Naročnina mesečno 12 Lir, za Inozemstvo 20 Lir -deljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica: Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja viak dan f)utr«J razen ponedeljka la dneva po praznika. | Urednlltvo la oprava* Kopitarjev« 6, Ljubljana. | Redazione, Ammlni.traziones Kopitarjeva 6, Lubiana. I Telefon 4001—4005. Abbonamenti: Me.o 12 Lire; E»tero, mete 20 Lire, Edizione domcnica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.: Lubiarna 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per le in.erzioni. Filiale: Novo meato. Concessionaria esclnsiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana. Vojno poročilo št. 668 Smeli letalski napa?! na Tobruk Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V cirenajškem D ž e h -1 u je slabo vreme zelo oviralo vojaško delovanje. Naša letalska formacija tretje skupine lovskih letal pod poveljstvom kapetana Giuseppeja Tovazzija je v smelem ponočnem poletu bombardirala pristanišče vTobruku in v strmoglavih poletih posrbno uspešno napadla obalski promet in nasprotna taborišča. Deset avtomobilov je bilo razbitih, nad 100 pa poškodovanih; na večih krajih so nastali požari. Sovražniku so bile povzročene težke izgube po taboriščih. Angleška lovska letala, ki so se dvignila, so bila odbita. Vsa naša letala so se vrnila na oporišče. Gospodarsko stanje v Italiji Iz poročila guvernerja Italijanske banke na občnem zboru delničarjev Rim, 31. marca. AS. Na občnem zboru delničarjev Bance dTtalia je guverner dr. Azzolini imel dolgo in izčrpno strokovno poročilo o splošnem ter ital. gospodarskem iu denarnem položaju. V začetku je počastil spomin vojvode d'Ao-sta, čigar kolonizatorsko delo je v gospodarskem pogledu bilo bistveno zvezano s tem osrednjim državnim denarnim zavodom. Nato je pozdravil bojevnike vseh vrst orožja, ki se na neštetih bojiščih bore za zmago. Iz obsežnega strokovnega poročila posnemamo naslednje misli: Razširitev spopada na nove evropske države, nato pa na azijsko in ameriško celino, je dalo sedanji vojni svetovni značaj in je še bolj ločilo gospodarstva velikih zemljepisnih prostorov. Zaradi tega so navzlic različnemu obsegu gospodarska vprašanja v različnih vojskujočih se državah Nemško vojno poročilo Čiščenje pri Harkovu — Letalski napad na Sebastopol Nemško Hitlerjev glavni stan, 31. marca vrhovno poveljstvo objavlja: V donskem področju so izpodleteli ponovni napadi sovražnika. Pri čiščenju na odseku vzhodno od Harkova je bila uničena ena tovarna. Pri Sebastopolu in na srednjem odseku vzhodnega bojišča je sovražnik na več mestih napadel z močnimi silami. Njegovi napadi so izpodleteli s težkimi izgubami za nasprotnika. Pri t"m je bilo uničenih 24 tankov. Na več mestih vzhodnega bojišča so dovedla lastna napadalna podvzetja do nadaljnjih uspehov. Letalstvo je bombardiralo letalsko tovarno v Sebastopolu ter pristaniške naprave ob morski ožini pri Kerču, kjer sta bili potopljeni dve prevozni ladji, tretja prevozna ladja pa je bila torpedirana. K-t se je močno nagnila, je računati, da sc je tudi ta parnik potopil. Letalski napadi so poškodovali še neko drugo veliko trgovsko ladjo. V Severni Alriki je bila zaradi hudih peščenih viharjev le majhna delavnost. V Mar-m a r i k i je bilo uspešno bombardirano neko leta. lišče in pa pristaniške naprave pri T o b r u k u. Bomba je zadela nek angleški parnik. | Na angleški vzhodni obali so vojna letala zadela srednje veliko angleško trgovsko ladjo. Nad Rokavsko obalo je mornariško topništvo sestrelilo štiri lovska letala. Nekatera angleška bojna letala so izvedla polet nad vzhodno Nemčijo. Pri poskusu nočnega poleta angleških bombnikov nad zasedeno norveško ozemlje so bila sestreljena tri sovražna letala. Helsinki, 31. marca. AS. Finski glavni stan je podal poročilo o divjih bojih pri Murmansku, iz katerega je razvidno, kako skušajo Sovjeti z obupnimi protinapadi zadržati finske uspehe ter se jim upreti s svojimi poslednjimi silami. Tudi na vseh ostalih finskih bojiščih Sovjeti napadajo, toda na karelijskem kakor tudi na aunuškem bojišču so bili otikoljeni ter do zadnjega vojaka iztrebljeni. Na bojišču je obležalo tudi 700 sovjetskih smučarjev, ki jih je poveljstvo Sovjetov s težkim orožjem poslalo na finsko bojišče, da bi predrli finske postojanke. Berlin, 31. marca. AS. Kakor objavlja nemško vrhovno jKiveljstvo, so bili 28. marca jugovzhodno od llmenskega jezera srditi boji, v katerih so bili odbiti ponovni napadi Sovjetov, ki so imeli težke izgube. V zmagovitem nemškem protinapadu so Nemci presenetili sovražnika, vdrli v njegove vrste in ga uničili. Topništvo in letalstvo sta izdatno sodelovala v l>o-jih. Ujetih je bilo na stotine vojakov in zaplenjenega mnogo orožja. Pri bitki vzhodno od Harkova pa je sovražnik imel 600 mrtvih. 600 ujetnikov, zaplenjenih mu je bilo 81 topov, 10 metulcev bomb, 14 strojnic, 14 metalcev ognja ter mnogo drugega orožja. Jubilej maršala Milcha Berlin, 31. marca. AS. Hitler je poslal maršalu Milchu za njegovo petdesetletnico svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Včeraj je maršala Milcha obiskal v prostorih letalskega ministrstva maršal Goring ter mu prisrčno čestital. Londonsko priznanje Berlin, 31. marca. AS. V6i nemški li6ti pišejo o nedeljskem priznanju londonskega radia glede sovjetske zimske ofenzive in pravijo, da je tako London 6am zanikal V6e svoje laži, ki jih je zadnje štiri mesece širil o nekih porazih nemške amiade. Listi pišejo, da je londonska poročevalska 6lužba priznala, da ni niti najmanjših znakov, ki Bi kazali na po-raz nemške armade. »Volkiecher Beobachter« piše, da bi po zatrjevanju londonskega radia morale so. vjet6ke čete zadnje mesece prodreti najmanj do Rena, toda resnično bojišče je zelo oddaljeno od te reke in bo v kratkem še bolj. Londonsko priznanje pa kaže, da sovražnik nima več utvar, da bi se v Nemčiji lahko ponovilo to, kar 6e je zgodilo leta 1018. Sovražniki 60 se začeli zavedati težavnega položaja celo na bojišču, kjer 60 upali doseči odločilni U6peh. Novi ukrepi v Ukrajini Varšava, 31. marca. AS. Med važnimi dogodki v ruskih pokrajinah, ki so jih zasedle nemške čete, je zadnje čase gotovo najvažnejši odlok o stabilizaciji ukrajinskega denarja z izdajo »karbovanca«, ki je popolnoma odpravil sovjetski rubelj ter nadomestil okupacijsko marko. Ukrajinska emisijska banka ima začasni sedež v Rovnem. Vodi jo dr. Einsiedel, visok uradnik Berlinske banke. Po izkušnjah in dobrih uspehih, doseženih z emisijsko banko v Krakovu, ki je izdala nove zlote, tudi nov ukrajinski denar ne bo imel tradicionalnega bogataškega zlatega in srebrnega kritja, marveč bo krit z močjo in proizvajalno silo ukrajinskih rodovitnih polj in tovarn. Ukrajinsko prebivalstvo, ki sodeluje z nemškimi oblastmi za svoj narodni preporod, je novi denar rado sprejelo. Veščak za ukrajinska gospodarska vprašanja, Evgen Arhipenko, je objavil v »Ukrajinskem gospodarju« članek, v katerem pravi, da bo letošnja ukrajinska žetev prekašala lansko žetev. W Mehiški mornarji nočejo na morje Mexico, 31. marca. AS. Mehiški predsednik Camacho je izročil ultimat jjosadkam 13 petrolej-skih ladij, ki nočejo odpotovati na morje, razen če jim podvojijo plače in jim za ča6a vojne dajo tudi razne druge ugodnosti. Vladne oblasti 60 na to odgovorile, da morajo posadke do polnoči odpluti na morje, v nasprotnem primeru bodo odpuščene in bodo petrolej6ke ladje zasedle posadke vojne mor. narice. Mornarji 60 izjavili, da hočejo imeti večjo plačo, ker je na morju zelo nevarno prevažati pe-trolejske ladje, ki jih osne podmornice neusmiljeno potapljajo. Nedoslednost v angleški propagandi Rim, 31. marca. AS. Angleška propaganda je zelo zanimivo dokazala svojo doslednost. Londonski radio je ob 4.43 zjutraj poročal, da se je v celoti posrečil napad na pristanišče Saint Nazaire v zasedeni Franciji in da so se vrnile domov čete, ki so pri napadu sodelovale. Ob 5.40 pa je Reuter objavil poročilo svojega posebnega dopisnika, H je slavil uspeh tega nenadnega napada in dobesedno rekel, da je bil napad precej drag. Večji del čet, ki so sodelovale pri tem podvzetju, je bil ujet ali pa je padel v ujetništvo. zelo podobna in zahtevajo v bistvu podobno spremembe in ureditve. Povsod so se potrebo zasebne porabe morale podrediti potrebam vojne preskrbe. To je povečalo porabo surovin in delovne sile. S tem se je v vojskujočih so državah zmanjšala brezposelnost, se pokazalo pomanjkanje strokovnega delavstva in se zaradi tega v vedno bolj rastoči meri uporablja mladinska, ženska in nestrokovnjaška delovna sila. Določene skupine držav so se morale sporazumeti za premeščanje delavskih množic v središča, kjer je zaposlitev delavstva bolj koristna za cilje totalne vojne. Druga splošna taka prikazen je vedno večji poseg države v narodno gospodarstvo. Država hoče s tem gospodarstvo nadzorovati in voditi njegov razvoj po skladnem urejanju izdelave, porabe, cen in izmenjave s tujino. Ameriška zapora nad premoženjem nasprotnih držav je bila glede Italijo samo demonstracija in brez uspeha, saj ameriško imetje v Italiji močno presega italijansko imetje v Združenih državah. Vpliv dolarja se vedno bolj omejuje na ameriško celino, zelo pa se je razširil zadnje čase vpliv japonskega jena. Ob porazu .Jugoslavije in Grčije se je v Evropi raztegnilo področje nemške marke in italijanske lire. V drugem letu vojne so vse banke za izdajanje denarja izdajanje vedno nagleje povečavale. Dokler ho šo kaj možnosti za svobodno nakupovanje blaga, bo to dejstvo cene vedno zviševalo, cene bodo vplivale na javni dolg ter ga bolj in bolj množile. Prepoved zviševanja nekaterih cen, nadzorstvo nad drugimi cenami, ustvaritev tako imenovanih blagovnih tipov, doplačila države posameznim izdelovalcem, vse to je bolj ali manj zadržalo dviganje cen. Dvig cen je splošen in se kaže v njihovem imenskem porastku in pa v poslabšanju blaga, ki ga je mogoče dobiti fk> nezvišanih cenah. Proti dviganju cen jo mogoče nastopiti samo z ukrepi, ki omejujejo povpraševanje in preprečujejo zred-čenje blaga na trgu. Treba je preprečiti možnost za prevelike nakupe. Zato so uporabljali različne načine, med drugim tega, da so skušali ljudi pregovoriti naj svoje prihranke nalagajo za državo in sicer tako, da bi bili ti prihranki lastnikom na razpolago šele po preteku določene dobe po končani vojni. To nalaganje je bilo povsod prostovoljno, pač pa so ga oblasti svetovale, pospeševale. Položaj na italijanskem gospodarskem ftodroč-ju je odvisen od nadaljevanja vojne in od posebnih politično-gospodarskih razlogov, ki so: celota vojaškega napora Italije kot veiesile z ozirom na njene blagovne in človeške vire, njene izdelovalne pripravljenosti in potreb civilnega prebivalstva, z ozirom na tržišča, ki so Italiji na razpolago in z ozirom na možnosti, da doj>olni svoje lastne vire z uvozom od drugod ter sindikalna korj>orativna organizacija, ki daje državi orodje za vodstvo go- spodarske delavnosti. Na področju izdelave so v letu 1041. Izginili učinki prehoda v vojno stanje in so je začel izdelovalni red kakor ga zahteva dolga vojna. Zmanjšalo se je delo industrij iz mirnih časov, ki se je omejilo na kritje bistvenih potreb prebivalstva. Delovni umik so je ponekod zmanjšal, drugod zvečal, delovna sila se je premeščala, izdelava povečala ali pomanjšala, kakor je to zahteval položaj. Pri industrijski izdelavi je država še bolj razširila način zapore in razdeljevanja surovin ter pogonske silo. Nedavna uvedba civilne delovne službe jKidreja državi tudi razdeljevanje človeške delovne sile. Toda visoka cena za tiste izdelke, katerih izdelava in prodaja je Se prosta, vplivaio na redne razmere v izdelavi. Ta vpliv ne odgovarja koristnosti izdelkov. Če bi to dolco trajalo, bi utegnilo resno škodovati izdelavi blaga, ki je pod nadzorstvom in ki je v socialnem pogledu najvažnejše. Zaradi tega ie potrebno uvesti nakaznice r.a vse clavne izdelke. Po druiri strani pa cene za blaeo čisrar prodaja ni svobodna, no smejo biti prenizke z ozirom na mezde, plače in dohodke. O uspehu zadnje letine, je guverner jKiuda-ril, da jc vsa potekla že v ČaNewyork Times« piše, da Avstralija za Združene države nima nikakršne življenjske važnosti in računa na njen skorajšnji padec. Saigon, 31. marca. AS. Iz Novih Delhov poročajo, da je bil imenovan predsednik ameriškega odposlanstva v Indiji polkovnik Loui6 Johnson, za osebnega Rooseveltovega zastopnika. Rim, 31. marca. AS. Uradni govornik zaveznikov poroča iz Melbournea, da je med prvimi amerišjiimi oddelki, ki so prispeli v Avstralijo, oddelek črncev. Iz tega se vidi, da so Amerikanci Angleži dvomijo, ce bo Cripps uspel Stockholm, 31. marca. AS. