LETO L, št. 3 PTUJ, 16. januarja 1997 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Certifikati danes in nikdar vei Počasi se izteka življenjska doba ceritfikatov, ki so potrdilo države, da nam pripada del prejšnjega skupnega, družbenega premoženja. Kateri in kakšen kos skupnega kolača si bo kdo od- rezal, država ni določila. Odločitev je prepustila posamezniku, da se znajde na zahtevnem področju lastninskega preobliko- vanja. Ko smo vsi Slovenci čez noč postali delničarji, smo postali edinstven primer v svetu, kjer je v povprečju delničarjev pod tretjino vsega prebi- valstva. Nekateri imajo željo in znanje po odločanju, zasledovanju borznih dogajanj, iskanju dobičkov, drugi tega ne zmorejo ali nočejo. Kar je ljudem podarjeno, zanje nima prave vrednosti. Tako je tudi marsikateri certifikat že romal v koš, za kakih 90 milijard tolarjev jih je po ocenah strokovnjakov še vedno neizkoriščenih. Ker se čas za nji- hovo vložitev izteka z letošnjim polletjem, jih za 30 do 50 milijard to- larjev sploh ne bo našlo svojega dela lastnine. Država je doslej po- daljševala rok veljavnosti certifikatov, tokratni 30. junij pa je, vse kaže, dokončen. Zakaj bi tudi podaljševala njihovo veljavnost, ko pa ji na drugi strani že zmanjkuje premoženja? Novonastali "kapitalisti'' so si svoje premoženje rezervirali na različne načine: nekateri so certifikate vložili v svoja podjetja in si za- gotovili lastnino nad delom premoženja, ki so ga v preteklosti ustvar- jali s svojimi žulji. Drugi so uspeli v javnih prodajah velikih in uspešnih firm, tretji - in teh je največ - so certifikate vbžili v pooblaščene investicijske družbe. Vsi pričakujejo, da jim bo njihova odločitev prinesla neposredne koristi. Uspešna slovenska podjetja so že izplačala dividende in njihovi lastniki so zadovoljni s svojo odločitvi- jo. Mnoga podjetja dobička ne ustavarjajo, ga ne izplačujejo in ga morda tudi nikoli ne bodo. Investicijske družbe obljubljajo prve divi- dende po letu 1998. Medtem že teče intenzivna trgovina z delnicami in v začetku novega tisočletja bo tudi v Sloveniji kapitalistov veliko manj, bodo pa zato nekateri precej bogati. JURŠINCI / V NEDEUO SMUČARSKI SKOKI Umski športi uabf/o v letošnji zimi v Juršincih prvič obratuje nova, 25-metrska skaltalnica, zgrajena poleg obstoječe 45-metrske. Na manjši skakalnici bodo prvi letošnji skoki v nedeljo, 19. januarja, ob 14. uri. V Juršincih so člani športnega društva poskrbeli za redne vsakodnevne treninge na obeh skakalnicah. Na manjši, pravijo, se lahko skače tudi z alpskimi smučmi, treningi pa so možni pod reklektorji do 18. ure. V nedeljo se bodo pomerili okoliški tekmovalci na prvi temi v smučarskih skokih v štirih kategorijah: pio- nirji, mladinci, člani, veterani, tekmujejo pa lahko tudi tisti, ki sicer niso člani Smučarske zveze Slovenije. Čez tednem dni se v Juršincih obeta še ena smučarska preizkušnja, takrat v smuku na Štampohu. Tekma se bo pričela ob 14. uri in na njej ponovno pričakujejo veliko število tekmovalcev. S tema tekma- ma pa smučarskih tekmovanj v juršinski občini še zdaleč ne bo konec. Že to soboto bodo na gabr- niškem hribu pripravili zanimivo tekmo v bobu, tek- movalci pa se bodo po progi spustili kar z vrečami. Eno pomembnejših zimskih tekmovanj pa se obeta še 25. janurja v Zagorcih, ko se bodo pomerili privrženci veleslaloma (lani jih je bilo več kot 100). Sicer pa se v vodstvu Športnega društva in smučarske sekcije že dogovarjajo, da naj bi kmalu ustanovili svoj smučarski klub. Proso lačnim in prezeblim ptičkom. Na posnetku Franc Petrovič iz Budine in Bingo.__ fotografija Mileno Zuponič^ MARIBOR / KBM INFOND SE ZBIRA CERTIFIKATE Dos/e/ tofulf ifefeie 123 po^lii Možnosti za naložbo certiOkata je iz dneva v dan manj. Trenutno je v Sloveniji 17 podjetij v javni prodaji, certifi- kate pa zbirajo še nekatere pooblaščene investicijske družbe. Infondov sklad Areh končuje vpis certifikatov, določeno vsoto lahko do konca junija vpiše še Infond Zlat. S tem bo po vsej verjetnosti konec zgodbe o certifi- katih. Lahko bi trdili, da tečejo certifikatom zadnji tedni. Čeprav je njihova veljavnost podajšana do 30. junija, jih ne bo več kam vložiti. Znano prviatizacijsko luknjo, ko država ni zagotovila dovolj premoženja, ki bi ga lahko za zbrane certifikate zamenjale pooblaščene investicijske družbe, bo država zapolnila do konca letošnjega leta, ver- jetno z lastninjenjem držav- nega premoženja. Če bo tako, bodo delnice investicijskih družb prišle ne borzo v drugi polovici leta 1998, konec leta pa lahko vlagatelji certifika- tov pričakujejo prve dividen- de. Sicer pa bo mogoče delni- ce Skladov tudi prodati, kakšna bo njihova cena, pa bo seveda poveda trg vrednostin papirjev. Družba za upravljanje KBM Infond je s svojimi štirimi skla- di po številu zbranih certifika- tov med prvimi petimi v Slove- niji, je povedal direktor mag. Branko