stepicu. Udeležba je za vse igralce strogo obvezna. Uprava.
Iz Kranja
r_ Ljudska univerza. Drevi Ob 20. bo
predaval v Narodnem domu dr. Neubauer o tehniki v medicini. Po predavanju »Roentgen tn film«.
VELIKA TOVARNA
IŠČE izvežbane elektrovarilce
ki Imajo prakso v varenju vagonskih konstrukcij. — Javiti se pismeno na »Propaganda« a. d. prej JugosL Rudolf Mosse a. d.,
Beograd, pošt pret 409 pod >1077«.
Violine kitare
in druga giaabt-
I&. od Anlitklb dO prvovrstnih instrumentov «trono ta vse po-crebSčlne dobite V velila izberi, aajcenejèe pil
>1111111, LJOBLJANA,
MUUoßlCev. oesta « pn Pranäifixanok) oatfc*) Prodala t» .sspnsnianjf Us<vU;«v
Trgovske zastopnike
Izkušene v prodaji po kolekcijah IS C E tvrdka Vlada Mitič tn brat, Beograd, Knez Mlhajlova 41-43-45. — Poštni predal 210. Ponudbe z dokumenti oddati osebno ali po pošti. Prednost imajo osebe, ki so se s tem poslom že pečale.
Avstralski pragozd gori
V Parizu Je umrl v 71. letu svoje dobe podpolkovnik Reynal, branitelj utrdbe Fort Vaux pri Verdiunu v svetovni voJnL Podlegel Je poškodbam lz velike borbe.
Reynal je kot junak postal v Franciji legendarna figura. Dne 1. junija 1916 »o nemške čete obkolile Fort Vaux pri Verdumi in zavzele zunanji pas utrdb. Reynal je branil trdnjavo s 150 možmi do zadnjega. fiele sedmi dan obleganja se je vdal, in sicer zaradi tega, ker niso imeli v trdnjavi niti kapljice vode in drobtinice kruha.
Ko so branilci trdnjave zapustili svoja mesta. Jih je bilo komaj dovolj, da so odnesli svoje ranjene tovariše lz kazemat na prosto. Nemci so bili zadivljeni nad junaštvom podpolkovnika Reynala in so mu pri odhodu iz trdnjave izkazali vojaške časti, kot pogumnemu nasprotniku pa so mu tudi dovolili še naprej nositi sabljo.
I Junaški branitel] verdunske utrdbe
V Avstraliji gorijo razsežnl gozdni kompleksi. Gašenje takšnih požarov je, kakor kaže
pričujoča slika, izredno težko
Orlovsko gnezdo
v bavarskih gorah
Nemški kancelar ljubi mir in samoto — Kra), ki ga niso videli niti vsi nemški ministri
Berlinski poročevalec pariške izdaje »New York Herald Tribune« poroča obširno o napravi, ki si jo je dal zgraditi nemški državni kancelar Hitler v bližini svoje vile pri Berchtesgadnu, da bi mogel vsak čas uživati samoto gorskih višin.
Po tem poročilu si je na Kehlsteinu uredil pravo orlovsko gnezdo. Duri v skali, prostorna gorska jama in rov za dvigalo, ki se vzpenja skozi goro v višino, dajejo edino možnost za vstop v to orlovsko gnezdo, ki bi bilo na drugih poteh dostopno kvečjemu najbolj pogumnim alpinistom. Vsa naprava je že več mesecev dograjena, nemški tisk pa o njej doslej še ni ničesar poročal. Poročevalec pravi, da se Hitler, kadar se mudi v Berchtesgadnu, pozimi in poleti rad umakne v samoto gorskega vrha, kjer stoji po cele ure zatopljen v svoje misli pred veličastnim razgledom, ki obsega tudi del njegove stare domovine Avstrije. Včasih odhaja sam v višino, drugič ga spremlja nekoliko prijateljev ali svetovalcev. Baje pa niso Še niti vsi člani nemške vlade videli Orlovskega gnezda, kakor je Hitler imenoval to svoje zatočišče. Doslej se je dvignil samo en tuj diplomat v njegove višine, in sicer dosedanji
francoski veleposlanik v Berlinu Fran-Qois-Poncet in to je bilo smatrati za posebno čast, ki jo je vodja nemške države izkazal predstavniku francoske države.
Duri v skali je mogoče v avtomobilu od Hitlerjevega domovanja v Berchtesgadnu doseči v nekoliko minutah. Cesta napravi v gorskem pobočju nekoliko ovinkov in se končuje potem nenadno pred zaprtimi vrati. Kadar se približa Hitler ali kateri njegovih prijateljev, se te duri odprejo ka* kor na čarobno povelje samo od sebe in voz zapelje v jamo, ki je obložena z mra-morjem in ki je dovolj velika, da lahko sprejme štiri avtomobile. Iz te dvorane vodi kratek hodnik do dvigala, ki sta za njegovo strežbo stalno na razpolago dve osebi. Dvigalo se dvigne 540 m visoko ln se ustavi pred paviljonom iz železa in betona, ki stoji na vrhu ob robu navpičnega prepada. V njem je prostora za osemnajst oseb, iz katerega Je krasen razgled vse-naokrog, poleg njega sta Se kuhinja in več gospodinjskih prostorov. Pohištvo je izdelano v slogu bavarskih Alp. Poleg paviljona je kamnit vrt z jamami in vodnjaki. Kurjava je električna, električne črpalke skrbijo tudi za dovajanje vode.
Zaradi krvavih spopadov pri Mukačevu, ki so ogrozili mir med ČSR in Madžarsko, se je zdaj sestala mešana čsl.-madžarska komisija, ki je preiskala zadevo ter izdelala zapisnik, kateri je bil dostavljen vladama v Pragi in Budimpešti. Slika prikazuje nekaj udeležencev in prič spopada pri Mukačevu
Poljska odprava
na Himalajo
V prvem četrtletju letošnjega leta odrine iz Poljske ekspedicija na Himalajo. Alpinisti nameravajo naskočiti doslej nedostopni vršac »K2« v skupini Karaka-rum, ki je po Mountu Eve res tu druga najvišja gora na svetu, člani ekspedicija se pripravljajo na odpravo s posebnimi tečaji Ekspedicija rakpolaga z glavnico 60 ti-tfOČ zlotov.
Največji plinomer
V Gelsenkirchemu so zgraditi gazome-ter, ki je po svoji velikosti največji na svetu Največje dosedanje naprave te vrste so vsebovale do 300 tisoč kubikov plina, gelsenkirchenski aparat pa ima v premeru 80 m , vsebuje 600 tisoč kubikov plina. Naprava meri v višino 147 m in Je devet m nižja od kelmorajnske katedrale.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
»Hej dober dan, kako se ti godi, defoe-luhar?«
t(»Proia<L
BKBscEEssscar BetrfeS, X9.X.183& —
À
Tarragona v Francozih rokah
Slabi časi
za Hollywood
khlb<ldyßuÄpv5: urattiw rdgovc bfsllcpz
Izšel je pregled o lanski produkciji v filmskem iraju Hollywoods in londonski »Evening Standard« povzema Iz njega, da Je bila lanskoletna produkcija zelo slaba. Amerika ni dala niti deset dobrih filmov. Takšne porazne statistike v Hollywoodu niso vajeni.
Universal Studio«, velika filmska družba, Je ugotovila, da ima v svojih arhivih kopa rokopisov, ki predstavljajo zanjo mrtev kapital. Plačati je morala zanje milijone dolarjev, zdaj pa si ne more z njimi nič pomagati.