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Allehanda«, se v londonskih političnih krogih pričakuje, da bo Cripps odpotoval iz Indije čez kakih 10 dni. List »News Chroni-cle« izraža bojazen, da je Cripps Indijcem prepozno prinesel predloge in da bi angleška vlada morala sporočiti indijskim voditeljem svoje predloge vsaj pred 6 meseci, če bi hotela doseči kak uspeh. Take nasvete je takrat od mnogih strani tudi dobila, pa jih ni poslušala. Tokio, 31. marca. AS. Pristojni japonski krogi 60 glede Cripfisovih predlogov mnenja, da Anglija izrabljajoč vedno vojno, noče Indijcem takoj dovoliti nove ustave. Anglija hoče ponoviti 6taro igro, dajajoč 6mešne obljube, katerih ne namerava izpolniti. Indijcem obljublja položaj dominiona po vojni; treba je le za trenutek pogle-dati v angleško zgodovino, kako je Anglija vedno pozabila na podobne obljube, kadar je minila nevarnost. Anglija hoče obdržati Indijce v suženjstvu, izrabljajoč njihove no. tranje razprtije, ki jih vedno 6pretno neti. Toda velik del Indijcev že preveč jx»zna augkške namere in 6e ne bo dal potegniti za nos. Stockholm, 31. marca. AS. V pričakovanju dokončnega odgovora indijskih voditeljev na Crippsove predloge, razpravlja angleški tisk o verjetnem zadržanju Indijcev. »Manchester Guardian« piše med drugim, da indijski voditelji ne bodo lahko pozabili svojega sovraštva do Angležev. Angleški predlogi tudi niso popolnoma jasni in to po mnenju tega lista utegne vplivati na odločitev. Indijski krogi v l/in-donu pravijo, da sta si v kongresu približno enaki strani za sprejem in za odklonitev angleškega predloga. Šanghaj, SI. marca. AS: Iz Delhijev se je izvedelo, da je večina članov izvršnega odbora kongresne stranke proti sprejetju Crippsovih predlogov. Neki član kongresa je izjavil: »Niti en sam moj tovariš ni za sprejetje Crippsovih predlogov v obliki, v kateri so nam bili predloženi.« Ker spremembe niso mogoče, so prepričani, da se bliža Crippsovo poslanstvo koncu, če angleški vojni kabinet ne bo dopustil sprememb prvotnega predloga. res bratranci Angležev. Na bojišče so poslali črnce. Dobra je kakršnakoli narodnost ali barva, eamo da služi za štednjo dragocene anglosaksonske krvi. Šanghaj, 31. marca. AS: Iz japonskih vojaških virov poročajo, da je padlo v bojih med Japonci in Kitajci v osrednji Kitajski 233.000 Kitajcev v času od 1. marra naprej, ujetih pa je bilo v istem času 090.000 Kitajcev. Okoli 200.000 ljudi — med njimi mnogo Čungkinških vojakov — je prešlo v vrste nankinške armade. Od takrat ncliateri čungkinški oddelki vodijo gverilsko vojno. Bangkok, 31. marca. AS: Kitajski glavni stan Čangkajškove vlade sporoča, da so v Rirmi tisoči domačinov napadli indijske sile. Med drugim so porušili tudi važno železnico v Tungoo. Saigon, 31. marca. AS. Jap. Jetalstvo je včeraj ponovno napadlo avstralsko vojno pristanišče Port Darwin. Razen tega 6o japonski letalci z bombami obmetavali tudi vojno pristanišče na Novi Gvineji, Port Moresby. Rim, 31. marca. AS. Objavljeno je bilo sporočilo o ustanovitvi vojnega 6veta za Tihi ocean. V njem bodo predstavniki Avstralije, Nove Zelandije, Kanade, Kitajske, Velike Britanije in Združenih držav. Roosevelt je odločil, da se bo ta vojni svet prvikrat sestal 1. apiila v Beli hiši v \Vashinsr tonu. Potopitve na Atlantiku Ritn, 31. marea. AS. Angleška admiraliteta poroča, da jo bila potopljena angleška križarka »Naiad«. »Naiadt je bila lažja 5450 tonska križarka razreda >Dido«. Spadala je med najmodernejše angleške križarke. Oborožena je bila z desetimi 133 mm, 16 40 mm topovi, s šestimi cevmi za spuščanje torpedov, imela pa je tudi krov za letala. Imela je hilrost 52 vozlov na uro. Lizbona, 31. marca. AS. Ameriško mornariško ministrstvo je sporočilo, da sta bili na Atlantiku in ob ameriški obali potopljeni srednje velika angleška in manjša ameriška trgovska ladja. Sneg na Madžarskem Budimpešta, 31. marca. AS: Včeraj je začelo po vsej Madžarski ponovno snežiti in v južni Madžarski vladajo hudi snežni viharji, ki so prekinili železniške zveze med raznimi kraji. Pretrgane so telefonske in telegrafske zveze z mestom Ujvidek. Ter-mnmeter ie rjo.UI na 10 stopinj pod"ničlo. '" 1 Zvezna komisija za disciplino Ljubljana, 30. marca 1942-XX. Z današnjim dnem je Zvezni Tajnik imenoval člane zvezne komisije za disciplino. V komisiji 6o: Predsednik: Zvezni Podtajnik Capurso Ernesto; Pravi člani: Alesani Silvio, skvadrist Anderle Enrico, 6kvadrist Madori Oa6tone, skvadri6t Ven-tura Anacleto Appolonio Atilo, Marchesoni Silvio; Nadomestni člani: Beretta Francesco, Fantoni Carlo, Perena 0iu6eppe, Perizza Alberto; Tajnik: 6kvadri6t Cassulli Giorgio. Uvedba področij za razdeljevanje mleka v Ljubljani Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino objavlja: Počenši s prvim aprilom t. 1. se prične razdeljevanje mleka po rajonih, t. j. vsakdo sme kupovati mleko le v tisti mlekarni, kateri jc priključena ulica (cesta, trg), kjer stanuje. V teh mlekarnah bodo stranke prejele tudi posebne »Nabavne knjižice za mleko«. Knjižice so izdane sedaj le za one stranke, katere so v »Prijavi za dodelitev mleka« navedle, da dobivajo mleko v mlekarni, oz. da ga ne dobivajo nikjer. Za stranke, ki so navedle, da dobivajo mleko od mle-karir ali kjer koli drugje, knjižice še niso izdane. Knjižice dobe tudi one stranke, ki zaenkrat nimajo nobenih upravičencev (otrok, starčkov, bolnikov). Mleko pa bodo te stranke dobile le tedaj, ko bo krita potreba za upravičence, in v množini, ki bo pač na razpolago. Knjižice je dvigniti najkasneje do 10. aprila; knjižice, ki do tega dne ne bodo dvignjene, bo hranil »Urad za razdeljevanje mleka« v Majstrovi ulici 10 in bodo morale stranke pozneje same priti ponje. (M 1. aprila dalje smejo torej posamezne mlekarne prodajati mleko le onim strankam, ki stanujejo v njihovem rajonu (za kar imajo posebne sezname) in ki imajo nabavne knjižice za mleko. Stranka mora prinesti nabavno knjižico za mleko vselej s seboj, prodajalec pa mora vanjo vpisati datum in množino mleka, ki ga je stranka dobila. S prvim aprilom prenehajo veljati tudi vse nakaznice (začasne in stalne), izdane od »Urada za razdeljevanje mleka«, ker je ista množina mleka vpisana v nabavne knjižice posameznih strank. Upravičenci: Dokler traja pomanjknnje mleka so upravičeni dobivati mleko le sledeči: a) dojenčki do 1 leta 1 liter na dan; b) otroci od prvega do sedmega leta po pol litra na dan; r) otroci od sedmega do 10. leta; po četrt litra na dan; č) osebe, ki so stare nad 60 let; po pol litra na dan; d) osebe z zdravniškimi spričevali po pol litra na dan. ako zdravnik ni predpisal drugače. Prehranjevalni zavod pa izrecno opozarja, da je število upravičencev v zadnjem času tako naraslo, da tudi za upravičence ni vsak dan zadostne množine mleka na razpolago. Zato naj si stranke, ki morda niso dobile one množine mleka, do katere so upravičene, prihranijo nepotrebne reklamacije; pač pa naj dosledno zahtevajo, da se jim množina mleka vpiše v knjižico, da bi se lahko ugotovilo, če mlekarna to ali eno stranko trajno in namenoma zapostavlja. Mlekarico. Stranke, ki so v »Prijavi za dodelitev mleka« navedle, da dobivajo mleko od mle-karice, a so medlem mlekarice izgubile, naj predložijo '.Uradu za razdeljevanje mleka« pismeno izjavo mlekarice z navedbo razloga, zakaj je prenehala nositi mleko tisti stranki in če jo prenehala za stalno. Le v tem primeru bodo tudi tem strankam izdane nabavne knjižice za mleko. Mani Železničarske nabavljalne zadruge: Vsi ki so na »Prijavah za dodelitev mleka« navedli, da dobivajo (ali žele dobivali) mleko od Železni-čarske nabavljalne zadruge, ga bodo tudi v bodoče dobivali od tam. Spremembe, reklamacije. Vsako spremembo v stanju upravičencev (obolenje, rojstvo, preselitev, smrtni primer) in vsako spremembo naslov?! je osebno javiti v »Uradu za razdeljevanje mleka« v Maistrovi ulici 10 in obenem predložiti »Nabavno knjižico za mleko« (če jo stranka že ima). Spremembe, ki bi jih stranke priglašale le v mlekarnah. ne bodo upoštevane. Isto velja glede reklamacij. kolikor so upravičene. Izrecno se opozarjajo stranke, ki so se v času, odkar so oddale »Prijavo za dodelitev mleka«, preselile. da »Uradu za razdeljevanje mleka« čimp.rej sporoče svoj naslov in zahtevajo nove knjižice. Rajoni posameznih mlekarn so sledeči: Središče mesta s kolodvorskim okrajem: Mlekarna Bevc Frančiška, Frančiškanska nli- ca 5: Bleivveisova (prej Tvrševa) od pošte do Ajdovščine, Frančiškanska ulica, Marijin trg, Prešernova ulica, Purcinijeva in Šelenburgova ulica. Mlekarna Furlan Nežka, pasaža nebotičnika: Beethovnova, Gajeva, Gledališka. Muzejski trg in ulica. Pod turnom, Puharjeva, Šubičeva, Tomano-va, Ulica 3. maja, Valvazorjeva in Verdijeva. Mlekarna Stefanziosa Marija, Gosposvetska 10: Gosposvetska cesta in Kersnikova itlica. Mlekarna Krese, Vošnjakova 4: Knatljeva (prej Pražakova), Viktorja Emanuela (prej Bleiweisoya) od Puharjeve do konca in Vošnjakova. Mlekarna Martine Franja, Bleiweisova (urej T.vrševa) 17: Bleivveisova od Ajdovščine do Praža- kove. Mlekarna Rupnik Fani, Bleivveisova (prej Tyr-ševa) 31: Bleivveisova od Pražakove do železniškega prelaza, Pražakova št. 1, 2, 8. Mlekarna Hosta Marija, Tavčarjeva 4: Tavčarjeva in Trdinova ul. Mlekarna Šinkovec Fani, Miklošičeva 7: Ciga-letova, Čopova pri Miklošičevi, Dalmatinova, Miklošičeva od začetka do Čopove in Rimski (prej Kralja Petra) trg. Mlekarna Levka Angela, Miklošičeva 40. Cesta Soške divizije (prej Masarykova) od začetka do ltesljeve, Miklošičeva od Pražakove do konca. Mlekarna Pcček Francka, Pražakova 15: Miklošičeva od Čopove do Pražakove in Pražakova z izjemo Številk 1, 2, 3. Mlekarna Seničar Franc, Kolodvorska 35: Kolodvorska od vštetih 20 in 29 do konca. Mlekarna Rozman Josipina, Kolodvorska 18: Kolodvorska od začetka do vštevih 18 in 27. Mlekarna Perdan Ludvik, Resljeva 7: Petrar-kova (prej Komenskega) od začetka do Resljeve, Resljeva leva stran (neparne št.) od začetka do Co. pove. Mlekarna Jerman Antonija, Resljeva 8: Čopova pri Retsljevi, Petrarkova (prej Komenskega) od Resljeve do konca in Resljeva desna 6tran (parne štev.) od začetka do Čopove. Mlekarna Jenko Ivana, Slomškova 9: Resljeva od Čopove do konca in Slomškova od začetka do Resljeve. Mlekarna Zakovšek Štefka, Slomškova 27: Metelkova, Kotnikova in Slomškova od Resljeve do konca. Sentpeterski okoliš, Moste, Zelena jama. Mlekarna Sopper Marija, Vidovdanska 2: Vidovdanska cesta. Mlekarna Kerin Ivanka, Ilirska ul. 15: Ilirska, škofja (nrej Fiignerjeva) in Hrvatski trg. Mlekarna Valjavec Ivanka, Prisojna 1: Maj-strova. Prisojna in Tabor. Mlekarna Klobčar Zalka, Jegličeva 10; Holz-apllova, Jegličeva do Prisojne, Vrhovčeva in Zalo. karjeva. Mlekarna Perpar Marija, šmartinska 6: Fri- škovec, Jegličeva, Ravnikarjeva in Šmartinska od Prisojne do vštetih 5 in 14. Mlekarna Rojšek Marija, Šmartinska 16: Cesta Soške divizije (prej Masarykova) od Resljeve do konca, Korytkova, Močnikova in Šmartinska do vštetih 7 in 16 do vštetih 13 in 22. Mlekarna Rančigaj Marija, Šmartinska 24: Bolgarska, Grablovčeva in Šmartinska od vštetih 15 in 24 do konca. Mlekarna Krasna Terezija, Bohoričeva 16: Bohoričeva, Japljeva, Malenškova, Vodmat6ki trg in Zavrti. Mlekarna Kopljenik Margareta. Zaloška 7: Cegnarjeva, Koblarjeva, Lipičeva, Ob Ljubljanici od začetka do Koblarjeve, Poljanski nasip od Ži-vinozdravniške do konca, Povšetova od začetka Ko. blarjeve, šlajmerjeva in Zaloška c. od začetka do vštetih 10 in 23. Mlekarna Cenčič Fani, Zaloška 16: Vodmatska in Zaloške dc6iia stran (parne št.) od vštete 14 do vštete 48. Mlekarna Medved Ivanka, Zaloška 45: Društvena in leva stran Zaloške od vštete 25 do vštete 50. Mlekarna Kolar Marija, Predovičeva 12: Ma- renčičeva. Poljska pot, Pot na Fužine, PredovičeVa, Stara pot m Zakotnikova. Mlekarna Potokar Neža, Pokopališka 1: Ciglar-jeva od vštetih 11 in 14 do konca, Pokopališka od začetka do Tovarniške in Zaloška od vštetih 50 in 61 do konca. Mlekarna Vidmar Ljudmila, Ciglarjeva 12: Ci-glarjeva od začetka do vštetih 9 in 12 (pri Petriče. vi), Krekova, Na klančku, Petričeva, Pod ježami, Ribniška, Slapničarjeva in šušteršičeva. Mlekarna Kolenc Ana, Tovarniška 11: Ob Zeleni jami, Pokopališka od Tovarniške do konca in Tovarniška od začetka do Središke. Mlekarna Doberlet Slavka, Tovarniška 17: Bavdkova, Jarše, Jarška, Koroščeva, Mokronoška, Nove Jarše, Poljedelska, Tovarniška od Središke do konca in Zvezna. Mlekarna Jelnikar Angela, Središka 18: Berne-karjeva, Bezenškova, Cesta v Obrije, Cilenškova, Gmdovčeva. Hrastje, Kodrova, Križna, Ljubljanska, Obrije, Pohlinova, Pri vojaškem vežbališču, Roži-čeva, Sneberska, Središka, Šmartno ob Savi, Toma-čevo, Vojaško vežbališče in Zadobrovška, Južni del mesta s Trnovim Mlekarna Končan Marija, Wolfova 12 (dvorišče Oražnovega dij. doma): Wolfova ulica in Hribarjevo nabrežje. Mlekarna koielec Marija, Mussolinijev (prej Kongresni) trg 15: Dvorni trg, Gledališka 6tolba, Mussolinijev trg in Nunska ul. Mlekarna Kroupa Pavel (»Drama«), Erjavčeva cesla 2: Ažbetova, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino do štrekljeve, Drenikov vrh, Erjavčeva, Gradišče, Igriška, Gregorčičeva od Gradišča do konca, Pot na Rožnik, Turnograjska, Štrekljeva, Škrabče-va, Svelčeva, Rutarieva, Pot na Drenikov vrh in Levstikova od začetka do Vrtače, Viktorja Emanuela (prej Bleivveisova) od Erjavčeve do Puharjeve. Mlekarna Rajnar Jožefa, Borštnikov trg 1: Borštnikov trg. Cesta 29. oktobra od Gradišča do konca in Snežniška. Mlekarna Roš Barbara, Cesta 29. oktobra 2: Bogišičeva, Cesta 29. oktobra od začetka do Gradišča, Cojzova, Dobrilova, Emonska, Gorupova, Mir-je do Murnikove in Napoleonov trg. Mlekarna Babič Alojzija Gregorčičeva 4: Gregorčičeva do Oradišča, Peternelova, Soteska, Turjaška in Vegova. Mlekarna Kovačič Marija, Židovska steza 6: Židovska ul. in Židovska 6teza. Mlekarna Kranjc Marija, Novi trg 1: Čevljarska ul., Jurčičev trg in Novi trg. Mlekarna Zorko Pepca, Gosposka 16: Gosposka in Križevniška ulica. Mlekarna Vokač Roža, Breg 8: Breg in Salen. drova ulica. Mlekarna Zajec Alojzija, Krakovski nasip 10: Gradaška, Kladezna, Krakovska, Krakovski nasip, Razpotna, Rečna, Trnovski prislan in Vrtna. Mlekarna Plahuta Kristina. Trnovska 19: Cerkvena, Jelovškova, Jeranova, Karunova, Lampeto-va, Mandeljčeva (prej Švabičeva), Mivka, Mala čolnarska, Opekarska, Staretova, Trnovska, Velika čolnarska. Veliki štradon, Vogelna, Pred konjušnico. Mlekarna Vovk Milka, Kolezijska 25: Cesta dveh cesarjev, Cesta na Loko, Ce6ta v Mestni log, Ce6ta v Zeleni log, Devinska, Gerbičeva, Kolezijska, Kopališka, Koseskega, Kraška, Mencingerjeva do Vipavske, Pot na Rakovo jelšo, Riharjeva, Soška, Stranska pot, Valjavčeva, Verstovškova od Lanfrnsove do konca. Vipavska, Zbašnikova, Zeljar-ska, Zelena pot ob Alalem o-abnu in Zeleni log. 