46. številka.
Ljiibljina, v petek 2f>. februvarja.
XIX. leto, 1886,
Izhaja vsak dan ».»eft-r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti preje-Man za a v str i j sko-ogersko dežele za vse leto 16 tjld., za pol leta 8 gld., za retrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljanu bre« pošiljanju na doin tm   «e leto 13 t;.«!., /a totrt leta 3 gld. 30 kr., M jeden meseo 1 gld. 10 Kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za int-sec, pt» :J0 kr. za četrt leta. — Z* tuje dežele toliko več, kakor poštnin* znaša. Za oznanila plačuje st> od ČPtirist<ipnt: potit-vrste po H kr., če se oznanilo jedi-nkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr ('•<• se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankimti. — Rokopisi a> ne vračajo. Uredniitvo in u pr a vni Stvo je v Rudolfa Kirbtia liiSi    Gledališka stolbi". Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   .,   50 .,
„ četrt leta........3   „   30 ,,
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Uprmmi&tvo „Slor. Naročit".
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
Zbora 25. februvarja t. 1. udeleževalo se je 12 delničarjev, kateri so zastopali 120 delnic (od 400).
Predsednik upravnega odbora g. dr. Vošnjak poroča o delovanji odborovem v 14. upravnem letu „Narodne Tiskarne". Tekom tega leta izvršila se je jako potrebna sprememba društvenih pravil. Po starih pravilih, potrjenih z ukazom notranjega rni-nisterstva dne 25. julija 1872. 1., bilo je v uprav nem odboru 15 udov, torej je k sklepčnosti odbo-rove seje trebalo navzočnosti najmenj 8 odbornikov, kar se je le težko dalo doseči. Zato je občni zbor 25. julija 1. 1. sklenil, da naj sestoji upravni odbor le iz sedmero udov, vlada pa je potrdila to spremembo pravil z ukazom od 9. sept. 1885. 1. Ker je mnogoletni bivši predsednik dr. Zarnik nevarno zbolel in je upravni odbor sploh postal nesklepčen, bil je na podlagi novih pravil sklican izredni občni zbor, kateri je 31. oktobra izvolil v upravni odbor gg. Bradaško, Hrena, Hribarja, dr Mundo, dr. Sta-reta, dr. VoŠnjaka in Žagarja. Novi odbor je imel 1. 1885 dve seji 4. nov. in 5. decembra, da se je konstituiral in posvetoval ter sklepal o potrebnih stvareh, spadajočih v njegov delokrog. Predsednikom
bil je izvoljen dr. Vošojak, podpredsednikom dr. Munda.
Govornik potem predlaga kratek pregled delovanja „Narodne Tiskarne*4 v preteklem letu. Tiskarna je bila vse leto z delom obložena, da se je moralo večkrat pozno v noč delati. Tiskalo se je v tiskarni pet časnikov: „Slov. Narod", „Zvon", »Slovan", „Zadruga" in „Škrat". Od večjih tiskovnih del bilo je tiskanih: „Letopis Slovenske Matice" in „Spomenica Metodove tisočletni ceu v zalogi ,,Slov. Matice", ,Slovenske Talije" 52. zvezek za „Dramatično društvo", Josipa Jurčiča zbrani spisi 4. in 5 zvezek v zalogi odbora za Jurčičev spominek. Neumorni slovenski pisatelj profesor Jesertjko v Trstu dal je tiskati dve knjigi: „Donio vinoznanstvo" in „Občne zgodovine" II. del. Za tukajšnjega knjigoveza tiskala se je „Molitvena knjiga". Dalje sta se v lastni zalogi ponatisnila iz listka ..Slov. Naroda" roman: „Pariz ? Ameriki" in povest „Za dragocenim korenom". »Spomenico Metodove tisočletnice" v 7500 iz-tisih založil je odbor /a potovanje na Velehrad in v Prago. Zraven teli večjih del izvršila je tiskarna blizu 1000 manjših akcidenčnth del. od katerih zlasti omenjam tiskovine za slovenske posojilnice, za banko „Slavij o" in za deželni zbor kranjski. Sploh se je kazalo, da se narodni krogi radi obračajo s svojimi naroČili do „Narodne Tiskarne", kateri ravno s tem omogočijo, da jim po-streza dobro in ceno.
Glavno podjetje „Narodne Tiskarne" in zaradi česar je uprav bila ustanovljena 1. 1872, je izdavanje „Slov. Naroda". Ustanovljen leta 18G8 z velikimi žrtvami posamičnih rodoljubov na Štajerskem, ki so v ta namen darovali 6000 gld , bi se list kot dnevnik ne mogel vzdrževati, ko bi ne imel trdne podloge v „Narodni Tiskarni1. Vsled dvojne konkurencije in iz druzih razlogov se je število naročnikov občutljivo skrčilo v poslednjih dveh letih. Novi upravni odbor je tedaj spoznal za svojo prvo in glavno nalogo, listu ohraniti njegovo staro veljavo kot nezavisno vseslovensko glasilo in širiti krog njegovih naročnikov. V svoji prvi seji 4. novembra sklenil je odbor nastaviti stalnega sodelavca, čegar duhovito pisani članki so že poprej vzbujali pozornost; dalje se je odbor trudil pridobiti listu stalne dopisnike y vseh večjih slovenskih
' in slovanskih mestih. Vsebina lista postala je s tem raznoličnejša in zanimivejša, upravni odbor pa je imel zadoščenje, da se je z novim letom število j naročnikov zdatno pomnožilo. Želeti bi bilo, da bi i naš dnevnik donašal še več gradiva, oziroma še večkrat imel priloge, pa to bi le mogoče bilo, ko bi še pristopilo 300 do 400 novih naročnikov. Žalibože pogreSnmo take požrtvovalnosti in mnogi rodoljub, ki bi lehko zmagal naročnino., zadovolji se, da list bere brezplačno v Čitalnici, bralnem društvu ali v kakem javnem prostoru. „Narodna Tiskarna" rada žrtvuje iz svojih drugih doneskov potrebno svoto, da se list vzdržuje in ugaja občinstvu, pa tudi občinstvo moralo bi pripomagati z obilnejšim naročevanjem k pospeševanju slovenskega Časnikarstva sploh.
Gmotni uspeh „Narodne Tiskarne" 1. 1885 se le malo razločuje od prejšnjih let. Promet bil je blizu jednak, kakor poslednja leta. Po odpisanih 5°/0 za stroje v znesku 336 gld. in 10°/,» za črke v znesku 1095 gld. in pri mobilijah 108 gld., preostajalo bi 1904 gld. dobička. Upravni odbor je sklenil ua-svetovati občnemu zboru, da se izplača delničarjem po 3 gld. dividende za delnico, iz ostalega dobička priloži se reservnemu fondu 150 gld., od ustanovnih stroškov v znesku 1353 gld. 42 kr. pa se naj odpiše 473 gld. 70 kr., tako da le še ostane 81 gld. 31 kr. Tu ostali znesek prepiše se na račun prihodnjega leti'. Za resen ni fond naložil seje znesek zapadlih kuponov 192 tfld. in 160 gld. iz dobička, tako da je znašal ves reservni fond koncem 1. 1885 2401 gld. 70 kr.