Pavlin, po številu kupljenih delnic ali deležev podjetij pa so na prvem mestu v državi. Za nakupe so doslej porabili slabih 39 odstotkov zbranih certifikatov. Pri tem so ponujene vrednosti paketov delnic preplačali le za dober odstotek. Med 123 podjetji, ka- terih solastnik je KBM Infond, je tudi vrsta znanih in uspešnih. Med njimi so Hotel Slavija v Mariboru, Večer Ma- ribor, Koloniale, Gea Slo- venska Bistrica, Letališče Ljubljana, Gospodarski vestnik, ljubljanski hotel Uni- on, Petrol, Interevropa, Ista- benz, Luka Koper, obe slo- venski pivovarni, Marina Por- torož, Krka Novo mesto ... Mnoga podjetja že izplačujejo dividende, vendar investicijski skladi še nimajo ekonomske osnove, da bi poslovali pozi- tivno in sami začeli izplačevati dividenda. Svoje delničarje prosijo, da so strpni, in jim za- gotavljajo, da bodo naredili vse, da njihovi certifikati ne bodo propadli. Z zakonom, sprejetim lanskega oktobra, bo država zagotovila premoženje za tiste certifikate, za katere imajo pooblaščene investi- cijske družbe dovoljenje za zbiranje. Tako bo precej certi- fikatov ostalo neporabljenih, ker jih ne bo več kam vložiti. Ocenjujejo, da bo propadlih certifikatov kar za 30 do 50 mi- lijard tolarjev. Lastniki teh certifikatov nimajo zagovorni- ka, medtem ko se pooblaščene investicijske družbe s skupnim nastopom borijo za pravice svojih delničarjev in država jim je že nakazala pot za naložbo certifikatov. V sklade KBM Infonda je doslej vložilo svoje certifikate že skoraj 100 tisoč lastnikov, v vseh skladih pa je okoli 450 milijonov nemških mark kapitala. J. Bračič V podjetjih, katerih delnice in deleže so kupili Skladi družbe za upravljanje KBM IN- fond, imajo, ti različne deleže. V nekaterih so že večinski lastniki, njihov cilj pa je pove- čevanje njihovega de- leža v vseh dobrih podjetjih. Vzpodbudna ugotovitev je, da so donosi v privatiziranih podjetjih v povprečju realno večji kar za 30 odstotkov. Vzrok za to je dejstvo, da je nad olastninjenimi podjetji nadzor lastnikov, vodstva podjetij pa se zavedajo, da so pozi- tivni poslovni rezultati pogoj za njihovo na- daljnje delo v teh podjetjih. 2 ■K Četrtek, 16. januar 1997 - TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA / POGOVOR Z DIREKTORJEM TP PLANIKA Konkuren€a dvlgule raven ponudbe Trgovsko podjetje Planika, ki od lanskega oktobra deluje kot delniška družba in zaposluje 230 ljudi, ima za svoj zaščitni znak lisjaka. Ker pa je območje slovenjebistriške občine z mes- tom vred v slovenskem merilu najgosteje posejano s takšnimi ali drugačnimi trgovinami, smo v začetku pogovora Milana Stegneta, direktorja največjega trgovskega podjetja vprašali, kako se pri njih znajdejo v tej bolj ali manj ostri konkurenci. Odgovoril je, da je konkurenca dobra, saj dviguje raven kvalitet- ne ponudbe, tega pa se pri Plani- ki zavedajo že lep čas. V ta na- men so se lotili posodobitve opreme živilskih in drugih trgo- vin, dali v najem tiste, ki niso bile uspešne, naredili celovito analizo povpraševanja ter ponudbe in uspeh je tu. V slovenjebistriški občini, eni največjih v Sloveniji, ima Plani- ka v vsakem krajevnem centru po eno večjo prehrambeno trgo- vino. Skrbijo za kakovost in raz- novrstnost blaga, še posebej dobra je ponudba pri kruhu, kar pred leti ni bil običaj. "Svoj čas je bila na tem področju slaba izbi- ra, saj je bil ves kruh, ki ga je na policah ob najbolj kritičnih urah dneva obvezno zmanjkalo, samo od Intesa. Vemo pa, da je samo na območju občine danes vrsta zasebnih pekov in vsak po svoje peče dober kruh. Od vseh teh kupujemo kruh, posamezne po- sebne vrste pa dobimo tudi iz drugih krajev izven občine. Vse to je Intesu dalo misliti, da niso več sami in da morajo na tem področju le nekaj narediti, če se nočejo izgubiti v tej ostri konku- renci, to pa je brez dvoma dobro predvsem za potrošnika," nam pove Milan Stegne. Direktor slovenjebistri- škega Trgovskega podjet- ja Planika IVIilan Stegne. Foto: VT Največ ljudi se 'obrne' v samo- postrežni trgovini Market v cen- tru mesta, tudi do 18 tisoč, na- jbolje založena in dobičkonosna pa je Soča nasproti bistriške os- novne šole. Gala v centru mesta, ki jo bodo v kratkem kupili, pa bo služila kot diskontna trgovi- na. Posodobili so samopos- trežnico Tirgot v Slovenski Bist- rici, kjer ima zadnje čase svoj prostor tudi Jatin diskont. Trgovsko podjetje Planika, prej družbeno podjetje, je od lanskega oktobra vpisano v sodni register kot delniška družba. "Z lastninjenjem smo imeli težave, saj je zaradi dena- cionalizacijskih zapletov poteka- lo skoraj tri leta. Danes smo del- niška družba s 300 družbeniki, od tega nas je 297 zaposlenih, bivših zaposlenih ter upokojen- cev in trije skladi," konča pogo- vor direktor Planike. Vida Topolovec PTUJ / TEMATSKI POGOVORI ŽENSK Dciftes srečcvfi/e s Štetko Kuian v Združeni listi socialnih demokratov - Območni organizaciji Ptuj se že