'Nadaljevanje sledi!) Obvezna oddafa radijskih sprejemnih aparatov in odstranitev radijskih anten Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 194t-XlX št. 291 in glede na svojo naredbo z dne 5. julija 1941-XIX št. 01, odreja: Člen 1. Imetniki radijskih sprejemnih aparatov so dolžni, da jih izročijo občinskemu uradu bivališča, ki izda o tem potrdilo in poskrbi za njih hrambo na primernem kraju. Nadalje morajo hišni lastniki sneti s teh nepremičnin vse zunanje radijske antene. Ta dela se morajo dokončati do vštetega 20. aprila 1942-XX. Člen 2. Kvestnra za občino Ljubljana in okrajna načelslva za svoja okrožja smejo osebe, znane po njih lojalnosti in sodelovanju, na prošnjo oprostit} obveznosti izročitve radijskih sprejemnih aparatov. Dokler se prošnje ne rešijo, se sme odložiti izročitev aparatov, toda ne preko 30. aprila 1942-XX. Vložitev prošnje se mora dokazati s potrdilom kr. kvesture ali okrajnega^ načelstva. Glede obveznosti, da se odstranijo zunanje radijske antene, se ne dovolijo nikake izjeme. Člon 3. Kršitelji določb iz člena 1. se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ;n v denarjn do 5000 lir. Vselej se odredi zaplemba radijskega sprejemnega aparata in antene. Ljubljana, dne 26. marca 1942-XX. Visokj komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. Gospodarstvo Prijave in zapora sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil naslednje: Člen 1. Zaloge mešanice žvepla in modre galice in prahu na osnovi bakrovega oksiklorida, ki jih imajo na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, v zalogi tvrdke in ustanove, ki trgujejo e sredstvi za zatiranje rastlinskih bolezni na drobno in na debelo, se postavljajo pod zaporo na razjjolago Visokega komisariata (kmetijski oddelek), kateremu se morajo te zaloge prijaviti s preko občine v šestih dneh. Člen 2. Zaloge iz prednjega člena morajo vpisati posamezni njih imetniki v posebno prejemno in oddajno knjigo, katero mora predhodno vidirati okrajno načetetvo ali mestno jx>glavarstvo ljubljansko in v katero je treba 6proti vpisovati prejem in oddajo bakrovih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni; njih prodaja 6e uredi 6 posebnimi predpisi. Člen 3. Kršitelji določb te naredbe 6e kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po f>osebnem postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z za. porom do dveh mesecev. Poleg tega se 6tne odrediti začasni ali trajni odvzem obrtne pravice kakor tudi zaplemba blaga. Člen 4. Ta naredba 6topi v veljavo z dnem ob-\ jave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Nova emisija devetletnih bonov Uradni list objavlja, da bo od 15. do 30. aprila razpisana emisija 5% blagajniških devetletnih bonov. Za vpis teh bonov je določen emisijski tečaj na 97.50 lir za 100 lir imenske vrednosti. Za podpis teh bonov pa se porabijo tudi dosedaj vpisani blagajniški boni, med njimi tudi zadnji, ki so bili emitirani septembra lanskega leta. Zvišan obrok sladkorja za otroke pod 14. leti. Medminislrski odlior za vzj)oredilev preskrhe je odredil s 1. aprilom zvišanje obrokov sladkorja za otroke do 14 let za 100 gramov mesečno (dosedaj je bil obrok za vse enak, po 500 gramov mesečno). Pri nakupu teh dodatnih količin sladkorja bo služila oblnčilna karta za otroke, dečke ter deklice. Upravičenci lahko dobe sladkor pri islih trgovcih, kjer sladkor običajno prejemaj^ • Brinco di Itoma. ena največjih italijanskih bnnk, pravi v svojem letnem poročilu za lansko leto, da je odprla nove podružnice v novo priključenih oženil iili. Banka ie odprla podružnice v Borgo novo, Cattaro, Spalato in Sibenico ter na otokih Vathv in Shira v Egejskem morju, nndnlje bosta tem podružnicam sledili še podružnici v Ljubljani in pri Sv. Nikolaju na otoku Kreti. — Bilančna vsota banke izkazuje za lansko leto pri glavnici 300 milijonov lir vsoto 9,769.98 milij. lir. čisti dobiček pa znaša 19.8 milij. lir in znaša dividenda zopet 4%. Skupno so se lani banki zaupana tuja sredstva povečala za 1.9 na 7 milijard lir. S'ovc podružnice emisijske banke. Iz letnega poročila guvernerja Banke dTtalia je posneti, da je banka odprla že v maju lanskega leta podružnice v Ljubljani. Splitu. Šibeniku in Kotorju. v oktobru lanskega leta pa je banka odprla podružnico na Cetinju. Dne 31. marca ob pol 5 zjutraj nas je za vedno zapustila v 67. letu starosti, naša draga zlala mamica, stara mama, teta in tašča, gospa Jožefa Novak posestnica v Bršlinu 20, Novo mesto. Na zadnji poti bomo spremili nepozabno mamo v četrtek, dne 2. aprila, ob 8 zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Prečni. Nooo mesto. Črnomelj. Tržič. dne 31. marca 1941. Žalujoči: Jožica por. Schubert, Mirni por. Gradišnik, hčerki; Tone in Pepe, sinova — in ostalo sorodstvo. Naznanjamo žalostno vest, da je po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Ivan Vidmar vlakovodja drž. žel. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 1. aprila 1942, ob 3 pop. izpred cerkve V Dravijali. Za. Šiška, dne 31. marca 1942. Žalujoča soproga Ana; Anica. Mimi, Verica, hčerke; Milan, sin - in ostalo sorodstvo. Spletkar cvrop- hgffgf^ ske politike: Nemški cesar Viljem IT. se je dne 31. marca 1905 jk> dolgem oklevanju pripeljal z ladjo »Hamburg« v Tanger in je tam izrekel velik govor, v katerem je v nedvomni obliki podčrtal voljo Nemčije, da naj Maroko ostane neodvisen in da naj ta del Afrike ostane svoboden za vpliv vseh evropskih velesil. CesaT Viljem II. je izrekel tn govor zaradi tega, ker sla ga k temu prisilila tedanji predsednik nemške vlade in zunanji minister Biilovv in državni podtajnik Holstein. Govor je bil velik 'ldtrrec za Francijo, ki se je ruv-no eno leto jKiprej, to je dne 8. april« 1904 s|)orazumela z Anglijo. Tedaj sta se Francija in Anglija sporazumeli zaradi zadev v Egiptu in sicer je Francija priznala Angliji posebne pravice v Egiptu, Anglija pa Franciji njene koristi v Maroku. Francija se je dne 3. oktobra 1904 sporazumela še s Španijo in med obema državama je bil sklenjen dogovor o tem, kako si bosta razdelili maroško cesarstvo. Francija je zato pričakovala, da sc je uresničilo, da je bila na ta način odstran jena zadnja ovira za to, da bi Maroko prešel v njeno kolonialno j>ose=t. Vse se je tetin j vpraševalo, kaj pomeni ta nenadni nemški nastop in sicer eno • Iz revije »Popoli«, pisec Federico Curato. leto nato, ko je bil sklenjen sporazum med Anglijo in Francijo. Angleški kralj Edvard VIL je mislil, da je to bilo zopet trmasto dejanje cesarja Viljema U. Nekaj dni nato je angleški kralj izjavljal, da je dejanje njegovega nečaka »nerazumljivo« in da ne ve, kaj prav za prav nemški cesar namerava. Poudarjal je, da je nemški cesar svoj govor v Tangerju sestavil v popolnem nesporazumu s svojimi ministri, ali pa je — kakor je bilo resnično — bilo to premišljeno dejanje nemške vlade, ki je hotela izrabiti ruske poraze na Daljnem vzhodu v vojni proti Japonski in bi na ta način Nemčija lahko tudi pokazala, kako je nezadovoljna s sporazumom, ki je bil leto dni poprej sklenjen med Anglijo in Francijo brez njene vednosti. Ta sporazum pa je bil naperjen proti Nemčiji. Zato je z nastopom v Tangerju nemška vilada hotela dokazati, kako malo je vreden njen sporazum z Anglijo, kajti v nevarnosti angleške pomoči ne bi bilo. Razburjenje v Franciji je bilo ogromno in ker Francija ni hotela vojne — še preveč se je spominjala na strahotne dogodke v letu 1870 — se je francosko javno mnenje obrnilo proti francoskemu zunanjemu ministru. Kilo je bil tisti »grešni kozel«, na katerega se je začela valiti jeza treh četrtin francoskega javnega mnenja? Kdo je bil tisti, na katerega se je zvalila jeza nemškega »vojnega gospoda«? Kdo je bil Teofil Delcasse, čigar ime je bilo na vseh evropskih jezikih tedaj, kadar so izbruhnili kritični dnevi? Teofil Delcasse je bil mož majhne postave, doma iz južne Francije in kmečkega rodu. Njegova rodbina izhaja iz pokrajine Foix, ki leži v Akvitaniji pod Pireneji. Rodil se je 1. marca 1858 v Pamiersu in sicer v okrožju A'riege. Bil je zvest pristaš Gam-bette in ko je ta veliki francoski državnik umrl, je bil Doleasse tisti, ki je podedoval njegov politični program. Gambettov politični program pa je bil, da Francija nikdar ne sme pozabiti krivice, zaradi katere je v letu 1871. izgubila Alzacijo in Lotarin-gijo. Gambetta je tudi učil, da ne sme biti sklenjen z Nemčijo noben sporazum, dokler se obe izgubljeni pokrajini ne bosta vrnili v naročje domovine. V mladih letih je bil Delcasse učitelj v neki družini do leta 1889. in ko je bil 30 let star, je bil že izvoljen za poslanca v lastnem okrožju Ariege. Nekaj let nato je bil mladi politik imenovan za državnega podtajnika v ministrstvu za kolonije in v drugi Dupuyjevi vladi je bil od maja 1894 do januarja 1895 minister za kolonije. Na čelu tega ministrstva je bil samo nekaj mesecev, pa 6e je vendarle z vsem navdušenjem vrgel aa delo in je organiziral odpravo Liotard v Ubango ob Kongu. Pri tej organizaciji odprave pa Delcas66ja niso vodili samo znanstveni nagibi. Ta ekspedicija je bil protiangleški manever, ki se je tako bučno končal v zadevi okoli Fašode. Anglija je leta 1894 sklenila s Kongom pogodbo, ki je določala, da bodi Anglija del ozemlja med jezerom Albert Edvard in Tanganika in sicer z namenom, da bi dosegla Ugando z Rodezijo, ki jo je nemška kolonija v vzhodni Afriki ločila od ostale angeške posesti v vzhodni Afriki. V zameno pa je Anglija priznala Kongu pravico, da se lahko razširi proti gornjemu delu Ubangija. Ti angrabili deske in les še za kaj bolj koristnega kot za kurivo. Nekateri mesarski mojstri bodo svoje stojnice tudi prodali raznim podjetnikom v okolici. Zlasti štiri stojnice, ki so včeraj prav tako izginile, bodo še vedno uporabne, saj so včasih veljale mesarske mojstre, njih lastnike, prav težke denarje. Izginile bodo tudi male stojnice, kjer so razne branjevke prodajale hrenovke in klobase. Te dobijo male prostorčke v novi moderni tržnici, kjer bodo mogle prodajati svoje blago. Ukaz je dan, da mora do sobote izginiti sleherna mesarska stojnica s trga, kar pa se je v glavnem zgodilo že včeraj. O zgodovini mesarskiii stojnic smo poročali te dni dovolj obširno. O estetskem značaju, ki ga bo mesto pridobilo, ko bodo z živilskega trga izginile te barake in pomenu nove tržnice je odveč vsaka beseda. Tudi mesarji in obiskovalci trga bodo spoznali, da je imel mojster Plečnik zopet enkrat prav. Ko bo nova tržnica v veljavi in v obratu, bomo mogli zopet enkrat spoznati veličino Plečnikovega duha. Nič ne de, če že sedaj razni šaljivci dvoumno pravijo tržnici »mesarske Žale«. No, naj imajo prav, če hočejo priznati tudi tržnici prav tako arhitektonsko vrednoto, kakor Žalam! Toda danes, ko so izginile stare mesarske stojnice, je izginilo iz osrčja Ljubljane tudi staro leglo raznih neprijetnih živali, predvsem podgan ter neštetega mrčesa. Zaman je bil napor mestnega fizikata, da bi se obdržal kar največji red in snaga na živilskem trgu, ko spričo nehigienskih stojnic ni mogel zatreti golazni. Zdaj bo imel mestni fizikat lažjo nalogo. Namesto starih 6tojnic je zaenkrat na trgu sicer le blatna brozga, toda to bo v nekaj dnevih popravljeno in urejeno. Sekira in žaga v krepkih mesarskih rokah sta imeli danes na mesarskem trgu glavno besedo ter tako pripomogli, da bo na veliko soboto, ko se bo prvič prodajalo meso v novi tržnici, tudi ljubljanski živilski trg doživel svoje vstajenje. Sprememba v prometu potniških vlakov Ljubljana—Zalog Pričenši z dnem 1. aprila se delno spremeni na progi Ljubljana—Zalog vozni red potniških vlakov, in sicer izostanejo sledeči vlaki: Vlak 626 z odhodom iz Ljubljane ob 7.40 in s prihodom v Zalog ob 7.55 ter vlak 634 z odhodom iz Ljubljane ob 15.20 in s prihodom v Zalog ob 15.35. V obratni smeri izostaneta vlak 627 z odhodom iz Zaloga ob 8.05 ter s prihodom v Ljubljano ob 8.20 in vlak 635 z odhodom iz Zaloga ob 15.45 ter s prihodom v Ljubljano ob 15.59. Namesto teh pa vozijo pričenši z istim dnem na isti progi sledeči potniki vlaki: Vlak 624 z odhodom iz Ljubljane ob 7 in s prihodom v Zalog ob 7.15, ter