loto XVU._y Celia, Jn« 6. septembra 1907.__' j§tev 104. DOMOVINA Ikitins prilo|n uStorcinki Tctarik"! •ferambno dela! Tistim, ki u pripomogli do z mige soc. dom. Beslu v odgovor h vrii zbo-rovujo Bkdmsrke v Maribora dne 7. in 8. septembra, pa-li bo modo zborovanje sejati na novo toliko nemlkegn semenja, da bu pred pravilnim atolom sploine volilne pravice črez S let previs ds I aemiki iivelj nasprotne elemente — premišljati o tem prepsičsmo rado volje svojim sosedom. Za nas mora biti ie zborovanje samo opomin k rztrsjnejšemo, premiiijenejiemn de-lovaajn. Ciril-Metodovn drnibs je le jedino izmed obrambnih sredstev. Od novegs odbora priiskojemo sicer reform, s dobro vemo, ds z denarjem samim ni mogoče vsegs opraviti Kaj ne mislijo tisti, ki se spominjajo draibe le pri .uradnih veselicah", ds so s tem ie zadostili svoji nsrodni dolžnosti, zlaati naj ne bodo tega mnenja tisti rszsmniki, ki poiiljsjo svoje otroke v nemike ljudske in srednje iolo ter jih ie sloveo8kegs jesiks ne uče. Delavec, ki vtgoji kopico svojih otrok v narodnem duhu, čeprav drnibi ne plača niti vinarju, je večji nurodnjnk kot kapitalist, ki daruje družbi mukur tndi vuč stotukov na leto, svojim otrokom pa ae vcepi ne (jubesni do svojega jezika in ne spoitovsnjs do svojega nerada. Vnkdo Isbko deluje nsrodu r prid, delnvee, uradnik, politik, četudi ne smore denurnih irter. Da. osobito delovanja tistih, ki aknSajo gmotno in dnievno dvigniti narod z besedo ia dejanjem — nikakor ni podcenjevati, di, poitenemn, treznemu političnemu delu smelo pripissjemo nsjveč zsslng ss narodno ossmosvojitev. A nssprotao nam more nesrečna politična poteza, neraznmevsnje narodove daie. narodovega miiijenju in atremljenja škodovati več, kot nam more koristiti šolska druiba, ki ruspolsgu letno s stotisoči. Mnogo je sredstev, kuterib se po-slsiujejo nemika obrambna os. nnpu-dslns drnitva; toliko, da, mnogo vsč sredstev mora slutiti Ciril-Metodovi druibi v boju proti tujemu nsvslu. Zavedeti pa se moramo tudi, da nemika obrambna drnitvu niso jedinl, tndi ne nujnevnrnejii nosilci ponemčevelnik idej. Izposaati moramo, da nam mnogo več ikodujejo drugi činitelji, ki pa jik je tudi trebu iskati v nuših vrstah umik. To zlo iztrebiti je dolinost druibe. Uprav mi na severa pa tudi izpoznsvamo, dn mora naia drniba razumeti gospodariti, numreč, e razmeroma majhnimi vsotami izjednačitl delovanje nusprotnikov. Zborovanje jntri v soboto v Maribora, ns katerem ae bo poročalo e delovanju in uspekih nemškega napad, društvu, pu naa naj nči, kako se mora, ps tudi, ksko se ne sme delovati Mariborski Sloveaci, mariborske Slorenke! 7. in 8. september! Ko bi ne bilo teklo po iiluk bivSe mariborske slov. inteligence toliko bretbriine krvi ia ko bi vssj današnji rad, ki hi aaj tvoril oporo mariborskemu slovenstva imel več zmialt tu praktično aarodae delovanje, ne bilo bi priilo nikdar do tega, da aam pride tajec aa naio grudo kazat svoje napadalno eretje. Skrajni čas je, ds se ispametajejo ie tinti, ki mislijo, da je sa asrndavo bodočnost dovolj puskrbljeao, ie d rte mirao roke kritem ter prepatta vse delo nekaterim rodoljubom. Sknjni čas je. ds ae irtvnjejo vsi, ki čutijo v Mt-riborn slovenske svoje moči ti slovenskegu naroda bodočaotL Naj nam ne bo Sbdnarkino tbO-rovsnje le mslenkosten pOjnv. Mariborski Slorenei smo severna strdla štajerskemu Slovenstvo; tavedajtte se tegs, poksiino. ds razumemo svojo nalogo! Spomnimo se te dni tndi naie iolske draibe in mariborsko Ijadske knjiiaiee s primernimi doaetki. |mga|J[!||sm L IZVTVUnB Out tMld R provmijenini postavi n V tej zadevi odposlalo je vodatvo Joiuoštajerskega hmeljarikegu drnitva dne 4. t m. poljedelskemu, trgovinskemu minitterstvu in g. ministerskemu predssdnikn sledečo prainjn: Vodstvo .Ininoitsjeiskega hmeljarskega druitvs ssoja si prositi, e. kr. poljedelsko ministerstro blsgovull zavrniti ielje in zahteve čeških hmeljarjev glede izvriilnlb odredb k pra-venijenčni postavi zs hmelj kot predrzne in neopravičene; v nasprotnem tltčajn bi se občutno oikodovalo. odroma popolaoms uničilo vse hmeljuratt« vaeh avstrijskih deieta, rasea Cetke Da je kmdjaks provesijenčns postava vie sataa ob sebi hud udarne ta rte razvsn čatke hmeljarje in enostransko, neopravičeno pospeševanje češkega hsMljsrstvs, kade se vie danes prav dobro; tukaj pri nas imo z obiranjem hmelju pri kraju in hmeljarji iele pradsti svoj pridelek — ps gs ae morejo, ker t« pri naa v malim številu uavsoči tuji trgovci is na veda ktare vsebine hoda izvršilne odredbe k prorsatjeučni pestari di ps plačajsjs aas kmdj s oziram aa aegstovost aH hode isogeče istega vsled kratosti pro-vesijsnčas postave ia ajik odredb spiah tpraviti v promet, po tako nizki ceni, da ista Se polovic« pridelovalcih ttroikov ne pokrije. Teko meč« pro-venijesčna postava, ktera stopi r veljavo i« Is IS. okt. L L vte sedsj svojo senco nu prav obintijiv nučin nnpraj ia povzročaj« hmeljarjem strah in prav taloateu pogled v bodoč sest Odksr sadimo hmelj aa Jatae-itajerskem, torej edik 30 let, ai kila cena kmdjs v glavni sesiji, v kteri sedaj iivimo, tako nitka kskor danes; ss slučuj pa, da bode poljedelake ministeratvo isdslo izvršilae odredbe u amiala iatj is zahtev čeških hmeljarjev, hoda to povzročilo med našim Ijsdstvsm veliko rasbsrjenoet, ktera hi Isbko imeU Jako neljube posledice. latiaite je, da so čeiki hmeljarji provsaijeačns postavo izsilili is agolj dobičksrije; telijo ssmrač za svoj hmelj kolikor mogoče visoke cone in ss f dosego tegs drage volje pripravljeni, uničiti vse hmeljarstvo v dragih avstrijskik dsdelsh in se taka znebiti vaške ksnknrance. Sploh ne pa zapopeati n« dn, kuka so d mogli čeiki kmdjsrji v drisvatm sberu ispoalovati pravenijenčno postavo zs hmelj, ktera pomeni tolika kak ar nekak Maapd za kmdj, kak ar ga vie imajo sa slsdkorao peso? Med kmetovalci ki pač as smelo hiti monopolov, ksjti pri kmetiji prida v poitev le osebna sposobnost, pridne« la kakovost dtmtis grada LISTEK. 0 pomenu vseučilišč v nodemem razvoju. (Stvori! ptef. dr. Pr. Drtlsa v Piske ds« IS. evgaite 1007. I.) (Dalja) Oski imajo jediao vsssčiliiče v Pragi ia to J« jedao največjih vseučilišč ss svsts splok Ima 4000 riaia-tdjtv ia je med «04 vseučilišči — toliko jik Je vtek skapaj — kar as Merila slušateljev tiče na dvajsetem mestu (dsnujuko vseučiliiče atoji nu osmem mestu). Edino dnnsjsko vseuči-HMs v Avstriji ims reč sluiuteljev ko ČSiko vsesčilišče v Pragi, čeiko vse-sčiliiče ssmo pa ima več sluiuteljev (9876) nego 3 nemiko L j. inomoSko, praiko (nemiko) in černoviiko sknpsj (3347). Za ta tri vseačiliščs stavi drtava v proračun vsoto 8.908.763 K, tu čeiko s večjim itevilom alniateljev pa same 1,(80 33* K — ali ts eelik 1,388 460 K rnuuj — Nemcev Je v Avstriji M V/, vsegs prebivslstvs, imajo pa d»»% vssk vsesčiliK. Čekov je v Avstriji 33V/e prebivslstvs in imsjo 13.»