nekaj časa pripravljajo na organizacijo in izvedbo te- matskih večerov oziroma pogovorov, na katerih bi se ženske po- govarjale o skupnih problemih tega trenutka in okolja, v kate- rem živijo in delajo. Kot pravi pobudnica teh pogovorov Anka Ostrman, ne gre za oživljanje feminizma, gre za druženje žensk, ki se zavedajo svoje vloge v družbi, družini, v svojem okolju in ki želijo družbi sporočati svoja mnenja in hotenja ter vplivati na dogajanja na Ptujskem in širše. Prvi tematski večer, ki mu bodo sledili drugi, bo v četrtek, 16. januarja, ob 18. uri v prostorih ho- tela Mitra v Ptuju v Prešernovi ulici 6. Gostja večera bo Štefka Kučan. MG PTUJ / NEGOTOVA USODA MESTNEGA GOSTINSTVA Nikogaršnji najemniki Zgodba o ptujskih mestnih gostincih se vleče kot jara kača. Aprila letos bosta minili dve leti, odkar so bili z veljavno po- godbo, ki sta jo sklenila KK Ptuj in mestna občina Ptuj, "preneseni" na občino. Gre za pogodbo o neodplačnem pre- nosu nepremičnih kulturnih spomenikov, torej stavb, v ka- terih so tudi ti gostinci. Od prvega maja leta 1995 naj bi tudi že plačevali najemnino mestni občini Ptuj, pa je v res- nici ne plačujejo nikomur od trenutka prenosa. Čeprav imajo sklenjene pogo- dbe o najemu gostinskih obratov s Kmetijskim kombinatom Ptuj in mestno občino Ptuj, so v bist- vu v tem trenutku nikogaršnji najemniki. Kmetijski kombinat Ptuj je z mestno občino Ptuj sklenil veljavno pogodbo o brezplačnem prenosu kulturnih objektov, v katerih so tudi gos- tinski obrati (Rozika, Bakhov hram, gostilna pri Tonetu, ka- varna Evropa in gostišče Ana ter bastija) na mestno občino, a jo je nato hotel razveljaviti, na kar pa mestna občina Ptuj ni pristala. Zato se je Kmetijski kombinat odločil za tožbo ter jo na prvi stopnji dobil, mestna občina pa se je nanjo pritožiia. Preden so mestni gostinci lani jeseni po dobrem letu in pol po prenosu na mestno občino podpisali z njo pogodbe o najemninah, so tudi zvedeli, da če bodo ostali pod streho mestne občine, bo prišlo do sanacije v vseh omenjenih obratih v roku petih let in s tem do obnove sedaj ne preveč pri- jaznih gostiln v samem mestu, ki bo zagotovila gostinski in turis- tični razvoj. Problem ni v lastništvu, pravijo v mestni občini Ptuj, temveč v neureje- nosti teh lokalov, zato vztrajajo, da ji ostanejo, ker bo samo s tem tudi v resnici zagotovljen razvoj gostinsko-turistične dejavnosti v mestu. In dokler bodo gostinci še "občinski", se bodo sanacijska dela (najnujnejša vzdrževalna dela), ki so se že pričela izvajati v nekaterih lokalih, tudi izvajala. Pod staro streho se niso izvajala niti najnujnejša dela, čeprav bi se vsaj dogovorjena v pogodbah o najemu morala (na primer obnova fasad). MG MAJSPERK / DELO V TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV SE NADAUUJE Sfrfep o zaietkv postopka prisilne porttvnttve Sanacija Tovorne volnenih izdelkov Majšperk, ki \e sicer od 18. julija prejšnje- ga leto v stečaju, poteka v želeni smeri. Napoved iz začetnega obdobja stečaja, da bodo pri Okrožnem sodišču v Ptuju v najkrajšem možnem času predložili predlog za začetek postopka prisilne poravnave, se je uresničil. 10. januarja letos je Okrožno sodišče v Ptuju izdalo sklep o začetku postopka pri- silne poravnave. Sedaj morajo, kot je povedal stečajni upravitelj dr. Drago Dubrovski, skladno z veljavno zako- nodajo najkasneje do 15. februarja predložiti načrt finančne reorganizacije podjetja. Ker so s tem delom že zelo daleč, se bo to zgodilo že v de- setih dneh. V Tovarni volnenih izdelkov dela še vedno 153 delavcev, za toliko imajo tudi dela oziroma sklenjenih pogodb. Sodišče jim je v okviru stare zakonodaje izdalo tudi sklep o nadaljevanju dela do konca marca. V tem času potekajo že nekatere komercialne aktivnosti na sejemskih in drugih področjih, ki odpirajo nove možnosti za delo; delo namreč ne glede na pravnoformalno zadeve zaradi stečaja oziroma začetka postopka prisilne poravnave poteka nemoteno. Pričakujejo, da bodo zbrali potrebno 60-odstotno večino, ki je potrebna za potrditev prisilne poravnave, soglas- je o spremembi terjatev v lastniške deleže so v določenih zneskih dobili od 180 delavcev, občine Majšperk in NKB Maribor za približno 80 milijonov tolarjev. Da bo v TVI Majšperk prišlo do prisilne po- ravnave v stečaju, ima nemalo zaslug tudi stečajna sodnica Biserka Rojic. To je že njen drugi takšen primer, v Sloveniji pa je bilo doslej samo pet primerov prisilne poravnave v stečaju. Dokaz več, da je tudi v sodni veji mogoče veliko narediti za ohranitev gospodarstva in da vsak stečaj tudi v resnici ni stečaj. V primeru TVI gre torej za finančno in vsebinsko sanacijo. S prisil- no poravnavo pa se šele začenja pravi poslovni boj podjetja na trgu. MG POPRAVUANJE KRIVIC BIVŠIM POLITIČNIM ZAPORNIKOM IN SVOJCEM PO VOJNI POBITIH OSEB Zakon o popravi krhnt Nadaljevanje iz prejšnje številke Ker bi naštevanje v 3. čl. ZPK