vlak 628 r odhodom iz Ljubljane ob 10.15 in s prihodom v Zalog ob 10.30, V obratni smeri vozita vlaka 625 z odhodom iz Zaloga ob 7.23 in s prihodom v Ljubljano ob 7.38, ter vlak 629 z odhodom iz Zaloga ob 10.40 in s prihodom v Ljubljano ob 10.55. Nesreča na šišenskem kolodvoru Včeraj okoli 2 popoldne 6e je pripetila na Gorenjskem kolodvoru v Šiški huda nesreča. Eksplodirala je neka cev z nafto. Pri nesreči je dobil 23-letni železniški ključavničar Jože Lepša iz Ljubljane hude opekline po obrazu in telesu. Reše. valni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Roji divjih rac nad Adriatikom čudovit prirodni pojav, ko se brezštevilni roji divjih rac vračajo preko Miramareja zopet nazaj na sever Vsako leto, ko prihaja pomlad na obrežje severne Adrije, opazujemo čudovit prirodni pojav, ki ga menda dosedaj še ni opisal noben naravoslovec — jx>vratek divjih rac. Trda zima prežene te prebivalce severnih voda proti jugu. Vedno dalje jih izpodriva mraz in led, race 6e mu umikajo ter se čez zimo naselijo po vodovjih južnega deja Balkana, v južni Dalmaciji, Grčiji, Italiji, večina pa leti še dalje, v toplo Afriko, kjer pre-zimuje v tamošnjih močvirjih in vodah. S prihodom pomladi se začnejo race spet seliti na sever. Največ se jih menda 6eli v širokem pasu med Mira-marejem in Monfalconejem. In čudno, ptice se drže stalno istega termina, praznika sv. Jožefa. Vsako leto ob tem času prilete v gostih rojih od juga ter sedajo na morje,' da se odpočijejo pred zadnjim napornim poletom nad suho zemljo. Tedaj ta širni morski zaliv od Miramareja do Monfalconeja pokrijejo roji divjih rac. Na milijone in milijone ptic počiva na morskih valovih v varni oddaljenosti od obrežja. Utrujene žde na vodi, toplo spomladansko sonce jim ogreva hrbte, valčki pa jih zazibljejo v mirno spanje, pa še v spanju rahlo čebljajo v svojem račjem jeziku; od časa do časa se prebudi ta ali oni trop, z glasnim gaganjem se pozdravljajo med seboj ter sprejemajo nove roje, ki neprestano prihajajo in sedajo med počivajoče ptice. Prihod divjih rac je velika sezona za lovce v vseh krajih obrežja. Na morju pa je te previdne, nezaupne ptice težko zalesti. Lovci se peljejo na jadrnicah ali čolnih od obrežja, toda race imajo očividno postavljene straže, ki ne zatisnejo oči, kajti le redko-kateri lovec se lahko približa na strelno daljavo in še jx>tem, če mu to uspe, upleni lahko le nekaj komadov. Preplašene ptice se dvignejo v širokem krogu okrog čolna ter se preselijo na drugo, bolj mirno mesto na morju. Zato rajši lovci čakajo ptice na vzvišenih točkah nabrežja, pa tudi dalje v notranjosti pokrajine. Takih čakališč je na kraškem svetu polno. Zvečer pred praznikom sv. Jožefa so po navadi vsa zasedena. Lovci se že dolgo vesele tega večera ter si žele lepega, jasnega vremena, kajti, če je oblačno, ptic v nočnem mraku ni mogoče videti na nebu. Ko se mrači, se začne prelet divjih rac. Spočite ptice se dvigajo v jatah z morja ter lete naprej proli 6everu. Mnoge jate se že nad morjem dvignejo — kot letalci, v velikih spiralah tako visoko, da prelete obrežje in zemljo v višini več sto metrov — za strel nedosegljive. Take jate potujejo ponavadi z^lo daleč proti severu. Druge pa se poženejo z morske gladine naravnost proti obrežju ter le polagoma pridobivajo na višini, tako da prelete obrežne vrhove nekaj metrov visoko od tal. Te jate lete potem tudi skozi notranjost dežele precej nizko — na svojo nesrečo, kajti smrt hudo kosi med njimi. Z vseh čakališč odsevajo bliski v mrak ter pokajo puške. V prvem mraku je plen izurjenega lovca precej dober, ko pa postane tema, pa so zadetki jako redki. Potem pokanje pušk uiihne, race pa lete vano. Z gradnjo te železniške proge so pričeli leta 1913. Med svetovno vojno je delo na progi skoraj popolnoma počivalo, po končani vojni so pa bila dela obnovljena. Promet na tej progi je bil otvorjen 21. aprila 1934. Zaradi goratega sveta so bila dela izredno težnvna, da bi si olajšali delo so graditelji zgradili še dve pomožni progi. Proga ima vrsto predorov, od katerih je najdaljši Apeninski predor — Galleria del-1'Appennino. Ta predor, v katerem je speljana dvotirna proga, je najdaljši v Evropi. Dolg je 18.507 m. Simplonski predor, ki je dolg 19.731 metrov, ima enotirno progo. Apeninski predor so gradili 10 let. Stroški za izgradnjo te proge so znašali 1.122,000.000 lir, torej približno 13.800 lir za kilometer. Apeninski predor sam pa je veljal 470 milijonov lir. Hotel Campo Imperatore ie zgrajen 2112 m nad morsko gladino pod najvišjim vrhom Gran Snsso d'Italin. Vrhove visokih gora pokriva bela snežna odeja in se njihove konture ostro izražajo na ažurnem nebu. Gran Sasso ie velikega pomenn za italijanski turizem. Da bi možnosti tujskega prometa še bolj dvignili, so zgradili sodobno žično železnico, ki smo jo že včeraj opisali. Na vzhodnem vrhu grebena Campo Imperatore stoji hotel »Campo Imperatore«. Pri gradnji so upoštevali izredni položaj in posebne zahteve hotela. Posrečilo se je zgraditi stavbo, ki v vsakem pogledu odgovarja zahtevam. Hotel ima bogate, z najsodobnejšim luksuznim pohištvom opremljene dvorane. Stavba je zgrajena iz železobetona in ima okrog 200 postelj. Velika jedilnica ima okrog 200 prostorov. Nadalje so še bar. mnoge čitalnice, značilna abruška klet, mnogi drugi prostori, skladišče za spravljanje smučk itd. Hotel ima na razpolago tudi vse nripomčke, ki so tujskemu prometu potrebni. Velikonočni obredi v ljubljanskih cerkvah V cerkvi Srca Jezusovega: V 6redo, četrtek in petek popoldne ob 4 cerkvene molitve. Veliki četrtek: ob 6 zjutraj 6k>ve6na 6V. maša. Obhajilo vernikov 6amo pred in med 6V. mašo. Po 6V. maši preno6 Najsvetejšega k stranskemu oltarju. — Na Veliki petek se sv. obredi začno zjutraj ob 7. Zvečer ob pol 7 bo sv. križev pot. — Na veliko soboto se 6veti obredi začno zjutraj ob četrt na 6. Sv. maša 6e prične približno ob pol 7. Sv. obhajilo samo med 6V. mašo. Popoldne ob 3 6e bodo blagoslovile velikonočne jestvine. — Velika nedelja: ob četrt na 6 prva (tiha) sv. maša 6 6vetim obha. jilom vernikov. Ob 6 vstajenje v cerkvi, zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim, darovanje 6več, obhajilo vernikov in takoj nato slovesna sv. maša. Popoldne ob 5 pridige ne bo, pač pa bodo ob pol 6 pete litanije z blagoslovom. V Trnovem: Pete jutranjice v sredo, četrtek in petek ob 16. Veliki četrtek ob 6-30 peta 6V. maša, pred mašo in med njo 6V. obhajilo, ob 19 rožnivenec in litanije. — Veliki petek: ob 6.30 molitve in berila, razkrivanje in češčenje 6v. Križa, 6V. maša Predposvečene-ga; od 3 do 4 ura molitve za šolsko mladino, od 6 do 7 za dekleta in žene, ob 7 rožnivenec in petje žalostink. — Velika sobota: ob. 5.30 blagoslov ognja, velikonočne 6veče, branje prerokb, blagoslov krstne vode, okoli 6.45 peta 6V. maša, po maši 6V. obhajilo vernikov. Popoldne: ob 3 in po procesiji v farni cerkvi blagoslov jestvin, drugod kot po navadi. Ob 16.30 pete jutranjice, nato v cerkvi procesija Vstajenja in darovanje sveč z« cerkev. — Velika nedelja: ob 6 sv. maša z blagoslovom, ob 7 in 8 tiha maša, ob 9 6love6na. V Zeleni jami: Veliki četrtek: Zjutraj ob 7 peta 6v. maša. Ves dan češčenje Najsvetejšega pri stranskem oltarju. Zvečer ob 76kupna molitvena ura. — Veliki petek: Pričetek sv. obredov ob 7 zjutraj. Ves dan češčenje Najsvetejšega pri božjem grobu. Zvečer ob 7 križev pot m kratka pridiga o Kristusovem trpljenju. — Velika sobota: Pričetek sv. obredov ob 6 zjutraj. Približno ob 7 peta 6v. maša. Ves dan češčenje Naj. svetejšega pri božjem grobu. Popoldne ob pol 4 blagoslov velikonočnih jedil. Ob 7 zvečer slovesno vstajenje. — Velika noč; Prva sv. maša ob 7, druga, 6iovesna ob 9, tretja ob 10. Pete litanije in blagoslov zaradi zaobljubne potresne pobožno6ti zvečer ob 7. vso noč z morja na sever. Naslednje jutro je morje spet pokrito z novimi roji ptic. Prelet divjih rac traja dva, tri dni, potem prihajajo le še zakasneli roji ptic in še teh kmalu zmanjka — za lovce pa je lepi lovski užitek končan. KULTURNI OBZORNIK \ - Literarni večer Ivana Albrehta V dvorani Delavske zbornice je v ponedeljek priredil svoj literarni večer pesnik in pisatelj Ivan Albreht s sodelovanjem ge. Gabrijelčičeve, inž. Vala Bratine, člana Narodnega gledališča, vseuč. prof. dr. Fr. Vebra ter pianista g. Ajleca. Na resnično iz. redno urejenem odru je že 6am po 6ebi z rožami, vazami in salonskim mterjerjem budil zbrano razpoloženje za užirvanje literarnih podob, so se predstavili prireditelji in ostali ves čas na odru. Pozdravne besede je imel g. Bratina, ki je podal oznako in program prireditve ob 35. letu literarnega dela Ivana Albrehta ter pozdravil udeležence, predvsem predstavnika Visokega komisariata kakor tudi vojaških oblasti poročnika d'Ales6ia, dalje Italijanskega instituta prof. Urbamija, mestne občine dr. Pretnarja in vse, ki so se udeležili literarnega večera. Nato je nastopili vseuč. prof. dr. Fr. Veber, ki je imel uvodni govor, v katerem je poudaril glavno skupno točko med filozofijo in umetnostjo, ki je v njuni svojstveno človečanski osredotočenosti. In Veber se vpraša, ali in v koliki meri dobiva tudi ob ALbrehtovih delih in po osebnem poznanstvu z njim filozofski pogled na svet in življenje vsebine in širine. Po taki poti oriše predavatelj v kratkih besedah celotni filozofski nauk, ki tvori zakrito idejno osnovo A. pesnikovamja in ima naslednjo vsebino: »Sleherni človek ima svojo posebno nalogo in se že v tem razlikuje od vsega ostalega živega in neživega stvarstva. Izpolnjevanje ali neizpolnjevanje te naloge je spojeno z enako svojstveno človeško dolžnostno zavestjo, ki je v zadnjih koreninah toliko kakor njegova božja zavest. Na tej osnovi dobiva tudi staro vprašanje smrti, pa tudi Boga no-v smisel in novo veljavo. Pa tudi naša zemska zavest ki daje v zvezi z nadzemskim bistvom človeka tudi vsemu trpljenju značaj vrednote iin stori iz zatajevanja samega eebe zapoved, Ob pesnikovi mi- selnosti se jaivlja ta dvojna naturna in moralna narava človeka zlasti v erotiki, kjer bruhne v danem primeru vsa naturnost človeka na dan, pa končno klone pred očiščujočo zavestjo, da naj se povrnemo zopet k izpolnjevanju svoje naloge ali pa bo vse izgubljeno. Življenje na deželi, na kmetih je še danes klasično torišče idealnega spoja med to zem-sko in božjo zavestjo: samo kmet res ljubi zemljo in moli Boga. V tem osnovnem smislu besede naj bi se tudi vsa inteligenca pokmetila. Pa tudi socialna in narodna misel dobiva na tej človeški osnovi nov pomen. Oboje se pričenja že z rojstvom človeka. »Pravica do rojstva vključuje tudi pravico do dela in do življenja ob delu.« »Mati in 6amo mati je najbližja človeku.« Ti dve načeli naj bosta vrhovni načeli vse prave socialnosti. Konča pa svoj govor z besedami: »Take misli sem dobival, ko sem prebiral A. dela in tudi ko sem se z njim o njih in o njem osebno razgovairjal. To niso in nočejo bitii A. stavki. So pa tembolj stavki ki hočejo podati pesniško, umetniško zakrito filozofsko osnovo in filozofsko namero A. kulturnega dela in prizadevanja. Kdor ni ali ne more biti prevzet duha, ki ga ti stavki seveda samo približno naznačujejo, temu se utegne marsikaj na A. delu in življenju zazdeti malenkostno, nepomembno ali celo napačno, nevredno. To se utegne pripetiti zlasti učenjaškemu kritiku, ki mu je napisana beseda vse, oseba ki se za to besedo skriva, pa nič. Pri našem pesniku je pa to oboje tako ne-razdružmo spojeno, da moramo samega pesnika tako rekoč že naprej osebno poznati iu spoznati, ako nam postanejo tudi njegova dela mila in vredna, Njegov pesniški duh se včasih kakor nalašč zavije v najbolj vsakdanjo blatno, prav malo moderno in morda celo razcefrano obleko, da bi tako tem učinkoviteje pričal za osnovne resnice človeškega življenja na zemlji. Iz tega vidilka moramo gledati zlasti njegovo ljubezen do malega človeka in do malih stvari, ki pa postanejo velike, ko se vanje res poglobimo in jih primerjamo s tem, kar se nam zdi pomembno. In tedaj postanemo nehote prevzeti tistega duha, ki sem ga s svoje strani skušal označiti le še v obliki osebnega filozofskega nauka, ki bi ga {lesnik sam prav gotovo sam krajše nazval. To je duh resnične človečanske zavesti. In ta duh je nam danes najbolj potreben, bolj nego vse drugo, kar mislimo. Vedeti moramo, da te gigantske borbe, ki jo bije človeštvo za svoj nadaljnji boj in obstanek, niti vreden ni tisti, ki meni, da lahko shaja brez onega zagonetnega dejstva resnične človeške zavesti. Pravo zgodovinsko jedro te svetovne borbe je v tem, da prihaja v njej tudi do svojega in doslej neuresničenega skupinskega, za kontinente veljavnega izraza ona nam že znana borba, ki spremlja slehernega človeka od rojstva do smrti in je toljiko kakor borba — moralnega dela človeka z naturnim. Tako pa ima tudi pesniikova umetniška trnjeva pot k človeku in človeškemu v tej veliki borbi svoje mesto in svoj pomen.