*/, vsesčilišč. Slovencev, Hrvstov. Knsinov ia ltsii-jsaov Je tadi precejšen procent imujo pn 0*/e vseučilišč! Ne bom Vnm opisovul nezadostne aredbe in sramot nega nmeičenju češkega vneučiliiča v Pragi, niti ae bom govoril, kako je ra/.kroplieno po edem mestu po privatnih hišah ta drago nujemnino, kako se sistematično In srojeroljno tavlučuje zgradbo tmotrs-nih jtavh, o »-zadostni dotaciji poaa-meznih^fakult m yn.instvenib uvodov, ne bom Vem itHvaj.,1 znunegu izreka naučnegu miui.i te drtava ki je dejd pred 30 l< i . do je to siromašno atanje pravi evr, iieiski kulturni škandal. Pri nna s......ra dijaštvo u stavkami pridobiti o < tpotrebnejše pogoje sa iladije, čeprav je drtsvs kslsgaias ie zdsraej podriuvila Pri tak ialost-nih razmerah ss pa vzdrisje v visdnih krogih flkcijs, katera se nrdjavlja tadi pri sestavljsnjn proračuna da ja v Pragi eao samo vsssčiliUa Troški u obe praiki vsesčiliiči aa določsje skspsj in pri tem jo odločilno čista svstrijsko načelo, da snra praika nemiko vseučiliiče imeti vse kar ima čeiko, da pa nasprotno čeiko ne potrebuje vsega, kar ima nemiko. V Avutriji odloča nadalje o vteočiliičih tudi meritorno le pKmnogokrstlissnčno ministeratvo. Tem so, kskor je videti strokovnjski, kateri dekretirajo, da sa čeikem vsesčiliščs ni treba astronom-skega. arheologieuega uvoda niti zavoda u ezperimestalno psihologija psleostolocičsi uvod in cela vrata stolic Je "eški narod v Avstriji po teh nazorih nepotrebni lukssa. Nevzdtiljivost sedenjih rszdnvih razmer se kaie tati aa tam, kako se Je premeuil v zadnji dobi snsčsj du- aajskegs vseučilišča. To vssočiliiče sme dolgo smatrali atkako m driavno vseučiliiče ts vsa aarada ta represea-tantivno-vsenčiliiče, kater« je tudi temu prisun« bogato dotiraso. Slsistelji, profeaorji in docenti vaeh avstrijakik uradnosti so imet tam pristop, ia alavaa čeiks imsaa: Skoda, Bokitaask*. Albert so pripomogla k ajogadaknma glasa v sasastveaam sveta Bsvmtta so se premeaile: daaajsks vseučilišč« J« bilo proginieao kot izključno nemška kot id semike posssti. čeiki ia sta-vanski profeaorji ia dijaki ao daaee aa a jem bojkotirasi la odgsajsai t ajsga S tem je ps tgubilo dsnsjsks vseučilišče svoje privikgijs in rada-roljno priznano stališče, prenehalo je biti driavao vueačiMče ter je postale ssmo nemška vsesčilišče. Tem bolj m mora oglašati klic, da ki asacmikim asrodom avstrijskim kilo dano, ksr jim gre. Praiko vsesčiliičs j« jediae čeiko veeačUiUe: zaradi tegs ia rslsd nenavadno visokega števila dniataijev Kar pu Mm imeti nk proizvod, kuri kot* upradovoti, urnjege odje-■alea, tako J« tudi kmeljarstvo r oiki araai a kmdjsko trgoviao. Kako pa ■ai pri M naprodaj« kadjaka kap-«K ka Ji kalijo MU kmeljaiji po Izvrlituik odredbah popokmaa zveaati roka? — Coiki hmeljarji aaktarajo toraj, ao Io popolao aaičeeje naaa dragsgu kmeljetetn, ampak tadi uul-ieajo doaaače trgoviao ia poapadajejo tako aapoaradao — morda aondo — nemiko krnel Jaka trgovina ktara koda gotovo red da iadatao izkoriščati to daao ji priliko. Pa ae Io r gmotnim, ampak tadi r moraličnem odra je provenljenten postara aeaaalažea adaree r lice naii m pridnim kmetovalce«, kteri ao ae raled arojo inteligenca raled arojo pridaooti ia ntrajaoati r prar kratkem časa priaifli ametaema kmeljarstra ia kteri so si zbog arojo praridBosti pri prodaji kmelja pridobili popolao pri-aaaaje ia aaapaajo nek prisadotik strokoraik krugov. Ia aedaj pa aaj aprarl prevzet-nost, liadomaiaoat ia doMiksleljnort čeških kmoljaijer to pridna Ijadi ok aajboljti košček kraka ia aaj jik potisne r reviSno? — Nikdar aai Ker morajo jetnoitajerski hmeljarji plnčenti drdnri anj brni in denarni dnrek razmeroma r tisti mao-tinl, kakor dedki hmeljarji, zato ao tadi opravičeni od aje tirjati, da jik nraje tkode. Največja nnsprotatn med zahtevami čedkik hmeljarjev In proreni-jeačao posUvo aama ka ojo ae pa poeebao pri aaaledajik gg: K g 1 aahtenjo ieiki agrarci, da aa mora zaaaprej rodni kraj (proreni-jencn) vsakega kmelja aazaamovati aa nečak a (g 4J SO cm visokimi ia b cm Hrakami črkami Cedki kme-ljarji ntemoljnjejo to sva jo zaktera a M. da hočejo imeti nadsoratvo aad na avstrijske nate hmelja, do deaar pa almajo aikakordao pravico. Vsled ta takten ki bilo skoro nemogoče, dn U se stare vreče zopet porabilo. K g g zahtevajo hmeljarji in okoliša Doa ha, da u n ajo razveljavi proveaijeačao načelo ia da ae za a je avede tadi zazaamonaje hmelja pa kakovosti kar pa dragim hmeljarjem aikakor ae doroUjo; vrh tega pa hočejo tadi sabraaiti zazaamovaaja hmelja a pristavkom: .Saataer flata-IIare", .Mhmlache Sotaer" tadi v taktaik krajik, kjer je hmelj naaMao zrastel in lateckih aadadev. K g S zahtevajo aadalja, da aa medoaiea četkegn kmelja sme zazaa-movnti t Izrazom .kdkmlaeker ima aa aai aarod iati pomen kakor dsaajako vseačaiiče za nemiki narod — drtava pa ima doltnost jo tako voditi, kakor ao spodobi aa rapraaaa tacijako vseačilitče čolkegn aarada Vendnr nam to edino čedko ne-nčUHče zaradi svoje pranapolajenoeti in raled neaadoatna svoje opran ne tadodaje ia aam no moto aadoatovatl Potreba Jemo drazegn vsenčiUlča nn Mocnnkem in zaktevamo odločao. da aa osoeje v glavnem mentn, v Bran. Vpradanjo o osnovanja tega vaeočfiišča se vloie kron konca inkrnjn, ker stoje vaa andrijako vlade pod terorizmom Nemcev, kateri nočejo dovoliti, dn M stalo drago čedko vaeačililče v gUvnem mesta momvake deteta U je po Urili petinknk dedka Nemiki odpor bi bil z nnrodnih nalogov aakoliko opravičen Io t odej. kr ki Brno no Mlo gUvno mesto čcikega Monvakegn in ko M to meato Mlo nemiko — pa Nemo, da govorim t njih terminologije, nimajo najmanjie pravice Meti Brno v svojo narodno poeeet, kajti v tem Bran, Honfen", med tem ko hočejo priznati meiaaid kmelja ia dragik detela le znamko .siterrelekieeker Mischhopfon". S tem imenom ho-čejo dadki hmeljarji vea dragi hmelj samaHM, za svojega pa izpoalonti posihau pravica Po g d M ae stare, vte rabljene vrata la prav talko porabile n novo bnleajo a hmeljem in bi nam to bilo v preoejino gmotno ikodo. Dooedaaje poiiljaaje ranega hmelja po poiti v vrečicah po 5 kg a uvedeno sazumbo kraja a velikimi črkami bilo M sa-sspraj skoro nemogoče. Oropani M MH petem tndi prednosti, k ter* um daje nai hmelj nled tega, ker pride pe poitai poiiljatri prvi u iatocki ali norimberiki hmeljskl semenj. K g d zahtevajo čeiki hmeljarju da ae zenamonajo kakovosti kaeljn t izrazi .an Souzer Feckaer". _s a hokaiacken Fechaer", .au Aaechaer Feckaer" tadi takrat prepon, kedar ao zaznambe resnične: s tem M se kriilo celo v postavi duo dovoljenja dn ae smejo k provenijenčni zunzmbi dootaviti resnični prisUvki. Navedena nktsia jasno ksie. da nameravajo čeiki poeUuri a provooijeačno postavo in a poostrenimi izvriilnimi odredbami hrezobzirao ikodovati nem hmeljarjem dragih avatrijskik deteta K g 7 zahtevajo čeiki hmeljarji, dn ae ne smejo uresničiti olajšave, ktere pripalda celo postara n dobo 6 let glede vte dolgo čaaa rabljenih in v trgovini vpeljuih poeebnih imen (Tjpennamen). Med tem, ko d hočejo čeiki hmeljarji v trgovskem običaja udomačena imeaa, kakor .Saazer Be-zirkzhopten", .Saazer Kreiihopfea" itd. u