Političen list za slovenski narod,
P« poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
i gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Veljil: Za celo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska c če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena prin
, enkrat: 12 kr., i tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/t6. uri popoludne.
čatev.
220.
V Ljubljani, v ponedeljek 28. septembra 1885.
Letnili XIII.
Vabilo na naročbo. „SLOVENEC",
edini slovenski dnevnik na katoliško-konservativni podlagi,
nastopil bo s 1. oktobrom zadnjo četrtletje XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljatvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. na-naročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" velja za Ljubljano pri opravništvo prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... (i „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ ¡50 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja:
Za ceio leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo „Slovenca".
Prestolni govor in slovesno otvorjenje drž. zbora.
V soboto opoludne zbrali so se udje obeh zbornic državnega zbora v velikih prostorih na cesarskem dvoru, kjer so se uvrstili v obredniški dvorani in sicer gosposka zbornica na desni, poslaniška pa na levi strani.
Takoj, ko se je napravil red, objavil ga je prvi vrhovni dvornik Nj. Veličanstvu. Presvitli cesar je takoj prišel v dvorano, prod njim šli so pa ministri in nadvojvode, dalje prvi vrhovni dvornik z žezlom in dvorni maršal z državnim mečem.
Ob straneh in zadej spremljevali so cesarja kapitani cesarskih straž, vrhovni kamornik in generalni pobočnik.
Nj. Veličanstvo sprejeli so poslanci z navdušenimi „živio-"klici. V dvorano dospevši postavili so se ministri ob levi prestolno estrade, nadvojvode na
estradi, stražni kapetani, najvišji dvorniki in generalni pobočnik stopijo po stopnicah prestola in estrade — Njih Veličanstvo vsede se pa na prestol in bere pokrit sledeči prestolni govor: „Oastita gospoda obeh zbornic državnega zbora!
Poslušajoč Moj glas zbrali ste se ob začetku nove dobe Vašega ustavnega delovanja okoli Mojega prestola.
Pozdravljajoč Vas za sprejem s Svojim cesarskim pozdravom, kličem Vam: dobrodošli ter se nadejam zaupajoč v Vsemogočnega, da se bode Vaše delovanje ves čas nove dobe razvijalo plodonosno in vspešno na blagor Avstrije in njenih narodov.
V tej nadi potrjuje Me obilno spoštovanje, ska-zano dinastiji in domoljubju, s kterim so Me v poslednjih letih Mojega popotovanja obsipali vsi Moji narodi brez razločka.
Hvaležnega srca spominjam se vseh teh trenutkov, ki so živa priča avstrijske državne zavesti.
Mnogo važnega bodete imeli rešiti v tem zasedanji.
Oas pogodbe sklenjene med državnim zborom in deželami ogerske krone poteka h koncu. Obnoviti jo Vam bode potreba; ravno tako morali se bodete iz novega pečati z vprašanjem carinsko in trgovinske zveze, ktero je Moja vlada leta 1878 sklenila z ogersko krono.
Te za narodno-gospodarski razvoj obeh polovic Moje države tako imenitne razmere bodete temeljito premislili in pravično ter spodobno rešili.
I)a se vojna postava dovrši, kar tudi pravičnost do države zahteva, predložil se Vam bode v sklepanje načrt postave o črni vojski (Landsturm).
Ta naprava prebivalstvu v mirnem času ne bo nikakih sitnosti in stroškov napravljala, v vojnem času bodo pa ona to državi, kar so enake naprave drugim državam in se bo obramba domovine z njo zdatno poveličala.
Posebna postava skrbela bo za preskrbitev vdov in sirot vojakov, česar že zdavno britko pogrešamo.
Podpirali bote Mojo vlado pri oskrbovanji na-učnih zavodov za splošno, kakor tudi za strokovno izobražbo, da se bode učeča se mladina, ktera sedaj vsa v srednje šole v tako obilnem številu hiti, opo-
zorila na obrtne šole, ki so podlaga povzdigi obrtnije.
Moja vlada si bode tudi prizadevala sklepati trgovinske pogodbe s tujimi državami, da si ohrani dosedaj pridobljena tuja tržišča za naše pridelke in da si poleg teh tudi še novih pridobi.
Popolno pozornost obračala bodo moja vlada na javni promet, da se bo z njegovo pomočjo povzdignila produktivna delavnost na korist domače obrtnije.
Prav tako imela bo vedno pazno oko na železnice, kterih široko razpeta mreža obsega vse imenitne prometne ceste, dobro vedoč, da so ravno železnice najmogočneji pripomoček za prospeh narodnega blagostanja.
O napravi lokalnih železnic dobili bote pravočasno potrebne predlogo.
Že večkrat pričete veče kodilikacije na pravo-slovnem polji, bodo se nadaljevale; pri vsem tem pa te ne bodo prav nič ovirale zboljševanja obstoječih postav, če se bode taisto potrebno skazalo.
Vsled anarhističnih zlodejstev bilo je lansko leto potreba napraviti izjemni stan za nektera sodniška področja.
I)a se bodo prevratni napori spodbili in izjemni stan odpravil, predložil se Vam bo dotični načrt nove postave.
Eesni koraki storili so se že na carinskem in obrtniškem polji, kakor tudi za zboljšanje položaja delavskega stanu.
Pečali se bote z raznimi preosnovami na tem polji. Pričakujem, da jih bote popolnoma iu temeljito pretehtali in ocenjevali, kajti izvirajo iz žive potrebe prebivalstva in so mnogo bolj pomenljive, kakor pa marsiktere strankarske borbe.
Ako te srečno rešite, smete biti preverjeni Moje in prebivalstva najtopleje zahvale.
Nadejam se, da bodo pred vsem drugim našle Vašega privoljenja postava o zavarovanji delavskega stanu proti nesreči in bolezni, ter uravnava bratovšin pri delavskih zadrugah.
Načrt postave o p o d e d o v a n j i k m e č k i h d o-mov srednje velikosti ima namen vtrditi in ohraniti jako imeniten del socijalnega narodnega gospodarstva — kmetiški stan.
LISTEK.
Iz življenja grofa Henrika Chambord-skega (Henrika V.).
(Konec.)