Gmotno stanje „Narodne Tiskarne" je torej dobro, ker nema drugih dolgov, nego pri vsakem obrtnijskem in trgovinskem podjetji tekočih, ki so pa pokriti s terjatvami za tiskarska dela. Preskrbljena je tiskarna z najnovejšimi stroji in z raznovrstnimi črkami, da lehko ustreza vsakemu naročilu .I- dina zapreka še večjemu razvoju so pretesni prostori.
Na dnevnem redu je tudi volitev upravnega odbora. Izvoljen je bil sicer še le pred štirimi meseci in bi po pravilih imel poslovati tri leta. Ker pa je bil izvoljen v izrednem občnem zboru, izroči svoj mandat rednemu občnemu zboru. Zato pa se govorniku potrebno zdi, da poroča o delovanji odborovem še tudi za čas do občnega zbora, ker je treba, da občni zbor pritrdi nekaterim sklepom uprav-
LISTEK.
Ivan Zbogar.
Zgodovinsk roman.
(Spisal Charles Nodier,  poslovenil Jos. KržiSaik.) XIIL (Dalje.)
— Osnovatelj nove sekte — beden človek! vzbuditelj kake stare morale — beden človek! za-konodavec — beden človek! — Vojskovoj, prisvajajoč si tuje zemlje, kolik revež!
— Če je kako dobro društvo na sveti, to je ono, v katerem se deli vse, ter se daje nekako prvenstvo le najmočnejšemu. — Kedar se vmešata vmes lokavost ter izdaja, dojde zakonodavstvo.
— Vpraševali so me včasih, če ljubim otroke. Dakako je ljubim. Oni niso še ljudje.
— Vsi glasovi cele zemlje naznanjali so nekdaj, da je veliki Pan umrl. To je bila osvoboditev sužnjev. Kedar jih zaslišite v drugo, bode oBvobo-
ditev ubožnikov, in potem začne se znova uzurpacija sveta.
— Iz vseh vladnih oblik protivi se najmenj mojemu srcu, ponižuje najmenj človeštvo vzhodni despotizem, kder se vsaj robstvo narodov razlaga z vražami. Samosilnika, potomca prorokov in zaveznika zvezd, umejem. V Tibeti je neviden, nesmrten svet. To je dobro ter bi nikoli ne smelo biti drugače. Samosilništvo in suženjstvo sta dva stana z z dvema vrstama. Najzaničljivejši ljudje so robi, priznavajoči samosilnike, ustvarjene po njih podobi.
— Pač treba se je šteti zelo srečnega, če moreš ostaviti ljudi, ne da bi bil primoran, nahuditi jim ter se pokazati njih sovražnika.
— Kaka razlika je mej zločinom in heroičnim dejanjem, mej smrtno kaznijo .in obožavanjem? Kraj, čas, prezirno mnenje brezumne množice, ne poznavajoče pravega imena stvarij ter rabeče brez mislij tista, katerih jo je naučila navada.
— Šibe so v prirodnom redi, a zakoni niso. I
— Ideja, da se bogom prisojajo slabosti, malo i je vredna božanstva, kakeršno si mislim jaz, a ne- I
kaj tolažilnega ima za človeka. Meni prija, da je bil Apolon prognan, da Cerera trpi glad pri Ste-lionovej materi, da je Diomed ranil Venero, da sta Herkulejevo zibel obdali dve kači ter da njega samega usmrti ono Nesovo oblačilo, katero je ostavil svojim naslednikom.
— Če bi si moglo moje srce dati vero, . . . če bi jaz izumel Boga, hotel bi, da se porodi na slami v hlevi, da je ušel razbojnikom le v roke siromašnega rokodelca, katerega so imeli za njegovega otca; da mu je mladost potekla v bedi in prognanstvi; da so ga proganjali vse žive dni, velikaši ga prezirali, vladarji ne poznali, duhovniki zasledovali, prijatelji zatajevali, da ga je njegov učenec prodal, najpoštenejsi mu sodnik ostavil, da so dali prvenstva ne njemu, nego najposlednejšemu zločincu, bili ga s šibami, s trnjem venčali, da so ga beriči zasramovali, da je umrl mej dvema razbojnikoma in da mu je njiju jeden sledil v nebesa.
— Vsesilni Bog, imej usmiljenje z menoj !
(Dalje prih.)
nega odbora, s katerimi namerava odbor zagotavljati tiskarni delo in a tem zaslužek, ob jednero pa pospeševati noč« slovstvo in- skrbeti za potrebne šolske knjigp.
Odbor za, Jurčičev spomenik, kateri je dosle dal Jurčičeve agjft? tiskati: v sv*»ji ajalopi, ponudil je „Narodni Tiskani", da, na i <H)n p^evzam* založništvo in daljno izdavanje Jurčičevih, spinov s tem pogojem, d* tialfarna, od lomčnega. dpbičkft izroča polovico Jurčičevi} ustanovi, Upi^vi^, fdboft vanpejel je ponudbo, prodavanje že izdanih ^s.euknv. oskr-buje tiskarna, ki bode še to leto izdala 6. in če mogoče 7. zvezek.
Dalje je stopil upravni odbor po svojem predsedniku v dogovor zarad založništva nekaterih šolskih knjig za srednje šole, ki se pripravljajo za natis in ki bodo tiskane še tekom tega leta.
Upravni odbor torej nasvetuje: Slavni občni zbor naj:
1. poročilo upravnega odbora za 1. 1885 na znanje vzame in mu izreče svoj absolutorij;
2. pritrdi pogodbi, sklenem mej odborom za Jurčičev spomenik in upravnim odborom zastran zaloge Jurčičevih spisov;
3. dovoli, da sme upravni odbor šolske knjige, ako se mu zdi shodno, prevzeti v založništvo „Narodne Tiskarne*;
4. dovoli, da t»e stroški za izdavanje knjig v lastni zalogi smejo začasno pokrivati iz reserv-nega zaklada.
Potom se prebere bilanca in občui zbor sklene, da se i/.plaću za l. 1885 po 3 gld. dividende za delnico, ~*50 gld. se pa priloži reservnemu fondu G. dr. Tavčar izreče zahvalo odboru za njegovo marljivo in uspešno delovanje ter izraža željo delničarjev, da naj „Slovenski Narod", kakor dozdaj, ostane tudi zanaprej nezavisen vseslovensk list, zvest tistim načelom, na podlagi katerih je bil ustanovljen pred 18. leti.
G. Hribar in dr. Vošnjak pritrdita nasvetu io poslednji poudarja, da kot predsednik bi nikdar ne bil dopuščal druzega upliva na list kakor iz naroda Samega izvirajočegProgram »Slovenskega Naroda" je in ostane, kakor je bil izražen v prvem vabilu na narečno meseca marca 1868, spisanem po pokojnem Tomšiči I Blagostanje in korist vsega slovenskega naroda.
Zbor pritrdi nasvetu dr. Tavčarja in vsprejme potem še predloge upravnega odbora 2., 3. in 4., slednjega z dostavkom. da bi se res&rvnl fond smel le do polovice porabiti.