tebe posumim potom orignrati u četke hmeljarje iz okoliia Donba zahtevati posebne izjeme celo proti joanim določbam postave, hočejo ne hmeljarje dragik avstrijakik deteU a tem oškodovati dn hočejo trgovcem prepovedati rabo tadi rte ulumoteuih znamk, kakor .bokmischer Hopten", .bohcmisn kopa* itd. Vodstvo Jaiaoitajerekega hmelj, draštva takten torej v imeaa vseh jatnoitajerskik kmeljarjev, da c. kr. poljslslsko mlaisterstvo neopravičene in predrzne idja ia takten čeških kn|jii}iv s m odločnostjo uviml talec, daa d. septembra »07. Zn vadttvo hmoljarakoga draitva: *r. I. Bergaaaa, L r. pradeedalk. Anton Potrtdok L r, tajnik. katero d prisvajajo ao aaai pri arad-aem štetja ušteli celik di'/s češkega prebivalstva. O potrebi drazega češkega vaenčt-liKa ai spora — daaea jo pritaavajo tadi Nemd sami — pošiljajo au pa le v Urno češka meda. Prati tema treba pa prav odločao uvesti, da ae gn sa oanovnnjo modernega vauii-Mšča — in to u kratko malo M do pregnati v malo mesto u detela Vse-očilišča aovejšegs datama ao hOaaatn-aovljeu vedao Io v velikih mestih Moaakovo, Berlin, Straaabarg. Kjer uhajamo poeebao u Nemškem v malih mestih vseečUiiča, d moramo to zao-dovlntki pojuniti tnko, dn ao nantaU v draračaik razmerak, da ao jik aata-novili v tedujik malik nemških drŽavah vladarji v dobi ko tiso Imela vseučilišča la medaarodaoga pomena tar ao anjo delavnost omoJoraU u določeno otemlje male nemike drtava dn M nje vladarja odgajala zmotne nradnike in vojaka (Dalj* frikj Politični pregled. * Vprašanje o araditvi detelaUf financ jo u dnevnem rede. To dal je vlada ratpodnU detelnim odborom dnevni rad ukete, katero skllceje koncem tam Dauj. K dnevnem redu je priloieu pola s 47 "vpraianji, katera ae unuinjo: 1. u daho stanje detelnih financ, 8. na tboljtenju ,de-teluik financ ln 9. u obnovitev finun-iaega aačrta u 1809. L V vpruialui pola podajo vlado anketi celo vrato predlogov v prevdarek in v pretite. Med dragim namigava vlada o motnosti tnitenju doklad u ljudske iole..'. U nekoliko karakterizira vladne predloge o tom vprntenja AnkeU se snide so. L a. in ho trajda 8. do 14. dat, predsedoval ji hode aekcijski šef dr. K. Majer. • .HIis Niroda" piše, da ni upnaju. du M češki detelni zbor mogel kaj drazega reiiti kakor onu vprašanju, katera bodo Nemcem iu veleposestnikom po volji. O splošni in enuki volilni pravici ae niti razpravljalo ne ba ker ue bodo Nemd t no odločnostjo uprti celo uredbi pete kurijo u splošno iu jeduko rollloo pravico, uko se jim ne dovolijo v odmeno narodne kurijo a pravico veta, t j. a pravico onemogočiti vaak zakon in enuko naredbo. ki M jim ne bila po volji — Stvar čeških strank bode onemogočiti to samovoljnost nemških prenapetnetev. • Češke soc demokratična stranka jo imeU 1. t ta v Pfivozn Ubur a dnevnim redom: Češki otrok v češko ioto. Glavni govornik Je bU soc. dem, poslanec Prokei. Sprejeta je bila re-aoladja, v kateri ae odločao-zakteva, aai ieiki darili pošiljajo anjo otroke v češko telo. Dae a t m. kodo Ubori v Vitkovicik ia v Frjdkn u istim dnevnim redom. Znuiilno je, da ao dali Ut-cijativo k tem taborom soc. demokratje ia da vodijo no urodno agitacijo na severnem Moravskem, (kjer jo mnogo rudnikov in tovareuj v prvi vrati not demokratje Upajmo in delnjmo u to, da M tadi v industrijalcih krajik jatnoitajerskik nuie orguuizirano delantro tako odločno branilo svoje praviee do narodnih tel u svojo deco. • O rekonstrukciji untrijskegn ministerstva pite .Bedapesti Hiriap". Pred vsem treba kouštatirati. dn u kode tvriU preostroj svstrijakcgs mi-nisterutvu no pred ampak iele po kou-čunih nngodbenth pogujujlh. Baron Beck jo mnenju, dn je njegov kubluet v njegovi dnaainji bolj nevtralni zlolbi bolj pripraven izvesti parlamentarnim potom ugodbenn pogajanja ter se bode podelil dragik sredstev, dartrdi razmerje med vlado in velikimi utran-knml List govori nadalje o staliiču, katere uvzemajo poeamične atnake nuproti nurodbi, O ' rščanskih tod-" jaldh, ki to svoje ata..*iu v tam vprntenja popolnoma spremenili, prerl dn ta svoj korak lakko zagovarjajo t tam, da je nngodbo pni taka, dn je uradi Ijnbegn mira ie Uhko sprejmejo: agrarci ao pa v neljabem polotaj a, kar bodo morali program, u katerega to bili itvoljeni, popolaoma utajiti Eno nujvutnejših vpratenj pu bode to, kateri parlament nuj o nagodbi prvi glssaia * N zgodbe na pogajanju se bodo nadaljevala to pot na Dunaja; kednj, io-očiu medi bojno obe miaisterakn predsednika O vpruiunjih o kvoti in bunki ue obe vludi še nista sporaku- mell dočim n drage točke boje is popolnoma rstana * .Beichepost" porote, da je Uvedeta iz zanedjivega vira, da hode vojaa zadava iknpne vojaka predragaidin bodisi tako, te ae doda le ognki dr. temi grb, uli pu dn u uedunjn vojaa uatan nadomesti s trgovsko zsstnro, U kateri Je tadi ogrukl grb. Ako a ; tu red areaaičl bode to aova konce- . dja Madlarom. Dopisi. M Iran. Dr. A. Skamovič jo Je nu Slovenskem popolaoma neznan; v zadnjem čun se je njegovo ime imenovdo v nemških čaaopisih posebno V graških, čet, kak fanatičen Slovenec jo U sodni tajnik, ker se je oemelil pri prvem nnroku, ki duli le zgolj formalnostim, s dovoljenjem tolnikovegu zastopnika brez tolmača s hrvaškim totencem. ki nemščine ne razume, v hrvaškem jedku govoriti, dočim se je upisuik ue vede ' v nemškem jeziku sestavil in brez ugovora od obeh rirank podpisal. Da snu ta vrli dr. A. Skamovič dučujno kitajski in du imn opraviti s kitajskim totencem. ki drugega jedku ne razume M mu seveda graiko čaaopuje tega ne' zamerilo, nego to kot samo ob sebi amevno priznalo. Ker se pa gre u hrvataki, torej v Avstriji ravaopruven Jezik, je tako postopuje velik erimen laesae majestatis. Ne vemo, je li trditev .Tagee pošte" z dae 31. avgusta 1S07, du vtivu dr. Skumot ii, sodni tajnik v Gradcu posebne protekcije v viijik krogih in da je le vsled protekdje vedoo v Gradcu dutborul, resničnn uli na Mogoče Je, dn mu je kukn pretakajo pomagala .u kriška"; uj je sig vojaikega doetojanstveniku hrvst-ske narodnosti ia — Nemka Dn M bil pu fanatičen — Slovenec, o M lin dnin do aedaj ni niiesu vedela To ao iztahtali le graiki časnikarji, katerim je ie ime kot tako topoma ker ue dučujno končuje u — lit Hnletni pn moramo biti temu mota v dvojnem ožit z. Ob njegovem imun in njegovem pošto p« jz so drgne .Tageapost" v št z dne 31. svgzzta 1*07. pišoča: .Kr Id da geboraaer Slovcne von ullge-mein bekanster slovenischer Oesinnzug nnd iut dnkor gerndesn uu-fkhig. a i n e a Blektorpoataa ia Grat aa vareakaa. Mi odobrujemo to staliiče in rečemo rice vena: Proč n nemi aod-niml uradniki is Spodnjo Stajotea, U niao po roda in mišljenja Slonad. Kur je Nameea ljubo, to mora aam prar MU Juutičuu uprava nnj u po tem načelu ravu la saj -m udljuje v izključno slovenske okraje uradnikor, ki niao po rodu ia mišljenju Slovenci Potem ko mir v okek takorik. To od aeaike straai ia alonaakt strani odobreno in tnteljuao načelo, nnj ae pri imenovanju vestno praktlcira in utihnile bodo ne pritodbe