„Nil sine numine!" (Nobeno opravilo brez Boga!) V vseh zadevah se je zatekal grof Chambord k molitvi, v prav važnih zadevah je narejal obljube, da bi bil tem preje uslišan. Prav spodbudljivo je, kar se pripoveduje o njegovi izjavi 1. 1873, ko bi bil imel nastopiti vladarstvo. Grof Ohambordski ja spisal to izjavo, a ni je hotel razglasiti prej, da vpraša druge za svet. To je povedal gospodom, ki so bili pri njem. Ker je zavisela o tej izjavi osoda kraljeve obitelji in prihodnost Francoske, prestrašili so se vsi velike odgovornosti in nihče so ni upal to razsoditi. Grof tako izročen sam sebi, obrnil so jo do Boga, šel k spovedi tisti večer in drugi dan k sv. obhajilu. Kmalo potem jo rekel zaupnemu človeku: „Razsojeno je, svojo razlago pošljem v Pariz
ter ukažem, da so ima objaviti brez odloga. Dolžan sem to storiti svoji časti, dolžan sem to storiti Francoski. Meni je to jasno, kakor beli dan, popolnoma sem miren." Slo je tačas, kakošno zastavo mora imeti Francoska, sicer se je tudi pozneje zvedelo, da so bile pod tem imenom zakrite vse druge stvari, a že to, kar je tukaj povedanega, nam kaže, da je grof Chambord vse dobro prevdaril, predeu jo to storil, kar nam kaže verno srce, zvesto svojim načelom, ki ljubi resnico.
Živa vera grofa Chamborda se nam bodo še bolj živo razodela, ako pomislimo, kako je on mislil o božjepotih, svetinjah, odpustkih in papežu.
O božjih potih grof Chambord ni le mislil katoliško, marveč je tudi sam rad romal. Bil je v sveti deželi, pa je tudi rad obiskal svetišča P. I). M. Sveta hiša v Loreti ga je močno ganila. V Einsiedeln v Švici jo čestokrat potoval. Ko so mu politične zadeve dopuščale, je večkrat obiskal slavno svetišče P. D. M. v Marselji. Podoba tega milostnega kraja je visela nad njegovo zibelko, a tudi nad njegovo mrtvaško posteljo. — Skoraj vsako leto
je šel grof od velikega lova na božjo pot v slavno Marijuo Celje. Največkrat je pa potoval v Pitten, ki ni bilo daleč od njegovega bivališča. — Svetinje (relikvije) je grof Chambord zelo častil. Imel jih je v cerkvi po altar j ih, doma v stanovanji, še celo na mizi, kjer je delal. Posebno v zadnji bolezni zatekal se je večkrat z zaupanjem do ostankov svetnikov Božjih.
Da bi zadobil milost svetili odpustkov, zato se je mnogo trudil. Imel je zapisane vse mrtve, kterim je hotel nakloniti svetih odpustkov. Posebno je pa to stori) o prazniku Porciunkula. Nekaj tednov pred njegovo smrtjo je prišel ravno ta praznik. Grof ni mogel iti v cerkev, rekel je tedaj, da so ga tje nesli.
Sv. očetu je bil grof Chambord zvesto vdan iu je to tudi kazal z besedo in dejanjem. Odkar se je začel Petrov vinar, pošiljal je vsako leto svetemu očetu 10.000 frankov, za kralja francoskega sicer malo, a za preganjanega kralja jo to mnogo. V svoji oporoki je odločil, da naj se vsako leto 20.000 frankov daje sv. stolu. Prav lepo izraža
O razmerji takih domov se je po posamičnih pokrajinah že temeljito govorilo in sklepalo in s sklepanjem o tem načrtu dali bodete kmalo priložnost deželnim zborom glede tega imenitnega dela deželne kulture svoje vkreniti. Velikanske povodnji v poslednjih letih zahtevajo uravnavo rek po mnogih deželah, posebno pa v moji kraljevini Gališki, ki je bila v novejšem času tolikrat poplavljena.
Vlada peča se že s potrebno preiskavo in Vam bode o svojem času dotične načrte zgotovljene predložila.
Moja vlada si bo vestno prizadevala pri vsakem za javno korist potrebnem podjetji skrbno ozirati se na položaj državnih financ.
Nadejam se, da jo bote v tem tudi Vi pri vsem svojem dejanji in nehanji, oziraje se vedno na državne dohodke, kolikor jih bo ravno na razpolaganje, vestno podpirali, kajti ves njen napor obrnjen j« na uravnavo državnih financ.
Naše razmere proti zunanjim državam so vseskozi ugodne in si vzajemno prizadevamo mir ohraniti, kterega tako zelo potrebujemo.
Častiti gospodje obeh zbornic državnega zbora! Moja vlada si bo neprestano prizadevala čuvajoč je d noto in mogočnost države enako skrbeti za vse moje pokrajine in narodnosti glede njihovih duševnih in narodno-go-spodarskih koristi.
Da jo bote v tem podpirali nadejam se tem trdneje, ker so se tukaj zbrali zastopniki vseh narodnosti in jednostranska presoja vprašanj, ki se Vam bodo predlagala, ni mogoča.
Pri vsem vodi naj Vas tisti duh zmernosti, kteri je povsod najbolj varen porok za vspešno delovanje iu ob enem vse strogo in natanko ter stvarno pretehta in je edino zmožen po mirnem in vednem napredovanji v postavodajanji doseči vspehe in ustavi stalno vrednost pridobiti.
Blagoslov Vsemogočnega spremlja naj Vas pri Vašem delu."
Nj. Veličanstvo se na to dvigne ter se med živahnimi „živio"-klici poda v notranje sobe.
Pri prihodu v dvorano kakor tudi pri odhodu Nj. Veličanstva iz taiste skazoval mu je jeden ba-talijon z godbo na čelu predpisano vojaško čast.
Di/uviii zbor.
Z Dunaja, 25. sept. Eksekutivni odbor.
Te dni ni bilo javnih sej, pač pa so se marljivo zbirali razni klubi in se pripravljali na delo. Hohenwartov klub imel je včeraj in danes seje ter je pretresal razne važne zadeve. Včeraj so Bukovinci izrekli željo, da bi radi videli, ko bi bil tudi kak poslanec iz Bukovine zastopan v eksekutivnem odboru desnice, v kterem sedi izmed Slovencev Hohenwart, izmed Dalmatincev Klaič in izmed Tirolcev Giovanelli. Klub je pripoznal to željo za čisto opravičeno, in ko se je precej po klubovi seji zbral eksekutivni odsek, priporočal je grof Hohenwart, naj se njegovemu klubu dovoli še en zastopnik, da bode imel namesto dosedanjih treh v njem štiri ude. Liechtensteinov klub pa je segal dalje, on je zahteval v eksekutivnem odboru pet udov, kakor jih imata poljski in češki klub. Toda tej želji se je vsestransko
grof svojo vdanost do sv. očeta v pismu do Pija IX., ki je iz tega časa, ko je toliko ljudi omahovalo zarad nezmotljivosti papeževe: „V tem trenutku", piše, ko sovražniki sv. cerkve delajo na vse kriplje v svojem srdu, čutim potrebo, da Vaši svetosti slovesno izražam otroško ljubezen do Vaše vzvišene osebe in neomahljivo zvestobo do prestola sv. Petra, do tiste skale, ktere ne bodo omajale peklenske oblasti. Kako žal mi je, da iz vzrokov previdnosti, ktere, sv. oče poznate, ne morein osebno priti, da bi Vam z besedo zagotovil, da živim in umrjem kot pokoren sin nezmotljivega namestnika Kristusovega na zemlji in da si vošim tega dneva, v kterem bi v dejanji mogel potrditi to svojo vdanost."