V upravni odbor so bili izvoljeni: Bradaška, Hribar, dr. Tavčar s 106, Hren, Anton Knez. dr. Zamik s 104, dr. Vošnjak s 95 glasovi. Za pre-gledovalea računov izvoljena sta gg. Vilhar in Fr. Souvan.
Narodno opolčenje.
(Konec.)
S kakšnimi razlogi se priporoča uredba narodno opolčenje?
Vladna obrazložba pravi ob kratkem: Ako se govori o splošnji vojaški dolžnosti, to pomeni, da se kolikor moči vsi državljani v vojni uporabi ajo. Le tista država sme zmage pričakovati v vojni, katera more tudi naj zadnjo silo postaviti na noge, ki tedai ima organizacijo svojega vojstva tako uravnano, da lehko o pravem času in izdatno nastopa    Organizacija stoječih vojsk in tudi eadre-institucij pa že v miru potrebuje velike vsote, katerih v prid kulturnih nalog države ni preobilo jemati, in zato vsaka država misli, kako bi operativno vojno silo podpirala s splošnjiin sklicevanjem,  katero se obudi po potrebi le v vojni, mora pa že poprej biti postavno  zavarovano in za mirnih časov pripravljeno. S takimi sklici se skrbi, da so vojske za odločilne bitko vedno polnoštevilne in neoslabljene,  da je dovolj pomoči v tehniškem, administrativnem in znanstvenem  oziru, da se domačija varuje itd.  V zgodovini vojn je mnogo dogodkov,  ki kažejo veliki pomen takih sklicevanj, ako so primerno organizovana in uporabljana. Potrebno je, da je za bodočnost vse sistemsko pripravljeno, potem se tudi ni treba bati divjanja v vojni in razdejanja več. kakor nanese žalostna sila. Tako so  preskrbljene vse večje države v kopni Evropi, le  avstro-ogersko  cesarstvo je tista velemoč, ki nema še narodnega opolčenja na podlagi splošne vojaške dolžnosti,  četudi ga najteže pogreša vsled svoje politično-geografske  leže itd. Avstro-ogersko cesarstvo ima v primeri z drugimi večjimi državami
po številu  najslabšo stoječo vojako  in ho- i telo si je torej neposredno  pomagati z uredbo deželnih bramb.   Na tej strani je storilo, kolikor se tačas da, na drugej strani pa mu manka. razen j v Tpfolih in po\ Pre.'areljskej   zemlji   prava, nar r.o-dma in gospodarski pod s tav:*. dbčaga sklicevanja.   Velike d#ižaw evropske go imjJbk tega, d* j imajo popolne stoječe vojske*   pripravile,   k> hilrko ; nastopijo   milijoni  elementa«.;: Avstre?©ger.-$kutl pa 4 \ svojim  omejenim* vojaškjip sistemom luama niti t«»r. j liko, da bi za daJjš"  UV večjo vojno, dop^eamka, vrste vojske in deželnih bramb iu celo. zimmpAai s* jej je vojni organizem po tem( da je razpustila, vot ; jaško granico.   V tacih razmerah je živa potreba, j da se ustvari izdaten sistem narodnega opolčenja, tako da ima v vojni uspeh vsa država, pa tudi da so v varnosti pred sovražnimi  napadi pokrajine,  katere bi bile brezozirno teptane, če ne bi bilo  ustrojene,   za  potrebo   pripravljene domače brambe. Naloga narodnega opolčenja in koristi poveljstva v vojni so take, da bi se težko ke !aj narodno opolčenje po vsem in do konca uporabljalo, nego več ali manj bo omejeno po prostoru, času in intenzivnosti.   Z osnovo postave o narodnem opol-čenji  dopolnuje se vojstvo države.   Določuje se v njej, da bode država lahko  pomoč dobila  po potrebi, da v mirnih časih narodom ne bo treba še več žrtvovati za vojsko. Odobriti narodno opolčenje jo domovinska dolžnost, tudi posledstvo splošnje vojaške dolžnosti. Ako se popolni naše vojstvo, ne da bi se natezale moči v mirnih časih, potem je to za mir najmočnejše poroštvo. Dandanes so vsled orožnih sil, vsled civilizacije vojne redkejše, zato pa so tem jačje in obsezniši. Osobito pa razmere avstro-ogerskega c sarstva neso za provokatorsko politiko, a mirno uživanje koristij, dober in samosvoj razvoj kulture utrdijo se le tedaj, ako si % izdatno orožno silo more pripraviti spoštovanje prijateljevo in nasprotnikovo.
Resnično in odločilno je, s čemer vlada priporoča novo postavo o narodnem opolčeuji. Spominjamo se besed, ki jih je neko:-, vojinsk minister izustil, ko se je od njega zahtevalo, da naj zniža vojinsk budget: „Popolnem pravo pravite, moja gospoda, in jaz bodem takoj,  kakor želite,  meče in bajonete prekovati dal v pluge in srpe, ako mi morete povedati,  da le jedna  izinej sosednjih držav tudi tako dela!"   Kakor je Prusija Avstrijo prisilila ne toliko z vzgledom,  kolikor z resnimi praktičnimi dokazi,  da je tudi ona uvedla splošno vojaško dolžnost,  tako so druge države takoj posnemale  Rusijo,  ko si je ta ustrojila svoje narodno opolčenje.  Avstro-Ogerska pa  ima  le v Tirolih in na Predareljskej zemlji narodno opolčenje, ki je tudi v resnici jako dobro organizovano, a drugje ga nema. Nastane tedaj  domoljubno  vprašanje:  ali naj čakamo,  da dobodemo od  katere strani dokaza na pleča, da smo zaostali za jedno idejo? Ako smemo verjeti oficijoznim računom,  potem je dokazano in jasno, da mej velikimi vojaškimi državami — Italijo izimši — ima Avstro-Ogerska najmanjšo stoječo vojsko,  najmanjše vojinsko pomorstvo in deželno brambo,  najslabšo  vkupno   bojno silo, najmanjši vojni budget, najkrajši ukupni službeni čas. To iz mo bi naša država utegnila v vojni z močnimi sosedi jako drago plačati.   Ako pa hoče v evropskem koncertu imeti kaj veljave, imeti mora vsaj blizu toliko v6-j insko sile in priprave,  kakor drugo velike države. Najtrdniši so naši upi v mirne čase, ako je prijateljstvo in zveza z Avstrijo za druge države kaj vredna,  a vredna bode veliko več, ako cesarstvo more v vojni vsled narodnega opolčenja 1,200.000 mož, ali, kakor drugi računajo, celo 2,000.000 mož več, kakor dosihdob, sklicati na noge.  „Si vis pa-cem, para bellum."
Ako pa skoro ni dvojbe, da je treba naše vojstvo popolniti z narodnim opolčenjem, mnogo pa je dvojbe ob vprašanji: ali bi bilo povsem umestno narodno opolčenje po načrtu predložene vladne osnove? Žrtev v svobodi, v krvi in denarji, katere so zvezane z narodnim opolčenjem, ne sme se zahtevati preveč, narodno opolčenje ne sme biti pretirano. A tako bi bilo, če bi bilo po načrtu obeh naših deželno-brambovskih ministrov in vojinskega ministra.