drtavnih poslancev kakor Udi aaaebaikor. .Tageapost" nndnlje grozi, da ie ae bode aodu sprava odatraaiU tega acuročaegu Skomoviča ia Gradca, M bodo udi zastopalki strank (odroma odvetniki), ki kodo dosledno odkUnjuK tega uodnikn kot pristrnnskegn u u-rodnem nnsprutstra Izrrstnol Tndi v tem te itrinjumo a .Tagespošto" glede spodnjettajervkik sodnih uradnikov. Vsakega donukega odvetniku doltnout jo torej, nemiko sodnike dosledso odklanjati radi na-rodnega nuapratatn in strankam vcepiti to načelo, dn bodo tudi ono same to delde; to nu nie Nemd umil Sluiuj Skumoričev je za Slovence relevuten, če to odločni znsčsjni ia - ■MpofUirf napram aemlkim irrinikoi, Ukor us .Tageapoet" ua a«. — Ce ae pe tadi ia taga stečaja ai-t,aar aa aaače — poeebao sloveaaki odvetniki - zaalaiijo, da oataaajo pod-lan tiučetipeti. tt§VWlkS ^OlflVflftVO V IHta ta taa. JaiakraoMa. Nisem pokUeaa braniti mlado .aar dolarsko organizacijo4 t Trata, a proti aaiinn, kako Val dopiznik pod gornjim aaalorom iata obsoja, moram ia nnrodr asga stališča odločno protestirati. Delam pa to raled tega, ker sem se na lica mesU t j. r Trsta, o strari raaj nekaj poetu ia sem se prepriial, da je mojik misli tadi procejiea del aaiega ob-činstva. Da g. pisec erojo stranko Uko kraii, ae ne čedim, rad pa bi, da m naloži, kako aa Boga je mogoče, ia eati delarci aroje laike sodrnge, pri katerih ae jim je tako dobro(!) godilo, Uko Merilno, kar tramoma tapaščajo? Ali jo MU njih .izobrazba" Uko plitra, da ao te dali kar nn mak omamiti po sladkih besedah raznih .doktorjev in goapodarjer", ali so imeli peaebne rzroke za aroj korak? Citajoč zzdnji dopia se mora človek to vprašati. Žali bog je resnica precej drugačna kakor dopia, in bom akrbei, da se bo Udi tisto objavilo. — Vpraial bi nadalje, kje to te poekrili za iaza volitev .naii soc. dem", če eo bili nurodno res Uko prebujeni ? Dejstvo je, da je nuiemu naroda bore malo pomagano, ie ae ie toliko tiU in govori, u dela se potem z nzaprotnikom. Za nas, ki smo maloitevilni, je ikoda vsake glave, ki se izgubi v .mejnarodni" demokraciji; zato moramo ztranko, ki nam hoče vzgojiti in ohraniti narodno delavstvo, le pozdraviti in podpirati, u ne nničevuti.* Mar naj naii Ijndje večno tUčunijo laikim in uemikim to-cijulistom? Ali celd, du bi nuii delavci branili laike sodrnge zato da imajo le-ti vae predpravice in jih povsod*— zajedejo? Bez lep poklic! Kratko nato organizarija je narodno-demokratična; to je njen pomen, zato jo pozdrerljajp vai iatraki Slovenci, zato je rez naša, delnvaka pa je, ker — kakor druge-aocijalna. — Glede odbora nnj ai f. pisec ne krati apanja: ako toliko tisoč aocijaliztov zaupa n. pr. dr. Adler-jn in dr. zakaj bi samo naii doktorji ne koteli in ne mogli čatiti in delati za delarca? O .žrtvah" raznih vodij pa zploh ne govorim.-- Končno pa Vam g. pisec iskrena hvaU za trpke resnice, ki ste jih zalučali naii takozvani .inteligenci" ,v obraz. (Prip. nredn.; konec je bilo treba izpaztiti ker jp bil ie hajii nego eo bila očiUnja tržaikega soc. dem. delavca.) Demokrat te ieikege. Delavai akod ratamniitva podkrkonoikega Dve prosvetni druitvi sta sklicali minolo soboto vse napredne razumnike podkrkonoikega okraja nn shod v Se-mile, kjer naj bi se pogovorili o topi, kako bi ae v bodoče dvignilo in organiziralo poevetno delo v Um okrajn. Dr. Zeman je r tvojem pozdravnem govoru povdarjal potrebo, da te združijo vai brez razlike na stranko in strunčico, kateri pripudujo nn skupno kulturno delo. V tem ue morejo združiti vai nupredno misleči rzek ztrank in ztraj. Druzega dne je bile pred rzem otvorjenu umeUiika razstava, nn katero ao poaluli razni znameniti čeiki zlikarji več v reanici lepih umotvorov. Teke rezzUve mnogo pripomorejo vaba-diti v Hrtih krogih zaaimanje, amiael in razameraaje aa pravo umetnost1— Potem je bil javen shod, na katerem * Na .aaleevaaja" vaadar Bik de aa ■iall; vaaka naapretae baaada le davna al .aaleevaaja*; . alml dl.kmljl ae bUUtja pajal. Hiallte. da aaa tega al patreba? (0». Brad.: to govorili razni govorniki, o knltarsih vpruiunjik in e organizaciji prosvetnega dela. Dr. Motoaiek je dejai o Um, da vzpek dosedanjega izobraževalnega dela ae ztoji a trudom v pravem razmerja Metčanake drutbe niuo teke, kakeitae bi morale biti; ie vedno [ae laaogo klepeU ia rebelira, mesto da |ji,aa iirilo omiko ia znaaje po deieli Iijadatvo aimn zanimanju ae za politiko ae ta javno iivljenje, trabe to zanimanje vzbuditi Ne umu te pn postopati kar tja v dan, kukor do aedaj, ampak treba ai napraviti trden načrt iqt aiitem. Treba bode tadi pomnožiti itevilo delevcev na Um polju, aato predlaga, nnj bi ae v vaakem meeto vsUnoviio prosto združenje, ketero bi imelo dolinoet te vsaj vaekih 14 dni acetati ia prirediti debatai večer. Vai (i proevetni delavci bi morali imeti tvoje poeebno glasilo, v katerem bi razpravljali o tvojih potrebah in vprašanjih. — Učitelj Živny je ie predlagal, nnj ke deielni odbor pozove, nnj izda po-tUvo o obveznem taovnnjn jnvnik knjižnic. Predlog je bil tprejet — Poročam to natunčnejie, ker upuzt dn bode to tudi pri nzz kdo u pridom čital — Slovenske novice. Št«J«t-afcs. — Celjako goikeao druitve priredi 99. aeptembra t L t trojo Nurodno godbo, pomnoieno t godci uluvne ielezničarzke godbe v Zidanem mostu, skupaj 40 mož, vttni društveni koncert v .Narodnem domu" v Celju, nnkar ie zdaj alavao občinstvo opozarja Ur k prav obilnem posetn najvljudneje vabi od bor. — Občni zbor uk. ler. društva »Proareto*. Menim, da je 4. redni občni zbor tega draitva, ki se je vriil včeraj zvečer v velikem salonu resUr-racije .Skalna klet" pri Celju, jasno pokazal njegu pomen kot odličnega narodnega obramhnege društva in pokazal Udi, da ga upoiUvujo in se zanimajo zanj vsi naroda odkrito dobro ieleči narodnjaki Ur tadi vae velike alovenske napredne politične organizacije. Občaega zbora ae je udeleiil odlični dobrotnik in podpornik draitra. iupun in driavni poaiaaec Ijabljauuki g. Ivun Hribar, nnčelnik izvrie-valnega odbora nar. napr. atranke nn Kranjakem, nadalje predaednik izvrie-vuluegu odbora .Narodne zlranke" g. dr. Vekozlav Kukovec, nadalje cela vrzU odličnih Celjank in Celjanov, zastopniki veeh naših celjzkih nurodnih slojev, nudalje zzztopnica alovenakega narodno-radikalnega ienakega dijaitva. gdč. Pavla Hočevarjera, zaztopniki slovenskega učiteljstru in slednjič okoli 80 naredno-radikalnik dijakov od vseh atrani nato domorine. Vsege občinstva je bilo blizu 160 — veliki uulon ae je akeznl premajhnega Ker prizuujkuje v listu prautorn, hočem le nn kratko omeniti nnjrui-nejie točke. — Urodomu je drnitveni predsednik, goep. iur. Ernut Beksr pozdravil gosto in zumarično očrta) društveno delovanje. G. iupun Iv. Hribur ae je zahvalil na priarčaem pozdravu, pozdravil občni zbor kot načelnik izvr-ievnlnege odboru nurodno -nupredne atranke na Kraajskem in pordurjui da je a veseljem in zadovoljztvom opazoval pojav, razvitek in delo nurodno-radi-kalnega dijaitva, povdarjal zlazti pomen zmotrenega in