« Nato je brala ga. Gabrijeliideva zelo občuteno nekaj Albrehtovih pesmii, izmed katerih so se poslušalcev najbolj dojele materinske pesmi iz zbirke Prisluškovanje. Tu je prišla do veljave njegova člo-večanska nota, bolj kot v naslednjih pesmih iz A. prve zbirke Slutnje, ki jih je v drugi polovici brala in zelo draniatsko prednašala ga. Gabrijel-čičeva. Najbolj pa je prijela občinstvo povest o Martinu Prisadcu, ki jo je igralsko dovršeno bral Valo Bratina, ter predstavlja najboljše stvari Albrehto-vega pisateljevanja. Močnejša vsekakor, kakor Svitanje iz zadnje zbirke Zerjarviica v krvi, ki pa ima zelo sodobni motiv trpeče matere ob vojski ter je močno zaključila prijeten literarni večer. Ves čas med posameznimi točkami sporeda je igral g. Ajlec na klavir, s čimer je pesniško občutje samo še stopnje vaL td __ Leharjeva mladinska opera »Indija Koromandija« Bajno deželo, v kateri 6e cedita med in mleko, o kateri 6mo včasih otroci v čitankah brali ter jo samo v sanjah uživali, 6mo nazorno pokazano gledali v nedeljo v ljubljanski Operi. Dva zanikrna čevljarska učenca, Jaka in Miha, ki jima delo pre. več ne diši, se odpravita na pot v Indijo Koroman-dijo, kjer je brezdelje vrhovni zakon, plačilo zanje pa izobilje v najvišji meri. Srečni prebivalci ju sprejmejo medse, vendar se jima večno lenuharjenje pri6tudi tako, da 6i zaželita 6vojega prejšnjega skromnega, vendar poštenega dela. Kot 6ta po raznih ovinkih prišla v 6rečno deželo, tako 6e iz nje tudi vrneta; nam pa vtisneta v 6pomin 6taro pravilo, da je lenoba v6-eh grdob grdoba«, pošteno delo pa prinaša človeku 6rečo in zadovoljstvo. Tako je ta otroška pravljica nekaka visoka pesem trudu in znoju, 6 katerim si človek 6luži svoj vsakdanji kruh. Igra je namenjena predvsem otrokom, a jo tudi odrasli s pridom uživajo. Mareikako zlato resnico, mimogrede izrečeno, odrasel poslušalec bolj razume kot otrok, dočim 6lednji z večjim užitkom gledajo zunanjo opremo igre, ki je res kar bajna. Pozitivno, v dobro usmerjeno plat igre zastopa Marljivka, vila pridnosti in dela (Barbičeva), do. čim je njen protiigralec Lenigoj, duh lenobe in po-tepuštva (B. Sancin). Čevljarja Kneftrača je izvrstno posnel Panecki, njegovo ženo Genovefo je igrala B. Stritarjeva. Posrečena sta bila M. Sancin in Sla-doljev kot potepuška čevljarska vajenca Jaka in Miha. Krčmarja, kočijaža, zidarskega mojstra in tatu 60 predstavljali Perko, Simončič, Mencm in Grego, rin. Zelo dober kralj je bil I. Rus, njegovo energično ženo je pa dobro zaigrala Škeletova; še dva ministra, Pupi6lav in Papislav (Jelnikar, Arčon) 6ta nastopila ter dva neimenovana otroka. V6i igralci 60 6voje vloge dobro rešili, tudi v 6kupno igro 60 60 lepo ujeli, večjih pevskih partij 6koraj noben od nastopajočih nima; nekaj lepih pevskih me6t je dodeljenih Genovefi, ki jih je Stritarjeva tudi prav občuteno odpela. Leharjeva glasba je lahkega značaja, ponekod ima poteze znanih domačih napevov. Dirigiral je Simoniti, ki je že v več nastopih dokazal, da bi bil zmožen rešiti tudi težje probleme, kot 60 mu navadno odkazani. Režirala je M. Slavčeva, ki v režiji vedno 6 finim čutom ugane, kaj najbolj za. nima otrokov duševni 6vet in veže njegovo pozornost. Mikavno in kar preveč vabljivo 6ceno je napravil V. Skružny, dočim je P. Golovin naštudiral plese, ki jih je moral izoblikovati v dokaj različnih in nenavadnih prizorih. Posrečeno je zadel ple6 kuharjev, pošasti, ljudstva. Pravljica je v splošnem ugajala otrokom kot tudi odraslim. M. T, Stran »SLOVENEC*, sreda, T. aprila 1942-XX. uredbi o cenah, ker je mast od škedlja kupila in Škafarju prodala v dobri veri, da je dobra in užitna. Škedelj je pri razpravi prestopek po uredbi o cenah priznal, odločno jin se jc branil obtožbe prevare, češ da je bil prepričan, da je vsa ma«t bila užitna in zdrava. Sodnik je Martina škedlja obsodil radi obeh očitanih kaznjivih dejanj na 20 dni zapora in 800 lir denarne kazni, Julijano Juričevo pa radi prestopka po uredbi o cenah na 10 dni zapora in 180 lir denarne kazni, oboje pogojno za dobo dveh let. Poleg tega mora povrniti škafarju znesek 840 lir, ki ga ji je ta plačal za nerabno masi Ljubljana I Molitvena ura. Zveza katoliških' učiteljic in Slomškova družba bosta imeli molitveno uro pred božjim grobom na veliki petek od 2—3 v stolnici. Pridite vsi moliti 1 Dijaki-nje srednjih, strokovnih ln meščanskih šol se lahko dobro priuče strojepisja v novem posebnem tečaju, ki se prične 1. in 2. aprila. Prospekte, informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telelon 43-82.) 1 Za visokega funkcionarja mestno poglavarstvo nujno potrebuje v bližini glavne pošte primerno opremljeno spalnico za dve osebi in jedilnico s souporabo kuhinje ter kopalnice. Prijave sprejema mestno glavno vložišče v levi hiši mestnega magistrata na Mestnem trgu št. 27, pritličje levo, soba št. 1. Prosimo, naj lastniki takih stanovanj nujno potrebo in željo zanesljivo upoštevajo. 1 Nahavljalna zadruga državnih uslužbencev ▼ Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, prične razdeljevati razpoložljivo blago za mesec april po sledečem vrstnem redu: Črka E, F, G dne 1. aprila, > H, I, J > 2. > > K, > 3. > > L, M, N > 4. > > 0, P, R > 7. > > U, V, Z > 8. > » A,B,C, D » 10. > ] Vse člane prosimo, da prinesejo vrečice za moko in riž s seboj! (1960) 1 Velikodušen dar. G. Jeras Egidij je dal za bežigrajsko Vincencijevo in Elizabetno konferenco 500 (petsto) lir, namesto venca na grob ge. Kane Marije. Prav iskrena hvala! 1 Alioncnti reda Srede bodo imeli v sredo ob 17.30 predstavo Bernauerjeve in Osterjeve tride-janske veseloigre »Konto X«. Dejanje se godi po svetovni vojni v rodbini obubožane plemiške rodbine, ki ne ve, da živi preko svojih razmer. Skrivnostni konto X je vir njihovega blagostanja, nato njihovega obžalovanja in končno sreče. Režiser: M. Košič. Abonenti reda Premierskega bodo Imeli v sredo prvo letošnjo uprizoritev Gounodove opero >Faust«. Pričetek predstave bo ob 16.30. Zasedba partij bo sledeča: Faust — Franci, Margareta — Vidalijeva, Mefisto — Popov, Valentin — Janko, Marta — španova, Siebl — Polajnarjeva, Brander — Dolničar. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja; R. Simoniti, koreograf; inž. Go-lovin. 1 Abonenti reda Četrtek bodo imeli na veliki četrtek ob 17 predstavo Gluckove opere: »Orfej in Evridika«. Peli bodo: Orfeja — Golobova, Evri-diko — Vidalijeva, Amorja — Kušejeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. 1 Odrezke marčnih živilskih nakaznic naj trgovci na drobno prineso v mestni preskrbovalni urad po naslednjem vrstnem redu; v sredo 1, aprila trgovci z začetnicami A do K, v četrtek 2. aprila od L do R, in v petek 3. aprila od S do Z. Nakazila za moko, testenine in riž na odrezke za april bo mestni preskrbovalni urad začel izdajati v soboto 4. aprila po običainem vrstnem redu. 1 Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrte, ki se je iz šole na Grabnu preselila v meščansko šolo v Moste, bo imela velikonočne počitnice od četrtka 2. aprila do torka 7. aprila, a v sredo 8. aprila se spet začne redni pouk. 1 Damski frizerski salon F. Fettlch-Frankhelm se je preselil v Šelenburgovo ulico 6-1. 1 Limone so na kilograme. Po naredbi Visokega Komisarja smejo prodajati citrone samo na tehtnico. Gospodinje morejo sicer kupiti četrt ali Na/lepše branje za Vel/ko nočt.,. Najlepši velikonočni darilil sta knjigi „SiovenČa»« knjižnice* Ljudje, živali in bogovi Spisal Osendowskv Dekle z biseri Spisal Haetrard Naročniki bodo dobili obe knjigi skupaj! pol kilograma ali več, nikakor pa ne samo ene citrone ali po številu. Prodajalci tudi tolmačijo, da so se citrone na ta način pocenile in da je ta način prodaje citron bolj socialen in bolj pravičen. Kilogram izvrstnih citron velja sedaj v Liubliani 3.90 \ lire, na trgu pa jih je dovolj. Slabše citrone so seveda cenejše. 1 Živilski trg je sedaj znatno bolj založen kakor prejšnje dni. Dovolj je karfijole po 4 lire kg, lepe in sveže endivije po 4.85 lir kg, rdečega radiča po 10 lir kg in podobne zgodnje zelenjave. Ta zelenjava je bila v našo pokrajino uvožena v glavnem čez Trieste in Gorizio. Take domače zelenjave zaenkrat reveda ie ni na našem živilskem trgu. Dovolj je tudi čebule, ki je najboljša po 3.85 lire kilogram. — V ostalem je živilski trg sedaj v znamenju semen. Razne prodajalke prodajajo vsa mogoča semena, bodisi v zavitkih z znanimi rdečimi in pisanimi slikami — večina lira zavitek — dalje semenski grah, fižol, čebuljček, razne sadike in podobno. Naznanila GLEDALIlčE. Drama: Dne t. aprila, »reda: oh 17.30 Knnlo X. Red Sreda. — 2. aprila, fetrtek: ob 17.VI Ifige- nija. Red A. Opera. 1, aprila, »reda: ob lf>."*0 Faust Red Premierski. — 2. aprila, četrtek: ob 15 Indija Kornmandija, mladinska operela. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17 Orfej in Evridika. Red Četrtek. RADIO. Sreda, 1. aprila: 7.30 Poročila t slovenščini. — 7 <5 Pisana glasba. V odmoru ob 8 napoved časa. — 8.15 Poročilo v italijanščini. — 12.15 Koncert sester Stritarjevih, pri klavirja Marijan Lipovšek. — 12.40 Duel harmonik Golob-Adamič. — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovneca Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Klasični orkester, vodi dirigent Mario Fighcra. — 13.50 Romance. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 igra nam Adamičev orkester. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranislke Ksenije Kušejeve in baritonista Vekoslava Janka. — 19 »Ciovorimo italijansko., prol. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročilo v slovenščini. — 19.45 Simfonična gasba. — 20 Napoved časa. Poročila t italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.45 Se še spominjate teh melodij? Orkester in 7bnr vodi dirigent Callino. — 21.25 šramcl Ljubljana. — 21.45 Operetno glasbo i/vaja orkester pod vodstvom dirigenta (iallina. — 22.15 Orkester Cetra, vodi dirigent Bar-zizza. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Bakarfič, Sv. Jakoba tre 9; mr. Raraor. Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmover R , Sv. Petra cesta 78. POIZVEDOVANJA. Našla »e je usnjena rokavica. Dobi se pri »Peko«, na Miklošičevi cesti. Vajenka je zgubila v ponedeljek zjutraj, t. j. dne 30. marca, potno dovoljenje (I.asriapossare) nn ime Čibej Julija. Pošten najditelj sc lepo prosi, da ga odda v upravi »Slovenca«. Zlat prstan je bil najden od Zmajskega do Senlpetr-skega mostu. — Za pojasnila klicati telefon št. 2365. Tista gospa, ki se je vozila včeraj, dne 30. marca iz Šiške na tramvaju št. I, se poziva, da nemudoma vrne črno ročno torbico z vso vsebino: dokumenti, ključi in večjo vsoto denarja. Iz Novega mesta Žetev smrti. V ponedeljek zjutraj ob pol petih je v novomeški ženski bolnišnici za posledicami hude operacije umrla gospa Roza Marinčkova, soproga katastrskega inšpektorja v Novem mestu. Pogreb blage pokojnice bo danes, v sredo, ob petih popoldne izpred hiše žalosti na Ljubljanski cesti 26. Hudo prizadeti Marinčkovi družini izrekamo ob težkem udarcu, ki jo je zadel z izgubo matere in žene, naše iskreno sožalje. Rajna gospa naj v miru počival Muhavo vreme. Zadnji lepi dnevi prejšnjega tedna so nas že bili prepričali, da smo se od zime že definitivno poslovili in da smo že zatrdno stopili v spomlad. Nedelja, ko je ves dan pihala močna in mrzla sapa, nas je že spravljala v dvom, ponedeljsko jutro pa nam je prav jasno povedalo, da smo se močno prevarili. V noči od nedeljo .na jKinedeljek je namreč zopet pričelo snežiti, tako da smo se v ponedeljek zjutraj zbudili pod novo sneženo odejo. Upajmo, da ta odeja ne bo dolgo prekrivala zemlje, ki je pod vplivom toplih dni prejšnjega tedna že jela kazati prve znake prebujenega življenja. Kolesarska nesreča. 