Tako je ostal grof Chambord veren in pobožen, kakor je to pokazal deček pri 12 letih. Vprašali so ga tačas, kteremu teh dveh kraljev bi bil raje podoben: Ludoviku IX. svetemu, ali Ludoviku XIV. Ludoviku svetemu, odgovoril je, ker je svet in svetost prekosi vsako veličije.
ugovarjalo, naposled pa so češki poslanci predlagali, naj se tudi Liechtensteinovemu klubu, ki je imel dosedaj dva zastopnika v eksekutivnem odboru, dovoli še en zastopnik, kakor IIohenwartoveiuu. Sklepalo se o tem sicer še ni, vendar pa ni dvoma, da bode ta predlog konečno obveljal, in da bode eksekutivni odbor namesto petnajst imel odslej sedemnajst. udov.
Kdo bo predsednik?
Drugo važno vprašanje, s kterim se poslanci sedaj bavijo, velja novemu predsedniku. Vse popra-šuje: kdo naj bo za prihodnjih šest let predsednik novi zbornici? Dr. S molka je izvrstno vodil obravnave, a poznalo se mu je, da je že star in da ni imel več potrebne ostrosti, da bi bil zabranil škandale, ki jih je zadnje leto napravljala levica iu druhal na galeriji. V svoji dobrohotnosti mislil je g. predsednik da bode z lepo vse poravnal. Ker se je število kričačev kopita Knotzovega v zbornici pomnožilo, jo pač mogoče, da se bodo škandali zopet po-navljevali, ki so lani vznemirjali zbornico, in zato je splošnja misel, da bode potreben mlajši in stro-gejši predsednik, ki bode brez usmiljenja in priza-našenja razgrajalce zapodil iz hiše in zbornice ne spravil v nevarnost, da bi morali naposled njo samo razgnati. Dr. Smolka bi bil sicer še rad predsednik državnemu zboru, ali on je 75 let star in preden poteče sedanja doba, bode imel čez 80 let. Ni se toraj nadejati, da bi mogel dolgo več poslovati, zato je splošnjo mnenje, da naj bi se izbral kak drug predsednik. Na drugi strani je pa dr. Smolka tolikanj priljubljen pri vseh strankah, da se jim zdi jako sitno mu odreči čast, po kteri hrepeni, zato je res silno težavno rešiti vprašanje, kdo naj bode novi predsednik. Da bi se drugi klubi ne zamerili Poljakom, nečejo posebno nasprotovati izvolitvi Sinolkovi, in ji bodo pritrdili, ako jo Poljaki na vsak način žele. Poljaki sami pa tudi sprevidijo, da je dr. Smolka prestar, da bi bilo prav izbrati koga druzega, toda kdo jim more zameriti, ako oni nečejo storiti prvega koraka zoper svojega obče spoštovanega in čislanega rojaka, ki je v zadnji dobi častno opravljal mesto prvosednikovo. To so toraj vzroki, da vprašanje o prvosedniku še ni rešeno, ampak bode dognano še le te dni, ker pred sredo ali četrtkom pač ne bode treba voliti zborničnega predsednika.
Ako se večina več ne odloči za dr. Smolkata, pride na vrsto češki klub, ki je izmed vseh na desnici najštevilnejši, a zbornici da novega predsednika, in v tem slučaji bode ta čast doletela najbrže dosedanjega prvega podpredsednika grofa Riharda Clam-Martinica, ki ima vse za to mesto potrebne lastnosti in bode znal z železno roko brzdati nemir-neže. Ko bi dr. Smolka pa vendar še ostal, potem bode Clam zopet prvi podpredsednik in ga bode kot takega zadela pač večina predsednikovih opravil, ker je potrebno, da Smolkotu na strani stoji vsaj strog podpredsednik, ako sam nima zadostno kreposti in odločnosti. Levičarji hočejo sicer zahtevati, da bi moral prvi podpredsednik biti izbran iz njihove srede, ali tega jim desnica pač ne more nikdar privoliti, vsaj v tem slučaju ne, ako bi bil stari dr. Smolka še dalje predsednik, ker se pač ne sme in ne more izpostaviti nevarnosti, da bi o bolehnosti ali slabosti Smolkovi levičarski predsednik vodil zborovanja. Desnica bode pa svojo spravedljivost in obzirnost levici pokazala s tem, da ji ponudi mesto druzega podpredsednika, ki ga je dosedaj opravljal baron Godel. Dokler so bili levičarji v večini še take obzirnosti do tedanje manjšine niso imeli, ker so zmenivši se za njo predsednika in oba podpredsednika izbirali iz svoje srede. Tedaj se pač ne bodo smeli pritoževati, ako jim sedaj desnica ne prepusti prvega pač pa druzega podpredsednika.
Predsednikova oblast.
Od vseh strani se je povdarjala tudi potreba, disciplinarno oblast predsednikovo razširiti, da se ne bodo več take reči godile v zbornici, kakor jih je zadnje leto počenjal Knotz. Znano je, da dosedaj predsednik nima druge moči, ako hoče kaznovati kakega govornika zarad nedostojnih izrazov ali napadov, kakor da ga posvari ali k redu pokliče, in mu naposled vzame besedo, ako svarilo nič ne pomaga. Nekteri poslanci, kakor n. pr. Schonerer, se pa za tako grajo predsednikovo dosti ne zmenijo iu se še ponašajo, ako so bili pokarani ter si to štejejo v čast, zato se je med poslanci sprožila misel, da bi bilo prav in dobro, ko bi se tudi pri nas, kakor je na Angleškem, Francoskem, Hrvatskem za take poslance določila ojstrejša kazen, da bi se
na primer za nekaj časa izključili iz zbornice. Vendar pa ne gré, da bi predsednik sam imel oblast poslance izključevati od sej, zato bi se morala v tem smislu prav za prav razširiti oblast zbornice same, ker bi to kazen smela in mogla nakladati le ona.