Državna zbora se bosta sedaj bavila s tem preimenitnim načrtom. Vladnim krogom je mnogo do tega, da bi bil sedaj potrjen ta načrt, ker sta dva druga nerešena prišla iz državnega zbora nazaj k svojim avtorjem. Kolikor je na nas Slovencih, smo mi, so naši očetje dovolj potov že dokazali, da
nam je „Avstrija čez vse;" tudi sedaj pri osnovi narodnega opolčenja bodem o pripravljeni na žrtvenik širše domovine položiti naše blago, našo krv. A jeden pogoj jasen in veleopravičen smemo razodetij pogoj, da- nam vlada kot imriodiii *iveti. da in pomaga, da nam narodno,pravo mesnici in, narodno vz-oio omogoči* Opolčenje bode- niojtalo, biti na-rodimo, v avstrijskih najo lop snih razuerah se m h*dj> mpgle dežele organizirati namenu pri-rnerajp, za opolfrmje, neg«. le outiied kot talk bode imel prav«*ga navdušenja* dovoli- iVko> tod^ hočete imeti, qa \ se. strani krepka in izdatno opolčenje, odgojite^ si navdušene narode, dajte, da oodo narodi v-Avstriji srečni in v svojih pravicah! Vrhu tega pa, kakor rečeno, mi Slovenci nesmo le za to, da plačujemo, da za državo umiramo. Tudi prejemati, tudi živeti hočemo — za državo. Slovenski poslanci tedaj ne bodo zamudili prilike, da bodo dovolitev opolčenja, velikih in usodepolnih bremen, zavisno poudarjali od resnične izpolnitve slovensko-narodnih naših terjatev.
Deželni zbor kranjski.
(XVIII. večerna seja dne 2I.januarja 1886.)
(Konec.)
Poslanec dr. Poklukar omenja, da bi gospodarski odsek gotovo rad kaj uspešnega ukrenil že zdaj v prid obrtnikom Ljubljanskim, ali za zdaj se ne da kaj primernejšega nasvetovati. G>tovo je pa vsem poslancem pri srci, pomagati obrtnemu stanu. Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog.
Poslanec dr. P u kl u k ar poroča v imenu finančnega odseka glede hranilnih stavb pri Trebi-škem potoku poleg Radeč. Poročevalec nasvetuje o tej zadevi obširni postavni načrt, v katerem je nasve* štovano, da državni melijoracijski zaklad s 500/0 (ua 16 000 gld. proračunjene potrebščine,) torej s prispevkom 8000 gld. pri pomaga. Razglasi se to kot podjetje, ki je zršiti iz deželnih novcev, za katero se pa ne bodo pobirali doneski drugih udeležencev* Vendar se ob jednem razumeva, da v kolikor se bode pri zgradbi in popravi tega potoka potrebovala skupna lastnina udeležencev, morajo taisto udeleženci v ta namen brez povračila dati na razpolaganje. Na dalje nasvetuje poročevalec, kako se ima izvrševati postava, katera se tudi brez razgovora jednoglasno odobri.
Poslanec dr. Papež poroča v imenu gospodarskega odseka in nasvetuje:
1. Slavni deželni zbor reši naj prošnjo okrajnega cestnega odbora tako, da se mu za zvršitev leta 1886, 1887 in 1888 odločenih popravkov na cestni progi med Mokronogom in Laknecem dovoli v teh letih primerna podpora.
2. Deželni odbor se pooblasti za ona dela, ki so za 1. 1886 odločena, oziroma v zvršitev namenjena, na podlagi uspeha na lici mesta zvršujočega pregledan j a omenjenega načrta ter po poizvedbi stanja tamošnjega okrajnega cestnega zaklada iz kredita za cestne stavbe omenjenemu okrajnemu cestnemu odboru naukazati v izplačanje podporo do 1500 gld. po napredku dotičnih stavbenih del.
3. Deželnemu odboru se naroča, da prihodnjemu deželnemu zboru poroča, kakšen uspeh da je imelo pregledanje omenjenega načrta in da stavi nasvete o visokosti podpor, ki naj bi se dovolile okrajnemu cestnemu odboru 1. 1887 iu 1888.
Predlogi se odobre.
Poslanec dr. vitez Gutmansthal poroča v imenu gospodarskega odseka o letnem poročilu de • želnega odbora o hipotečnih dolgovih in nasvetuje:
1. Glede na uzroke, ki jih omenja deželni odbor, deželni zbor za zdaj ne bode ustanovil d e-želne hipotečne banke, pač pa naroča deželnemu odboru, da naj vedno pazi na obrestne raz« mere v deželi in pri glavnih kreditnih zavodih v našem cesarstvu, in da naj, ako se pokaže potreba, zboru stavi okoliščinam potrebne predloge.
2. Deželni zbor jemlje radostno na znanje, zagotovilo kranjske hranilnice, da hoče svojo posebno pozornost obračati na znižanje obresti j pri uknjiženih posojilih in zlasti gledati na to, tudi, posojila, ki presegajo znesek 300 gld., dajati po 4°/0 in pričakuje, da se bode zlasti poslednja jako Človekoljubna in sploh koristna naredba prej ko mogoče izvršila.
3. Deželnemu odboru se naroča, da naj hranilnici kranjski sporočivši pod drugo točko navedeni sklep, izreka željo, da naj amortizovanje dolgov še nadalje pretresa in poudarja, kako bi se kranjskim posestnikom dala prilika, da bi ob jed«
nem z obrestmi polagoma poplačali tudi dolg in si obranili obstanek.
4. Deželnemu odboru se naroča, da naj ima še dalje v razvidnosti dolgove kranjskih zemljišč, da naj si prizadeva dosedanje izvedbe popolniti in popraviti in da naj vse te poizvedbe deželnemu zboru v letnem poročilu, pri prihodnjem zasedanji naznani.