navedenih zakonov in vsebine zadevnih členov bila preobširno in razen za neposredno prizadete nezanimivo, bom v tem članku naštel le nekaj nazivov kaznivih dejanj, zaradi katerih so bili po- litični zaporniki obsojeni oz. jim je bila odvzeta prostost že v pos- topkih pred sodbo. Gre za tale kazniva dejanja: sovražno go- vorjenje o vojski, izmikanje vojaški službi zaradi verskega ali drugega osebnega prepričanja, sovražna propaganda, neizpolni- tev obvezne oddaje kmetijskih pridelkov, dajanje krivih podat- kov, ki so v zvezi z oddajo, in umetno povečanje teže oddanih pridelkov, zanemarjanje obdela- ve zemljišča in vzreje živine, izpodkopavanje zadrug, kršitev prostovoljnega članstva v zadru- gah, širjenja lažnih vesti, zlorabe vere in cerkve itd. • Pravice bivših političnih zapornikov in svojcev po vojni pobitih oseb a) Odškodnina Po 5. čl. ZPK imajo osebe, ki jim je na podlagi cit. zakona priznan status bivšega zapornika oziroma svojca po vojni pobitih oseb, pravico do odškodnine, ka- tere višino in postopek za uvel- javljanje do nje določa in ureja zakon, ki ureja sklad za pop- lačilo vojne škode. Po pojasnilu, ki sem ga dobil dne 25.XI.1996 na ministrstvu za pravosodje, še ta zakon ni sprejet. O odškodni- ni upravičenec in Republika Slo- venija skleneta poravnavo, pri čemer se ob sklenjeni poravnavi šteje, da so vsi zahtevki upra- vičencev iz naslova odškodnine, ki temelji na statusu bivšega po- litičnega zapornika ali po vojni pobite osebe, izpolnjeni. b) Pravice iz pokojninskega zavarovanja oseb, ki jim je priz- nan status bivšega političnega zapornik Šesti čl. ZPK, s katerim naj se dobro seznanijo bivši politični zaporniki, vsebuje v 6 odstavkih več določb o ****izostajo časa odvzema prostosti in drugega časa v pokojninsko dobo, o izračunu pokojninske osnove in o ponovni odmeri pokojnine. c) Pravica do izdaje mrliških listov in obeležbe grobov V 8 čl. ZPK je določeno, da imajo po vojni pobite osebe pra- vico do izdaje mrliških listov in obeležitve grobov. Uveljavitev teh pravic ureja zakon. • Kdo odloča o priznanju statusa bivšega političnega za- pornika oziroma po vojni pobi- te osebe ter o iz teh statusov iz- virajočih pravicah V 9. čl. ZPK je določeno, da o priznanju statusa bivšega poli- tičnega zapornika oziroma po vojni pobite osebe po 2. v zvezi s 3. oziroma 4. členom tega zako- na ter o pravici do odškodnine in vštetja časa odvzema prostosti in drugega časa po 6. členu tega zakona v pokojninsko dobo (vsi členi so prikazani zgoraj) odloča posebna komisija (v nadaljevan- ju bom uporabljal le besedo ko- misija), ki jo imenuje Vlada Re- publike Slovenije. • Kdo in v katerem roku lah- ko vloži zahtevo za reševanje prej omenjenih zadev V 10. čl. ZPK je določeno, da je potrebno vložiti pisno zahtevo v roku 18 mesecev po uveljavitvi zakona. Upravičene osebe za vložitev zahteve so: bivši poli- tični zaporniki in svojci po v vo- jni pobitih oseb. Če je upra- vičena oseba umrla pred vložit- vijo zahteve, sme vložiti zahtevo oseba, ki po predpisih o poko- jninskem in invalidskem zava- rovanju lahko uveljavlja družinsko pokojnino po umrli upravičeni osebi. • Kam je potrebno nasloviti in poslati zahtevo Po obvestilu ministrice za pra- vosodje (glej "Večer", str. 4, 16.XI.1996) je treba zahtevo nas- loviti na: Ministrstvo za pravo- sodje, službo za izvajanje Zako- na o popravi krivic, Zupančičeva 3, Ljubljana. Tudi za potrebne informacije naj se zainteresirani obračajo na Ministrstvo za pra- vosodje pisno ali po telefonu 061-1785-338. • Kaj mora vsebovati zahte- va V 1., 2. in 3. odstavku 11. čl. ZPK je točno določeno, kaj mora vsebovati zahteva in kaj ji je potrebno priložiti. Posebej naj opozorim na 4. odstavek 11. čl. cit. zakona, kjer je določeno, da v primeru, ko upravičena oseba ne razpolaga z ustrezno dokumen- tacijo niti je ne more dobiti od pristojnih organov in ustanov, lahko dejstvo iz prvega odstavka tega člena (označbo odločbe, ki je bila podlaga za odvzem pros- tosti ali izvršitev smrtne kazni, čas dejanskega odvzema prostos- ti oziroma datum usmrtitve in drugo) dokazuje tudi z izjavami prič, danimi pred pristojnim okrožnim sodiščem. • Delo in odločanje komisije O delu komisije, načinu odločanja, vsebini sklepa itd. najdemo ustrezne določbe v čl. 13-17 ZPK. Pomembno se mi zdi omeniti določbi, ki predpi- sujete, da v primeru, če je zahte- vi upravičene osebe v celoti ugo- deno, ni potrebna obrazložitev sklepa, ker zoper tak sklep ni pritožbe (glej 2. odstavek 17. čl. in 1. odstavek 18. čl. ZPK). Pač pa je po 2. odst. 18. čl. ZPK zo- per sklep, s katerim je bila zahte- va upravičene osebe zavržena ali deloma ali v celoti zavrnjena, do- pusten upravni spor. • Kako se šteje poškodba oz. bolezen, ki jo je bivši zapornik pretrpel v času odvzema pros- tosti Po 2. odstavku 20 čl. ZPK se taka poškodba oz. bolezen šteje kot poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen. • Plačilo stroškov, ki so v zve- zi s postopkom o zahtevi za priz- nanje statusa bivšega političnega pripornika ali svojca po vojni pobite osebe V 7. čl. v 2. odst. ZPK je določeno, da vse stroške postop- ka v takšni zahtevi trpi državni proračun, če je bilo zahtevi v ce- loti ali vsaj deloma ugodeno. Konec prihodnjič Mirko Koslanfevec DORNAVA / ZAPRLI DISKONT SOLID Traovina posfo- vtila z izgubo v soboto so nenapovedano zaprli diskont Solid v Dornavi, ki je last trgovskega podjetja Preskrba iz Poljčan. Kot je povedala vršilka dolžnosti direktorja tega podjetja Adriana Krajnc, je omenjena trgovina že dalj časa poslovala z izgubo. Podjetje Preskrba Poljčane ima namreč že nekaj časa likvidnostne in kadrovske težave, z zaprtjem nekaterih trgovin pa želijo prep- rečiti stečaj podjetja. Adriana Krajnc je pojasnila, da je zaprtje trgovine v Dornavi z njihove strani dokončno, iz nje pa so že odpeljali blago in opremo, ki sta v njihovi lasti. (MS) TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Slodnjak In Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Računalniški prelom: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, « 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; » (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celotna naročnina 5.830 tolarjev, za tujino 11.660 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. ■ Po mnenju Ministrstva za Informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. TEDNIK - Četrtek, 16. januar 1997 3 ZA 58 ODSTOTKOV VEČ OBISKOVALCEV TIC-A Število obiskovalcev Turističnoinformativnega centra Ptuj se je v prejšnjem letu v pripnerjavi z letom 1995 povečalo za 58 odstotkov. Delavci TlC-a so v tem obdobju z želenimi informaci- jami postregli 9485 gostom, od tega je bilo 4578 tujih, na ogled Ptuja in okolice pa so v prejšnjem letu pripeljali 101 skupino s skupaj 41 24 gosti. LANI DVAJSET TISOČ NOČITEV VTurističnoinformativnem centru Ptuj neobvezno zbirajo tudi nekatere statistične podatke o obiskovalcih m prenočitvah. Redne podatke dobivajo od hotelov Super Li in Mitra, ptujskih Term in motela Podlehnik, čeprav je objektov s prenočišči na Ptujskem več. V prejšnjem letu je tako v Ptuju in okolici pre- nočevalo 19967 domačih in tujih gostov, ki so ustvarili skupaj 39.233 nočitev. TURISTIČNA VZGOJA V SREDNJIH ŠOLAH 14. januarja se je na razširjeni seji v Ljubljani sestalo predsedstvo Turistične zveze Slovenije in razpravljalo o vrsti za turizem zanimivih tem. Začeli so s programom Centra za promo- cijo turizma, nadaljevali s projektom zdrava mesta, pobudo za ustanovitev višje šole za gostinstvo in turizem ter končali z infor- macijo o posvetu vodstev srednjih kmetijskih, živilskih in gospo- dinjskih šol o turistični vzgoji, ki je bil novembra lani v Ptuju. PROSLAVA OB 130-LETNICI RK 24. JANUARJA 24. januarja bo ob 1 6. uri v telovadnici OS Olge Meglic v Ptu- ju osrednja slovesnost na Ptujskem ob 130-letnici Rdečega križa. Pokrovitelj slovesnosti bo župan mestne občine Ptuj dr. Mi- roslav Luci. Ob tej priložnosti bodo podelili več priznanj za dol- goletno delo v organizaciji Rdečega križa in na področju krvoda- jalstva. OBDARILI STAREJŠE IN NEPOKRETNE ČLANE Društvo upokojencev Ivana Rudolfa Breg je že po tradiciji ob novem letu obdarilo svoje starejše in nepokretne člane oziro- ma tiste, ki jesen življenja preživljajo v domu upokojencev. Obdarili so osemnajst svojih članov. V tem trenutku pa se že pripravljajo na razstavo ročnih del svojih članov, ki bo marca. 23. OBRTNIŠKI PLES Prvega februarja bo v motelu Podlehnik že 23., tradicionalni obrtniški ples, ki ga pripravljajo v Območni obrtni zbornici Ptuj za svoje člane in druge zainteresirane. LETOS TUDI MURA IN LABOD Na Ljubljanskem sejmu bodo novo sejemsko leto začeli z enim najatraktivnejših in najreprezentativnejših sejmov, sejmom Moda - Fashion. Pričel se bo 1 9. in končal 22. februarja. Novost letošnjega sejma bo tako imenovani novinarski in poslovni dan, ko bo sejem dan pred otvoritvijo, 1 8. februarja, odprt samo za predstavnike medijev in poslovneže. Z izdelki za novo modno sezono se bo predstavilo okrog 1 50 razstavljavcev. Po nekajletni odsotnosti bosta sodelovala tudi največja slovenska konfekcio- narja Mura in Labod. V SOBOTO NA PTUJSKI TV l^a programu je glasbena oddaja Novoletni videoboom. Pripravila: MG BENEDIKT Obnova sfafiif- skega vroUa v krajevni skupnosti Benedikt so v lanskem letu izglaso- vali samoprispevek, ki ga krajani plačujejo od 1. aprila lanskega leta za obdobje petih let. Ocenjujejo, da bodo v letošnjem letu s samoprispevkom zbrali okrog 10 milijo- nov tolarjev. Z zbranimi sredstvi bodo sofinancirali postavitev avtobusnih čakalnic, dozidavo prizidka k mrliški vežici, gradnjo povezoval- nega kolektorja k čistilni napravi in v letošnjem letu pričeli obnovo slatinskega vrelca pri Benediktu. Kot je povedal