31 letna žena poštarja iz Žabje va6i pri Novem mestu Terezija Drenovec je padla 6 kolesa in 6e močno potolkla po glavi in obeh rokah. Po zdravniško pomoč 6e je zatekla v novomeško žensko bolnišnico. Mož nagle jeze. Dne 16. januarja letošnjega leta je v prepiru 62 letni užitkar Franc Murgelj iz Mirne peči s tako 6ilo s kolom udaril 6vojo ženo, da ji je zlomil roko. Zaradi tega delikta 6e je Murgel, znašel na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča, kjer ise je zagovarjal pred sodnikom poedineem. Možakar je dejanje in krivdo priznal, izgovarjal pa se je, da ga je žena zmer. jala in da je zelo nagle jeze. Mož je sodniku izjavil, da 6e dejanja kesa, žena pa, ki 6e je razprave udeležila kot priča in zasebna udeleženka, je bila trša in možu ni hotela odpustiti. Sodnik je Murglja obsodil na 2 meseca 6trogega zapora, poleg tega pa bo moral ženi za bolečine plačati še 1000 lir. Možakarju 6e je videlo na obrazu, da je bil z zaj3orom še kar zadovoljen, le e tem se ni mogel sprijazniti, da bi moral ženi, ki mu je odšla od doma, plačati odškodnino. Petrolejka mu je v roki eksplodirala. V kan. dijsko bolnišnico usmiljenih bratov se je zatekel 22 letni Franc Perpar iz Št. Vida pri Stični. Fant je goreči petrolejki dolival petroleja, pri čemer mu je svetilka eksplodirala. Plameni so mu po-zročtli hude opekline po obrazu in rokah, Iz Ribnice Nabavna in prodajna zadruga v Ribnici preurejuje svoje prostore za mlekarno, kjer zbira mleko iz vse doline. Zelenjave — solate, kolerabe, karfijole primanjkuje tudi v našem trgu, kjer le redko vidiš pri prodajalcih kak večji kup zelenjave, ker jo takoj pokupijo. Zadnji ča6 prinesejo kmetice v trg malo več jajc in še kakšne dobrote. Jajca dobite že po 1.40 Jire. Pomočniške izpite so opravili v Ribnici: Šile Edvard, Mavrin Anton, Jerše Anton, Cvar Stanko, Arko Dragica, Ambrožič Nežica, Kozina Ljudmila, Cvar Ivan, Oražem Janez, Lovšin Jože, Janež Anton, Klavs France, Stupica Srečko, Debeljak Anton, Drobnič Ivan, Lovšin Jože, Košir Anton, Benčina Ivan in Arko Adolf. Komisiji je predsedoval g. Kmet, šolski upravitelj, navzoč pa je bil poleg mojstrov tudi predsednik Združenja g. Češarek. Z Gorenjskega Zborovanje voditeljic otroških skupin je bilo te dni v Kamniku. Na zborovanju so dobile žene in dekleta važna navodila za svoje delovanje. Kuharski tečaji v kamniškem okrožju. Pod vodstvom Kendove sta bila dva kuharska tečaja v krajevnih skupinah ženstva Kamnik, Vodice in Homec, Abtova pa je vodila kuharske tečaje v krajevnih skupinah Dol, Komenda, Zgornji Tu- hinj, Šmartno v Tuhinju, Ihan, Kamniška Bistrica in Podgorica. Trg Domžale lepšajo. Marljive roke delavcev se že delj časa trudijo, da napravijo v Domžalah čeden trg kot središče, ki so ga doslej pogrešali. Popravljajo se tudi razne ulice in stranske poti. Ponesrečena tatvina konj. Te dni so tatovi ukradli dva dragocena konja iz hleva kneza Win-dischgriitza na gradu Slatina v občini Šmartno pri Litiji. Tatovi pa se niso dolgo veselili svojega plena, ker jih je orožništvo še isti dan prijelo v nekem gozdu. S Spodnjega štajerskega Pol milijona prebivalcev na Spodnjem Štajerskem. Po uradni statistiki je dne 10. oktobra 1941 štelo mesto Maribor 71.440 prebivalcev, okrožje mariborsko s 44 občinami 114.178, ptujsko okrožje s 37 občinami 107.104, od tega odpade na mesto Ptuj 11.289 prebivalcev, celjsko okrožje s Celjem in 33 občinami šteje 143.410 prebivalcev, mesto Celje samo 18.190 prebivalcev. Radgona z 11 občinami šteje 39.971 duš, okrožje Trbovlje z 10 občinami 39.417 prebivalcev, okrožje Brežice b 37 občinami pa 27.434 prebivalcev. Smrtna žetev. V mariborski bolnišnici je umrla trgovčeva soproga Berta šober iz Marenberga. V Celju so umrli: Ivan Štefan, Marija Orača, Štefan Hojnik in Katarina Hojnik, vsi iz Celja. V celjski bolnišnici so umrli: Lovrenc Fjavš iz Bezine pri Konjicah, Jožef Oroš iz Zg. Pristave pri Konjicah, Julijana Habjan iz Trnovelj pri Škofji vasi, Jurij Sluga od Ponikve, Ivan Pustoslemšek od Sv. Flo-rijana pri Gornjem gradu, Anton Poček iz Pod-srede in Neža Šmajs iz Pesjega pri Velenju. Nevarna igra s karbidom. V bližini Maribora so dečki napolnili dozo s karbidom, prilili vode in dozo zaprli. Razvijajoči se aeetilenski plini so dozo raznesli in drobec je zadel 14 letnega Rudolfa Šta-mira v levo oko, ki je tako hudo poškodovano, da bo fant na to oko skoraj gotovo oslepel. Iz Srbije Sedanje srbsko časopisje o lanskoletnih dogodkih t Belgradu. Belgrajsko »Novo Vreme« objavlja o lanskoletnih marčnih dogodkih uvodnik svojega glavnega urednika, v katerem poudarja, da ima sedanja Srbija kljub nesrečno izgubljeni vojni in jesenskim ter zimskim notranjim motnjam, dobre izglede za bodočnost. V nadaljnjih izvajanjih komentira zadnji Nedičev govor in posebno poudarja tiste njegove dele, ki se nanašajo na osebnosti, ki so igrale vidno vlogo pri prevratu. Za države, ki so v vojni s silami Osi, pa pravi, naj jih prav nič ne skrbi, kaj se bo zgodilo s Srbijo. Po njegovi izjavi so bili Srbi s prevratom izključeni od direktnega sodelovanja v evropskih osvobodilnih bojih. Toda za to osvoboditev se bore 6edaj indirektno s tem, da posvečajo vse svoje moči za obnovitev svojih krajev in da zatirajo notranje sovražnike. Oblast stopa na prste tihotapcem in prekupčevalcem. Po poročilih srbskega časopisja srbska oblast vedno ostreje nastopa proti raznim tihotapcem in prekupčevalcem, ki se ne marajo sprijazniti z uradno določenimi cenami za posamezne vrste živil. Pri prodajanju svojega blaga in prevažanju v mesto, so bili posamezni prekupčevalci zelo iznajdljivi ter so se posluževali vseh mogočih sredstev. Posebno kmetje so radi prinašali ali privažali v mesto meso ter ga potem prodajali pod roko j>o visokih cenah. Kmetje so n. pr. doma zaklali živino ter jo potem skrili med seno, ki so ga vozili v Belgrad. Oblast jim je kmalu prišla na sled ter je več kmetov zaprla, meso pa zaplenila. Ko je bilo na ta način dovažanje mesa v mesto onemogočeno, so kmetje prihajali v Belgrad s praznimi vozovi. V mestu so nato vprežno živino prodajali skupno z vozovi. Mesarji so potem živino pobijali v zasilni klavnici ter meso prodajali svojim tajnim odjemalcem. Toda tudi temu načinu izigravanja zakonskih predpisov je prišla oblast kmalu na sled ter ga je v bodoče prav tako preprečila. Obenem je pa oblast povsod še bolj poostrila kontrolo. Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«? 1- 7 — | | " 5 v = = — — 17 r . ' m* >.- vr: 1 dJUdlUv Prišedši v hišo gospe Pujske, je videl, kako se mu je smejala in rekla: ^ »Oh, Mišek, to je res čudovito! To Je nekaj prav posebnega s teboj! Čez pet minut nato, ko sem te poklicala na pomoč, sem že našla denarnico v svoji torbici. Ti si zares največji dtecktiv, kar iih ie sploh na svetu!« Borba Francije za novo družino Težki problemi sedanje francoske državne uprave Zaradi stalnega nazadovanja francoskega naravnega prirastka, ki se je iz posameznih mest razširi'1 tudi v podeželje in pričel resno ogražati nadaljnje razvoj življenjskih sil francoskega naroda, je bila franc. vlada že 1. 1939 prisiljena izdati posebno zakonsko naredbo, s katero je hotela dati mladini možnost čimprejšnjega stopanja v zakonsko življenje. Omenjena zakonska naredba je hotela ta cilj doseči s podeljevanjem državnih posojil v znesku 5—20 tisoč frankov vsem tistim kmetskim fantom in dekletom, ki so se hoteli poročiti. Z rojstvom vsakega otroka se je višina dolga zmanjševala. Družinam, ki so imele več otrok, je država podeljeno posojilo enostavno črtala. Izbruh vojnega stanja, še bolj pa njegov nesrečni konec, je skoraj docela onemogočil praktično izvajanje omenjenega zakona. Sedanja francoska državna uprava, ki se z vsemi 6iilami trudi, da bi obnovila državo in odstranilo vse vzroke, ki so leta in leta glodali ter uničevali njen državni organizem, da se je pozneje ob prvem odločnejšem sunku nemočno sesedel in zrušil, se je lotila tudi tega problema. Ta jo je zanimal tem bolj, ker hoče vlada postaviti novo državno življenje nn čisto nove in zdravejše temelje, ki jih mora dati nova francoska družina in mladina. Zato se njeno prizadevanje za povečanje rojstev otrok ne nanaša samo na podeželje, temveč tudi na mesta in industrijske naselbine. Knko težka so ta vprašanja, ki jih hoče rešiti sedanja francoska država, je razvidno iz gradiva, ki ga je pred kratkim objavila pariška revija »Voici la France de ce mois«. Po zbranih podatkih je imela Francija leta 1950 342.000 porok. Par let pozneje je v Franciji stopilo v zakon že samo 285.000 parov, leta 1959 pa spet samo 258.000 ženinov in nevest. Pisec članka razčlenjuje te podatke in prihaja do zaključka, da državna uprava lahko reši ta problem samo v tem primeru, če ga bo zagrabila pravilno in pričela reševati temeljito in radikalno, t. j. pri mladini sami, kateri je treba omogočiti, da bo lahko sklepalo zakonske zveze mlada in zdrava. »Toda za poroko ne zadostujeta samo dva, ki hočeta živeti skupno in «i ustvariti družino, temveč je potrebno tudi zakoncema zagotoviti bližnjo bodočnost, kar je pa dane« zelo težko.« Mladina si namreč od svojega zaslužka ne more devati na stran potrebnih prihrankov, od doma pa ne more pričakovati večjih podpor. Eksistenčni minimum povprečne francoske družine Življenjski pogoji so danes tudi v Franciji zelo težki. V Franciji še težji kakor v posameznih drugih državah. Povsod je namreč izredna draginja. Mlad zakonski par n. pr. v Franciji potrebuje za začetek naslednji kapital: dvosobno stanovanje v stari hiši, za katerega je treba plačati najemnino za tri mesece vnaprej, mora imeti človek na razpolago 600 frankov. Stroški za čiščenje stanovanja, za plin, elektriko in vodo znašajo 1000 frankov. Nabava kuhinjskega pohištva, t. j. mize, dveh stolov, štedilnika, kuhinjske omare, zatem nakup ostalega pohištva, obstoječega iz dveh postelj, dveh stolov, omare in ogledala 10.800 frankov. Nakup kuhinjske posode stane 1000 frankov, posteljnina in nekaj prtov 2000 frankov ter ostale druge neobhodno potrebne reči 1200 frankov. Vsd etroški skupaj dajo znesek 18.400 frankov. One posameznim predmetom imajo za podlago cene, ki so veljale dne 1. januarja t. 1. Za ustanovitev francoskega družinskega življenja je torej potrebnih najmanj 20.000 frankov. Ce pa vzamemo za primer dvajsetletnega francoskega fanta, bi moral ta do svojega petindvajsetega leta dati vsako leto na stran po 4000 frankov, t. j. po 350 frankov mesečno. Pregled sedanjih zaslužkov francoskega delavca pa dokazuje, da navedenih prihrankov v nobenem primeru ni mogoče uresničiti. Kot primer omenjena revija zopet navaja proračun 24 let starega mestnega uradnika v Lvonu. ki ne živi doma pri starših, temveč se hrani in oblači sam. Izdatki tega uradnika za prehrano in stanovanje znašajo 13.200 frankov, za nakup perila in njegovo popravilo 720 frankov, za cigarete (samo dve na dan) porabi 300 frankov, za nakup ene obleke 1500 frankov, za vse ostalo, za brivca, potovanje, pošto ter ostale izdatke 2400 frankov Skupno 18.180 frankov, kar odgovarja mesečnim izdatkom 1515 frankov. Ti podatki veljajo za Lyon. ki nikakor ni najdražje francosko mesto. Mesečni prejemki lyonskega uraduika pa znašajo 1527 fran- kov. Pri takšnih plačah Človek pač ne more delati prihrankov, ker je ie tako preračunana kot minimum, ki je potreben za prehrano, stanovanje in obleko vsakega posameznika Navedeni primer pa nikakor še ni najslabši, številni delavci in ostali nameščenci od 20. do 25. leta namreč zaslužijo še manj kakor pa 1500 frankov. fitiriindvajsetletni učitelj dobi mesečno 1200 frankov, zidarski delavec 1350. Poljedelsko delavstvo je plačano še slabše. Iz teh podatkov je razvidno, da ima skoraj 70% mlajših Francozov plače, ki ne dosegajo 1000 frankov. To so problemi, pred katerimi stoji francoska vlada. Reševati jih je začela z vso odločnostjo ter predvsem z novo socialno zakonodajo. Tako je vlada med drugim določila najnižje dovoljene mezde za pariško delavstvo, ki ne smejo biti nižje od US00 frankom nieeečno. Državna uprava misli nadalje zboljšati še ostale socialne predpise ter bo tudi izdala zakonsko naredbo, s katero bo zopet gmotno podpirala mlade ljudi pri njihovem vstopu v zakonsko življenje. Spori Rimljani in Benečani na lovu za prvim — Daljše počitnice bodo porabili za mednarodne tekme s Hrvati in Nemci Enajstorici Torina se je posrečilo, da je nn zadnjih postajah državnega prvenstva prehitela najboljša moštvo in prevzela vodstvo. Dve nedelji je šlo gladko, zadnjič pa so naleteli Torinci nn hudega nasprotnika Zdelo se je že, da bo tekma med Bologno m Torinom neodločena, dve minuti pred koncem po je le padel gol, s katerim je izgubil Torino obe točki. Pri-liitek, ki jim je ostal po dveh lahkih tekmah z Modeno in Napolijem, je zaenkrat še zadostoval za častni sedež na vrhu razpredelnice, v rezervi po imajo samo še eno točko. Ista usoda je doletela izvrstne Benečane, ki so bili nn lovu v Genovi. Izid je bil 1 ? 0 za Genovo in Benečani so se vrnili brez plena, po vrhu pn so zdrknili v drugega mesta na tretje. Več sreče so imeli strelci Rome. Na lastnem igrišču so igroli z Atalanto in jo odpravili z 2 : 0. Prav na vrlin razpredelnice državnega prvenstvo je po včerajšnjih dogodkih spet tesno. Med Torinom Komo in Vcnczio znašajo razlike le po eno točko. Torino jih ima 50, Roma 29. Venezia pa 28. Drži le to, do je ostala triperesna deteljica na vrhu, bodoči lov pa bo lahko prinesel /e čisto drugačen vrstni red. Podrobni izidi zadnje nedeljo, 6 katero 60 opravili 22. kolo, so bili naslednji: Livorno: Livorno : Ambrosiana 3 : 0. Modena: Modena • Lazio 1 :0. Napoli: Napoli : Liguria 1:1. Bologna: Bologna : Torino 1:0. Torino: jnventus : Triestina 1 :0. Genova: Genovo : Venezia 1 :0. Rim: Roma : Atalanta 2:0. Milan: Milano : Fiorentina 2 :1. Prav posebno se je postavila Modena, ki je imela v gosteh izkušeno enajstorieo Lazia in jo odpravila z izidom I : 0. Sedaj bodo imeli v državnem prvenstvu daljši odmor, proste nedelje pa bodo porabili za mednarodne tekme. Na velikonočno nedeljo bodo igrali v Genovi proti Hrvatom, 12. aprila pa v Berlinu proti Nemcem. Koncem meseca bodo spet nadaljevali z državnim prvenstvom Do tokrat bo veljal v razredu najboljših tale vrstni red: Torino 30 točk. Roma 29, Venezia 28, Genova 26. Juventus 24, Bologna in Lazio po 23, Milano 22, Triestina 21, Liguria in Livorno po 20, Atalanto, Fiorentina in Ambrosiana po 19, Napoli 15, Modena 14. r "H milili (MHS& §P m I* La Valeta — pristanišče na Malti Petn povratna nedelja nogometnih tekem v j B-razredu je dala naslednje izide- Bari: tiari : Savona I : 0, Prato: Prato : Alessandria 2 : 0, Vicenza: Vicenza : Pro Pa-triu 3 : 0, Udine: Pescara : Udinese 2 : 1, Fiu-mes Fiumana : Padova 2 : 0, Lucca: Lucchese : Reggiana 0 : 0. Sicna: Siena : Fanfulla 2 : 0, Novnra: P:sa : Novara 3 : 2, Breseia: Brcscia : Spezia 2:1. Vodi še vedno Bari s 33 točkami, vrstni red ostalih pa je tale: Vicenza in Padova jih imata po 30, Novora 