vstrajnega dela, ki radi trdne značaje, katerik nam je dandanea predvsem trelm, povdarjal je veselo dejstvo, da ae je aloveaaka ak. mladei odvrnila od sebelj ia krile-vačkih itatatov Ur danee razpravlja o vprašanjih, kaUra morajo zanimati vzetega alovenakega tatoligenta. Pred takim dijuMvom ima oa redpekt ia ga tpoitoju. Želi akodu, poeebej ie .Pro-aveti", aapeha in proevita. Občiaatvo ia dijaitvo jo vihamo odobravalo ia pozdravljalo g. iapann. Nato je pozdravil nn kratko goep. dr. Kakovec, živahno aklamiran, občai zbor, pordarjal enotnost ciljev, ki drn-iija dele atranke u delom .Prosvete" in anroiao - radikalnega dijaitva Saj sto si organizzciji narodne stranke ia narodno-radikalnega dijaitva ia nu za aaj podobni; obe mladi, obe krepko atremeči na kvišku, obe akešati povzdigniti naš narod. V imenu krepkega dela, ukupnegn, kjer je potrebno, pozdravlja ouvzoče. Burno pritrjevenje in odobrarunje. Iz poročila društvenega tajaika povzamemo Bledeče: Draitvo Meje eedtj 79 členov; poleg oerednjegu draitvu obutoje 4 podružnice (goranjakn, celjska, mariborska in posavska) Draitvo je raziirilo v preteklem letn tvoj delokrog na vse slovenske dežele, uatuno-vilo 8 novih ljudskik knjilic znmo. C pa prevzelo v oakrbo. Povrh tega je draitvo aodelovalo pri azUnovitvi javne mestne ljudske knjiinice v Ljubljuni priredilo več ljudakih veeelic in pra-davunj, se udeieiilo odkritju Vilkar-jevega apomeaika in bo zaztopaao aa koagreea »Srob. miali" r Pragi. Omeniti je nadalje 9 velika Ijadaka zhoda na Kočevzkem, sodelovanje draitva pri reformi Ciril-Metodove drnibe, podjetje reklimnik Ublie za trgovce in podrobno delo poeameznih članov. (Odobravanje.) Tn je došla brzojavka gg. drlavnih poslancev V. Ježovnika ia F. Bobleka, katera oba priarčno pozdravljaU zbrane, želeč uzpehu njih delu. Brzojavko ao aprejeli zborovulci z velikim navdahnjeni. Blagajniško poročilo tov. iur. Sodnika kale aledeči rezalut: skupni dohodki draitva 188076 K, vzi izdatki 1867 K, prebitka tedaj 1375 K. Med dokodki omenim aledeče: dohodki knjil-nic 144'44 K, veeelic in predavanj 443 66 K, daril 699 80 K; ostalo se razbije na razne vire. Med stroiki: nekup in vezave knjig 98619 k, on, opravo knjiiuic 930 34 K; drugo od-pede nu razne poztojunke. Vrednozt obstoječih 93 kujiinic znaša nizzo cenjeno (1789 knjig in 17 omuric) 1998 K. Vrednost knjig v Ljubljuni omuric itd. znaša 649 kron, Uko da itoje draitvo premoieuju 9790 kron. Proračun za prihodnje leto znata 1800 K dohodkov in 9300 K izdatkov, torej 500 K primanjkljaja Poročilo tt. knjilničurju in tt iz posumeznili podružnic prihodnjič. — U. velike ekupdčlnu uaroduo-rnilkulnega dljuitvu v Celje. Ob pol 10. uri dopoldun je otvoril t iur. Alb. Kramer 1. plenarno zborovznje. V pred-aedatvo ao bili voljeni tt iur. Kramer. lil Kadunc, predaednik .Slovenije" in iur. Lipold, predaednik .Adrije"; zapisnikarjem t iur. Klepec iu ubit Furha. Predaednik je pozdravil navzoče Celjane, g. deželnega poeUaca goriških trgov, dr. Henriku Turno, zzztopnike nupr. ulov. učiuljatvu, gdč. Hočevurjevo zastopnico nar. rad. žeaskega dijaitra, stareiine nur. red. dij. draitev, poeebej dr. G. Žerjava Prečita! je pozdrave ia brzojavke dr. B I pevca, Šale Santla, kr. arbek. podpolkovnika St Vekaaoviče, dr. Fr. Boelne, taatopniku češkega aapr. dijaitva Fr. Marčaaa, drl posl. V. Jeiovuika, Ceha ler. Strakatega, gro-aupeljukih radikulcev, rudikulcev iz Beke, pozdrav poal. Bobleka, dr. Bo-atoharja, ah. Krivca, -Svaza čeakeho atadeautva", „Hrv. djaka", hrvatak. napredn. dijaitva in če*kega narodn. aocijaln. poslanca Veač. Klofiča. Tov. Kramar je predaval o napredku n. r. dijaitra oi ahoia v Trato io daaea, tov. Pavlia o dvobojnem vpninnjn. — Keeeart V aedeljo pnpeldaa ae priredi ob priliki izleU alovenakega nar. rad. dljaMra r talec v dvoraai g. Fr. H od Bika koacert Pričetok ok pol 5. ari pop. — b Celja. Vpoadeijek jo zopet presekala priatojaa oblast nenadoma Brila nn odjakem trga Slabega mlaka se ni nnilo kakor eakrat spomladi pač pa ja bilo mlako tuiatom neenaka Da ae naii ljadje ae morajo privaditi aaugi pri molži — Ia Celja. Preetavljeaa ata a celjake vitje gimaaaije pral Haaptvogal v Prago la gtmu. učitelj V. Kaluucka an Dunaj. — V Celje jn pnatovljea pror. gimn. nčitelj O. Schmid ia Dunaja. — K ananas m aaa r Celja od 1». do 15. argaato 1*07. ZaklanIk ja bilo 9S rolor, 11 krav, 6 Ulic, <0 tole«, 35 svinj ia 5 ovc. Oi drugod tt jo kupile 139 kg meta. — b Brega pri Celja. V daljUk ia krajiik presledkih amo sosedje okoli store Bndejeve kito ie večkrat argirali za ljuhi mir in ustopnout — v daijiih ia krajiik presledkih,' kakor je pač prenašala naia aieer skromuu molčečnost in velika potrpeUjivoet prepogosto izbruhe hude jeze različnih družin in jezičnih Ur srditih žensk, U stanujejo v stari Badijevi hiti — To je bilo ie za čaaa življenju veleepoitovaae goepe Badej, ki pa je zadaje čaee bolehata ter ae ai mogla reč akrarjzti z najemniki troje ztore kito, kjer ee io dannadaa vrtijo pred kito razne enro-vosti in pretepi ter se če je jo kletve, zmerjanje ter uepreeteni otroški jok ta rriič, dn ne moremo imeti bližnji eo-eedje prav nobene mirne ure. Upamo pa, da bodo aorodaiki pokojae geapo Badej v d ogled nem časa vendar atorili kako spremembo ia aprarijo nemirne elemente kam dalje. Nikur ne potita, da bi bil nai klic zopet glaa vpijočega v paičavi! Va* Breiaaer. — .N loven ee" la — katelittve. V itev. 901. od 9. t m. poroča ta največji katoliški liat v aloveuakem jeziku o nekem zhodu v Lutomeficuh (morda v Litomčrieab), na katerem je baje nek P. Alben Schochleitner zborujoče uvo-bodomialece hudo oumešii in zpravil nekega prof. dr. Randuitza z tem v zadrego, da ga je pozval, aaj mn dokaie, da je te ali oaa dogma nerezničnu! Codimoee. dn je prol Baadnitzn ta naiven poziv zpravil v zadrego, aaj je vendur vuukemu znzno, du o resničnosti ali aeresničnouti dogem ketoličan ne ume uiti razmiiljati ampak da mora dogmo poniino in pohlevno breu kritike eprejeti kot skrivnostno razodetje bolje in večno ne-upremenljive resnice. Ta nauk čitamo tadi v .Časa" 4. Itev. 1907, str. 189, kjer govori aajvečji slovenski katoliiki filozof A. U. o Fogazzarovem katolicizma ia ajegovem romaaa .11 Sunto* ter prnri: .To je r biutvu tiati vedno nori, n vedno Udi julnvi pouknu nutanovitl religijo brez poniiaouti, bret odporedi, bret rerel" Biatvo dogme ae torej ne dn dokezuti katoličan mora dogmo prevzeti v ponižnosti, odpovedi, v veri — to je torej .sacnfizlo deli' inteletto" v pravem pomenu beeede, ki nima u doku-zovznji hUdnegu razuma nič opraviti — Tn ui ztojiu r upreti dra katoliška nnzora o dogmah — enega uaatopa .Slovenec", drugegn zunnatvenu revija .Cuu". — Kdo od obeh ima prav? — Sandal kelek. .Domo ina. it 109 pito pod .Babiu narodni kolek!", da rečiaa nemških trgovcev rabi nemški nurodni kolek- 8toveaci posnemajte jih! Kaj ie! lati daa čium račun Irme .F. Kartisa Nacbf. St Ge-orgea a d. Sadbehn", ki je bil poalua aloveaakemu soaedu - trluuu. »eve UM merniki. Celo krnelo« ae daje nemške lutke Ravno tako dela tndi Oueklng. Ker- *. G*m.