Poslanec dr. Vošnjak opomni, da ima nekoliko opomenj proti izpeljavam, ki se nahajajo v poročilu gospodarskega odseka. Kmetski stan zadolžuje se leto za letom bolj in ker je zadolžen, ne more napredovati. Deželni zbor se je s to zadevo že mnogokrat pečal in v agrarni enketi se je mnogu o tej zadevi razgovarjalo in nasvetovalo. Stanje hipotečnih dolgov množi se z vsakim letom, vsako leto narašča zadolženje kmetskega posestva. Najvišje novo zadolženje kažejo okraji Brdo za 153.681 gld., Kranj za 260.122 gld., Loka za 158.852 gld., Ljubljanska okolica za 472.827 gld., Radovljica za 133.452 gld. in Vipava za 156.955 gld. Razbremenjeni so le okraji Kranjska gora za 8232 gld., Lož za 4929 gld. in Logatec za 171.772 gld. A ti okraji, kateri so se zopet obremenili, so ravno isti, kjer je kmetovalec doslej še v boljšem stanji, v drugih krajih dežele, kjer so posestva po polnem zadolžen-, se tako ničesar več ue posodi. Govornik ne more delovanja kranjske hranilnice nasproti kmetskemu stanu nikakor hvaliti, Kranjska hranilnica imela je na Kranjskem koncem 1. 1884 hipotečnih torjatev po 5% v skupnem znesku 3,399.047 gld, po 4°/0 svoto 309 813 gld., torej blizu 6°/0 vseh uknjiženih dolgov in 17°/0 od ka-pitalov, v kranjski hranilnici naloženih, knteri so znašali 20,612 99'» gld. Od tega uloženega kapitala je s Kranjskega do dvanajst milijonov goldinarjev. Iz poročila pa je razvidno, da ima kr.njska hranilnica denar tudi iz druži h dežel, kar bi govornik ne mogel hvaliti, ker njeno razpolaganje z denarji le otežuje. Iz .deželo kranjske se ne jemlje denar, iz druzih dežela pa so. jemlje, kar se mu ne zdi prav in misli, da bi bilo bolje, da se jemlje le domači denar. Tri milijone gld. obrestovani!] je po 5°/0 in le 300,000 gld. po 4°/0- Govornik misli, da bi se obresti znižale prav lahko za vse tri milijone od 5% na 4°/0, ne da bi trebalo znižati,-obresti ulagateljev
Tttdi mifdi govornik, da bi bila kranjska hranilnica lahko ustregla želji po deželnem zboru izraženoj, da na zemljišča poso enega denar j j ne bi terjala nazaj, temveč da bi se denar povračal po amortizaciji.. Štajerska hranilnica ima jednaka pravila kakor kranjska, pa je vendar to storila. Sploh po mnenji dr. Vošnjaka regulativ za hranilnice ne ugaja več in treba ga bode prenarediti, kakor za hranilne in posojilne zadruge. Govornik upa, da bode vlada kmalu tako prenarejeni načrt statutov za hranilnice predložila postavodajnim zastopom. Zahvali, ki bi se imela kranjski hranilnici izreči že naprej, ne more dr. Vošnjak pritrjevati, bode tedaj le pogojno glasoval za nasvetovane predloge. Kadar bode kranjska hranil nicai v istini ponižala obresti, bode i on se zahvali pridružil, prej pa ne.
Poslanec dr. vitez Gutmansthal pravi, da kranjska hranilnica ne more već posojevati, nego se prosi. Hrauilnično vodstvo postopa pri dovoljenji posojil jako strogo, kar se more le odobravati. Da postopa previdno, se vidi iz tega, da ie izgubila v 50 letih le 88.000 gld. Obresti ne gre zmanjšati, storilo se je že najskrajneje. Jeden odstotek mora biti razločka, kje bode drugače dobivala hranilnica novcev za svoje stroške 32.000 gld. za davke, stroške za režijo, da se da dobrodelnim zavodom vsako leto nad 20 000 gld. in se izven tega ima pomnožiti rezervni zaklad. Konečno omenja hranilnic na Štajerskem, kjer je 46 okrajnih in jedna glavna hranilnica v Gradci. Od uknjiženih dolgov imajo te hranilnice pri posestnikih četrtinko, to je 64 mili jonov izposojenega denarja, to je ves drugi odno-šaj nego na Kranjskem. Sploh pa misli govornik, da treba počakati,- kaj bode novega prinesel branil nični regulatttv.kj se pričakuje.
Poslanec dr. Vošnjak opomni, da se ravno iz poročila dr. vitez Gutmansthala vidi, kako malo se je pod prejšnjo liberalno vlado zgodilo za Kranjsko. Na Štajerskem imajo 47 hranilnic, na Kranjskem pa vlada ni hotela dovoljevati okrajnih hranilnic in odbila dotično prošnjo iz Kranja, Loža in Postojine, le Kočevarjem se je dovolila in to le zato, da se je kranjski hranilnici obdržal monopol na Kranjskem. (Dobro! Dobro!)
Pri glasovanji vsprejmo se predlogi gospodarskega odseka.
Poslanec M u r n i k stavi koncem seje sledeči samostalni predlog, katerega bode v prihodnji seji1 utemeljeval: Razmišljajoč, da se po načelih utaue tarifne politike,  kakor tudi v soglasji z nazori državnega zbora in za trgovino  in  obrt merodajnih korporacij cesarstva skupni prevažni stroški po železnicah z jednakimi razpošiljatvenimi pogoji za bliž-nejšo  postajo ne Rinejo višje odmerjavati, nego za oddaljenejšo postajo; razmišljajoč,  da bi se izjeme smele le dopuščati v prometu  z inozemstvom, odnosno s prekmorskimi pristanišči, pa ne na škodo gospodarstvu tuzemstva, in razmišljajoč dalje, da tarifna politika  na Kranjskem vozečih železnic, toliko c. kr. državne, kolikor c. kr. priv. južne železnice, mnogo in presilno nasprotuje takim pravičnim načelom; razmišljajoč,  da so se za Kranjsko na ta način  v prometu z najvažnejšim blagom   napravili  taki   tarifi,   da  so   vsi prirodni, proizvodni in prodajalni  pogoji zgolj slepivni, in s katerimi se najobčutnejše  škoduje  poljedelstvu in gozdarstvu, kakor tudi trgovini  in obrtu dežele; razmišljajoč,  da so bile vsled tarifne politike, na Kranjsko se ne ozirajoče, uničene  že mnoge obrti in mnoge trgovinske zveze in da se je v resnici bati. da bodo v zadnjem času drugim deželam do« voljene tarifne olajšave žagarsko obrt in trgovino z lesom na Kranjskem uničile, se stavi predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: ^Deželnemu odboru se naroča: Naj sporoči c. kr. vladi to s čini dokazani  in za deželo toliko nevarni po-I ložaj.  Posebno naj vladi  tudi  pojasni  v novejšem j času sporazumno z prizadetimi železnicami storjene i naredbe gledo tarifov za prevažanje lesa, ; ki so po svojih posledicah naj pogubne j ši, j nujno vlado proseč, naj bi oprostila kranjsko deželo i težkih neprilik  in škod,  ki jih mora trpeti vsled ! neopravičene tarifne politike v železniškem prometu, in naj bi kranjski deželi ne kratila onih koristi j, katere uživajo druge kronovine." , Potem se seja sklene.
Politični razgled.
Notranje Acžclc.
V L j ubijani 26. februvarja
Kakor se „Narodnim Listom" poroča z Dunaja, se je neki <l«Niiic*u zaradi šolstva tako sporazumela, da se ljudsko šolski zakon premeni v • zmislu avtonomije. V onih deželah, kjer konservativci nemaju večine, se bode pa na druge načine skušala doseči konfesijonelna šola. Konservativni zastopniki dotičnih dežel naj stavijo primerno predloge in desnica je bode podpirala, naj se že tičejo samo administrativnih zadev, ali pa zahtevajo posebne zakone.
Češki listi zahtevajo, da bi ae pri osnovi narodnemu opolceiiju oziralo na zgodovinske pravice posamičnih krono vin. Potem bi češko kraljestvo imelo svoje opolčenje z domačimi častniki in češko komando. Popolnem jednake pogoje bodo stavili Ogri.