Franeosko-itaHJanSko prijateljstvo
S Tarragono si Je nacionalistična Španija priborila Izredno važno pomorsko postojanko na poti proti Barceloni
Zdravnik pred sodniki
NI se čutil doraslega operativnemu posežku in je zakrivil bolnikovo smrt
Mlad moški lz Bodenteicha v Nemčiji je moral preteklo poletje zavoljo obolenja v trebuhu v neko zasebno kliniko v Uelzenu. Bolezen spočetka ni kazala nevarnih znakov, potem pa se je le poslabšala. Zdravnik. ki je začasno vodil kliniko namesto odsotnega lastnika, je menil, da gre za vnetje slepiča in pripravil potrebno operacijo. Med rezanjem je šele spoznal, da ne gre za vnetje slepiča, temveč za zamešana čreva.
Težki operaciji, ki bi Jo moral sedaj izvršiti, se zdravnik nI čutil doraslega, ni pa
Volk raztrgal dečka
Neki rumunski kmet po>d Karpati je bil pred dnevi ujel mladega volka ter ga zaprl v shrambo za orodje. Naslednji dan je hotel zver Izročiti orožnikom, da bi dobil nagrado. To Je bilo ravno na praznik Treh kraljev, ko koledujejo otroci z zvezdo na palici. Kmetov sinček je bil tudi med koledniki. Prinesel je domov polno tort» raznih dobrot ln je hotel zvezdo na palici Shraniti za prihodnje leto v shrambo za orodje.
iSaj se je zgodilo pri vstopu kmetova samo domnevati. Ko Je oče stopil v sbrani-ga sinčka v shrambo za orodje, Je mogo/ie bo, je našel otroka mrtvega na tleh sredi mlakuže krvi Obleka je bila raztrgana, udje otroka pa vsi ogrizeni. Mladi volk je ležal potuhnjeno v kotu. Obupani oče je pobil zverino s sekiro, potem pa se je zgrudil ob truplu svojega otroka...
«
stopil v zvezo z vodilnim kirurgom kliniko, da bi ta Izvedel operacijo, temveč je tele. fonično povprašal bolnišnico v Liineburgu, ali bi pacienta lahko prepeljali tja. Od tam so ga posvarili, naj bolnika nikar ne daje prevažati, ker bi bilo to smrtno nevarno. Navzlic temu je bolniku zašil operacijsko rano in ga dal prepeljati v bolnišnico v Gelleju. Tam so sicer takoj izvršili potrebno operacijo, toda pacient je umrl.
Sedaj se je moral zdravnik zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Liineburgu. Po zaslišanju raznih zdravniških izvedencev je prišlo sodišče do prepričanja, da obtožencu ne more očitati napačne diagnoze, kajti takšna se lahko zgodi, pač pa je na nedopusten način ravnal tedaj, ko ni uelzen-skega kirurga takoj pozval k operacijski mizi, da bi poskusil napraviti, kar se je dalo storiti. Z bolnikovim prevozom je šel potem najdragocenejši čas v izgubo, s tem prevozom, drugo potrebno narkozo in operacijo pa je zakrivil težko telesno poškodbo, ki jo je oceniti ' tem težje, ker so ga bili posvarili, naj bolnika nikar ne daje prevažati. Z ozirorn na vse okoliščine in na obtoženčevo imovinsko stanje, je sodišče izreklo denarno kazen v višini 3000 mark.
118 letna ciganka
V Gdinji Je umrla te dni ciganka Bogomila Kožer. Imela je 118 let. Do zad-njega je bila žena zdrava in krepka.
Na smučarsko palico se |e nataknil
V bližini Celovca se je primerila dvema dečkoma v starosti deset in štirinajst let; grozna nesreča. Desetletni Gustav Schtit-koptf in njegov štirinajstletni brat Roman sta se peljala na smučeh v dolino. Mlajši brat se je naslonil na bratove smuči ter se je s hrbtom naslonjen ob hrbet peljal navzdol Na nekem ovinku pa je bila tak-èna poledica, da sta brata zdrknila ln padla, in sicer tako nesrečno, da se je desetletni Gustav nabodel na smučarsko palico svojega brata. Konica se mu Je zadrta naravnost v želodec tn preden je prispela zdravniška pomoč, je izkrvavel v strašnih bolečinah.
Izmed mnmm
sredstev za pranje si izberite slovenski izdelek
Zaklad v kaminu
V Reichshoffenu na Angleškem je dimnikar odkril v kaminu neke hiše lep zaklad. Ko je čistil dimnik, je padla v kamin vrečica, iz katere so se vsuli cekini in srebrniki.
Medtem ko vladajo med Francijo in Italijo precej napeti odnošaji, je razmerje med obojestranskimi obmejnimi organi v Alpah, kakor kaže ta slika, docela prisrčno
Milijonar za mesec dni
če podeduješ v tujini preveč denarja • • •
pralni prašek, ker Je ekonomičen in lepo opere!
V skopem mesecu Je vrl čevljarski mojster iz Filadelfije v svoji domovini Italiji pognal 1,2 milijona lir, in sicer zato, ker je bil zaljubljen čez ušesa in mu je pc*. menila mična Sibila več nego ves denar.
Antonio Grieco se je bil iz Italije preselil v Ameriko, kjer mu z njegovim poklicem ni šlo slabo. Mična, 17-letna sosedova hči Sibila Marylinova pa mu je zavdala. Dekle ni bilo proti temu, da bi se poročila z njim, zahtevala pa je kakor njeni starši, da mora postati ameriški državljan. Grieco se je torej potegoval za ameriško državljanstvo, M nvu ga po zakonu ni bilo težko doseči.
Dogodki pri Mukačevu
Prejel je bil že tako zvano »prvo listino«, po kateri bi čez nadaljnji dve leti postal pravi Američan.
Tedaj ga je zadela kakor strela z jasnega vest, da mu je po nekem stricu v Florenci, s katerim ni bil nikoli v tesnejših stikih, pripadla dediščina 1,2 milijona lir. Vsakdo drug bi se tega veselil, za Grieca pa so se začeli dnevi težke skrbi. Po italijanskih zar kanih je po eni strani prepovedano odnašati kapitalije v tujino, po drugi strani pa Grieco zavoljo ameriških priseljeniških zakonov ni smel za dalj časa zapustiti Zedi-njenih držav, ker bi v tem primeru izgubil pravico do ameriškega državljanstva, če bi se pa to zgodilo, bi izgubil tudi svojo Si-bilico. Kaj storiti? Mož je sličil modernemu Tantalu, ki niha med ljubeznijo in bogastvom, ne da bi si mogel istočasno zagotoviti obe stvari.
Po mnogih nočeh brez spanja se Je odločil, da ostane rajši prilično neimovit, kakršen je bil in si pridobi Sibilo. Milijonu pa se po drugi strani tudi ni hotel popolnoma odpovedati. In našel je za oboje precej nenavadno rešitev.