-Warenhandlung" Itd Ali ni to ironija? In VI le hečete. da U naii trgovci narodni kolek rabili? Knko se motite! RIMikl. — Boj aa narodne kale. .Dea" pozivlje aavedao meščanstvo r Pragi aaj začne oeebno agitirati vsak r cnanih mn rodbinah, da ne bo aobea Ček pokiljal avojik otrok v nemške Iole. Samo potom osebne agitacije ia eeebaega prigovarjaaja. poučevanja ia pojaaaevaaja r prijateljskih rodbiaab bode mogoče »čistiti aemike Iole dedkih etrok. Vae Io velja ia aaa Slovence le bolj — pa neveda. samo v onih mestih. t ksterih imnmo le Ijndske iole. V Majerukik mestih ia trgik, po Koroikem. r Trata i. t. d., se bodemo pa le dolgo borili sa to. da si priborimo to. kar M aam po prepričuje vsakega kaltaraega človeka, po vsek prirodalh aakoaik ia po sdrari pameti pritikalo. Živimo pač r driari neomejenih neverjetnosti V St Peirn aa Medvedovem sel a Je amrl aaduiitelj ia iirom anani prvoboritelj sa pravice avojega stanu in naroda gosp Vekoslav Slrmlek. Pogreb bo r nedeljo ob pol 10. uri predpoldue. — Is Luškega trgu. Eno nemlko draitvo je manj nu svetu, nate politično • gospodarsko nemlko druitro .Fortachritt" (napredek) je srečne aa-predorslo do neularungu pogina. . — Ia Ponikve. Poaestuiki Lah. Koroiec in Bibič iu Zngorjn ao imeli med seboj neko pravdo; Lak se Je toiil s Koroiccm sa celih 24 K, Bibič pa Je bil obaojea radi Uljeaja Časti k 10 kroaam kazni Zmagal Je Lak proti obema nuprutuikoma. 31. avgusta, r Sjboto, pa Je lel Lah zopet k aodniji in te nI reč vruiL Nalli ao ga bliža eeate r nekem gozda ie umirajočega. Sam Je takoj padel aa oba nasprotnika, ki sta mu obljubila mnlčevuuje. Prijeli to ja ia odpeljali r Celje. Prizaala ata ie zločia. — Ila damllakeaa otvoril ae je dae i. kimorca t. 1. brzojarai urad. Tem porodom je takajiaje tapeaatvo f. dr. Fran Vidica aa Danaja, U je r agodao reiiter te zadeve dokaj pripomogel. brzojavnim potom izreklo iakreao zahvalo. — Ia Bedne. 8. septembra asu aori ie takaj pod-aiaica draibc sv Cirila ia Metoda Sariačaai. narodna doliaoat Vu loroj kliče v nedeljo na Bečico k ustanovnemu shodu, ki ne vrti pri Prinlaaa ob 4. ari. ia Vam veleva, da priatopite polnoitevilno k aaiem edinem obrambnem draitva . — Rečica. Opozarjamo ie eakrat vse uvodne Sariačane r a aatanorui shod podtalnice sv. Cirils ia Metoda. Narodu doliaoat Vam veleva, da podpirate aale edino obrambno draitvo ia da torej prihitite poinotterUuo v nedeljo ob 4. uri u Bečico. Po zboro-vanja ae trrii veaelica. — Vstopnina prosta — b Ljebaega. . V pondeljek zvečer to ae r .LitJakovi" goatilni veeelUi tukajlnja dva gozdarja IJab-IJaaakega Ikofa z nekim .aeaikim" fat-dumom ia znanim fotografom Mar-Unčeve trme v Celja Meneč, da ti .aloveuaki bateljai" itak nič ne razumejo, pa prav ukrotili v .kvarteta" .Wacht am Bheia", u kar ao pa aaii taatje fotografa, ko je odhajal spal. prav dobro namakali — Ali rea ni liorenakih fotografov, hi bi ai upnli aed avoj narod po zaalaiek? Ali pripustite, da ai bode pri nu poluil svojo uvbo privudraaec iz rajha, lil.ii zamudil letos nobenih nnlih primic. ali pa večjih veadic ia alavaosti ia ie poleg vsega delal — kakor se sam spona ta — dobro .klefte"? Dobro je veader. oa je dobil lekcijo, da ae pri-vundrani obrtnik ima med aami Slovenci vesti skromno in polteno in ds ue sme taliti in izzivati onih. ki mu dnjejo zaalaika. — led rje. Naia pol. ekspositara izdaja samo nemške lovsko liste. Ker lovski list ai aič dragega ko potrdilo prostovoljno vplačaaega detel, davka, smatramo sloveaski davkoplačevald tako poatopaaje kot aavadao izzivanje pol. ekspoziture, oziroma del. odbora. — V Podčetrtka je voljen mesto odstopiviega aemškatarja Schoberja dr. Km. Breschar. napreden Slovenec, iu-paaom. — Ia P tajske gore. Pri bodejo nedeljo, dae P. septembra, se utvori v .Bralnem društva" po pozni maši prva ljudska kajitaica akadem ter. draitva .Bodočnost". Rojaki iz Ptujske gore ia okolice, poalatajte ae jel — Ruška kača aa Poke rja ae aloreeno otvori v nede'.jo H. septembra. Koča je v obilni meri preskrbljena a toplimi ia mrzlimi Jedili ter z viaom ia pivom. Udeleiba obeta biti vdl-kaaaka. To Vam bode pravi aa rodai praaaik. Zato pa v nedeljo vae palice v roke la .kajd aa goro". — b Ptaja. Poročil ae bo v po aedeljek g. dr. Josip Komljek. gimn. profeaor z gdč. Mici Tretovo. Rilo srečno! — Kral Na Urijed pri ttornJI Radgoni je povišan v trg ter ae bode zaaaprej imeaoval tudi Gor. Radgona. — b Ljutoaere. Slavna posojilnica v Ljutomeru je darovala .Bral-aema draitva u ljutomersko okolico' ia .Slov. pevzkemn draitvo" v Ljutomera po 36 K. .Podpornemu društvu Fraac Jntefove iole" pa 30 K. za kar nji izrekajo odbori aajiakreaejio zahvalo. — b Vatle veul aa larakem petja. Vačenako bralno draitvo Je priredilo minulo nedeljo veselico, ki je napela v vsakem ozira aad pričakovanja Prostorna iolnku soba je bila ubito polna. Zlaati Ljntomerluni so prihiteli v obilnem itevila Videli smo nadalje goste iz Radgone. Staro ceste. Male Nedelja De je bilo kmeuko Ijud-atvo od blizu ia daleč častno zasto-paao, ae ameje. Pevski zbor Je upel dovršeno, kar au je tembolj preae netilo, ker ue je iaU ie le letos usta-aovil. Vu čast pevovodji g. aadnči-telju Cvetko-tu in Uitim pevcem, ki to vstrajnli in tako redno prikajali k rejam. Mnogo smehu je provzročiln burka: .Eno uro doktor", ki so jo igrali sati dOetaatje izvrstno. Kakor doktor ia ajegova poda, tako Boruovi dami ia bolBiki so se ameli viiveti v svoje akge. Upamo, da jih aismo videli zadajič aa nuiih deskub. Želeli bi. dn num priredi bralno draitvo večkrat jednnkih razvedril. Nudilo bo s tem prijateljem društvu potrebno zabavo, tiatim pa, ki gledajo društvo po riruni. pa bo na ajibovo veliko jezo dokazdo. da draitvo oapredaje. ia da večinu ljudstva teti po napredka po prouveti. — b »agotalee pri Ptaja. Veaelica .Kmet bralnega draitva* v Bo-goznici pri Ptuju ae je izvratno obnesla Odbor istegu si šteje r prijetno dolino«, da se vsem, kateri ao pripomogli k temu. bodisi s sodelovanjem di n svojim obiskom tem potom nuj-srčaeje zahvali. Poaeboo pa gospodu Sentjurcu, kot voditelju igre in tudi odalim igralcem s proiajo. da bi tndi pri bodočih prireditvuh sodelovali. Potem je aaia prijetna doltnout. dn se g. Kareiu kot predsedniku .Realnega društvu" v Podvincih zahvalimo, da je ridelovd na to. dn se je njihovo društvu pripeljalo aa krasno okrašenem vozu u veselico ter ne tako slavuost pori šda. Zal. da ui bilo mogoče radi prevelike nnvduieuoati goste primemo pozdraviti iu ne jim ukvaliti. zato riorimo to tem potom. Odbor. — b Maribora. .SOdmnrkiu* pripr. odbor u nedeljsko slavnod pošilja po hiiah vabila ia prodaje prispevke. Naj aaii ljudje pouvure nezavedne Slovence, da ae aedejo aa lim! — Slov enaki trgerakl klak Maribora. V začetka tega leta prevzel Je sloveaaki trgovski klab prav lepo ia hvalevredao aalogo. aamreč delovali aa to. da ae v .Slov. Goapodarjn" priporočajo uuredni trgovci iu obrtniki. V to svrho Je vzel zadajo stran .Skrv. Gospodarja" v svojo retijo ter takaj iaserirel razne trgovce po zvoji raz-sodaoati Z geslom .Svoji k svojim* je pričda straa. Poglejmo si aedaj, kako d razlaga alavni trgovski klab v Mariboru U rek! Med iuserati slovenskih obrtnikov ujdei tadi nemške, kukor nn primer Klffmaaaa, Weduka L dr. Iu glej, uiti ne prepirajo se med seboj, smpuk lepo duiuo polnijo zudnjo stran imenovanega lista. Ko Je vzel trgovski klub inseri-ran je v svoje roke. se je reklo, tukaj ae gre u te. da ae priporočajo ediao le sloveaski trgovci iu obrtniki, dn w priprosto ljudstvo ne bode nuddje sle-psrilo z inserati nemških trgovcev!? Kolikor po se razvidi iz iuaeratov, ae tadi goepodom pri trgovskem klubu ni ilo toliko za narodnost, kakor pa za dobiček. Če pa se te gospode opozori aa to .maleakoat", dobil v odgovor: .Kaj pa miališ. bodemo li prazno imeli, potem je #or' — plačamo.