Lani in prejšnja leta se je tudi dostikrat primerilo, da predsednik ni slišal vsega, kar je kak poslanec govoril, in ga zarad tega tudi ni mogel zavrniti precej, ampak ga je pokaral še le v prihodnji seji. Takim primerljejem bi se pač najlaglje v okom prišlo, ako bi moral vsak poslanec govoriti z govorniškega odra, ki stoji ravno pred predsednikom, ne pa s svojega sedeža, kakor doslej. Vse te okoliščine so poslanci te dni prevdarjali in spoznali za potrebno v tem smislu spremeniti dosedanji opravilni red.
Prememba opravilnega reda
je pa tudi še v nekterih drugih reččh silno potrebna. Volilni red dajal je levičarjem priliko obravnave kolikor mogoče zavirati in odkladati. Pričenjali so obširne obravnave že pri prvem branji posameznih predlogov, ko so se namreč izročali odsekom v pretres; po končanih obravnavah, ko se ne sme več govoriti, oglašali so se k osebnim in stvarnim popravkom, so pa govorili vse druge reči; pri vsaki priliki in za vsako malenkost so zahtevali glasovanje po imenih; kadar je po sklenjeni razpravi kak minister ali kak vladen zastopnik le črhnil, bi bili radi pričenjali novo obravnavo; pri odgovorih na interpelacije so pogostoma zahtevali poseben razgovor, ki je dostikrat trajal več sej itd. Posvetovanje bi bilo veliko hitreje in vspešneje, ko bi se v tem oziru opravilni red deloma spremenil, in zato bode desnica med drugimi rečmi zbornici izročila tudi predlog, kakoršnega je bil že v zadnjem zasedanji stavil dr. Mattuš, da se namreč celi opravilni red državnega zbora pregleda in primerno spremeni. Vendar pa se ta predlog ne bode stavil že prihodnji teden, kakor pišejo liberalni listi, tudi ne še prihodnji mesec, ampak najbrže še le po novem letu, ko se zopet snide državni zbor.
Stranke in strančice.
Med tem ko se desnica čedalje tesneje združuje med seboj, se druge stranke v zbornici bolj in bolj cepijo. Najbolj se je to pokazalo pri bivšem Coro-ninijevem klubu, o kterem se že zdaj ne vé, bode li zopet oživel ali ne. Južni Tirolci, ki so bili prej pri njem, so se med seboj zedinili v poseben t r en-tin ski klub, ki šteje sedem udov in bode večinoma glasoval z desnico, ker sta v njem duhovnika Bazanella in Gentilini, prej ud Ilohenwarto-vega kluba, pa katoliška velika posestnika Ciurletti in Malfatti; Bertolini, Ciani in Lorenzoni so pa v prvi vrsti Italijani.
Pa tudi med strogimi levičarji pokazalo se je hudo strankarstvo. Predvčeranjem so se bili zbrali Dunajski volilci in so izrekli najstrogejšo nezaupnico poslancu Weitlofu, znanemu načelniku nemškemu klubu, ker je nezvest postal obljubam, ki jih je delal pred volitvijo. Kaj bode zdaj storil Weitlof, se ne vé; ko bi bil kaj moža, bi posnemal lanski zgled Koppov; ali on vé, da bi ga v tem slučaju doletela najbrže enaka osoda, kakor tedaj Koppa, ki ga je moralo pobrati notranje mesto, ko so ga proč vrgli volilci šestega okraja; in ker za sedaj še ne vé za nobeno tako prebižališče, kakor ga je imel dr. Kopp v notranjem mestu, zato se za nezaupnico ne zmeni, ampak modro molči.
Pa tudi v nemškem klubu samem so je pokazala neka razprtija, ki nekako čudno osvitluje stranko, ki hoče vse sedanje državne razmere, sedanjo vlado in še kaj druzega prekucniti v slavo in poveličanje veliko-nemštva. Poslanec Prade je hotel namreč stopiti v ta klub, ali Halhvicb, s kterim sta se bila sprla domii, je to zabranil, češ, da sicer on izstopi s svojima tovarišema. Nemško narodno društvo v Libercu pa se je zbralo in je svoje popolno zaupanje izreklo Pradetu, češ, da se strogo drži nemškega narodnega programa. Tako se je prav zgodaj pričel prepir v novi stranki, ki se bode kmalo vjedla, kakor prehud jesih.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. septembra.
Notranje dežele.
Slovanom sovražna „Triester Zeitung" razbob-nala je po svetu, da se v Tržaških slovanskih
krogih že prostovoljci za Bolgarije nabirajo, kteri bodo v najskrajuein času po naj krajši poti proti Ruščuku odrinili. Kolikor je nam do sedaj o tem znanega, bode ta „legija" menda iz časnikarskih rac sostavljeua, ktere se v vredništvu „Tr. Ztg." ležejo in jih od ondot po svetu spuščajo. V slovanskih krogih o kakem zbiranji prostovoljcev niti govora ni do sedaj in si bode prej ko ne tudi vsak dvakrat premislil, preden bode še enkrat svojo kožo na jug na prodaj nesel. Kdor jo je že v srbski vstaji pred desetimi leti tja doli nesel in je imel srečo, da se je živ povrnil, bode pač vesel, da sme doma ostati. Nič druzega, kakor golo nehvaležnost imel je po vojski od tega, kadar ga niso več potrebovali ; kdo je porok, da bi se prostovoljcem v Bolgariji ravno taka ne godila! Ako jim kdo pomagati hoče, pomaga naj jim z denarjem, za kar ne bo nehvaležnosti žel, kožo naj pa doma pusti.
Ogerski državni zbor se je komaj dobro odprl v soboto in že so se oglasili sitneži z večnimi svojimi interpelacijami. V dolenji zbornici vprašala sta Iranyi in Halí'y, v kakih razmerah je država v zunanji politiki in kaj se je sklenilo v Kromeriži, da so se sedaj Bolgari dvignili. Halí'y bi bil od ministra tndi še rad zvedel kaj več natančnega o Bosniškem Brodu. Koliko jima je minister na te sitnosti odgovoril, telegram molči. Je že prav, da se poslanci pobrigajo tudi za najnovejše politične dogodke; vendar pa tega treba ni takoj prvo uro na dan vleči, ko si nekteri niti sedežev niso poiskali. Vsaka reč ob svojem času, tudi v državnem zboru ni od več.
Vnanje držav«.