Izposloval si je od ameriških oblasti dovoljenje, da sme za dva meseca brez škode zapustiti Zedinjene države. To ni bilo težko. Potovanje v Flarenco in nazaj bi vzelo približno 4 tedne, tako da mu je ostalo prostega časa 30 dni. Odpotoval je in je v Florenci za 30 dni igral milijonarja. Naselil se je v najdražji hotel, kupoval si je, kar mu je ugajalo, in pil je najdražja vina, jedel najslajše jedi. Denar je razmetaval okrog sebe kar tako. Smatrali so ga za blaznega. Tu Je majhnemu otroku stisnil bankovec za tisoč lir v roko, tam je kakšni signorini, ki si je ogledovala s poželjivimi očmi krznen plašč v izložbi, kupil to bogastvo brez vsakega pomisleka. Okrog sebe je zbral družbo veselih ljudi, ki so na njegove-stroške cele dneve jedli in pili ln se zabavali. Postal je pravo središče nočnega življenja in si skoraj ni dovolil spanja, samo da bi se ob pravem času Iznebil bogastva. In to mu je seveda uspelo. Ko se je Grieco vkrcal na ladjo, ki naj bi ga pripeljala k njegovi Sibili, je bil milijon lir, od katerih pa je bil lep del namenil dobrodelnim ustanovam, pognal in porabil
Evropa slavi jubilej čaja
Ob stoletnici čajne pijače v Evropi so po londonskih ulicah korakali sloni, obteženi
a čajnimi tovori
Cez štiri kontinente
Nemška letalca Pulkowski in Jennett sta z letalom »Arado 79« dosegla Avstralijo. Spustila sta se na zemljo v Port Dar-winu in sta se ustavila na četrtem kontinentu. »Arado 79« Je potniško letalo za dva moža, ki ga žene Hirthov motor s 150 k. s. V Avstraliji bosta letalca obiskala še nekaj mest, potem se bosta vrnila v Nemčijo.
Dolgo potovanje
V Gradec je te dni prispela vojna dopisnica, ki je bila odposlana naslovniku z italijanskega bojišča dne 4. februarja leta 1916- Dopisnica je prišla z žigom, bivšega pehotnega polka avstroogrske vojske št. 58, na drugi strani pa je imela najnovejši žig graškega poštnega urada.
ANEKDOTA
Angleški lord Howart je sedel pri neki pojedini diplomatov v šanghaju poleg visokega kitajskega mandarina, Kitajec je'bil nejevoljen zaradi dolgih govorov in lord Je vprašal mandarina; »Kaj pri vas nimate te navade?« Kitajec se je nasmehni in odvrnil; »Nimamo je. Odpravili smo jo že pred 60 tisoč leti...«
VSAK DAN ENA
Kulturni pregled
Lajovčeva čitanka
Ped tem naslovom je Glasbena matica v
Ljubljani izdala za èestdesetLetnico skladatelja Antona Lajovca antologijo del, ki zasluži s strani našega občinstva vso pozornost. Publikacijo je uredil L M. škerjanc. Knjiga obsega dva dela: analitični daje prerez Lajovčevega življenja in delovanja, v drugem, antoloékem delu pa je zbranih trinajst skladb našega skladatelja, ki doslej še naso bile natisnjene.
V prvem delu priobčuje prof. S k e r -j a n c zajetno študijo o jubilantovem zunanjem življenju m o skladateljskem opusu. Prof. škerjanc se je v naši glasbeni književnosti uveljavil kot dolgoletni glasbeni poročevalec temeljite glasbene kulture in obsežne strokovne načitanostL Njegovo pero se ni ustavilo pri dnevnih glasbenih dogodkih in je kmaJu poseglo po širši tva-2ini. Pričel se je poglabljati v našo glasbeno preteklost in tvornost sploh in je tako pomalem obdelal marsikaterega slovenskega skladatelja z monografičnega stališča v številnih predavanjih v radiju ln v raznih ljudskovseučiliških toriščih. Kot večji sad teh svojih proučevanj je predlanskim objavil v samostojni knjigi študijo o življenju in delu pok. skladatelja Emila Adamiča. Delo spada med prve temeljite prispevke h glasbeni zgodovini Slovencev. Po vsem tem je na dlani, da je bilo šker-jančevo pero kakor poklicano, da se loti glasbenokritične analize Lajovčevega skla-dateljskega opusa.
Tako nam je prof. Škerjanc podaril v Lajovčevi čitanki uvodno študijo o našem jubilantu, ki v takšnem obsegu še ni ugledala svetla. V posebnem poglavju opisuje zunanje, življenjske dogodke našega jubilanta. Lajovic je vzrastel v nadse aktivno dobo našega kulturnega snovanja v zadnjem desetletju pred svetovno vojno, nas obsul z evropsko kvalitetnimi umotvori in nato v samostojni državi teh dvajset let dajal smer in tvoril kvas našega nadaljnjega glasbenega vzpona. V analitični razčlembi Lajovčevega dela je prof. škerjanc sila točen in mu pri tem ne uide niti najtanjša podrobnost. Tako stopa od dela do dela, opisuje njegovo notranjo sestavo in ocenjuje vsako Lajovčevo umetnino posebej. Iz škerjančeve študije posnemamo pot, ki jo je skladatelj Lajovic doslej prehodil v svojem umetnostnem delu. Razčlembi samospevov sledi podrobna analiza Lajovčevega zborovskega opusa in končno zaokroži prof. škerjanc svojo študijo z Lajovcem kot orkestralnim skladateljem.
Z glasbenotehniönega stališča je študija prof škerjanca brez dvoma klena in zaokrožena. Seve, jubilant sam je bil tisti, ki je glasbeno tvornost tókal pri psiholoških virih narodnega življenja ln delovanja sploh, torej v življenjskem vzgonu svojega naroda in dotične dobe. Pojmi za tako kulturno metafiziko, kakor bi mogli imenovati ta ozadja vse naše kulturne de-
Zaplski
Alojzij Gradnik v italijanskem prevodu.
V tržaškem >11 Piccolo della šefa« z dne 17. t m. je izšel nov prevod lz najboljše slovenske pesniške zbirke zadnjih let, Gradnikovih »Večnih studencev« (izdala Modra ptica 1. 1938 z lesorezi B. Jakca). Prevod z naslovom »La notte di Natale« je priredila Marija Sanier, ki je že prej priobčila v istem listu več prevodov iz »Večnih studencev« in ki namerava prevesti v italijanščino celotno zbirko.
Neugodna usoda čapkovih »Razgovorov z Masarykom« v hrvatskem prevodu. Lektor beograjske univerze dr. O. Kolman je priobčil v ponedeljski literarni prilogi »Li-dovih novin« oceno hrvatskega prevoda čapkovih »Razgovorov z Masarykom«, S citati dokazuje kritik, kako slabo sta med Hrvati odrezala Masairyk in čapek zaradi prevajalčevega neznanja in površnosti. Kaj neld si bo mislil hrvatski čitatelj o Masaryku in njegovih nazorih, če bo bral v tem prevodu čisto zmaličene, večkrat v nasprotnem smislu prevedene misli? K temu bi bilo še pristaviti, da je skoraj ob istem času izšel v Novem Sadu srbski prevod dr. K. Georgijeviča, ki je neprimerno točnejši in skrbnejM. žal da lani izišli slovenski prevod ne more biti med temi tremi prevodi čapkove znamenite knjige na. prvem mestu, ker tudi kaže nekatere neodpustljive napake. Zato se problem prevajanja iz češke literature zastavlja znova v vsej svoji resnosti. Sodobna češka literatura je kvalitetno previsoka, da bi Jo smel kdo omalovaževati z lahkotnim in površnim pojmovanjem prevajalskega dela. Prevajanje literarnih in filozofskih del je v luči današnjih zahtev odgovornejše delo kakor je bilo kdaj prej. Samo to smo hoteli poudariti v zvezi s kronistično žabe ležbo nezgode, ki je zadela Masarytka in Čapka z omenjeno izdajo.