* Da, da! Ravno tako kakor pri klerikaldh. Najprej dobiček, potem ie le. če ne stune preveč trudu, pride nurednost na vrsto. Gorje pa Slovenca, če gre raji kopovat k poltenemu Nemcu, kukor pn k takim taii-Sloveneem. Žveplo in ogenj se Huje aa njegu po čuoiikih predalih. Upamo, da bodo te vrstice zopet dovedle trgovski klub nn isto stslišče, ki ga je zarzemzl v začetku, namreč inaerirati le slovenske trgovce in obrtnike. — Maribor. Dr. Valentin in — češčina Pred nekoliko dnevi je imel neki tukujšnji obrtnik, rodom Ček. opravku pri magistratu. Srečen alnčuj ga Je dovede! h komisarju dr. Valentina. Kujitica. ki Jo Je moral dotičui obrtnik predložiti, bila je izpolnjena v češkem jezika Naš gospod komisar gleda nekaj čau te čeike vrstice, kakor krava novo leeo. u konečno vendar izbruhne iz njegu: rWas iat das far eine dnmme Spracbe". O. gospod dr. Valentin, ta Jezik Je ie dovolj pameten, da bi celo Vi bili lahko veseli in bi Vam prav nič ne škodovulo, če bi le znuli nekaj drobtinic iu bi tako uulo spoluili veliko praznoto v onem oddelku Vuših molgan. ki je namenjen u znanje jeaikov Ta slučaj nam zopet jasno kale, kako je Slovan pri mariborskem magistrata izročen tem zzgrizeneem nu milost in nemilost da se aorčajejo iz tega, kar nam je najdralje. Ču bitie bil da bi se začelo mialiti. kakoTpriti temu izzirunju v okom. — Surov sla. V Mariboru je bil obsojen Anton Metličar iz Gerečje vesi blizn Ptuja, ker je svojega pijanega pijanega očeta na Bregu pri Ptuju z nogami po glavi osuvd. k trimesečni teiki ječi. — V Caurekn se je vršil zadnjo nedeljo shod štajerskih nomškib gasilcev. Udeletilo se ga je 93 draitev z 1400 gasilci. Upamo, du Slovenci niso hodili delat Nemcem napote. O nezgodah pri vojalklk vajah. Uradne preiskave so dognale. J kakor poroča .Korv. Barraa, da aa vm poročila o velikik nezgodah pri vojaška vajah popolooau neresnična. Umrl u aikdo ia pri vadi čelak v okolici D,, aajakagu novega mesta ai ai letos ^ toliko marodaik, kakor draga lata. — Pena pri vajašklk vajah va« v Celovca dvomi svetaik trgovinaks* miaiatr. gosp. pl. Poeck kot geasrulm poljui nadzornik in predatojaik gw škega poštnega ravaateljatva d v ara svet. g. Pokoraj. obenem no dodeija* še razni viiji poitai uradniki kateri parijo na to, da redno podujejo poljan poštne ekapozitare, brzojave in teMou. Vsega akupaj Jo upodenib okolo alt uradnikov in uluibencev vaak kata gorij v tek poljnik poštnih. tds«r. h telef. uradih. — b vojaških vaj. Vojno mini-strstvo izjavlja, da sicer aedei ai mogoče preiakovatl v koliko ao opravi-čeaa čuuiikn poročila o ueurečuk aa vojaikik vajah, vendur pa eo poročila po njegovem mnenju pretirana. — JUdaark" je dobila na Sp. Štajerskem delaitivno zopet eno podtalnico: v Slov. Bistrici. Dunuduem poročajo uemiki liati o novik podtalnicah .Skdmnrke". draitvo ne liri. če tadi ai v duhovniških rokuh. Pri aaa pa .narodni" duhovniki rajejo proti Ciril-Metodovi draibi; ue le. du umi Izstopajo, ampak hnjahajo še vae sroje privržence k temu .rodoljubanmu" ddul — Ureditev hriveklh ee*. Oreški brivci d prizadevajo uvedi v svoji obrti stalen splošno veljavna tarif. Reforma bode čim prej isvršena. — ('čevljarska zadruga r Uraden je imela v ponedeljek avoje polleten aborovanje. Predsednik Kubelka je poročni du no ne razmere zboljiale, kar priča, da ae občiaatvo odvrača od tovarniških izdelkov in vrača zopet a naročili k obrtaikoui. One unja za ncapremetjene. Jeseni pa bodo cene nekaterih vrat usnja poskočile. Pravila zadrege ao v smisle aoveca obrtnega ukou ie premeajena. Predsednik opozarja nn mojsternke skušnje ia pri-po iča vsem, naj so vdeletijo razstave vaje viških del. — b Pllherka poročajo, da aa je 4. t m. vatrelil korporal 47. peš-polka Gustav Le.iz Zakaj, ni annno. — Ceurjn na čad eo napravili včeraj v Celovcu bekljudo. Vddeiilu so ae vu pevska, strelska iu tetovadaa draitva. veterani in gusild nu deldi ipulir. Sprevoda ae Je vddeiilu do 12 tisoč, na ulicah je gledalo de 1« tisoč ijadi. Vae ae Jo zvriMo brez nezgod in nenrilik Cesar si Je ogledal 5. t m. detel no bolnico in umetniiko razstavo v šoli na Beuedikllnakem trgu. O priliki ceuarjevega poanta ao . jjfcjifraj/iMiaMiiiMuc' _ Gk Um Um diklih , _ Jn. ta um. utato dotuL. JCratm Jdjmgntm kavo pJL. celovški ultra nemiki mektni odborniki prisilili iupana, da je vkljab vladni prepovedi dal iiveaiti v kolodvorskih oiicah Štiri (rankturtarice, katere je po k malo na to dala vlade po svojih organih sopet odstraniti. Nemci bode napravili s tega veliko politično afero. Na tiskarni d ritke av. Mohorja je bilo i slovenskih trobojaie, ki aa Nemce tako raabvrile. da je malo manjkalo, d* ae niso na hiio navalili in uatave sitoma odstranili. Žnpan je dal slovenske sestave is svoje uradoe moči odstaviti Stražniku, ki je sporočil tiakarti županovo povelje ae jo odgovorilo, da se adajo samo sili. Na to jo priilo primerno Merilo gasilcev a ključavničarji, ki so odprti vrata aa dile — in razburljive slovenske zastave odstranili. Tako ae je pomirilo rshločetuo mestno meščanstvo celovtko. — Zveza keojerejsklk draitev. V Beljaka so imela koroika konje-rejaka draitva, katerik je ti, Us skod, aa katerem je bila sklenjena drielaa zreza komikih koojerejskih draitev. SpreieU so bila pravila zveze ia isrpljtp odbor, kateremu predsednik jI dei. pasi pni dr. Viktor Waldoser. — Edvard Clrleg, slavci norveiki skladatelj ja mprl dae 4. t. m. v Ber-gnn aa Mornikem Dijaki ali gospice aa sprejmejo aa stsaonnje in kravo r ata tt tat t — Izkaz posredovalnice alorea-staga trgovskega draitva .Merkur* v Ljabljaai. Vsiaibosesprejma: t poslovodji mei. stroke. 3 knjigovodji ia korespoadenti 1 kootorut zs Kranj, t pomočnikov mci. stroke. :l pomočniki Ipocerijske stroke. 4 pom maaafaktarpe Stroke, g pom. telesaiaandte stroke. 1 pomotaik modne! in galant. stroke, t kontoristiaja. 4 prodajalke. 1 učencev. Slaibe iščejo: S poslovodji. 3 knjigovodji in korespondeati. :< koo-toristi. ia pomočnikov mciane stroke, g pomočnikov ipocerijske stroke, i pomočnikov maaalaktarne stroke, t pomočnika železniaprske stroke, :< pomočniki modne in galant stroke. 