Z Balkanu ni nič posebnih novic, o kterih bi radovedni čitatelj lahko rekel, da so kaj vredne. Najprvo nam je omenjati zanikanja došlega iz Bukarešta, ktero trdi, da ni res, da bi se bilo 200 rumunskih častnikom v bolgarsko armado zapisalo, kakor tudi pravijo, da ni res, da bi bili šli ruski vojaki preko Ruščuka ali Gjurgjeva v Bolgarijo. V Macedoniji do sedaj ni bilo še nič posebnega, pač pa imajo polne roke posla njihovi sosedje Grki, ki so jeli oboroževati vojne parnike in torpednice. Peloponeška posadka vkrcuje se na parnike, ki odrinejo na mejo. — V Carigradu sošli se bodo pa v kratkem poslanci velesil, da se posvetujejo o iztočno-rumelijski vstaji, o bolgarskem združenji in o koraku, ki ga mislijo storiti. Ce tudi še ni nič znanega, so je vendar nadejati, da bode pri združenji ostalo in bodete odslej nadalje obe pokrajini pod enim in tistim vladarjem — bolgarskim knezom; to bodo velesile že zarad tega storile, da se zabrani prelivanje krvi in velika morija, ktera bi se sicer pričela ondi, kakor hitro bi se združenje zanikati skušalo. Bolgari so pripravljeni zmagati ali pa umreti. Da pa v okoliščinah, kakoršne so, ni jednega ne druzega brez krvi, se razume. Navdušenje je tolikošno, da zgodovina tacega še zda-vnej ne pomni. Kakor je sobotni telegram pravil, celó dekleta v lastno legijo pod orožje hité. Tak narod ne bo še poginil!
Za Turčijo je od dne do dne manj upanja, da bi se ji v iztočni Rumeliji še kedaj povrnil prejšni stan; pa to bi se že še prenašalo, ko bi nevarnost ne bila velika, da se upor tudi po Macedoniji rie razširi, kjer so ravno v poslednjem času s kristijaui in Slovani tako grdo ravnali. Kakor hitro se pa Macedonija vname, prikazal se bode plamen po vseh balkanskih narodnostih, kajti ondi je središče, kjer so naseljeni Srbi, Bolgari, Arnavti, Grki, Turki, Armenci in Rumunci. V Macedoniji človek vite lahko dobi, le kristijana ne, da bi se mu dobro godilo. Posebno hud bode boj v tej pokrajini med zatiranimi Bolgari, kterih je po deželi večinoma in zatirajočimi jih Grki in Turki, ki prevladujejo po mestih in ob primorji. Na veliko srečo Turčija po tistih krajih nima nikakega spoštovanja in nobene veljave več in bo danes ali jutri na svoje oči videla, kako se bo vse kar od kraja proti njej dvignilo. Bolgari, ker jih zatira; Arnavti, ker so že dolgo časa ž njo silno nezadovoljni; Grki, ker sami hrepene po razširjanji svojega kraljestva in se jim v Macedoniji jako vgodna prilika ponuja in konečno vsi drugi rvdovi, ker jih je Turčija več ali manj ožemala, dokler je bilo kaj soka v njih. Sedaj je čas tukaj, ko bi se dnevi turškega životarenja v Evropi le še na dneve šteli, če bi je velesile ne podpirale z umetnimi zdravili. Dnevi bolnega moža so pri kraji, dedšina njegova je pa povod, da ga ne pusté umreti.
Knez Peter Karadjordjevtč, večni strah kralja Milana, odšel jo na Balkan, v Kosovo polje v staro Srbijo, kjer se tudi že vstaja kuha. Če se Peter združi s srbskimi radikalci, so bo moral Milan dobro prijeti na prestolu, da ga ne bodo doli stresli; kajti kakor so čuje, imajo radikalci tudi Črnogorce za svojo zaveznike, Peter jo pa črnogorskega kneza Nikolaja zet, ruski car Aleksander mu je pa krušni oče. ker mu jo vsako leto 200.000 rubljev za doto obljubil, če se s črnogorsko princeso poroči, kar je ubogljivi Peter tudi storil. Da bi bil v staro Srbijo samo kožo na prodaj nesel, ali pa radovednost past šel, skoraj ni verjetno. Mož mora druge namene imeti.
Najnovejše novice iz Španije objavil je tele graf že v soboto, rekše, da so Nemci z zadostenjem zadovoljni, ki ga jim je Španija dala zarad oskmmbn
nemškega grba in razžaljenja nemške države. V čem da tisto zadostenje obstoji, sobotni telegram ni povedal. Danes smo pa že zamoremo vsaj nekaj tistega zadostenja podati našim čitateljein. Telegram iz Berolina pravi, da so tako v Madridu, kakor tudi v Valenciji prijeli vse tiste redarske načelnike, ki bi bili po svoji oblasti morali skrbeti za red okoli stanovanja nemškega konzula in so jih odstavili. Vrh tega prične so proti njim kazenska preiskava. Poleg redarskih načelnikov raztegnila sev bo taista tudi še na 16-druzih rogoviležev. Daljo Španjska vlada jako obžaluje izgrede proti zastopnikoma velesile, s ktero je do sedaj v pravem prijateljstvu živela ter se nadja, da bode nemško-cesarska vlada ravno tako blagohotno sprejela to odkritosrčno in v prijateljskem duhu pisano izjavo, kakor jo je Španija dala. No, s tem je silni vrišč in ropot z britkimi sabljami potihnil. Škodo od vse komedije imata pa dva: nemška država, ki bo morala nove grbo in nove zastave poslati svojima zastopnikoma v Madrid in Valencijo in pa general Salamanka, ki je nemške redove nazaj poslal, in ne bo imel priložnosti nastalih vrzeli s Spanjskimi lavorikami popolniti, ker ne bo španjol-sko-ncmške vojske.
Ker so Angleži in Lahi nad Sudanom tako-rekoč obupali, obrnili soAbesinci svojo pozornost nanj. Abesinski general Ras Alula naznanil je generalnemu guvernerju ob rudečem morju, angleškemu polkovnik-u Chersidu, da misli mesto Ka-salo osloboditi. 2000 mož je že tjekaj poslal iu z 8000 možmi hoče pa sam tjekaj odriniti. Za odhod je določil 10. dan septembra, toraj je mož že na poti. To je pametno podjetje, mnogo bolj pametno, kakor vsako dosedanje. Abesinci so ondi takorekoč domačini; če bo sploh kdo še kaj opravil v Sudanu, opravili bodo Abesinci, ki so navajeni onega podnebja, vode in življenja. Tudi iz gorenjega Sudana čujejo se vgodne novice. V pokrajini Sen ar zbral je guverner blizo 8000 bivših egiptovskih vojakov okoli sebe, ki so bili svoje dni Mahdijevi vjetniki. S temi ljudmi misli po Chartumu vdariti, kjer se ravno sedaj prebivalci med seboj nezmerno koljejo. Proti Dougoli sta na poti dva parnika na ogled, koliko je še ondi Mahdistov. Poleg Abesincev so tudi v Egiptu jeli zopet nekaj na to misliti, da bi poslali jedno brigado na kamelah proti Dongoli in Chartumu. Med Mahdijevci samimi vgnjezdil se je pa razpor zarad nasledništva. Drug za drugem se ponujajo odličnjaki, kdo da bi nasledništvo prevzel, ker se nobeden ne mara zameriti ne kedivu in ne sultanu v Carigradu. Sedaj so se menda toliko zje-dinili, da naj bo Mahdijev najstareji sin tudi njegov naslednik. Podpirajo naj ga pa ulemi in emirji pri vladi tako dolgo, da bo sam zadosti star.