Iz naših literarn'h revij. »Sodobnost« priobčuje v januarskem zvezku odlomek iz razprave S per ansa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, ki izide v kratkem kot posebna knjiga. Odlomek ima naslov »Leto 1848 in Slovenci«. Miško Kranjec Je iz svoje istoimenske zbirke novel prispeval novelo »Pot med blažene«, Igo Gruden je zastopan s pesmijo »Ljubim te«, Filip Kalan označuje v članku »O pesniku večnih studencev« pesniško fiziognomijo Alojza Gradnika. Rud. Kyovsky podaja v članku »Dvajset let Srednje Evrope« pregled poizkusov glede gospodarsko-politič-ne ureditve povolne Srednje Evrope, M. š. je avtor pripovedne proze »Stanovanje v pritličju«. Izmed kritik v tem zvezku opozarjamo na Slodnjakovo oceno Kranjčevega, romana »Prostor na soncu« ln S. K. oceno Mencejeve razprave »Slovanska Sola in učitelj«. Lino Legiša poroča o opevih Krasa v poeziji italijanskega pesnika Daria de Tuonija, avtorja zbirke »Carso«. Zanimiva je razprava J. Fl ereta »Ob naši industrializaciji«, dalje B. Preglja članek o surrealizmu »Prizren in privid«. I. Brat-ko pa podaja socialno-gospodarsko študijo o šent Danijelu. Polemika J. Vidmarja s Fr. Vodnikom »Resnica in kriterij« se dotika interesantnih spornih točk v problematiki našega kulturnega razvoja.
Kriza opernih gledališč v Franciji. V zadnjem času so jeli pariški listi živahno razpravljati o krizi opernih gledališč v Franciji. Posebno prizadeta so gledališča, ki jih subvencionira država. Nekoliko krivde je tudi v tem, da je nova operna proizvodnja redka in Šibka in se zato operni repertoar Skoraj nič ne spreminja. V člankih, ki izhajajo o tem vprašanju v pariških
Javnosti, kajpak de niso izklesani. Sodobna znanost tod šele tipa in nam bo morda prihodnjost poklonila kulturno filozofijo Slovencev. Tedaj bo tudi Lajovčev pojav našel svoje zadnje vire in razjasnitve.
Arhivar Slavko Koželj je zbral jubilantovo bibliografijo skladb. Zbrati te raztresene ude ni bilo lahko. Tako rastejo kamni bodoče slovenske glasbene bibliografije, brez katere ne bo samostojne znanosti o slovenski glasbi in njenem razvoju.
B. Borko se je lotil Lajovca kot kulturnega ideologa. Mogočna doba, ki je vzmkia iz svetovne vòjne in nam ustvarila samostojno državo z vsemi njenimi perečimi in neštetimi vprašanji in dvomi, ni šla mimo skladatelja Lajovca brez globokih brazd nemira in skrbi za bodočnost na-Sega naroda in njegove narodne kulture. V premnogih člankih in študijah po revijah ln dnevnem časopisju se je naš jubilant pogreznil v ta naša vprašanja in razvijal misli, ki bi jih mogli strniti pod skupnim naslovom posebne Lajovčeve kulturne in nacionalne filozofije. Obdelal je vsa ta pereča vprašanja brez šolskih naukov in brez običajne pojmovne šare. Takšne okol-nosti nalagajo esejistu, ki Skuša predočiti Lajovca z enim prerezom, nenavadne težave. B. Borko je svojo nalogo opravil esejistično, razbral lz Lajovčevega miselnega sveta nekaj bistvenih potez in nam ga predočil takega, kakršnega vidi s svojim bistrim publicističnim očesom. Mnoge bo zanimal razgovor, ki ga je irnel z Lajovcem že 1. 1931. In v katerem je naš jubilant pojasnil, kakšni so miselni tokovi, iz katerih je vzrastel in po katerih je gradii in dogradil svojo samostojno kulturno ideologijo. Po tej poti nas Borko privede v sredino vprašanj in odkriva Lajovca kot našega, lahko rečemo brez pretiravanja, prvega kulturnega filozofa. Vsaj v kolikor menimo pri tem izvirnost, ne pa zavzetost za to ali ono tujo in k nam le presajeno kulturno doktrino.
Skratka: Lajovčeva čitanka je kar mala zakladnica glasbenokUlturnih in kulturno kritičnih misli. Pozdravili jo bodo vsi, ki imajo z našim glasbenim življenjem in z našim jubilantom še posebej kakšne stike.
V antoJoškem delu je zbranih 13 večinoma že znanih skladb Prof. škerjanc se je vrhu tega potrudil napisati klavirski izvleček Lajovčevega dela za veliki orkester Caprice. Med objavljenimi skladbami je osem samospevov, dva ženska zbora, en otroški zbor in Lajovčeva edinka za klavir Sanjarija.
Za uvod krasi publikacijo reprodukcija sila živega posnetka našega jubilanta, ki nam ga predočuje z njegovo optimistično vedrino, prav takšnega, kakor je v vseh svojih umetninah in spisih in pa v življenju samem, med nami sleherni dan ...
Dr. B.
dnevnikih, se poleg nezadostne nove produkcije podčrtuje tudi krivda zastarelega vodstva gledališč. Splošno propadanje opernih gledališč povzroča seveda tudi konkurenca cenejših kinogledališč, medtem ko je uprizarjanje oper združeno z visokimi stroški in težkočami, kakršnih dramska gledališča ne poznajo, članki izzvenevajo v ugotovitev, da bodočnost opere, te stare, iz aristokratskih plasti zrasle gledališke forme, ni posebno rožnata.
Gospodinje, pozor na davčne karte
Ljubljana, 18. Januarja
Davčna uprava » mesto je poslala Zvezi gospodinj opoeorilo na naslednja določila zakona o neposrednih davkih: Davek na dohodek hišnega služabništva znaša na leto 50 din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora dobaviti za vsako osebo do kanca januarja vsakega leta odnosno v 15 dneh po sprejemu v Službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo ne glede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodkov. Poslodavec, ki davčne karte obče ne nabavi, ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. Karta se glasi na ime poslodavca ln Jo mora ta nabaviti, plačani davek pa se lahko nadomesti od uslužbenca. Davčna karta se kupi pet davčni upravi za skupni znesek 52 din.
Istočasno se mora odpremitl tudi prispevek za banovinski bednostni Sklad, ki znaša po odstavku 2. S 8. pravilnika o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov bedn. skladu za leto 1938-39 din 25.— (skupaj 77 din). Službodavec mora na karti navesti s črnilom svoje ime, priimek, kraj, stanovanje ln leto, za katero velja. Da se poslodavci izognejo vsakih kazenskih posledic, se vabijo, da omenjene davčne karte takoj nabavijo pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-n. soba št. 9. Proti vsem zamudnikom, ld ne nabavijo karte pravočasno, se bo moralo uvesti po določilu zakona kazensko postopanje. — če se karte ne nabavijo pravočasno, to Je do konca tega meseca, se mora plačati petkratna kazen 250 din, davčna karta 52 din ter taksa za razsodbo oziroma za kazensko preiskavo 80 din, skupaj 332 din.