Milan Gumzar, tajnik KS Benedikt, nameravajo sanirati obe stari vrti- ni in izdelati novo. Vrednost investicije znaša 8 milijonov tolar- jev. Sredstva, naj bi zagotovila država in občina Lenart, nekaj sredstev pa bo KS Benedikt prispevala iz sredstev samopris- pevka. Računajo, da bodo obnovitvena dela končali do začetka letošnje turistične sezone. Urediti nameravajo tudi okolje vrel- ca. Turisti, ki prihajajo v Benedikt, bodo lahko to slatino poku- sili. Z obnovitvijo naj bi dvignili kakovost slatine na raven, kot je bila pred letom 1975. Seveda pa bodo ta turistični projekt v prihodnjih letih širili. Zmago Šalamun PTUJ / V PORODNIŠNICI ZE ŠESTO LETO ZAMAKA 1^ porodnišnici €veti že pohištvo Novo ptujsko porodnišnico, ki so jo odprli 9. avgusta 1991 kot naložbo bodočnosti, že vseskozi spremljajo težave v obli- ki zatekanja vode. In temu ni videti konca. Sedaj je že tako, da praktično ni več prostora, kjer ne bi zatekalo. Sobo za po- rodnice, ki ima številko šest, so zaradi izdatnega zatekanja sploh morali izprazniti. Tako imajo sedaj težave, kam namestiti nove porodnice, ker je porodnišnica trenutno 100- odstotno zasedena. Nekaj posku- sov sanacij (najprej je je bila deležna kritina, zatem žlebovi) ni dalo želenih rezultatov. Vzro- ki za težave naj bi bili v tem, ker se ni delalo po projektu, kljub obljubam iz prejšnjega leta pa še ni strokovne ekspertize, ki bi za- gotovo odgovorila o vzrokih za težave in krivcu za nastale raz- mere ter nakazala obliko sanaci- je. Ker problemu ni videti kon- ca, se je vodstvo bolnišnice odločilo, da ga bo skušalo raz- rešiti s pomočjo javnosti, če že drugače ne gre; odgovorni se namreč ne zmenijo za problem, ki ni več tako majhen in ki že povzroča veliko družbeno škodo. Sedaj poleg sten cveti tudi že pohištvo. Javnost upravičeno zahteva, da se krivec poišče in na njegov račun tudi sanira škoda. To pa toliko bolj, ker gre objekt, ki je bil zgrajen iz samoprispevka ob pomoči nekaterih podjetij (TGA, KGP, Mercatorja Izbire Panonije, Emone-Merkurja, KK Ptuj in Perutnine Ptuj), ki so združila začetni kapital; sredstev samoprispevka je bilo namreč premalo, da bi lahko pričeli gra- diti novo porodnišnico in bi bi ženske s ptujskega končno pričele rojevati v človeka spo- dobnih razmerah. Po enem letu od našega zadnjega pisanja o za- tekanju v ptujski porodnišnici tako znova vprašujemo, kako dolgo bo še zatekalo v ptujski porodnišnici. V zadnjih dneh je bilo napovedanih več sestankov vodstva bolnišnice s predstavni- ki Projekte inženiringa Ptuj, ki je vodila inženiring pri gradnji, in sodelavci, a so žal odpadli. Zadnji je bil sklican za včeraj, 15. januarja, ko naj bi končno prišel tudi predstavnik neodvis- ne in za izdelavo elaboratov o sa- naciji usposobljene institucije, ki naj bi odločilno pomagal iz nastalih težav. Verjetno pa je tudi skrajni čas, da na te pogovo- re pokličejo tudi izvajalca del pri gradnji; izvajalska pogodba je bila sklenjena s takratnim podjetjem KGP - TOZD Visoke gradnje. Ne glede na izid tega pogovora bodo v ptujski po- rodnišnici še nekaj časa imeli opravek s posodami, ki bodo prestrezale zatekajočo vodo. MG Soba šest na porodnem oddelku je žal prazna ... Foto: Kosi DESTRNIK - TRNOVSKA VAS Kako so v obiini gospodarili v soboto, 11. januarja, so se na delavnem srečanju zbrali svetniki občinskega sveta občine Destrnik - Trnovska vas, župan, podžupani, predsedniki občinskih odborov, šolniki in predstavniki društev. Srečanje je potekalo na turistični kmetiji Lacko na Drstelji. Zbrani so pregledali delovanje občine v minulem letu in analizirali pritok sredstev po kra- jevnih skupnostih. Od sredstev, namenjenih za in- vesticije v KS, je KS Destrnik je dobila dobrih 26 milijonov, od tega so 14 milijonov za gradnjo šole, KS Trnovska vas je iz glavari- ne dobila slabih 14 milijonov to- larjev, KS Sv. Andraž pa 13 milijo- nov. Sredstva ministrstev so znašala 36,7 milijona tolarjev, in sicer za cesto Ločki Vrh 5 milijo- nov, plaz Jiršovci 4 milijone, za čistilno napravo 4 milijone (5 mili- jonov je bilo za čistilno napravo sredstev iz mestne občine Ptuj), za plaz Bišečki VRH 10 milijonov, v KS Vitomarci pa za vodovod 5 in za ureditev socialnega stanovanja, 3,7 milijona tolarjev. Župan občine, Franc Pukšič je povedal, da bo enako kot lani skupaj s predsedniki krajevnih skupnosti sklical zbore občanov v vseh treh KS in na njih podrobneje predsta- vil delovanje občine ter posamezne krajevne skupnosd. V letošnjem letu planirajo gradnjo vodovoda Vitomarci - druga faza, skupaj z mestno občino Ptuj pripravljajo gradnjo vodovo- da Gomila - Jiršovci, nadaljevanje gradnje večnamenske dvorane na Destrniku in prizidka k osnovni šoli. Krajevni skupnosti Sv. Andraž in Trnovska pa morata pripraviti idejne . projekte za gradnjo šole za devetletko s čistil- no napravo, na katero bo možno priključiti tudi gospodinjstva. Na- daljevali