razred; se jo bodo že naučili, kakor se jo je še vsak naučil, kteri jo je potreboval, če tudi 30 let zato ne bode potreboval, kakor je neki list pred nekaj dnevi zatrdoval.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 26. sept. Danes zjutraj ob 7. uri je nas iznenadil nenavaden dvojni pok. Zidovje se je potreslo in okna zaropotale, da je bilo ljudi kar groza in so prestrašeni hiteli na cesto. Požarna bramba je bila takoj po konci in v zvoniku je zvonilo plat zvona, čez nekoliko trenutkov se je pokazal od tovarne za smodnik črn dim, pa v isti naglici se je zvedelo, da ni ogenj, ampak da so se v „Misclnverku" vnele za smodnik pripravljene snovi. Dotično poslopje je popolnoma razdjano. Ljudi k sreči ni nihče končan ali poškodovan, ker so ravno tisti čas na drugem kraji nakladali smodnik. Ko bi se nesreča zgodila le nekoliko trenutkov pozneje, bila bi gotovo veča.
A kakor se je nesreča v trenutku izvršila, bili so nasledki vendar grozni. Nekteri so zarad strahu zboleli. Neka hiša v Ravnem je, kakor pravijo, na treh krajih velike razpoke dobila, manjše pa več hiš; v Mekinski grajščini je vse šipe poškdovalo, v cerkvi za 10 gld.; pri manjših hišah je cela okna z okvirji vred iz stene vrglo. Kolo čez 8 stotov težko je daleč čezBistrico vrglo. Da je okoli tovarn za smodnik mnogo škode (pravijo blizo 20.000 gold.), je lahko verjetno. Nesreča seje neki sama po sebi pripetila; kolikor se sliši, je zakrivil ni nikdo.	—y—.
Iz Novega mesta, 27. sept. Če tudi je obljubljena garnizija, ki je pa splavala po vodi, kakor marsiktera druga časnikarska raca, vendar se je naše mesto nekoliko oživelo, kar so dijaki zopet k nam došli. Letos se je v prvi gimnazijalni razred oglasilo izjemno veliko število učencev, baje nad G0, kar jo za tukajšno gimurzijo jako ogromno število. Pri preskušuji padlo je pa 12 zarad nemščine, ki se je letos spraševala nenavadno. Druga leta namreč, kolikor nam je znano, spraševalo se je le iz slovenščine in drugih predmetov; zakaj se letos izjema dela, ne vemo. Mislimo pa, da učenci iz slovenskih ljudskih šol po deželi ne morejo toliko znati, kakor po mestih, pa v slovenski gimnaziji tudi no potrebujejo ravno toliko nemščine za prvi
Trgovinska in obrtnijska zbornica
(Dalje.)
V.	Gosp. sovetnik Ivan Perdan poroča vsled dopisa vis. e. kr. deželne vlade z dne 23. julija 18S5, štev. G602, s kterim se praša, da li po tukajšnjih veljavnih obrtnijskih in trgovinskih navadah z vodo zredčeni špirit neha biti kot tak preden je dober za piti; da li je na ta način iz njega napravljeno žganje umeti kot novo samobitno trgovsko blago.
Odsek predlaga: zbornica naj pritrdujoč odgovori prašanje.
Na priporočbo g. zbornika P a kič a vsprejel se je predlog jednoglasno.
VI.	Gosp. Vaso P etri 6 ič poroča o prošnji za preložitev na dan 10. avgusta določenega sejma v Mozelji na dan 20. maja vsacega leta.
O tej zadevi poprašane občine prošnji niso vtrdno ugovarjale in ker ne gre za pomnožitev obstoječih sejmov, proti tej tudi vzrokov v narodnogospodarskem oziru ni, predlaga odseki zbornica naj se v odgovoru na vis. c. kr. deželno vlado izreče za preložitev sejma.
Predlog je bil sprejet.
VII.	Gosp. Mihael Pakič poroča o prošnji odbora za oskrbovanje premoženja v Prigorici za dovoljenje treh letnih sejmov za blago in živino.
Tako prošnjo je bila podala občina Dolenje-vaška, v ktero spada Prigorica leta 1861 in 1870 le s to razliko, da se je prosilo, naj bi se sejmi vršili v Dolenjivasi. Zbornica je morala takrat predlagati, naj se prošnji odreče z ozirom na veliko število obstoječih sejmov v političnem okraju Kočevskem ; dalje z ozirom na to, da ni bilo pravih vzrokov za dovoljenje in pa zato, ker so temu ugovarjale občine s sejmskimi pravicami. Ako se pomisli, da Prigorica niti miljo ni oddaljena od Ribnice, ki ima pet letnih sejmov za blago in živino, in da ima prav bližnja Sodražica tudi tri letne sejme, je tedaj težko dvomiti, da bi teh osem sejmov prebivalcem Dolenjevaške občine ne ponujalo zadostne prilike, oskrbeti si potrebnega blaga, kakor tudi spe-čati svoje izdelke in živino.
Vrhu tega nasprotujejo izbrani dnevi s sejmskimi dnevi druzih občin, ki so se po največ izrekle proti dovoljenju, na kar se mora posebno zavoljo tega ozirati, da se ne oškodujejo že obstoječi sejmi.
To pomišljajoč se izreče odsek, kakor politična oblast, proti podeljenju dopustila predlagajoč: zbornica naj se izjavi v zmisli poročila.
Predlog je bil vsprejet.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Občni [zbor društva za napravo zvonov za cerkev Jezusovega Srca v Ljubljani) je bil 27. sept. ob o. uri popoludne v misijonski hiši, kakor je bil napovedan po „Danici" in „Slovencu". Predsednik je poročal o delavnosti odbora iu o gospodarstvu z društvenim premoženjem, ktero je narastlo na 4395 gold. 57V2 kr. (518 udov je dalo 3767 gld. 201/2 kr., 251 dobrotnikov pa 628 gold. 37 kr.), plačalo se je pa 4261 gold. 92 kr., toraj je gotovine 133 gold. 65V2 kr. Da more društvo po pogodbi zvonarju v enem letu še plačati 1000 gold. z obrestjo, bo treba še 400 do 500 gold. dohodkov, kteri se bodo dobili, ako oni, ki so začeli v obrokih mile darove dajati, dopolnijo, kar še primanjkuje. Naj toraj doneso za-stanek predsedniku, da prejmejo lepo prejemnico, s ktero dobe pravico trikratnega zvonenja po smrti v novi cerkvi, in se vdeležijo sadii sv. maše, ki je že vstanovljena za društvenike prve dni meseca novembra v cerkvi Jezusovega Srca.
(Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj iu kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. Spisal J. Flis, špiritual v knezo-škofovcm semenišči), zove se knjiga, ktera je ravnokar izšla v „Katoliški Tiskarni"; založil jo je pisatelj sam. Knjiga je krasna, že kar se tiče zunanje oblike, tako krasna, da take gotovo nihče ni pričakoval. Papir je malo rumenkast, črke so čisto nove vrlo razločno; posebno lepe so podobe na tablah, ktere je g. pisatelj dobil iz Leipziga. Ravno to
daje knjigi veliko vrednost, da ima mnogo slik, kajti samo opisovanje stavbin brez slik utrudi bralca in mu ne douaša prave koristi. Cena knjigi je 6 gld. 50 kr., jako nizka že ako jo primerjamo z enakimi nemškimi knjigami, akoravno se jih tiska na tisoče, zlasti pa, če jo primerjamo z dr. Kršnja-vijevo „Oblici graditeljstva". Ta ima več kot polovico manj teksta, sega samo do bizantinskega sloga, ima 111 slik v tekstu in velja 5 gld. Tako nizko ceno nastaviti pa je bilo le mogoče, ker je „Katoliška Tiskarna" delo zvršila prav po ceni, pa je tudi pokazala, da tudi umetnostna dela more zvrševati vrlo okusno. Upamo, da bodo izobraženi Slovenci knjigo sprejeli z veseljem in zadovoljnostjo. Kmalo se bo dobivala knjiga tudi lično vezana. —e—.
(Grozna nevihta) divjala je po Ljubljani in v okolici kako četrtinko ure okoli devetih. Ljudje so morali dežnike stisniti ter vso ploho brez strahu prestati. Po ulicah ni bilo varno hoditi; sem ter tje je okna doli metalo ali tudi šipe zaprtih utrlo. Čudno, da plin je popolno službo odpovedal; na več krajih so skušali prižgati ga in niso ga mogli. Culi smo, da se je to že zjutraj godilo, dolgo pred nevihto. Danes in včeraj mnogokrat dežuje, pa le za kratko časa za »/* ali Vs ure, pa se spet zjasni, posebno huda ploha je bila zopet ob 1. uri popoludne, toplo je, znabiti še pretoplo, toraj tudi ni upati še lepega vremena, kterega bi pa jako potrebovali za vsa dela in pridelke.
(Današnji vihar) podrl je na Frohlichovem vrtu veliko drevo, ter ga je položil naravnost čez zid in cesto, ki pelje iz Dunajske ceste za Druškovičevo hišo v Kolizej. Tudi v Latermanovem drevoredu je
več dreves polomil.
(„Sokolov" izlet) včeraj je izostal zarad slabega vremena. Sploh je imel letos „Sokol" velikansko smolo na svojih izletih. Trikrat dvignil se je na piano, in vse trikrat je bil moker; dvakrat mu je pa dež že a priori pot zaprl. No, saj še ni konec sveta, bo pa drugo leto bolje.
(S strehe je padel) v soboto zvečer Stadlerjev kleparski pomočnik Anton Fajdiga iz Postojne doma. Delal je na strehi nove Kirbiševe hiše, kjer mu je spodletelo in se je na zemljo zvrnil. Pobrali so ga in v bolnišnico prenesli, kjer je ponoči umrl.
(Ogenj) bil je včeraj popoludne ob 5. uri v Kopačevem skladišči pri „šmirfabriki". Vžgala se je slama, seno in druga klaja. Oves, ki je bil ondi v zabojih nasut, so venkaj znosili. Gasilci so bili takoj na požarišči, kjer so imeli obilno dela; dobro so se obnašali, ker so poslopje na zunaj popolnoma rešili. Gorelo je še pozno v noč.
(Pevska zveza) v Trstu se je toliko kakor vstanovila. Vsa pevska društva so zadnjo nedeljo poslala svoje zastopnike, sklenilo se je v načelu, da se prej ko prej osnuje zveza. Volil se je v to poseben odbor in njemu je načelnik gosp. dr. prof. Karol Glaser ter je odboru dal nalog, da izdela provila, ktera se v nedeljo v posebni seji prečitajo.
(Srbska kraljica) Natalija v Opatiji je mnogo občudovana zarad njene posebne lepote iu duhovitosti. Ona zna nekda prav dobro razun ruskega in srbskega, tudi nemško, francosko, angleško in je nekda tudi v vedah dobro podučena. V torek jo je obiskal Tržaški namestnik baron Pretiš. V četrtek pa se je kraljici predstavila deputacija domačega peš-polka kralj Milan I. Opatija je prekrasen kraj, ki postane sčasoma bolj obiskan, nego Meran. O tem kraju prihodnjič več.
(Dopolnilne volitve) imajo na Goriškem za ondašnji deželni zbor 17. t. m. namesto g. Povšeta, ki je zastopal veliko-posestnike. Namesto raujcega Ritterja, zastopnika obrtne in trgovinske zbornice bo pa volitev 15. t. m.
(Pokrajinska razstava) odprla se je včeraj v
Mariboru.
(Na Pragarskem) razširila je južna železnica kolodvor, kar se bo posebno onim popotnikom prilegalo, ki na Ogersko potujejo.
Družba sv. Cirila in Metoda in njene podružnice. .
Prva Ljubljanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se je včeraj ob 11. uri v dvorani Ljubljanske čitalnice vstanovila na podlagi svojih pravil, ktere ob enem priobčujetno. V to svrho zbralo se je 50 rodoljubov v imenovanem prostoru, ki so zastopali veliko število raznih stanov slovenskega
razumništva. Sejo je otvoril g. S ve tec s primernem govorom blizo tako-le: „Dejanska potreba zbrala nas je tukaj, da si hočemo vstanoviti prvo podru-žuico družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Čuden položaj, v kterem se rnemo druzih Slovanov zlasti Slovenci nahajamo že skozi dobrih 17. let glede zagotovljene narodne ravnopravnosti, dokaz nam je zadosti, da smo še silno daleč od nje! in to posebno v šolskem oziru. Koliko je slovenskih otrok, kteri se po nemških šolah ubijajo, kamor jih je „Schulverein" nalovil in kjer jim ni nikdar mogoče nauka v blaženem maternem jeziku poslušati. Kar je država kot neizpeljivo že zdavnej vsaj načelno opustila — ponemčevanje Slovencev namreč, pričel je pod privatno firmo nadaljevati „Schulverein" in temu se mora nasproti postaviti protisila — družba sv. Cirila in Metoda, ki se je osnovala za Kranjsko, Koroško, Štajarsko in Primorje (Goriško, Trst in Istro) in ktere podružnica se bode ravno-kar v življenje sklicala.