29, Brcscia in Pescara 2«, Spezia 24, Alessandria 23, Fanfulla in Pisa 22, Udinese 20, Savona. Siena in Pro Putri« 18, Fiumana 17, Prato 16, Reggiuna 13, Lucchese 7. Nedeljski šport v kratkem V hokeju na ledu so premagali Italijani Nemce z 2:1. Veliko zanimanja jc bilo v Milanu zn mednarodno tekmo v hokeju na ledu med predstavništvi Italije in Nemčije. Vsi prostori zimsko-športne palače so bili do zadnjega zasedeni, našteli so okrog 15.000 gledalcev. Igra ie bila zelo živahno in se je končala z zmago Italijanov v razmerju 2:1. Z nemškimi igralci hokeja na ledu so prispeli v Milan tudi drsalni prvaki, ki so nastopili v umetnem drsanju. Največ priznanja je žela mlada Dunajčanka Marta Musilek. V dunajskem Pratru so priredili 29. t. m. tradicionalni tek čez drn in strn. Na progi, ki je bila 6500 m dolgo, ie zmagal Muschek v času 20 minut, 30 sekund. — V nogometnem prvenstvu Vzhodne marke vodi tudi po nedeljskih izidih dunajska Vienna s prav dobro razliko golov 22:6. Finci 60 ee zbrali 29. t. m. v Lahtiju, kjer so imeli svoje smuško prvenstvo. Tekmovali so sami domači smučarji brez običajne inozemske udeležbe. Iz Barcelone poročajo, da l>o odigrala drž. nogometna reprezentanca še eno trening tekmo, v Berlin pa bo prispela tO. aprila, dva dni pozneje pa bo nastopila v olimpijskem stadionu proti nemški enajstorici. O Richardu Voglu poročajo, da je opravil temeljit trening in sedaj samo še čaka na italijanskega prvaka Musino, s katerim se bo boril za evropsko boksarsko prvenstvo. Včeraj je .pokazal v Hamburgu svoje metode treninga in zel pred vojaki veliko odobravanja. Zagrebški igralci hokeja na ledu so se vrnili iz Milana. Nastopili so proti drugemu moštvu milanskega drsalnega kluba in podlegli s pičlo razliko 2:4 (1:0, 1:1, 2:1). * Korolanci vabijo na turnir namiznega tenisa Po daljšem presledku bomo imeli spet dve domači športni prireditvi. Na velikonočni ponedeljek in torek bodo priredili Korotanci na Rakovniku turnir posameznikov, 8. in 9. aprila pa moštveno tekmovanje juniorjev. I grali bodo z »Olimpija« žogicami na dva dobljena seta. Juniorekega turnirja se bodo lahko udeležila moštva, v katerih morajo biti trije igralci, rojeni 1. 1925 ali pozneje. Prireditev bo vse štiri dni v Salezijanskein domu na Rakovniku od 9 do 12, popoldne pa od 14 do 19. Joe Luis, mož železne pesti, se je spet boril v boksarskem ringu in premagali Simona v šestem krogu 6 k. o. , Svetovni prvak v metanju kopja, Finec Math Mikkola, ki ga je zalučal lansko leto 75.61 m daleč, se je udeležil bombnega napada na murmansko progo. V bombniku je sodeloval kot 6trelec, 6 po. leta pa se ni več vrnil. Barlassina bo vodil mednarodno nogometno tekmo med Nemčijo in Španijo. Obe nogometni zvezi 6ta se sporazumeli in zaupali to važno nogometno tekmo priznanemu italijanskemu sodniku R. Barlassini. Iz Triestela liprememba v vodstvu lenskega lašija. Glavno tajništvo Fašistične stranke je izvršilo izpremem-bo v vodstvu ženskega fašija triestinsko province. Dosedanja poverjenica ženskega fašija Carinela Rossi-Timeus, ki je dolgo vrsto let izvrševala to svojo funkcijo, je dobila naslednico v 26 letul Te-rezi Roiatti, ki se je doslej udejstvovala i vidnim uspehom v raznih vodilnih funkcijah tržaškega ženskega fašija. Odstop župana dr. Rurziera. Te dni je odsto-pil župan mesta Triesteja dr. Kuzzier. Dve leti jo vodil župansko posle ter je na tem odgovornem mestu pokazal veliko iniciativnost ln odločnost. Pod njegovim vodstvom je mesto zelo uspešno rešilo številna težka vprašanja, ki jih je prinesel sedanji vojni čas, zlasti pa še vprašanje prehrane prebivalstva, zlasti revnih slojev. Do imenovanja novega župana bo vodil županske posle podprefekt triestinske provinco. Polnočnlca pri Sv. Antonu. V soboto, 28. marca je bila v ogromni cerkvi pri Novem sv. Antonu v Triesteju počastitev Najsvetejšega, ki je izzvenela v veličastno manifestacijo katoliške zavednosti. Cerkev je bila nabilo polna mož in fantov, ki so večinoma vsi opravili sv. spoved, poslu8-"'1 nato pridigo znanega govornika, ravnatelja ! kega dijaškega semenišča dr. Laborja. Manil ia so je končala s polnočnico, med kalero je bilo skupno sv. obhajilo. Cvetna nedeljn v Triesteju. Cvetna nedelja se tu v deželi oljk praznuje posebno lepo in toplo. Letošnja sicer ni bila prav nič spomladansko topla — pihala je huda. hladna burja, pa je vendar prinesla med ljudi veliko notranje topline. V vse cerkve so prinašale množice vernikov oljčne vejice ter jih dajale blagoslovit, da z njimi potem okrasijo svoja slanovania in domove. Vsak človek, 1:1 si ga srečal v dopo'danskih urnh na cesti, je gotovo nesel v roki oljčno vejico. Teh vejic so pripeljali zlasti iz Istrije ogromne tovoro. Za kmete, ki imaio oljčne nasade, pomenja prodaja vejic len stranski dohodek. Oljke se itak morajo vsako leto spomladi obrezati in to ravno v času, ko so bliža cvetna nedelja. Najlepše so proslavili praznik cvetne nedelje v katedrali sv. .lusta. Okrog starodavne katodrale se je vršila lepa procesija vernikov z oljčnimi vejicami v rokah — spomin na proresijo v .leruzalemu. Vodil jo je Škof ob asistenci kapitlja in številne duhovščine ter domaČih hogoslovcev in semeniščnikov. Posmrtna razstava. Svoječasno smo poročali o smrti znanega triestinskega slikarja Ivana Zan-granda, ki je v teku 50 let svojega umetniškega udejstvovanja v našem mestu naslikal ogromno število dei. Njegovi nasledniki so sedaj pripravili posmrtno razstavo del tega mojstra. Razstava je odprta od 1. aprila v galeriji Michelazzi. Starčka umrla en za drugim. Nenavaden primer dvojne smrti se je pripetil v Monfalconeju. Po daljšem bolehanju je umrla 70-letna Evfemija Ra-doncich, ki je dolgo bolehala. Njen dve leti starejši mož Evgen si je ženino bolezen hudo jemal k srcu ter je zaradi tega še sam začel pešati. Ko je sedaj žena umrla, je žalost še njega strla; naglo je zbolel ter po preteku 8 ur sledil v smrti svoji zvesti družici. Kasacija potrjuje sodbe. Na tri leta ječe je bila svoječasno obsojena trgovka Agata Chiaruttini, ker je skrila večjo količino jajc, da bi jih pod roko prodala za mnogo višjo ceno kot je predpisana. Obsojenka se je pritožila najprej na prizivno sodišče in ko je bila sodba tudi tu potrjena, še na kasacijo v Rimu. Pa ludi tam ni naletela na razumevanje za svoje pritožbe, ker je bila sedaj prva sodba v celoti potrjena. Iz Hrvatske Poglavnik na obisku pri bojevniškem fafiiju. Poglavnik je v soboto obiskal poveljstvo bojevniškega fašija v Zagrebu. Zbrane fašiste je toplo pozdravil in jim dejal, da ne želi nič drugega, kakor to, da bi se v Zagrebu počutili kakor doma. Nekaj cerkvene zgodovine s Posavja Prva doba - Stoletno vzajemno delo duhovnikov in laikov na Posavju lahko razdelimo na štiri, ne sicer enake, ali v versko prosvetnem pogledu zelo značilne dobe. Pripomniti moramo le še, da se prebivalci Ježice, občine in župnije ob Savi pri Ljubljani, že izza davnih dob imenujejo Posavci; tudi njih okoličani jim pravijo tako. Neizbrisen je ostal na Posavju spomin na župnika Jurija Japlja. Čeprav je pastiroval na Ježici le malo časa, se je vendar vpliv njegovega pastirskega in slovstvenega dela ohranil med Posavci ter je ostal značilen za vse štiri omenjene dobe. Pa tudi kraj sam se je Japlju že davno prej prikupil, zlasti s podružno cerkvijo sv. Jurija, njegovega zaščitnika. Podoba tega svetnika, kakršna je bila še ob Japijevem času v oltarju podružne cerkve, je bila tudi prav pomenljiva za Japljevo versko delo. Tisti čas je zmaj francoskega svobodo-miselstva strašil že tudi po slovenski zemlji. Meč pa, ki naj bi zmaja zabodel v nenasitno žrelo, naj bi bilo sveto pismo. Sveto pismo v krščansko družino! To je bilo tisti čas delo in geslo Japljevo. Bil je prvi v svoji dobi, ko se je z vso gorečnostjo zavzel, da bi se slovenskemu ljudstvu izpolnile želje po svetem pismu v domačem jeziku. Tedaj je bil še upravitelj Šilingove zadušnice pri sv. Petru v Ljubljani, potem pa župnik in dekan na Ježici. Delo, ki ga je v Ljubljani začel, je na Posavju nadaljeval ter se je še po svojem odhodu rad zatekel po p>omoč na Posavje. Jurij Japelj (njegov oče se je pisal Apel in je bil doma z Bevk pri Vrhniki) je po svoji neutrud-ljivi delavnosti in marljivosti vtisnil Ježici pečat za prihodnje posavske rodove. Navezal je posavsko ljudstvo na cerkev, šolo in domačo grudo. Do današnjega dne Posavci spoštujejo in radi poslušajo božjo besedo, zavzeti so za versko šolo in tekom 6toletja so si naredili ter ohranili svojo zemljo rodovitno. Japelj pa se je tudi posluževal vseh takih načinov in sredstev, ki morejo res ustvarjati apostole od rodu do rodu. Takoj po svojem prihodu na Jezico 1787, na novoustanovljeno faro, si je veliko prizadeval, da bi povečal cerkev ter napravil službo božjo vsem faranom dostopno in prikupljivo. Njegove pridige so bile kratke, nikoli niso trajale nad pol ure. Govoril je preprosto, domače in poljudno, kakor kažejo »Pridige za vse nedelo skuzi lejtu«, ki jih je v dveh delih izdal 1794 ob svojem odhodu z ježice. Obljubil je tudi pridige za praznike, ki pa niso izšle. V prvem letu (1788) svojega pastirova-n ja na Ježici pa je izdal v drugo »Ccrkovne pesmi, litanije in molitve per Božji službi«. Morebiti prav pod vplivom verskega duha tedanjih Posavcev, ki so zelo radi hodili na bližnja Marijina božja pota, je Japelj janzenistično hladnost prve izdaje ogrel z novo vnemo, da so tudi Marija in drugi svetniki prišli do časti, ki jim gre. Ker pa je Japelj uvidevno računal s tem, kako človek v vsakdanjih tedenskih delih hitro pozabi božjo besedo, je naročal posavskim družinam Listo in evangelije, ki jih je dvakrat (1787 in 1792) izdal kot župnik na Ježici in pozneje še trikrat. Veliko se je Japelj na Ježici trudil tudi za ljudsko šolo. Prostovoljno se je lotil šolskega pouka in priredil v svoji mali hišici šolsko sobo (fiozneje je pozidal novo župnišče), kjer je učil mladino čitati, pisati in računati. Za priklene ajx>stole svojega obnovitvenega verskega dela si je izbral mladino. »Kar se Janezek nauči, to bo vedel tudi Janez povedati drugim.« V lepih dneh je vodil mladino pod milo nebo, kjer se je utaboril s svojimi učenci na Rojah v senčni ravnici za Savo; ali pa tudi na Taboru onkraj črnuškega mostu nad Savo pod Vnkim drevesom. Pripovedoval jim je mične zgodbe, vmes pa jim je drobil tudi ko- ristne nauke. Ko so se mlade glavice utrudile, so se začele igrati in petdesetletni gospod dekan je postal otrok med otroki ter se je sam udeleževal nedolžnih iger in veselic. Včasih je vodil mladino tudi na polje, da so z njiv pobirali kamenje, zakaj zemlja je povsod tedaj še kazala, da je zares Posavje, ki mu je umikajoča se Sava zapustila gramoz v obilni meri. To koristno delo je nadomeščalo mladini telovadbo in je ostalo njeno dolžno pomladno delo malo ne do današnjih časov. Za mladino in krščansko družino je priredil prepotrebno knjigo: »Ta veliki katekizem s pra-šanjami in odgovori«. Ta knjiga je bila zlasti ob nedeljah in praznikih v rokah krščanske posavske matere, ki je pomagala šoli pri krščanski vzgoji. Tedaj si našel na Posavju malokatero mater, ki ne bi znala vprašanj in odgovorov po katekizmu na pamet. Ta veliki katekizem je po Japijevem vztrajnem delu doživel šestero izdaj, med temi tri skorajda leto za letom ali vsako drugo leto na Ježici. Po ljubljanskih otrokih si je župnik Japelj za svoje pomožno pastirsko delo pridobil najprej matere in jx> ženah tudi može. Edini pravec pri tem so mu bili starodavni običaji, od katerih se slovenski kmet po izreku Valvazorjevem težje loči kakor gobe od drevesa. V Japlqevi dobi se pojavljajo na Posavju pričetki ljudske umetnosti, ki se je pred nekaj desetletji še lahko zasledovala na raznih gospodarskih orodjih in hišnih opravah in se deloma še vidi na nekaterih hišah in na starih vaških znamenjih. Z umetniškim okusom si je tedaj Posavec olepšal svoj dom. Zunaj na stenah si mogel videti slike sv. Jurija, sv. Martina, sv. Florjana ali kakega drugega svetnika. S ceste si prišel čez par stopnic do hišnih vrat, kakor se to vidi še danes pri župnišču na Ježici. ki ga je za tisti čas prav vzorno sezidal župnik Japelj. Pri tem so mu v mnogočem pomagali možje, ki jim je bila zgraditev tega župnijskega doma nazorna šola v stavbarskem pogledu. (Dalje.) Mostarski škof umrl. Iz Mostarja poročajo, da te tamkaj umrl v visoki starosti škof oče Alojzij Mišič. Pokojni mo6tanski cerkveni poglavar se je . j:i Dll •» Ane o *>nr»\ri nri a 1 fmtlčt- rodil leta 1859. Bil je dolgo ča6a provincial frančiškanskega reda v Bosni. Za mostarskega škofa je bil imenovan leta 1912. Za časa njegovega škofova-nja 6e je v Hercegovini zelo utrdilo in razširilo de. lovanje katoliške akcije. Sploh je umrli škof z vso vnemo in naklonjenostjo podpiral številne katoliške organizacije. Ureditev obmejnega prometa med Hrvatsko in Nemčijo. V hrvatskem prometnem ministrstvu 6e je pričela konferenca hrvatskih in nemških železniških in tarif6kih strokovnjakov zaradi ureditve železniškega obmejnega prometa med obema državama med žel. i506tajami Dobova, Savski Marol in Gjur-manec. Upostavitev zračnega prometa. Z današnjim dnem so v Zagrebu vjiostavili redni zračni promet med Zagrebom, Venezio in Milanom ter Zagrebom in Budimpešto. Prvo gostovanje hrvatske državne opere v Italiji. Intendant hrvatske državne opere v Zagrebu, profesor Zanko, se je te dni vrnil iz Italije, kjer je z vodilnimi italijanskimi operami sklenil pogodbo za gostovanje hrvatske državne opere v posameznih italijanskih mestih. Po tem sporazumu bo hrvatska opera gostovala dne 25. aprila v Vene-ziji, dne 27. aprila v Firenci, dne 30. aprila v Rimu. Hrvatski umetniki bodo v vseh navedenih mestih nastopili z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. _ Hrvatski časnikarji potujejo v Bolgarijo. Po obisku Italije, Nemčije, Slovaške in Romunije, se skupina hrvatskih časnikarjev pripravlja za obisk Bolgarije. Stanovanjski urad zagrebške mestne občine sporoča javnosti, da ne razpolaga več z nobenimi stanovanji ter se prebivalstvu v tej zadevi nanj sploh ni treba več obračati. Razširitev zagrebške elektrarne. Na zadnjem občnem zboru Združenja električnih central v Karlovcu je bilo sklenjeno, da bo zagrebška občina razširila svojo kalorično električno centralo. Zaradi preskrbe električne centrale s premogom, namerava zagrebška občina kupiti še en rudnik. Prestavitev velikih županov. Na predlog hrv. notranjega ministra je Poglavnik podpisal odlok, s katerim je prestavil več velikih županov. Tako je prestavljen v notranje ministrstvo dr. Ante Ni-kšič, veliki župan v Karlovcu, na njegovo mesto jo postavljen dr. Viktor Gutič, veliki župan na delu v notranjem ministrstvu. V notranje ministrstvo je nadalje dodeljen na delo dosedanji veliki župan v Petrinji dr. Mirko Jerec, za velikega župana v tem kraju je pa imenovan dr. Dragan Hadrovič, odvetnik v Veliki Gorici. Na mesto velikega župana v Banji Luki je prestavljen iz notranjega ministrstva dr. Peter Gvozdič. Naročajte »Slovenca«! 