Zveza gosDodinj Je spet vJofiHa pri zakonodajnem odboru skupščine pritožbo proti temu davku, ki je povsem pavšalen, ter predlagala:
Zakon naj se omili s tem. da se uvede dvakratno plačevanje in sicer od 1. Januarja do 28. februarja in od 1. Julija do 31. avg. Saj je mnogo gospodinj, ki nimajo služkinj vse leto. Nobena davščina se ne plačuje za vse leto naprej, še najmanj pa, da se Izterja v enem mesecu in to v mesecu, ld je za gospodinjstvo najtežji. Pros'mo. da se zniža kazen na enkratni do dvakratni znesek. Kazen v petkratnem iznosu nI v zakonu o neposrednih davkih v nobenem drugem primeru predvidena ln prosimo, da ne zavzema baš ta člen iztenneea položaja, zlasti ker udarja s svoio kaznijo najšibkejše sloje.
K besedilu, ki govori o hišnem postrež-ništvu. zaposlenem pori delodajalcu vsak don pò nekaj ur brez hrane ln stanovanja, naj se takoj pojasni, ali mora imeti po-strežnica davčno karto, da se ne bo zahtevala v smislu zakona od vseh službodajal-cev, pri katerih postrežnica opravlja službo, davčna karta. V tem primeru bi se plačeval za dohodek postrežnic večkratni davek, akoravno je njen zaslužek manjši in nestalen in služi pri socialno šibkejših slojih. Pri dohodkih do 200 din pa bi moralo obdavčenje postrežnic sploh odpasti.
Zakaj
»Oče,« vpraša Jurček, »zakaj pa zmerom slikajo zmago kot žensko?«
Oče nekaj časa premišlja.
»Tega ti zdaj ne morem povedati,« reče nato. »Ko se boš oženil, boš že to razumel.«
Mednarodna
špedicija
prevzema
OCARINJEN JE
vseh uvoznih ln izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija pravilnosti zaračunanja carine ln vse Informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59
TÜRK
LJUBLJANA
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi ln avtomobili ln to hitro ter
po n t z k i cent. Masarykova cesta 9 (na-spioto tovornega kolodvora). Telefon: 21-57
Prosto Javno skladišče
prevzema
VSKLADIŠCENJE
raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine ln uvoznlne prostem javnem skladišču.
Oskrba tnkaso-povzetlj. Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon; 30-73.
Mestni pogrebni zavod
Občina Liubliana
Umrla je naša zlata, nepozabna mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
ANA SKUBIC
VDOVA PO FINANC. INŠPEKTORJU
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. januarja 1939.
Globoko žalujoči: LADO, JAKOB, KARLO, SASA, sinovi; ANA, DITKA, MILKA, DORA, VIDA, hčerke — in ostalo sorodstvo.

Za številne izraze toplega sočutja, ki smo ga bili deležni ob nenadomestljivi izgubi naše mame, stare mame, tašče, svakinje in tete, gospe
M AHI JE LUNAČEK
roj. TEKAVČIČ
se iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gospodu zdravniku dr. Stanetu Škulju za njegovo izredno požrtvovalnost, sokolskim društvom iz Št. Ruperta, Mirne in Mokronoga, gasilskemu društvu iz Št. Ruperta ter znancem in prijateljem, ki so spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti in pokrili njen grob s krasnimi venci
Ljubljana — Mirna, 18. januarja 1939.
Rodbina LUNAČEK In sorodstvo
RADIO
Fetek 20- jantfu-Ja LJubljana 11: šolska ura: Pri zobozdravniku (dialog — g. Mirko Demšar). — 12: Is naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 18: Napovedi — 18.20: Radijski orkester. — 14.: Napovedi. — 18: 2enska ura: Kaj mora vsaka žena vedeti o zavarovanju (ga. Vida PerStti). — 18.20 Dvospevi Udovičeve ln Laušetove (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: 10 minut za planince: O zimskih planinskih turah (prof. M. Lipovšek). — 20: Iz sveta opere (Radijski orkester). — 21.15: Cimer-manov kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd Kj.45: Narodna in operetna muzflca. — 20: Narodne pesmi in plesL — 22.15: Lahka godba. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Komorne skladbe, francoske pesmi in Slagerji. — 22.20: Plesna muzika. — Proga 19.30: Zvočna igra. — 21.10: Orkestralni koncert. — Varšava 21: Zborovsko Simfonični koncert. — Sofija 17.30: Lahka in - 19: Klavirske skladbe Bolgarska glasba. —
22.20: Plošče. -petje. — 21.15: 22.45: Plošče. — plesna muzika. — in petje. — 20:
20.55: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Klavirske skladbe. — 16: Vesela muzika. _ 18: Vojaška godba. — 20.10: Veseli predpust. — 21: Plošče in plesi. — 2Ì2.36: Lahka glasba. _ Berlin 19: Mali orkester. — 20.10: Valčkova
ura. _ 20.45: Veliki orkester. — 22.35:
Lahka ln plesna muzika. — München 19.15: Zvočne slike. — 20.10: Orkestralni koncert. — 22.35: Vesela muzika. _ Pa-
ris 19.80: Lahka giaAo. — 21.30: Orkester in solisti. — 28.45: Plošče.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20- urj
četrtek 19. Trideset sekund ljubezni. Rad A.
Petek 20. zaprto.
Sobota 21 Upniki na plan! Premi«». pr*.
mierskl abonma. Nedelja, 22. ob 15.: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. Hollywood. Izven. Znižane cene.
O P E B A
Začetek ob 20. uri
četrtek, 19.: Gioconda. Red četrtek. Petek, 20. ob 15 : Bohème. DijaSka predstava. Cene od 16. din Sobota 21. Roxy. izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. »Gioconda« v deloma novi zasedbi. V naslovni vlogi bo prvič nastopila ga. Kar rena kot gost Basovsko vlogo Alviza pa bo pel prvič na našem odru g. Lupša. Ostala zasedba običajna, predstavo dirigira ravnatelj Polič, ki je tudi delo zrežiral.
Na dijaški predstavi v petek bodo prti Puccinijevo opero »Bohème« ln ne kakor Je bilo prvotno javljeno »Boris Godunov«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
četrtek, 19. ob 20.: Matura. A.
Petek, 20.: Zaprto.	__
Sobota, 21. ob 20.: Kralj na Betajnovl. Znižane cene. Delavska predstava.
„ŽIVLJENJE IN SVET"
v letu 19)9
Minula je doba, ko je bilo znanje samo za »posvečene« ljudi. Za nami so časi, ko je samo »gospod« razmišljal, mali človek pa je le ubogal. Kdor hoče o čemerkoli govoriti ali celo odločevati, mora poznati življenje in svet. Nevednost in nesposobnost sta sovražnici osebnega in splošnega napredka. Naša doba spoštuje vsako delo in vsak poklic. Vsak delaven mož in vsaka delavna žena na svojem mestu — vsi oblikujejo naš čas in bodočnost zanamcev.
Na križišču smo. Tudi v naši državi. Dan za dnem vidimo umiranje starega in nastajanje novega Nov svet se poraja. Treba je, da sodelujemo vsi pri izgradnji tega sveta. Kakor doslej tako bo tudi v bodoče revija »ŽIVLJENJE IN SVET« izpolnjevala svoje naloge: Odpirala bo slovenskemu človeku duševno obzorje, razkrivala mu bo skrivnosti pri-rode in vesoljstva ter mogočni mehanizem tehnike, seznanjala ga bo z važnimi vprašanji doma in na tujem, skrbela pa bo tudi za njegovo razvedrilo s kvalitetno leposlovno in zabavno vsebino.