Vitanje dr/sivc.
Mir m»j Srbijo in llolgurijo še ni skle-nen in tudi ni gotovo, da bi se precej sklenil. Bolgari neso zadovoljni s poslednjim srbskim predlogom, ki zahteva obnovljenje položaja, kakeršen je bil pred 14. novembrom, ko se je začela vojna. Tedaj so bile diplomatične zveze mej Srbijo in Bolgarijo pretrgane in meja je hila zaprta Bolgarska vlada želi, da se obnovi diplomatiška zveza s Srbijo in se sklene demobilizacija.
Ker je radikalna stranka naj mnogobrojnej ša v Srbiji, kakor so bile pokazale predzadnje volitve, ki so se svobodno vršile, in ker so se baš poslednje dni sešli nje vodje v Niši, da se posvetujejo o novej organizaciji stranke, ni I neumestno, da navedemo glavne točke njenega programa. Kot podlaga državnej organizaciji zmatrajo radikalci narodno blagostanje in svobodo. Glavni smoter vnanje politike bi po njih mnenji moralo biti zjedinenje vseh Srbov. "Vsem veroizpovedanjem priznava radikalna stranka popolno svobodo. Ustava se mora v tem zmislu premeniti, da bode skupščina imela samo voljene člane. Volili bi jo vsi polnoletni Srbi. Skupščina bi se vsako leto shajala ob gotovem času, razhajala pa, kadar konča svoje delo. V izredno zasedanje smel bi jo sklicati kralj. Skupščina imela bi popolnem neomejeno zakonodavno oblast. Veliko narodno sobranje bi se shajalo tudi perijodiono in bi mej drugim imelo pravico preminjati ustavo. Državni sovet naj bi se opustil. Uprava naj bode, kolikor se da, jednostavna. Občinam in okrajem naj se dovoli obširna avtonomija. Kazenske stvari naj sodijo porotniki.  Davki naj se uravnajo po premo-
j žeuji  in dohodkih  državljanov.   Finančna uprava mora se popolnem  preustrojiti, njej  na čelu naj
1 bode osrednja narodna banka. Osnuje naj se še več
provincijalnih bank. Nadalje zahteva ta stranka splošen, obligataričea in brezplačen pouk. Za hrambo deftele naj skrbi milica Stalne vojske naj se samo toliko vzdržuje, kolikor jo je treba za organizacija in izvežbanje milice. Na srednjih in višjih šolah skrbeti je tudi za vojaško izobraževanje. Vnanja pob tika naj posebno skuša ustanoviti in ohraniti prijateljstvo z bratskimi narodi, zlasti z Bolgari io Crnogorci. Njen smoter bodi tudi zveza vseh balkanskih narodnostij. Badikalci zagovarjajo tudi popolno tiskovno svobodo ter svobodo društev in zborovanja. — Pogajanja za združenje radikalcev in naprednjakov ostala so brez uspeha. Poslednji so zahtevali nekatere premembe programa radikalcev; pred vsem so hoteli, da se izrecno omeni pravica Obrenovicev do srbskega prestola v programu ter poudarjajo njih zasluge za deželo, obdrži toliko-stalne vojske; kakor jb je sedaj, pravoslavnemu ve* roizpovedanju prizna prednost in načeloma obdrži sedanja davčna sistema. V to pa radikalci neso hoteli privoliti.
Ruski veleposlanik Nelidov opominjal je Ilirsko vlado, da poplača  zapale obroke vojne od-i škodnine.   Porta je vsled tega ukazala valljem, da I hitro poprodajo Žito, ki je še v zalogah, da bode j mogla ta dolg poplačati do 1. marca.
Kakor se govori pride ruski generalni kon-j zul v novem Yorku, baron Rosen, za diplomatskega [ agenta v Solijo. Baron Rosen se je ob svojem času '< jako odlikoval kaker Cbarge d'affaires v Japanu pri j konfliktu mej Rusijo in Kitajem.
V pruskem deželnem zboru začela se je j debata o vladnej predlogi, da se v poljskih pokra-' jinah odvzame občinam pravica, nastavljati učitelje. : Prvi govornik katolik   Porsch  ugovarjal je, da bi I protipoljski zakoni veljali tudi za Gorenju Šlezijo, , ker tam ni nikake nevarnosti za nemštvo. Konser-i vativec Bitter je zagovarjal vladno predlogo. Na tO/ j poprime besedo Virhov.  On se ne sramuje liberal-; nih simpatij za Poljake v 1848 letu in poprej, ko I je je zatiralaRusija. Vse te simpatije pripadale so ' gibanju,  kateremu se  imamo zahvaliti za ustavno j vladanje. Tudi on je zato, da se ponemčijo vzhodne i pokrajine, a to se ne  sme posilno zgoditi, ampak j polagoma. On misli, da Nemčiji ne preti nevarnpst j od polonizma, ampak od panslavizma. Govornik za-i hteva nadalje, da naj nemški kancelar dokaže, kar j je trdil o zvezi napredne stranke s francoskim ve* ! leposlaništvom pred 23. leti. Ker sicer mora on to j zavračati, kakor sumničenje. Nadalje pravi govornik* da tudi  on želi, da se poljski  državljani priuče nemščini, a nemškim mestom,  kakor so Gdansko, Torn in Elbing se pa vendar ne sme vzeti pravica, j nastavljati učiteljev. Koncem pravi govornik, da je I njegova stranka pripravljena dovoliti vladi potrebna j sredstva za razširjenje nemške kulture na vzhodu, j a izjemnim zakonom pa ne more pritnliti. Naučni minister pravi, da se s Poljaki ne sme prezanesljivo postopati. Poljaki ne bodo nikoli zadovoljni. Vladi hoče odločno postopati.   Najboljše sredstvo za asi-| milacijo dveh narodov je skupni jezik   Vsak otrok se mora nemščini priučiti. Mnogo poljskih mladeniče v, ki se kličejo k vojakom, ne zna nemški, mnogo je pa tacih, ki znati nečejo. Zato je treba skrbeti, da ti kraji dobe učitelje, ki bodo vešči v nemščini, in vlada mora odvzeti občinam pravico, nastavljati učitelje. Konservativec Gerlacb je obsojal predlogo, kot protizakonito, drugi konservativci in narodni liberalci so jo pa zagovarjali; govorniki katoliškega centra pa pobijali.
Domače stvari.
— (Vabilo.) Ker se je oglasilo postavno število letnih udov družbe sv. Cirila in Metoda, vabijo se ti čč. člani, kakor tudi drugi rodoljubi in prijatelji narodnega Šolstva, posebno oni v Šentjakop-ski pa Trnovski župniji stanujoči, k razgovoru ob ustanovitvi poddružnice za {Šentjakopski-Trnovski del mesta v nedeljo dne 28. februvarja ob 6. uri zvečer v prostorih katoliške družbe, Stari trg št. 13, I. nadstropje (Ahačičeva hiša).
Pooblaščenec družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Zabavnega večera) pisateljskega podpornega društva jutri ne bode.