25. Na lepi trati pod visokimi stolpi na Gradišču so se proti večeru zbrali naši kmetje. Bilo jih je lepo število, čez trideset, samih odličnih zastopnikov iz raznih vasi daleč na okrog po Rožni dolini. Sonce je ravno jelo zlatiti sivo zidovje zastarelega zidu. Enkrat še je pozdravilo sonce bele glave kmetskih očancev in potem zatonilo za gore. 26. Od cerkve sv. Jakoba je zazvonilo angelsko češčenje. Ta glas je bil v tedanjih časih znamenje, da si naj vsi kristjani v goreči molitvi izprosijo od Boga pomoči proti brezvernemu Turku. Že sv. oče Kalist III. so bili 1. 1455 ukazali, da naj se po vseh cerkvah opoldne in zvečer zvoni, pri čemer naj vsi verniki prosijo za blagoslov in srečo proti sovražniku vere. In to je ostalo do danes. 27. Tudi naši možje so popadali na kolena in jeli iskreno moliti, ko je zazvonil mili glas zvonov. Prosili so gledaje proti nebu, naj jih Bog reši turške nadloge in sužnosti; naj jim odvrne kugo in lakoto; če jim je pa usojena nagla smrt, tedaj jim naj podeli večno življenje na onem svetul Tako so pobožno molili zbrani možje v zidovju starega Gradišča. ■HiH] Predstave ob delavnikih ob 1« In 18.15, ob nc-dol|ob ln prainlMn ob 10.30.14.30.16.30. m 18.30 Motna, občutena filmska drama Kuga "v Parizu Kristina SBderbaum, Kriti v. Dogen KINO SLOGA - TEt. 27-30 Prukraton pravljičen film — najUpsa Mbava in umetniški uiltek ta «taro m mlado Pepellca Roberto Vlila, Sllrana Jaohino, Paolo 8toppa itd. KINO MATICA - TEL. 22.41 Mlada ljubezen Krannn film mladoatn« ljnbeent tn prvih raeofaram Vana Varmi, Lorotta Vinol, P. von Hulzen KINO UNION . TEL. 22.21 M aH oglasi V malih oglasih velja pri Ukan|u službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih |e beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek »e računa posebej. — Mate oglase je treba plačati takoj pil naročilu. It Službe j Jttcio: Kuharico Proslava. »Na današnji naši proslavi je bilo vse tako žalostno in potrto. Šele potem, ko je povzel besedo sam predsednik, so postali udeleženci proslave zopet veseli.« »Kaj pa je povedal predsednik?« »Vsem je sporočil, da plača sam račune za pijačo in jedačo.« CURA INFIUENZA, ZDRAVI HRIP0. NE- NEVRAIGIE, REUMAflSMI VRAIGIJE. REVMATIZEM 10MBAGGINE e ropida- TRGANJE V LEDJIH in naglo mente ne eolmo 1 dolori pomiri bolečine »sen teh bolezni teb. O. MAMZO HI a C. . Mil ono . rio Vola.S ki Je dalj Časa služIla v župnlšču, čista, varčna, skrbna, gospodinja, kt se razume tudi na vrtna in poljska dela, Išče mesto v župnlSču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1062. 19 letno dekle trgovska pomočnica z 2-letno trg. pomočniško dobo, poštena, marljiva ln sposobna, želi primerne zaposlitve v dobri trgovini alt pisarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1913. (a j Službe 1 Dobe: Služkinjo pridno, čisto, ljubiteljico otrok. Iščem za sopomoč v gospodinjstvu. — Vso oskrbo v hiši. Plača mesečno 40 BM. Ponudbe poslati na naslov : Fran Jo-seflna Cchtck, St. Martin, Koldorferstrasse 40a, Kla-genturt. b Sprejmem dekle za postrežbo k gospodu. Polzvo se v upravi »Slovenca« pod št. 1957. b Izpadanje las vam takoj prepreči najnovejša tinktura. Brivski salon »Polanc«, Kopitarjeva ul. 1. Seno Imam naprodaj nekaj va-( gonov zdravega sena v balah. Vprašanja na upr. »Slov.« pod »Seno« 1955. Zajčje kože nam dajte takoj v strojenje, da vam jih moli ne poškodujejo. L. ROT krznarstvo v LJubljani Mestni trg 5. Cvetje, sadje po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska 18, dvorišče; tel. 39-66. Semena domače črne detelje, ba-naške lucerne, grahore, trave, pese ter čebulčka dobite pri tvrdki Fran Pogačnik v LJubljani — Javna skladišča. ■ Sebe I jstcio: Prazno sobo ali enosobno stanovanje, Išče mirna gospodična za takoj ali za mesec maj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1968. Krznene plašče ln drugo kožuhovlno sprejemamo v shrambo Tudi za potrebna popravila Imamo sedaj največ časa. L. ROT, krznarstvo, LJubljana, Mestni trg 6 Vse vrste antikvarižnih knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan v LJubljani, Stritarjeva 6. Telefon 44-24. Filatelisti pozor! Nakup ln prodaja znamk vseh vrat JOL albumov ln fllatellstlCnlh potrebščin je najugodnejša v knjigarni Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ulica 6 Telefon 44-24 Kupujte pri naših inserentih g Kupimo B Krojaške odpadke volnene to bombažne pte-ttlskc tet »tvlljBke od-rezke. Kakor v»e tekstilne odpadke kupuje Gerk-man. Hrenova UL J. k Angora samica brejo, proda. Srčnlk Ana, Zaloška cesta 48. J Parcele v Šiški ln centru, hišo, enonadstr. v Mostah, visokoprltltčno v severnem delu - prodam. - Pojasnila. Zajec, Andrej, realttet. pisarna, Tavčarjeva 10, tel. 55-64. Radione 4 + 1, zelo dobro ohranjen, prodam. - Krašnja, Mala čolnarska 12. 1 Radio Radione 4 + 1, nov, vse valovne dolžine - prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1973. Radio znamke Kortlng ln ročni voz — prodam. Vprašati: Gerblčeva 44. t Mlinčki Izjjith - s čitanjm neirultimo numero; La battaglia in Libia (strategia e carte geograliche inedite) — Ricoseri a prova di bomba sulle coste atlantiche per „U -BOOT" - Sulla copertina: II GENERALE ROMMEL v radnji številki: Bitka v Libiji (voj-skovodstvo in še neizdani zemljevi di) - Pred bombami vama zaklonišča ta podmornice na atlantskih obalah - Na platnicah GENERAL ROMMEL ln vendita ovunque a L. 3- — Prodaja sc povsod in stane L, Paul Heuze: 2 ] Steklar iz Murana zgodovinska povest. Vse, kar je zadevalo koristi republike, je zahtevalo od moža, kakršen je bil Stampa, popolnoma preračunanega obnašanja. V tej zadevi je bila prva senator jeva misel: kakšno korist bo imel od te iznajdbe, ali naj jo ohrani med njim in Janezom? Ali nasprotno: da obvesti tudi člane vlade o nji? Veliki svet, kolegij ,pregadijcev' ali samega doža naravnost? Pomislil je nekoliko in sklenil, da spregovori najprej z dožem o tem. Potem je pozvonil in dal slugi naročilo, naj privede obiskovalca, ki je čakal narij. Služabnik je izginil. Kmalu nato je vstopil Janez Bocaro. Bil je mladenič pri petindvajsetih letih, visok, gibčen, razumnega in drobnega obraza; izredno lepoto so mu večale še čisto modre oči in bledica, obdana s košatimi črnimi lasmi. Oblečen je bil v delavsko obleko steklarjev iz Murana, ki je še bolj poudarjala njegovo osebo: modra jopa in hlače, visok bel ovratnik brez čipk in obšivi iz usnja, ki so bili splošen znak njegovega rokodelstva. Kodrasti lasje so objemali skrbno obriti, bledi in popolnoma mirni obraz. V rokah je držal mehak, moder klobuk. Pri vstopu se je nalahno priklonil in pokazal vso dostojnost, kakor bi bil po njegovem mestu popoln plemič. Ludvik Stampa ga je pogledal in bil brez dvoma presenčen. da ga je zagledal praznih rok, kajti takoj je omenil: «Dober dan, Janezi Torej mi ne prinašate ničesar?« Tudi mladeniču se je videlo presenečenje na | obrazu. »Ničesar, seveda ničesar, monsignorel« »Oh I« Stampa je sploh malo govoril Bil je mrzel človek: po njegovem mnenju bi morale imeti besede in dejanja tisoč posledic. Zato ni izrekel nobene, ki bi ne prinesla neovržne koristi. Umolknil je spet. Šele čez nekaj časa je vstal: »Tako torej: trdite, da ste iznašli prozorno steklo?« »Da, monsignorel« »Ste ga že izdelali?« »Da, monsignorel« >Kje pa je?« »Pri mojem gospodarju Andreju Guisetti. Vse, kar izvršim jaz, je njegova last. Monsignore tudi ve, da noben predmet ne more iz delavnice brez njegovega dovoljenja.« »No?« »No, moj gospodar pa ne ve o moji iznajdbi ničesar. Z vašo pomočjo sem dobil pred časom sobico s ključem, v kateri sem delal neke poskuse. Tam se mi je končno posrečilo po neštevilnih poskusih, da sem iznašel način, ki mi je dal neko testo, povsem podobno steklu iz kamna. Delal in preizkuševal sem, vedno vnovič sem izdeloval in izboljševal. Danes že popolnoma obvladam to snov. Tudi nekaj predmetov imam iz nje. Na njih se vidijo vse lastnosti tega stekla. Vse to pa je v sobici, ki mi jo je odstopil moj gospodar. Torej je vse njegovo. Tudi sem že hotel obvestiti njega samega o tej iznajdbi, preden bi Vam to razodel, tla bi dobili od njega zanesljivo resnico o tej snovi in bi Vam tako prinesel tudi nekakšno zadoščenje. Prihajam pa samo s svojo moško besedo, v katero upam, ne boste dvomili.« Senator ni odvrnil pogleda od njega. Odgovo- ) ril je: »Prav nič ne dvomim, Janez! Pa, če bi vas prosil, da prinesete semkaj to steklo?« Mladenič je povesil glavo, pa ni omahoval: ' »Za zdaj vam moram odreči, monsignore.« Stampa mu je položil roko na ramo: »Dobro, Janezi Prav zadovoljen sem z vami! Lahko se povsem zanašate name... ampak,« je pristavil z nasmehom, »prav potrebno je, da vidim jaz to steklo It »Tudi na to sem mislil,« je rekel živahno mladenič. »Brez dvoma boste hoteli k mojemu mojstru 'v Murano zato sami priti. Saj ga že tako večkrat obiskujete, nikogar ne bo torej presenetilo.« Senator je nekoliko pomislil. Potem je rekel nenadoma: »Naj bol Pojdemo v Murano!« Spet je fiozvonil. Isti služabnik se je prikazal. »France, gondolol« Dal je Janezu znamenje. Oba sta odšla po stopnišču navzdol do marmornate ograje, kjer je izročil vratar senatorju palico in klobuk. Gondola se je približala ograji. Poslikana je bila napol v zeleni, napol v srebrni barvi. Iste barve so nosili tudi sterbri, med katerimi je plavala. Tudi veslač je imel opravo v gospodarjevih barvah. Ludvik je stopil prvi, Janez se je še obotavljal. Z očmi je iskal drug, bolj priprost čoln... Senator pa, ki je že sedel, je namignil: »Pojdimol Vstopite, Janezi« »Monsignorel...« »Pojdimo, pojdimo! Sedite poleg mene! Kaj se bojite? Saj vidite, da bo že govorica, po kateri hrepenim, dober varuh umetnikov. Član senata, ki sedi poleg steklarja!... Glejte resnično lepoto BenetkI... Pojdimo, vstopite, Janezi« Gondola se je lahno pozibavala med stebri in kmalu dosegla sredino Velikega kanala, kjer se je njen prednji zeleni del zrcalil v tihi in globoki vodi. — V Murano sta vodili dve poti: prva na odprtem morju mimo skrajne točke otoka svetega Petra, druga pa skozi Veliki kanal do mostu Rialto in odtam po potoku svetih Apostolov, ki se je izlival na laguno proti severu. Stampa je izbral drugo pot. Gondola je drvela po gladini. Po četrt ure je zapustila mesto in se usmerila proti otoku steklarjev ... Senator ni rekel nobene besede. Zdele so se mu nepotrebne zdaj, ko je šel, da bi »videl«. Sedel je nepremično z neprodirnim obrazom in napol priprtimi očmi. Brez dvoma je pomišljal, kakšen izid bo prinesel ta dogodek. Janez Bocaro bi po svojem značaju rad izrazil kakšno misel tudi v besedah, pa je bil primoran molčati... Zato je tudi on pomišljal. Bil je vesel in se tudi čutil takega, pa ne da bi se preveč poglobil v to. Tudi ni smatral za važno zadevo, od katere ni mogel še videti vseh posledic. Toda ponosen je bil, da je iznašel to, kar so drugi pred njim zastonj iskali in, da je mogel tako pripraviti veselje onemu, ki ga je vedno ščitil. Bil pa je tako preprost v svoji duši, da ni niti oddaleč slutil, kako bo to odkritje moglo spremeniti njegovo življenje. Nadaljeval bi s svojim delom v domu pri »Štorklji«, kjer je dovršil vajenška leta in je zdaj, dasi še mlad, prvi med izkušenimi delavci. Ta iznajdba mu pomore, da postane čez par lej mojster. Pozneje morda, ničesar ni mogoče reči, lahko tudi gospodar... Kdo ve?... h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: ini Jože Sodil. Urednik: Viktor Centi*