Iz dolge vrste odličnih slovenskih kulturnih delavcev, ki so s svojim sodelovanjem utrjevali vez med »ŽIVLJENJEM IN SVETOM« ter njegovimi naročniki in čitatelji, naj bodo omenjena le naslednja Imena:
Univ. prof. dr. V. Bohinec, B. Borko, prof Mar j a Boršnik, dr. P. Brežnik, prof. St Bunc, dr. L. Čermelj, A Debenak, univ. prof. dr Metod Dolenc, A Janežič, univ. prof. dr. Fr. Jesenko, univ prof. dr. J. Kelemina, K Koc-jančič, dr. R Kolarič, prof. L Koštial, A Kristan, dr. R. Krivic, inž. J- Ku-kovec, I. Lapajne, univ. prof. dr. St Lapajne, inž F. Lupša, univ prof. dr.
A.	Melik, dr V Molé, prof. V. Novak, šahovski mojster Vasja Pire, univ prof. dr. N. Preobraženskij, R. Pustoslemšek, D Ravljen, univ. prof. dr. O Reya, prof dr M. Robič, dr. Jože Rus, dr R Savnik, prof. A. Sič, dr A Slodnjak, prof! A Sovré univ. doc. dr. Božo Skerlj. dr. J Slebinger, dr. VI. Travner, dr Al Türk, Ivan Vrhovnik, insp. J. Wester, univ. prof. dr. Boris Zarnik, M. Zel, inž. A Zupančič.
Izmed slovečih inozemskih znanstvenikov: prof. H. Baerent, G. Ferrerò, dr. V. Goetel, dr. Br. Gušič, dr. Fr. Tučan, univ. prof. dr. Hans Weinert, Herman Wendel.
Nadalje so med sodelavci »2IVLJENJA IN SVETA« m. dr. slovenski pisatelji: Iv. Albreht, dr. VI Bartol, Fr. Bevk, dr. A. Debeljak, Tone Cufar, Fr. Govekar, Cv. Golar, dr. SL Grum, A. Ingolič, J. Kač, dr. P. Karlin, dr. V. Korun, Srečko in St. Kosovel, Ignac Koprivec, Br. Kreft, R Kresal, dr. I. Lah, VL Levstik, Fr. Milčinski, L. Mrzel, R Peterlin-Petruška, Iv. Potrč,
B.	Rihteršič, dr. Ivo Šorli, Iv, Zoreč, dr. Fr. Zbašnik
Izmed zdravnikov: dr. M Cernič, dr T. Furlan, dr. Fr. Göstl, dr. M. Karlin, dr. A Košir, dr. Fr. Kremžar, dr. Iv. Matko, dr. A Seliškar, dr. L. Trauner, dr. A. Serko.
Izmed skladateljev ln glasbenikov: E. Adamič, M. Bravničar, dr. P. Kozina, dr. G. Krek, SI. Osterc, M. Polič, Z. Prelovec, L. M. Škerjanc, dr. A. Schwab.
Izmed oblikujočih umetnikov: E. Justin, D. Klemenčič, M Gaspari, N Pirnat, H. Smrekar, Š. Šantel, Fr. Škodlar. Iv. Vavpotič, P. 2mitek.
Uredniški program za novi letnik je objavljen v prvi letošnji številki, ki je pravkar izšla.
»Življenje in svet« v novem letu
je začelo svojo jubilejno 25. knjigo kot samostojna revija v prenovljeni obliki in v povečanem obsegu, na dobrem papirju in z lepim tiskom.
Za ta jubilej bodo prejeli vsi naročniki, Id bodo poravnali poleg tekoče naročnine celotno letno naročnino brez opomina najkasneje do konca meseca avgusta,
popolnoma zastonj dre novi slovenski knjigi
(eno leposlovno in eno poljudno znanstveno)
Poleg tega bo dobil vsak deseti naročnik, ki bo plačal vsaj trimesečno naročnino hkrati, že izdano slovensko knjigo kot darilo. Kdor pa pridobi reviji deset novih stalnih naročnikov, bo prejemal vse leto revijo popolnoma zastonj kot nagrado.
Naročnina za »ŽIVLJENJE IN SVET« in obe knjigi, ki bosta izšli ob koncu leta, znaša za vse leto din 84, za pol leta din 42, za četrt leta din 21. V Italiji za vse leto lir 40, v Franciji frankov 50, drugod v inozemstvu 2Vi dolarja. Ker temelji izhajanje revije le na rednem plačevanju naročnine, je treba naročnino plačati vnaprej na podlagi načela:
»MI ZA VAS — VI ZA NAS«.
Uprava »ŽIVLJENJA IN SVETA« Ljubljana
Aleševčeva ulica 16.
Urednik IVAN PODR2AJ
Tu odrežite in odpošljlte!
Naročilnica
Podpisani naročam ilustrirano revijo »Življenje in svet«. Naročnino bom redno plačeval vnaprej: četrtletno v znesku din 21.—, polletno v znesku din 42.— bom plačal takoj celoletno v znesku din 84.—■.
Ker želim prejeti kot stalen naročnik- ob koncu leta popolnoma zastonj obe novi slovenski knjigi, ki jih bo izdala revija, bom poleg tekoče naročnine poravnal celotno letno naročnino najkasneje do konca avgusta.
To naročilo je neprenosno na kako drugo osebo.
, dne
1939.
Lastnoročni podpis:
Nazaželjeno črtajte! Napišite natančen naslov!
e.G.
38
Strel v gralsKI linližnici
Roman
»Potem je treba sklepati — smrk — da so pisma na njegovem stanovanju, ako jih je namreč res imel.«
»Če ni imel kje shranila ali kake drugotne bančne zveze.«
»Povsem zanesljivo vem, da ni imel preminuli sir Gerald ne shranila ne drugotne bančne zveze.«
Sobar ustreljenega poslanca jima je odprl. Takoj za Meredithom in odvetnikom je prišel kriminalni narednik Beef, ki ga je bil Meredith po telefonu poklical. Višji nadzornik je svojemu podre jencu razložil, kaj tu domnevajo, in s slugovp pomočjo so korenito preiskali vse stanovanje. Meredith je sédel za pisalno mizo ter začel s predali, med tem ko sta se gospod Jones in sluga lotila obednice, narednik Beef pa kopalnice.
Ko je višji nadzornik odprl zadnji predal, mu je srce poskočilo, kajti zagledal je sveženj pisem na sinjem papirju, povezan s svilenim trakom. Na drugi pogled je pa videl, da se je tudi tu ufcanil. Iz človeške radovednosti je vrgel oči na podpis, ki mu je povedal, da drži v rokah začetek čednega škandala, čeprav ne tistega, ki se je ta mah zanimal zanj. Spravil je pisma v žep, z namenom, da jih pri prvi priliki sežge.
Ura je bila že sedem, in noben predal, nobena omara ali drugačna shramba ni bila ostala nepre-iskana. Tudi v jekleni omarici se ni bilo naSlo nič posebnega, razen slike neke slavne gledališke igralke, ki je imela samo »eksistenčni minimum« na sebi; vezilo, ki ga je bila pripisala, je pričalo o nenavadnem prostodušju.
»Vse to je treba sežgati, gospod Jones! Kdo je testamentarni dedič?«
»Mlad bratranec, dijak v Oxfordu.«
»2e zato, da se fant ne pohujša.«
»Videti je, gospod — eh — Meredith«, je rekel odvetnik, »da se važa domneva zastran mojega preminulega klienta ne ujema z dejstvi.«
»Res je videti tako, prekleta reč, in kar v glavo mi ne gre. Preglejmo še knjige, preden gremo!«
Tudi knjižne police so vestno nreiskali; vsako knjigo posebej so vzeli ven ter jo prelistali malone od strani do strani. Večina knjig je bila pornografskih, in usta narednika Beefa so bila venomer zaokrožena v velik O. Na polici v obednici je stala zbirka kriminalnih romanov.