14 koo-toristinj, o blaeajničark. s prodajalk. 1 poteik. Pnraisralairs poslaje u deiada-jalce popolaoma brezplačno, za delojemalca proti mali odikodnini — Izkaa drvitreae posredovalnice -Sloveaakega trgovskega draitva v Celja". — V službo s« sprejme: 3 poslovodja, 4 pom. manu-faktarae. lo pom. mešaae 4 pom. železniške stroke. I prodajalka iu 4 vajence. Slaibe iiče: t pom. ia t prodajalki mešane stroke Pearadovalaiea delaje u delodajalce brezplačno, delojemalce proti mali odikodnini. IU« M (4*01 1 prodajalka zatabaSno zalege, U zamera sateliti kavelji. Vftep 16. aspt ali 1. okt t I. Plamene ponudbe a apfUevaH na upravnlttvo Domovin«. I par težkih konje? naia pa agadal caai 474 4-1 IUK mu, UMt r< tMum Ml SVETNIK ZA PATKSTE DR.PRITZ FULHS M^EfniRAJI AMBURGER (ni....... MM* Mul IBURGERl namakati, b g Objava. 31 let star, ožeujen, popol-tioiiia vešč slovenskega in nemškega jezika, absolvent umetno strokovne iu trgoval: iole itd. iiče s 1. jauu-varjeni l.iOK primerno stalno službo kot upravitelj :ili pa knjigovodja na kakeui posestvu, ozir. r kakem večjem podjetju. Prevzame pa tudi stalna glavna zastopništva zanesljivih tvrdk sa jugoslovanske deželo proti stalni mesečni plači in proviziji, lilagohotue pomalhe naj ae blag. poslati poil ,1'pravitelj 1387«" na upravo tega lista. 477 :i—i Tiiaim srcem javljamo nem prijateljem bridko izgubo aaj-blaijega moža. najboljieca očeta. najljataaivejMga aorodaika. gospoda Vekoslava Strmšeka aadačltelja prt 8r. Patra »f Medvedovem nia ki je daaea, dae «. nptamkrs IP07, «b i. ari ajatraj. po dolgi mairt bolesui. v 44. letu avoje dobe mirno v Gospoda zaspal. Pocreb bode v aedoijo, daa 8 septembra i»07 ob 11. ari 4np. Sv. Prter aa Medvedovem eeia, dae 8. septembra 1*07. Zallka flti^lik rani IMimlik **?™*Parei, Zalika la Marka Htrmdak * otiaci 4» t is 1 jffataMRtti dražba i Celje : Nova salto* itav. IX. = nem, mt.kolenc, ra.STmjpi. iHrlMiaia oaah l. t d. ii ratllCalk ivaaja paklllinli plaMUfai- U raatttalb ■anaaraOi sTpa aajaltjlk a Br (Iaa Ml kopiti aaa, I ll llll aH llaSalna, naj aa ^^ nbma na največjo In najosnajlo tvrdko Rafael SalmiC Q Halo stanovalce in daa prodajalni « »kladiUI ta klatal' • ipe-rerijako oprava, ae ad 1. aktabra t I. v aajeai odda. Vae poae laataik Aat Valiprai a Celje. 47» »-1 3 Qokeflfi tfekBce sprejme na hrano birša učiteljica, poicbua soba na ulico Jcakifi' tadi raba vrta in klavirja na razpolaganje. Go« pouka ulica tt. M. L hUt. Prodajalka \ UaCani a trgorial a adula blaga« Ml debM alalbo a aaljl ugarial v Celja aU bljsa Celja. Paaadba po.te leataale Celje ,T !>. 100*. Spis^K i iflKSljjM CKk katera letlja |II>II|H|I raaMka kal kaa-je.ai. eitroaa (iaaal sasupalkL ali tra^a ■kdbs kal petami pri paaaanM aaatrifrill zavarovalni MU kaliva aa pada a aaami 'Usedal HI ■»■■!. aaj blagovolijo th u " Štajersko a dne i i. aprila 1905 (dei. zak. in uk. lirt 1905, XVI. komad it. 62.) imrniiRm f JmVV^V IVjHjl^V Praktični in zobozdravnik dr. Janko Sernee ordinira od pondalka, dne 9. klmovca zopet v Narodnem domu od 8—10 ure dopoldne ia od 2—VA ure popoldne. Zobozdravnike ordinacije od 8—12 ure dopoldne in 2—& popoldne Ob nedeljah in praznikih gamo dopoldne. JnžnostajersHa hranilnica 4 Celjn 1 B katero jamčijo okraji: Qlraj>»rai ItmiM, Sattaaj, taaarj« H Mte^ »aaike n popolno varnost vlog in b njihoTo, po pravilih določeno ofcreetoranje do k.oaKjeae vitokoeti, ima tedaj hramlri!h'«og l,M0.MM Ka I v Hranilnica poohije e etrankami mak tarak ta patlk dopoldne, ca draga opravila pa je nipd odprt nak iaa ob naradnih aradnik arah. NmlM alaga obrettaje pa 4 a da laika in pripitaje ooretti polletno h kapitala ter plačajo hranilnica I aalal 2-2» Suhe §:obe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, «[»l»h vse deželne pridelke knpi Anton Kolenc, trgovec v Celjn Narotal dom lit Gnttt cesta »W<\W W dV lAUAUa nim-Dea M vozila meaUlva najkttreiil Fraaeoeke prekmorake drulke. Edina najkrajša drta det Hm Jahala In rii mhun I k aa iwvn m aiWnW i IVAM RAVNIKAR ^ CEUE ari poroda av.J. dobro laloteao tale** i barv. flrafta In karbaleja ter VM>k vrat a-wavjet »tr IHTI v tat I pridelke ter peaetn« M petparaft vtem SS?'!,Maaoata«, rveoiaaev. n«ntrala>to. Olrthlbl.r, Klatit«, illatchenbenr, r, lana la ItanaUaUn-OaelU. - Nadalje demaee al arrrske talaae la avell atr, najinejtn franrotka nnaltna ter kaeia •Ua, var trste dama svata trata kave. - Za st.latlj—-------■— :—*"'■ de. |tu«e ae dakt alt. .l..k. imajo, ' kranjski krl.je.ee, ftprrjaea ti pMl.ne I ta ftaaeoska naatsna ter trnr-an nastavljanje kravat*, .rakav. Vizitke priporoča Zvezna tiskarna. Mnlifvaanikaa zablrmovnajrazno-mUlIlICIIIIIC vrstnejSih vezavah. VKM Niti In Irti* ' liat dt|e i ED. ŠMA3DA, oblastna« potfjeaa potovaloa ptearna v LJabljanl, lhmajeka cesta 18 v novi kul .Eafld« posojilnica'' natprotl tatna (S) gostila, pri .Vlgovea-. 113-3« Potnikom v Ameriko v prtviarekl! Najstarejša tvrdka u tpediranje potnikov ZVflLCHENBART BAHEL (fiviea) Ontralbahnplatz št. » sprejema potnike ta linijo čez Part/.-Mavre jk» najnižjih cenah; — frožnja na morjn le 0 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da so potniki vkrcajo, spremlja jih eden nradnikov do Havre. — Govori in pifie se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. 15» - ji M Mščezizls ajJa pa KiNippsvesi sistemu VNtl v KrapinS totalna »lob. In kr. trga Krapine. AAui« ■ J 4 Am 4 mm^M «VI»H1I-MILIW5I 228 2t-li Zmerno blago podnebje, trg jo okroten od odrastkov Itajerskih planin, bogato nadarjen 2 divnimi naravnimi krasotami ln nudi gledalcu ba|na prizore. V mrzlici so bolnikom na razpulugo tople, smrekovo in kopelji z ogljikovo kislino, maeaia, električno zdravljenjenje I. I. d. Sedaj aloji zdravilišče pod upravo aku-lenlb zdravnikov bpdrepatov, kateri ao tudi proubili Kneippovo metodo akoz dalja {aaa v aamdm VVBriahotdnu. Oskrbo jo poceni, ulanbvunj dovolj. Glada teh so je treba obrnili do kopaliike uprava S toctic Vittoflfadttfti. pozor! kri&Mka tvrdka! pa« aa kllta (an trgttn. Opaaarjam. URj svoja oteR it Kelet-. odjeaalee, pa tadi ane. kateri le aUo pookadli aojik aaovtj aa napravo idra« la oknsaa doaaee pijaf-. ia jik UacmltJ. aaraeatt aajaaaj S -10 dalj pred trguvijo. da jik dobijo la o pravem Caaa Jas »a naaraC. oiobito a jMt. s aaroebaal tako obiolta. la al dostikrat al saogrtt »01 t.-e aaa am.ilin immm »SP. na e*«i atraat pa mdt ceafeai iHimtltl mm pni lahka vporakij. uapiae. Sla M ko drtljo naraCaae aa.vt (takoj po pibdl. - Za ttenv. tavratat U a*s« MaN ,lj Vte ono pa. ki do«daj k ai» podarili aojik taovij. oljodoo protia. da aaktavajo noja realk. la tavadlla, ki alt aa ttasaja. — Protia te enkrat parita Mrog. aa a.jo vantvaa. taaaka ia aajo tvrdko igaraj la aa dajte a. preaotttl od tiljlk orn la raklam. U aa taaaljljo ta raoalet. - Po aa.aitjtb renti dobit« to« pri aal: oMai et«t rtmav« MaUriao. IrioCke (ekaUaktej sa ratna Iganja. (Navad Mtailitemm-! m a n-ll-t. J. amjmtrlt»l trf+mrtmm a