— (Promocijski govor gos p. dr a. M Murka,) ki smo ga v avtentičnem prevodu priobčili v našem podlistku, prinesla je tudi po nem« škem izvirniku uradna „AViener Zeituug" od 23. in 24. dne t. m
— (Ples.) Prihodnjo nedeljo, 28. due t. m., priredi Ljubljanska čitalnica zadnji ples v tem pred-pustu, na kar še jedenkrat opozarjamo društvene ude in čitatelje »Slovenskega Naroda".
— (Železniška zveza mej Trstom in Reko,) V Trstu zasnoval se je konsorcij, ki misli graditi ozkotirno lokalno železnico od Trsta do Ma-tulij-Opatije na južnoželezniškej progi St. Peter-Reka. Že ima dovoljenje, da lahko prične s prvjmi tehniškimi deli za lokalno železnico od Trsta do Kopra. Po novem črteži ima namreč zasnovana železnica teči preko Kopra, od tod čez Buje do Ce-rovelj (na glavnej progi državnih železnic v Istri)
in naprej preko Bogljune, Branje, Opatije in Volo-ske do Matulij. Ta projekt ni tisti, ki ga je priporočal deželni zbor v Poreci in ki ni bil pohvaljen v deželnem zboru Tržaškem in bi se po njem državna železnica Trst-Reka izpeljala preko Lupo-glave, ležeče na državni železnici Divača-Pulj, bolj v severu kakor Cerovlje. Projektovana lokalna železnica posebno povzdigniti ima promet po notranje) Istri. Ali bode trgovsko ministerstvo podelilo pivo koncesijo za to lokalno železnico, je j ko dvomljivo. Za progo Trst-Koper pa je že dana in čakati bode le še prve koncesije za Koper-Matulije.
— (Iz Podjunske doline) piše se „Miru" : Že davno imam na srci, da bi vam nekaj povedal
0 šolah v bližnjem Ve likove i. Celovćanka (K'a-genfurter Zeitung) dne 5. februvarja t. 1. oglaša, da je v Velikovci prazno učiteljsko mesto. To mi daje priložnost, da povem, kar na srci imam. Veli-kovška okolica je čisto slovenska, v mestu samem jo malo trdih Nemcev, in kaka je z otroci, ki v šolo hodijo ? Potrudil sem se, da sem zanesljivo zvedel narodne razmere v Velikovskih šolah. V šolskem letu 1884/5 je štel I. razred 96 učencev, 37 nemških, 59 slovenskih, mej njimi 7 tujih; II. razred 70 učencev, 43 Nemcev, 27 Slovencev, 9 tujih; III. razred a) G4 učencev, 15 Nemcev, 49 Slovencev, 16 tujih; III. razred b) 68 učencev, 30 Nemcev, 38 Slovencev, 12 tujih; IV. razred 96 učencev, 49 Nemcev, 47 Slovencev, 15 tujih; V. razred a) 57 učencev, 22 Nemcev, 35 Slovencev, 15 tujih; V. razred b) 45 učencev, 35 Nemcev, 10 Slovencev, 4 tuje; torej vseh vkup je 496 učencev, mej njimi 231 nemških, 265 slovenskih; iz tujih ne v Velikovške šole ušolanih krajev jih je mej temi 78 učencev. — Vesoljni svet naj pa zdaj posluša: Za Velikovške šole, kjer jih je 231 nemških in 205 slovenskih otrok c. kr. okr. šolski svet nič ne omenja, da mora učitelj znati tudi slovensko! Kako more trd Nemec na takej šoli dobro in uspešno poučevati? Omilovanja vreden je posebno gospod katehet, ki poučuje mladino v krščanskem nauku. Slovenski otroci znajo brati nemški katekizem, pa ga ne razumejo, slovenskega pa, katerega bi razumeli, ne znajo ni brati, ker jim nihče ne pokaže slovenskih črk! Ali to ni narobe svet? Slišal sem praviti, da je v Porečah, Krivejvrbi, Grabštajnu le toliko trdo nemških otrok, da jih lehko našteješ na prstih jedne roke. Gg. kateheti tudi teh nemških otrok ne zanemarjajo, ampak storijo in se trudijo z njimi, največ ko premorejo. Slišal sem pa, da so jo od zgoraj dobili ukor, ker ne učijo nemških otrok tudi po nemško. Kdo pa se spominja 265 slovenskih otrok v Velikovskej šoli, kjer je vse trdo nemško? Prej ko ne višim šolskim oblastim v Celovci te narodne šolske razmere niso znane in gospod katehet bi prav storil, ako bi vse to natanko naznanil dotičnim oblastnijam. Upam, da pride od zgoraj prava pomoč!
— (Tržaško podporno in bralno društvo) imelo je koncem 1885 leta 4 Častne člane,
1 ustanovnika, 10 podpornih članov. Rednih članov v možkem oddelku bilo je 127, v ženskem oddelku 119, bralnih članov pa 26. Dokodkov imelo je društvo 1712 gld. 56 kr., od katerih se je mej drugim bolnim udom plačalo 393 gld. podpore, društvenemu zdravniku 60 gld., za zdravila 107 gld. 97 kr. itd. Društveno premoženje narastlojena 189^ gld. 90 kr.
— (Vabilo na plesni venček), kojega priredi Ormoška čitalnica dne 3. marca t. 1. v svojih prostorih v Ormoži. Pri tej veselici svira vojaška godba 47. peš-polka iz Maribora. Začetek ob 7,8. uri zvečer. Prosi se, da gospodje pridejo v črnih suknjah. Ustopnina: Za posamezne osobe 50 kr., za obitelji 1 gld. Odbor.
— (Vabilo k veselici), katero priredi „Narodno bralno društvo v Knežaku" v prostorih g. Andreja Urbančiča dne 28. svečana 1886. Spored: 1. Pozdrav. 2. „Moj dom", poje moški zbor. 3. „Na straži", poje moški zbor z bariton solo. 4. -Jefte-jeva prisega'', deklamacija. 5. „Slovenska dežela", poje moški zbor. 6. Tombola. 7. Ples. Začetek ob V»8. uri zvečer. Ustopnina za vsako osobo 30 kr.; z družino 50 kr., — plesalci pa razen tega 50 kr. K obilnej udeležbi vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 26. februvarja. Ko se je včeraj nopoludne cesarici nja v „Prater" peljala, zlomila se je os  pri  vozu in  bila je nevarnost,
da se voz prevrne. Kočijaž pravočasno ustavil. Cesaričinja z dvorsko damo šla je peš v Pra-ter sprehajat se ter se čez pol ure v drugi dvorski kočiji povrnila v mestu.
Beligrad 26. februvarja. Nota Gara-šaniiiova, ki se je preteklo noč izročila zastopnikom vlastij, utemeljuje znani od srbske strani predlagani mirovni član in prosi zastopnike vlastij, naj ta predlog pri vladah podpirajo.
Beligrad 25, februvarja. Vojni minister ustavil je z ukazom od deiiašnjega dne vsa naročila obleke, orožja in streliva.