Narednik je zlovoljno zarenčal. »Kakšen je moral biti ta človek! Najprej same packarije, tu pa prismojeni romani, spisani od ljudi, ki nimajo pojma o službenih predpisih in ki pri njih zmerom amater kaže policijskim uradnikom, kako je treba ravnati.«
Strašen naliv je preplavljal ulice, ko je John vodil avtomobil proti svojemu londonskemu stanovanju. Telefoniral je Juaniti in ji sporočil, da ga I
nocoj zaradi slabega vremena ne bo vefi t Mard-
leigh Abbey.
»Tako potrto govoril, dragec«, je rekla Sena. »Ali naj pridem k tebi?«
»Bog ne daj! Hobbs se bo brigal zame. To je delal že mnogo let, preden si se pojavila na prizorišču, Juanita mia. Ne bdi si glave zastran tega, saj ni drugega kakor nekoliko pobitosti. Do svidenja jutri in lahko noč, zlato moje!«
Četrti del
Pred kronskim sodnikom
MrKSkoogledna obravnava je bila v ponedeljek ob dveh v občinski sejni dvorani zraven hanning-treeskega policijskega urada. Kronski sodnik je bil gospod Eustace Mallaby, bivši odvetnik, ki se je bil umaknil iz poslovnega življenja. Razen porotnikov, pisarjev in poročevalcev si videl med na-vzočnimi nadzornika Hunnisetta, narednika Bun-na, redarja Swallowa in višjega komisarja kot zastopnike policije; dr. Preneha in dr. Shearerja kot zdravniška izvedenca; stotnika Hugha Bellämyja, strelskega vežčaka lz S coti and Yarda; zraven njega je sedel višji nadzornik Meredith. Lord Colche-ster in gospod Fawcett sta sedela drug poleg drugega, in navzočnost redarja za stolom vsakega izmed njiju je razodevala vlogo, ki sta jo igrala. Grofica vdova, Pamela, polkovnik Mainwaring in Tracy z ženo so bili tudi prisotni. Na desno od
kronskega sodnflca se Je gospod Oswald Jones, umorjenčev odvetnik, šepetaje razgovarjal z dvema poklicnima tovarišema, Jamesom Fayrom, ki je zastopal lorda Colchestra, in Andrewom Lei-ghom, ki Je branil Murra Fawcetta. Pri vhodu je stala majhna skupina, sestoječa iz sobarja Pad-docka, vrtnarja Spooler ja, lakeja Dawsona in šoferja Wallerja, samih mardleighabbeyskih uslužbencev, ter Cardew, komorni sluga umorjenega sira Geraida Fairfaxa.
Komorni sluga sira Geralda, ki so ga prvega poklicali kot pričo, je spoznal mrliča.
Nato je stopil e ari Colchestrski pred mizo kronskega sodnika. Izmučen je bil videti, in njegovi odgovori so bili komaj razumljivi, a kolikor dalj je pripovedoval svojo nenavadno zgodbo, toliko krepkejši mu je postajal glas, čeprav je bilo opaziti, kolikanj trpi njegov ponos v tem položaju. Višjemu nadzorniku se je mali gospod smilil. Bil je plemič in bogataš, a tudi globoko zmeden in zbegan človek, ki se je utegnil vsak čas zrušiti pod bremenom duševnih muk.
Kronski sodnik: »Vi ste George Favreux, earl Colchestrski?«
Priča: »Da.«
Kronski sodnik: »Lord Colchester, ali bi bili tako prijazni in bi sodišču natanko opisali, kaj se je zgodilo zadnji petek popoldne?«
Priča (neodločno): »To je, od trenutka, ko sem poklical policijski urad?«
Kronski sodnik: »Ne. Opišite nam, kaj se je zgodilo, ko je pokojnik stopil v knjižnico.«
MALI OGLAS I
Službo dobi
Beseda 1 din. davek a din, za àuro ali dajanje naslova 5 din Najmanj SI znesek 11 din.
Več čevlj. šteparic
takoj sprejme Ivan Prešern, Kranj, Blejska 17.
1025-1
Dve šivilji
za belo perilo (moške srajce), samostojne in urne delavke dobita trajno zapo-slenje proti dobri hrani, stanovanju in perilu ter dobri plači. Ponudbe naslovite na izdelovalnico perila Dütsch Josef, Pančevo, z navedbo dnevne zmogljivosti in plačilnih zahtev.
10J9-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega, 26 do 28 let starega, nujno rabim. Takojšen nastop. Ana Haupt-man, frizerka, Studenci pri Mariboru.	1075-1
Akviziterke
prikupne, agilne iščem. Obisk boljših privatnikov v Ljubljani, Kranju in v Novem mestu. Kavcija 100 din za kolekcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka provizija.«
1036-1
Mesarskega
pomočnika
nprejmeni. Pogoji : dobra izpričevala, delazmožen, po-i'ten, vojaščine prost. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Ne prestar.«	1026-1
Korespondentko
liprejmemo. Natančne ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, stenografije, dalje glede dosedanje prakse in zahtevkov pošljite na tovarno Vidmar, Savlje 18, Ljubljana.	1074-1
Mesarskega
pomočnika
mladega sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1076-1
Nekaj kolporterjev
sprejmemo. Zanesljivi ln spretni naj se ponudijo na ogl. odd. Jutra pod »Zaslužek 1939«.
1044-1
Spretno prodajalko
takoj sprejmem. Kavcija je 2000	din. Ponudbe na ogl. odd.	Jutra pod »Ljubljanska«.	1041-1
Knjigovodja
zmožen voditi kartotečno knjigovodstvo in sicer v lesni stroki, dobi službo na de želi. Dela. malo. Lahko tudi upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen« z navedbo mesečne plače poleg hrane in stanovanja.	756-1
Čedno dekle
za prodajo peciva ob nedeljah sprejme gostilna Martine v Zg. Šiški.
1056-1
Spretnega gospoda
za nabiranje naročil proti dobri proviziji sprejmemo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1052-1
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Službe išče
Vsaka beseda 90 par da vek 3 din, za ätfro ali dajanje naslova S din
I najmanjši znesek 13 din
Lesni manipulant
z večletno prakso, sposoben in pošten išče namestitve. Prevzame tudi zastopstvo za nakup lesa proti proviziji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	1028-2
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Trgovska
pomočnica
mlajla, verzirana v mešani stroki, ieli premeniti službo, najraje v mestu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1027-2
Tehnično risanje
načrte, kopiranje in tipkanje izvršujemo solidno in po zmernih cenah. Za preciznost prevzetih del ter hitro postrežbo jamčimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tempo«.
1029-2
Pekovski
pomočnik
ki bi obenem tudi raznašal kruh, išče službo. Event, sprejme tudi drugo delo. Naslov v vseh posloval. Jutra.	1071-2
Knjigovodstva
upeljuje, izvršuje bilance in knjigovodska dela, nemško korespondenco rešuje sproti. Po potrebi tudi poldnevno ali na ure. Dopise na podr. v Mariboru pod »Bančni upokojenec.«	1068-2
Trgov, pomočnik
začetnik, izučen v večji trgovini mešane stroke, želi spremeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
984-2
^ü'flliiMtll'li'MtlilfötlJlll'^.ilit1' VII ,ti»j[ìn
Vajenci (ke)
iiimot!wmMinmmfn))itt!mimjmititmmtttt>Fmtt*'
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj SI znesek 17 din.