bodo projekt vinske ceste in modernizacijo cest. Pri cestah je največji problem lokalna cesta skozi Lavanjce, ki je popolnoma uničena. Pri telefoniji največ težav povzroča telefonska centala na Destrniku in jo bodo poskusili v letošnjem letu zamenjati. Vrednost te investicije ocenjujejo na 20 - 30 milijonov tolarjev. Predsednik odbora za kmetijstvo Janez Žampa je povedal, da je v letošnjem letu potrebno več denar- ja nameniti kmetijstvu, in dodal, da je potrebno ustanoviti konzor- cij za regulacijo Rogoznice in na splošno za reševanje težav z divji- mi vodami. Svetnik Franc Požagar pa je opozoril na lastninjenje KK Ptuj in ukinjanje enote v Trnovski vasi. Zmago Šalamun 4 Četrtek, 16. januar 1997- TEDNIK spoiir IN DitusrvA NOGOMET / NASTJA ČEH - NOVA OKREPITEV MARIBORA »Maribor je velik izziv« Na Ptuju je završalo, ko se je zvedelo, da bo mladi slovenski reprezentant Nastja Ceh zapustil Dravo in prestopil k Mariboru. S svojimi igrami v dresu prvouvrščene ekipe v drugi slovenski nogometni ligi je opozoril nase, kar ni moglo biti neopaženo. V jesenskem delu prvenstva je dosegel šest zadetkov in vsekakor dal svoj delež k osvojitvi naslova jesenskega prvaka. Nastja bo nadaljeval družinsko tradicijo igranja pri mari- borskih vijoličastih, saj je tam igral tudi njegov oče Dušan, ki je sedaj uspešen trener mladincev Drave. • Zakaj si se odločil za mari- borskega prvoligaša? "Ponudbo iz Maribora sem imel že prej. Sedaj smo se našli in odločil sem se, da nadaljujem svojo nogometno pot v Maribo- ru." • V jesenskem delu prvenstva si Dravi veliko pri- pomogel k osvojitvi naslova prvaka. S kakšnim srcem zapuščaš Dravo? "S težkim srcem, vendar je no- gomet pač nogomet. Če želim postati dober nogometaš, moram meriti čim višje. Drugače pa smo bili v ekipi dobra družba in je tudi to veliko pripomoglo k dobrim rezultatom Drave." • Ali je bila na mizi samo ponudba mariborskega prvoli- gaša? "Kolikor jaz vem, je bila samo ponudba Maribora. Vprašanje pa je. Ali bi lahko katerikoli dru- gi klub ponudil boljše pogoje." • Igral si za drugoligaško ekipo, sedaj vstopaš stopnico višje. Ali se zavedaš, kaj to po- meni? "Enostavno se bom moral za- vedati, da prihajam v prvoli- gaško ekipo. Prihajam v profe- sionalni klub, saj sem na Ptuju igral amatersko. V Mariboru, ki v tej sezoni meri zelo visoko, bo delo zelo resno." • Ali misliš, da se boš lahko Foto: L. Kotar dokazal v Mariboru? "Najprej se bo potrbno dobro pripraviti in na pripravljalnih tekmah pokazati kar največ. Vse drugo pa je stvar trenerja." • Kako so navijači Drave in prijatelji, ki so ti pripravili slo- vesnost ob slovesu, razumeli tvojo odločitev? "Bilo je enkratno. Ob tej pri- ložnosti bi se zahvalil vsem navi- jačem za njihovo pozornost do mene in do vseh mojih soigral- cev. Slovesa so pač vedno žalostna in težka." • V dresu Drave si postal reprezentant. Si dosegel vse, kar si pričakoval? "V dresu Drave sem dosegel veliko, vendar še ne vsega. Ta del sezone je bil zame do sedaj najboljši. Valiko pa je na to vpli- valo dobro vzdušje v ekipi, na tribunah, prijateljstvo, trener itd." • V Maribor si prestopil v času, ko se obeta, da bi lahko v štajersko prestolnico prišla dvojna krona - pokal in prvestvo. Kaj misliš o tem? "Gotovo sem tudi o tem raz- mišljal. Upam samo, da se bom lahko dokazal in s svojimi igra- mi tudi kaj pripomogel k temu. Seveda si želim dvojnega uspe- ha." Nastja Čeh se je trdno odločil, da v nogometu uspe. Njegova mladost, nadarjenost in volja do dela ga bodo gotovo pripeljale h končnemu cilju. S tem pa bodo dobili prav tisti, ki so verjeli v njegove sposobnosti in mu stali ob strani. Sedaj mu pač ostane dokazovanje v Mariboru, kjer bo poskušal s trdim delom dogradi- ti talent in uspešno nastopati za barve mariborskih vijoličastih. Danilo Klanišek ODBOJKA / MARJANA GOJKOŠEK - MARSEL PTUJ Uvrstitev /e realna Prvi del tekmovanja v 1. B državni odbojkarski ligi se je končal. V ptujskem odbojkarskem klubu Marsel so zadovol- jni z uvrstitvijo na tretje mesto. Velik delež k uspešnim re- zultatom ekipe je prispevala Marjana Gojkošek, sicer kape- tanka ekipa. Če je ne bi ovirala poškodba, zaradi katere ni nastopila na nekaj srečanjih, bi verjetno rezultati Marsela bili še boljši. Kako je ocenila uvrstitev Mar- sela na tretje mesto, če upošteva- mo dejstvo, da so bile Ptujčanke novinke v ligi? "Vsekakor smo končale boljše, kot smo pričako- vale. Z malo več sreče bi lahko bile tudi za mesto višje. Sicer pa moramo biti s tem zadovoljne. Uvrstitev v najelitnejši ženski odbojkarski druščini ne bi bila realna. Nismo sposobne oziroma dovolj pripravljene za prvo ligo. Dobro je, da se dobro pripravi- mo in potem v naslednji sezoni poskušamo preboj med najboljše ženske odbojkarske ekipe v Slo- veniji ter merimo močmi z na- jboljšimi. Menim, da bi morali okrepiti ekipo s kakšno kvalitet- no igralko, ki bi znala potegniti, ko