Bukarešt 25. februvarja. General An-gelescu imenovan vojnim ministrom.
London 25. februvarja. Marquis of Sa-lisburv misli v inozemstvo odpotovati, da si zdravje popravi.
Pariz 25. februvarja. Začetkom zbornične seje ustrelil je na galeriji neki Pionnier z revolverjem dvakrat v zrak ter vrgel pismo na Clemenceau-a v dvorano, kjer so pozneje tudi kroglje našli. Pionniera so prijeli. Videti je, da je blazen. Pionnier pravi, da je s strelom hotel vlado opozoriti na njegovo pravdo, ki bode razkrila podrobnosti kapitulacije pri Metzu in dokazala, da so v francoskej vojski pruski vohuni.
Ala 25. februvarja. V zadnjih 24 urah nobene koleri podobne bolezni v Veroni in v okolici.
Zdravi j enje pospešuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih ho zM o lovim „Francoakim žganjem" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po postnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tucli-lauben 9. Po lekarnah iti špecerijskih prodajidnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (20—2)
Tujci:
25. tehruvsirjn. Pri wli mu t  Anlintith z Dunaja. —  Dt-ttelbstch iz Kopi-ar i/. Trsta. — Fischl z Dunaja. — Fedi
MHIBa
Pri i« nI i i: Dr. Finschgor, dr. Schnster iz Gradca. Behofschitz iz Linc;i — Grof Attema iz Litijo. — St lin iz Ljubljano. — Sclnuidt z Dunaja.
Pri uvNt »i |mK«mii <-«-N»i'ji : Trainer i/. Celovca.
22. februviirja: Meta Matevže, zasebnica, 06 let, Ko-1 »-/.tisku cesta št. 6, za telesnim poškodoval je m. — Janez Rogel, deUvec,      let. Ulice na grud at. 12, za phičnico.
23. febrttVarja: »Srečko VVeidingor, hišni poneHtnik, 75 let, Stari trg st. 22, za otrpnenjein možganov. -- Katra Zimmernnm, inž> uirjuva vdova, 34 let, 1'oijanaka cesta At. 38, za jetiko — .Munja Kaear, dekla, 42 let, Kravja dolina št. 11, za sušico.
24. februvarja: Reza Ravnihrib, hišnega posestnika žena, H«J let, Slonove ulice Atv 3W, za sprideujem jeter.
25. februVarja: Mihajl Šrafti, črevljar, 24 let, Poljanski nasip št. 50, za, jetiko.
V" deželno! liolnici: 21. februviirja:  Vineenc Ko/Jovčar, pisar,  :it> let, za razširjenjem  pluč. — Tomaž Lavtižar,  gostae,  75 let, za starostjo.
22 februvarja: Kurol Prijatelj, dijak, 25 let, za cdo-moiu v možiranih.
Št. 1317.
Gradca iz Reke
jMeteorologičiio poročilo.
i s ! Q	Čns opa-zo\anja	Stanje baroni etru v niui.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo kri na v mm. i
25. febr. 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740 57 mu. 740 11 hib.	— 36' (1 2 2' c — 3'4" KJ	1 si. S/.ll-si. svzJ Si. 8vz.	obl. d.jas. jas.	0'00 hiti. ' 1
Slednja temperatura — 1'6°, za 2-2° pod normalom.
ID-a-naosIra, "borza
dne 26. februvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
86 gld. 80 1 114 .
Papirna renta..........
Srebrna renta ...... • •
Zlata renta.........■  . -
102 874 29S 126
10 „
61
5'/,, marčna renta........
Akcije narodne banke......
Kreditne akcije........
London ..... .   .   . '.
Srebro............
Napol. .....
C. kr. cekini ........
Nemške marke 4<V„ državne srečke iz I. 1854   250 gld. 128 Državno srećke iz 1. 1*64 100 gld. 172
OgrBka zlatu renta 4,Ji„    .... 104
„    papirna renta 5fl/„. .    ..j»; .,..»   .•, *}»
6% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. ^'4 Dunava n-g. srečko 5 100 gld. 116
Zemlj. obe. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice Prior.' oblig. Ferdinandove aev. železnico Kreditno srečko    .    .   . ,.   -   100 gld. Rudolfove srečke .       ...    10 „
Akcijo anglo-avstr. banke .       120 „ Trainmway-driišt. volj. 170 gld. a. v. . .
15 20
75 05
kr.
126 116 108 178 19 116 206
01«/, H
94
75
5o : te ,
75 J
hO
75 25
25 . 50 „
50 fcl
Razpis službe!
(111-2)
Vsled sklepa deželnega zbora, kranjskega se ima nastaviti provizorično za 1. 1880" tretji konceptni uradnik pri deželnem odboru kranjskem z letno plačo 1200 gld.
Prošnjiki za to službo imajo svojo popolno zmožnost za politično-administrativno službovanje s spričevali o dovršenih teoretičnih in praktičnih izpitih — in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika izkazati.
Prošnje naj se tlo 20. marca deželnemu odboru kranjskemu pošljejo.
V Ljubljani, dne 22. februvarja 1886.
Razpis službe.
Podpisano županstvo vsprejme v službo moža, ne čez 40 let starega in z dobrimi spričali, kot obciiiNkega čuvaja, oziroma pisarja, z letno plačo 350 goldinarjev.
Pogoji so: popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in neomadeževano življenje.
Odsluženi orožniki (žendarmi) ali tudi vojaki imajo prednost.
Ponudbe, podprte z rojstnim listom, spričalom o nravnosti in drugimi spričali, doposlati so đo lO. marca I HHii na
(H2-1) županstvo v Spodnji Šiški.
Spodnja Šiška, dne* 25. februvarja 1886. V najem se odda o Sv. Jurji
velik in prostoren magacin
na Nv. Petra cesti At. 40, uhod ima iz ceste. Natančneje: Sv. Petra nasip it. 85. (100—3)
A7ALA & C°
o lav ii a zh1ok» j I,|u1>1|hiiI pri
,T     .     "~      .   ■ g. PETER 1.AKSMH-ii.
Varstven a /.nsunka ■
3iTa.3 1 © p ž i
larve
za maškare
e»<l B E*6a. <lo 411 kr.
so dobo pri (91—3)
8 KARINGER-JI
^ na Velikem trgu.
Asichor p&robrodna linija
iz Trsta v New-York naravnost.
Odhod v 1. in 15. dan vsnkega meseca.
Veliki prvorazredni parniki te svetovnoznanev Avstriji ledino koneesijoniritnu linije \sprejemajo pomiku po najnižjih conah in Z najboljšo postrežho.
1'otniki naj so obrnejo na Gerg<det Ac F*o-«jll;ie<), glavnu agente, Vi« *l«rl» Arat<euale Hter. X v Trstu.
Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mosta Zjertinjenih držiiv po najnižjih cenah. i.32—17)
i U zimsko zdravljenje!
'jj Nova napolnitev
medicmalnep.
IVistno iii jnko zdravilno. 1 steklenici fiO kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodni u (674-16;
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža (»r Xji"va."taljenii.
aW Jr a? a* *V a*    *^y   ^S ^ S
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".