Vajenec
dobi mesto v trgovini z mešanim blagom na deželi. Naslov v vseh poslov. Jutra.	687-44
INSERIRAJTE
V »JUTRU«
Potniki
Beseda 1 din, davek 3 din, za Slfro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Sopotnika
boljšega gospoda sprejmem. Potujem z večjim novim avtomobilom. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Kolekcija«.	1040-5
Iščemo
agilnega samostojnega zastopnika za konfekcijsko branžo za vso Slovenijo. — Ponudbe pod K-4633 na Interreklam, Zagreb, Masa-rykova 28.
981-5
Kolesa
Damsko kolo
malo rabljeno, kupim. Vprašajte v Gajevi 5-1, soba 117 1065-11
Dragocenost
Vsakovrstno «lato icupuje po najvišjih cenali
CERNE — juvelir
.jubljana, Wolfova ui
U'K'
Telefonska
hišna centrala
avtomatska, rabljena z 12 aparati se proda pod roko. Posamezni aparati tudi naprodaj. Poizve se v Zagrebu, Praška 2, pri Singerju.
1031-6
Otroško posteljo
in železno posteljo, prodam. Sv. Petra c. 62-1.
1061-6
Kvpitn
Steklenice
Franc Jožef, čiste kupimo. Drogeriia Kane, Židovska 1 Ljubljana.	1023-7
Pisalno mizo
malo rabljeno, lepo ohra-njenon, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600«.
1060-7
Močne vozove
kupim, kolesa 8 cm širine, ev suh jesenov les. ki je sposoben za izdelavo vozov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Voz«.
972-7
Oprane cunje
mehke, tanke, v velikih komadih kupuje Josip Čema-žar. Ljubljana, Igriška 6.
388-7
Strojih
»Grützner«
šivalni stroj,železna blagajna, gramofon (s 15 ploščami) na prodaj. Ostrožnik, trgovina, Pasaža Nebotičnika,	1050-29
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
r/
Pohištvo
novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati aU sa mo dati v shrambo, sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev je v tem xtCeiku vodno dovolj sr.a dobro ohranjene pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici al) ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami Ivan Mathlan. Ljubljana, — TyrSeva 12.	70-12
Udeležbo
v dobrem, že obstoječem podjetju išče gospod z gotovino cca. 600.000 din. — Obrnite se na: Rudolf Zore Gledališka 12, Ljubljana.
1073-16
10.000 din kavcije
v gotovini položi mlada moška oseba za službo inka-santa, služitelja ali kaj podobnega v dobrem že obstoječem podjetju. Vprašati : Rudolf Zore, Gledališka 12, Ljubljana.	1072-16
Gostilno
oddam takoj v najem. Naslov v vseh posL. Jutra.
.1067-17
Delavniške prostore
večje iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Prostori za delavnice.«	1057-19
Suhe prostore
lepe in svetle, pirmerne za pisarno, dela\n:co ali skladišče takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1055-19
Parna pralnica
moderno opremljena, dobro idoča, zaradi odpotovanja na prodaj. Vprašajte: Maribor, Krekova 12.
1066-19
Cauche
— fotelje — in vse drugo priznano solidno delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
56
Z veliko težavo se je nazadnje posrečilo potegniti kapitana na suho. Ker je bil v tem dež ponehal, je šlo najprej za to, da ga še pred vrnitvijo levov ispravijo v varno zavetje. Poiskali so torej debelo vejo, jo vtaknili kapitanu pod naramnice in ga na tej čudni gu-galnici jadrno odnesli v vas.
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša najdražja soproga, mamica, babica in sestra, gospa
Marija Maretič roj. Grizila
POSESTNICA včeraj ob 20. uri v 67. letu mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 19. januarja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kamnici.
Kamnica pri Mariboru, Zagreb, 18. januarja 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Tu odrežite in odpošljite!
N
P
I
P
•O
o tw
«
P
V
o 9? U n
•O
a 3
a>
Upravi revije
»ŽIVLJENJE IN SVET«
LJUBLJANA
Aleševčeva 16
ZHHTEVFDTE
bpesplacm! poducni
CENIK
NA3PDPDI.IiE.35IH ■
GLASBILA
največje domače strocne tvrtke
fSCHNEIDER
KR DVPHSK! COBAVITZLj
ZAGREB
- NIKOLIČEVA 10
INSERIRAJ V „JUTRU"?
Posest
Njivo v Šiški
oddam v najem. Naslov T vseh posloval. Jutra.
1035-20
Parcela
v izmeri 500 do do 1400 kvdr. m v severnem delu Ljubljane (svetokriški okraj) na prodaj. Mencinger, Sv. Petra c. 35, Ljubljana.
989-20
Večje število parcel
Kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlS ln vil Ima naprodaj gradbeno stro Kovno izobražen posredovalec:
Kunaver Ludvik
uesta 29 oktobra 6. Te ;efon 37 33 PooblaSčen graditelj ln sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 25-36
tanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din, za SUro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din,
Štiri ali petsobno stanovanje
v centru ali v vili ob Tivoliju išče stalna in solidna stranka brez otrok za maj. Nujne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Komfortno«.
654-21a
Sobo odda
Dve lepi
separirani
sobi
oddam c 1. februarjem z 1 ali 2 posteljama in kopalnico na razpolago. Sv. Petra c. 62-1.
1062-2}
Sobico
v bližini banovine oddam gospodični ali dijakinji. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1064-23
MtnMn
■rfflTTl
Dva psa
sta se izgubila. Eden Je lovski ptičar, drugi psica z imenom Djana, črno-bele barve. Pošten najditelj naj ju vrne proti primerni nagradi Konšiču Josipu, mesarju v Zeleni jami.
1045-27
Lepo opremljeno
sobo
s posebnim vhodom oddam. Smartinska c 10.
1054-23
Manjšo sobo
separirano in čisto, oddam v centru. Zrinjskega % prit. desno.	1077-23
Sobe išče
Mlada zakonca
iičeta opremljeno sobo s posebnim vhodom izven mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnika« 1024-23a
Separirano sobo
t souporabo kopalnice, ▼ centru mesta ali njega bližji okolici išče za takoj pošten mlad gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.
1053-23a S
Par lisic
8 mesecev starih proda Miki Vladimir, Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
1030-27
Razno
Beseda 1 din. davek 3 din, za SUro ali dajanje naslova 3 din Najmanjši znesek it dm.
Pot do sreče
knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psiho-grafologa Karmaha, Žalec.
81-37
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
3e priporoča bledim ln slabotnim osebam >
Iz lekarne dr. G. PICCOLLJA v LJubljani
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, soba drva nodi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA a. Telet 20-59
Od Vas Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo) iato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS, REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralnic« — Svrfln'-talnica
PRIHRANEK NA TAKSAH VAM PLACA NAŠE KNJIGOVODSTVO
kartotečni
UAPTOTEUArfo
	y j	KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO		
LJUBLJANA. TYRSEVA 15/1.. tel 33-38 ——————----
čitajte in širite »J U T R 0«


Naznanjamo žalostno vest, da je naš družabnik in ravnatelj, gospod
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran* — Za Inaeratni del je odgovoren Alojs Novak. — Vsi ; Ljubljani,