Namen ji bo: a) potezati se z vsemi postavnimi sredstvi, da se našemu narodu dajo vsaj ljudske šole, ktere mu po postavi in po pravici gredo; b) podružnica bode morala poskušati vse tiste uboge žrtve šolskih otrok zapeljanih slovenskih starišev rešiti iz krempljev „Schulvereina", ktere je on preslepil, da so mu jih izročili. V ta namen bodo morali rodoljubi poprijeti se dela z vsemi močmi. Vlada nam ne bo nasprotna in se nam je pač nadjati, da nas bo še celo podpirala, vidoč, da si prizadevamo po naših šolah zveste Avstrijaue izgojevati. Ta naša podružnica, kteri bodo sledile druga za drugo po deželi, kjer se le 20 za našo šolo vnetih rodoljubov nahaja, stala bode tako dolgo na braniku naše narodnosti, dokler se nam ne pripozna ravno-pravnost, na podlagi ktere se razcvita tolikanj srečna Švica. V Švici imajo vse narodnosti enake pravice in gorje mu, kdor bi si usojal, recimo Nemcem večje pravice prilastovati, kakor to pri nas dela „Schulverein", kakor pa ostalim narodnostim. Da, da, v Švici so srečni, ker ne poznajo nikakega „nemškega kluba„, čegar vničevalen program smo te dni čitali. In če bi ga imeli, razbil bi jim Švico. Narodna ravnopravnost je za Avstrijo tako potrebna, da jo moramo na vso moč zahtevati. To pripoznali so tudi že pred nami, kajti napisali so si na Dunaji pred cesarsko palačo na mestna vrata: „Justitia reg-norum fu n d a m e n t u m".
(Dalje prih.)
zadevo vtikati hotela in status quo zahtevala. Angleška vlada še ni nobonega koraka storila posebej, temveč hoče vzajemno z drugimi velesilami postopati, da bi so vsakojake I10-matije odvrnile in sporazumljenje doseglo.
Monakovo, 28. sept. Ruski minister Griers odpeljal se je danes v Hamburg, od koder so poda v Friedrichsruhe.
S>ustajska i»ora5».
(Telegrafično poročilo.) 28. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 95	kr.
Sreberna ,, 5 % ., 100 ,, (s 10 % davka)	82	„	40
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	109	„	25	„
Papirna renta, davka prosta . . .	98 „	70	,.
Akeije avstr.-ogerske banke . .	865	„	—	„
Kreditne akeije............282	„	75	„
London.......125 „	55	„
Srebro.......—	„	-
Francoski napoleond......9 „	95	„
Ces. cekini.......5 „	94	„
Nemške marke......61 -	70	.
Razne reči.
—	Ruski u i h i 1 i s t i v Kaliforniji. Trideset milj na vzhodu od San-Francisco je naselbina nihilistov, vstanovil jo je leta 1850 begun Ivan Duernaj. Dvanajst let je živel Duernaj sam, a 1. 1862 je prišel k njemu rojak, Krusavoski, oba sta živela o divjačini, ktere je bilo v ozbilji. Rastlo je njih število, dokler se ni sestalo 10 obitelj in je naselbina dobila ime „Ukrajna". V glavnem poslopji stanuje vstaš, ruski svečenik, po imenu Hon-harenko. Nad hišo je napis „Svoboda". Dasiravno daleč od drugih, ima naselbina zmirom tajno zvezo z Rusijo, in 1. 1880 je dobil Duernaj iz te dežele depešo s tajnimi črkami, vsled tega se je vstrelil. Med naselniki je tudi Iiogovič, ki je pobegnil iz Sibirije in 800 milj prepotoval v verigah. Naselbina se sedaj lepo razvija. Poslednji je prišel sem mladi dijak iz Petrograda, Makso Vielintski, ki je vskočil na prevozu v Sibirijo in je bežal na otok Sahalin, od koder je prišel v San-Francisco.
—	Marijanišče v Triešu na Moravske m. Leopold baron Sternbach je sezidal za 22.000 gld. zavod, kterega je izročil šolskim sestram, ki bodo napravile v tem zavodu otroški vrt, kjer bodo vzgojevale deco v krščanskem duhu in v domačem jeziku. Blagoslovil je to blago vstanovo mil. škof dr. Bauer iz Brna, in občinstvo, obilo zbrano, nagovoril s prelepimi besedami: „Naj raste, naj cvete zavod v čast Božjo in v zveličanje neuinrjo-čih duš."
Telegrami.
Dunaj, 28. sept. Vlada predložila je po-slaniški zbornici Kovaško postavo za leto 1885. Dr. Rapaport odpovedal se jo poslanstvu. Novodošli poslanci napravijo obljubo, na kar se poslanci izžrebajo na devet oddelkov.
Dunaj, 28. sept. Bratiano (rumunski minister) je bil opoludne v privatnem zaslišanji pri cesarji.
London, 28. sept. Salisbury so je vrnil. „Times" pravijo, da je govorica izmišljena, a bi so Angleška vlada v iztočno-rumelijske
Lekarna Tmk6czy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaeeljske kapljice
za želotlec,
kterim se ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprckosljivo sredstvo zoper nmuikaiije slasti pri jedi, slab želodec, uraik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glav,oboi, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanjc, gliste, bolezni na vranici, ua jetrih iu zoper /.lato žilo. 1 Steklenica volja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo
8 golti.
i/8!r~ Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljskc kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu'
zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk<5czy-ju. Razpošiljava se le
(l<
. TROFFEM
NUR ECHT BEl APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH i STUCK20
v Ljubljani pri U. pl.
jeden tucat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper produ ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
s Vilm/s
Gospodu Trnkoezjju, lckarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličcv protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčuišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (14)	posestnik v Šmarji p. Celji.
'1:
1
m,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
I*oiHuhIjevo (I>orscli)
najboljše vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salieihia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. It. priv.,
ne smelo bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati jn so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skažencin želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila z dežele izvršč se talcoj
v lekarni Ti*iik<>czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.