nam ne bi šlo. Do sedaj igral- ke takšnih kvalitet še nimamo. Za uvrstitev naprej pa bi bilo to skorajda nuja." Kako ste se dekleta ujela Foto: L. Cajnkoi med seboj in s trenerjem Nagi- bom Zenunovičem? "Naš trener je pravi profesio- nalec kar se tiče odbojke. Dobro obvlada delo z ženskami. Pose- bej težko je bilo na začetku, ko smo mislile, da nekoliko pretira- va s treningi. Potem smo spoznale, da enostavno mora biti tako. Samo dobro pripravljene lahko dosegamo boljše rezultate. Seveda si nihče ne želi izgubljati srečanj. Z dobrimi rezultati je bilo tudi gledalcev iz tekme v tekmo več. Imele smo samo en kiks v dvorani Center. Ko pa smo se vrnile v "našo" Mladiko, je bilo zopet vse v redu. navijači so postajali glasnejši. Seveda je razlika, če igraš pred "gledališko" ali bučno publiko. Bili so zado- voljni z igrami in na koncu tudi z našo uvrstitvijo. Pred nadaljevanjem prvenstva sem vsekakor optimistka. Z dobrim in kvalitetnim delom lahko pridemo do skupnega cil- ja, ki si ga vsi skupaj želimo, predvsem pa dekleta, ki igramo. Verjetno pa so podobnega mišljenja tudi ljubitelji odbojke na Ptuju, ki jih je vedno več." Danilo Klajnšek LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE PRAZNUJE 90-LETNICO OBSTOJA Ugled doma in v tujini V ČASU USTANOVITVE SIOVENSKEGA LOVSKEGA KLUBA SO BILA SLOVENSKA LOVIŠČA V NEMŠKIH ROKAH • POMEMBNO NARODNOSTNO IN KULTURNO-CI- VILIZACIJSKO POSLANSTVO TUDI V ČASU MED OBEMA VOJNAMA • LZ SLOVE- NIJE ZGLEDNO NADALJUJE TRADICIJO USTANOVITELJEV LOVSKE ORGANIZACIJE NA SLOVENSKEM, KI POSTAJA NEPOGREŠLJIV ČLEN V VERIGI NARAVOVARSTVE- NIH PRIZADEVANJ Kar nekam preveč v senci vsakdanjih kritik na račun lovstva mineva začetek jubilejnega leta LZ Slovenije, ki praznuje le- tos okroglih 90 let obstoja in uspešnega delovanja. Ob tem je pomembno zapisati, da so bila na prelomu tega stoletja slo- venska lovišča v glavnem v rokah tujih lovcev, največ Nemcev, ki so se jim pokončno slovenski možje postavili po robu. Prve poskuse ustanavljanja slovenskih društev zasledi- mo že konec prejšnjega stoletja predvsem na Dolenjskem in tudi v Križevcih pri Ljutomeru na Štajerskem. | 1907. leta je bil v Ljubljani us- tanovljen Slovenski lovski klub, ki mu je predsedoval znani ljubl- janski župan Ivan Hribar in ki se je nato leta 1909 preimenoval v Slovensko lovsko društvo (SLD). Poleg Hribarja je odigral pionirsko vlogo še dr. Ivan Lovrenčič, ki ima nemalo zaslug tudi za začetek izhajanja revije Lovec. Dr. Ivan Lovrenčič je vo- dil slovensko lovsko organizaci- jo vso do leta 1936, poleg do- lenjskih, gorenjskih in notranjskih lovcev pa so v SLD kmalu dobili svoje zastopnike tudi goriški, koroški in štajerski lovci. Že leta 1914 je bil sprejet sklep o ustanovitvi podružnic po deželah oz. pokrajinah, tako da je društvo dobilo vseslovenski značaj. Bilo je dobro organizi- rano in je veliko prispevalo k utrjevanju slovenske narodne zavesti. Že ob ustanovitvi pa je bila poudarjena skrb za divje živali in za naravo nasploh. Pra- vilnik o podružnicah SLD je bil sprejet leta 1921, ko so bile usta- novljene podružnica v Kranju, Mariboru, Celju, Starem trgu, v Ljutomeru in drugod. Med ta- kratnimi lovišči je bil tudi okraj Ptuj, deželni lovski zaklad pa se je leta 1922 preimenoval v po- krajinski lovski zaklad. Vanj so se stekale pristojbine za lovske karte in polovice glob, izterjanih od prestopnikov lovskih predpi- sov. Sredstva tega sklada so se uporabljala za podpore lovskim čuvajem, njihovim vdovam, ot- rokom, za lovske tečaje, lovski tisk, zimsko krmljenje divjadi itd. Takrat je veljal zakupni sis- tem lova. Po drugi vojni zakupništvo iz- gine, uveljavlja se nova lovska organiziranost, divjad pa posta- ne splošna dobrina. Med zakoni je zelo pomemben še zdaj vel- javni zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč iz leta 1976. Ta je prinesel veliko ekoloških načel in uvelja- vil sodelovanje med uporabniki prostora. Zdaj se snuje nova lovska zakonodaja, ki bi morala upoštevati pozitivne dosežke in izkušnje, ki jih slovenskim lo- vcem priznava razvita Evropa. V Sloveniji je skoraj 23 tisoč lo- vcev, ki so organizirani v 411 LD, imajo pa tudi gojitvena lovišča LZS in Zavoda za gozdo- ve. Ta lovišča so izjemno po- membna zlasti pri nastajanju bodočih naravnih oz. krajinskih parkov in so že doslej razvila široko raziskovalno in znanstveno dejavnost. V okviru praznovanja 90-letni- ce organiziranega lovstva bo izšla zajetna publikacija o zgodo- vini te organizacije in o so- dobnem poslanstvu lovstva na pragu novega tisočletja. Izdala jo bo LZ Slovenije. Marjan Toš JUDO Piošenjali pripravii preseneienje Judo klub Impol iz Slovenske Bist- rice je organiziral 28. pokal Pohorske- ga bataljona v judu. Nastopilo je 177 tekmovalcev iz šestih držav. Verjetno pa bi bila udeležba še večja, če ne bi ponagajalo vreme. Za največje presenečenje je poskrbel član Gorišnice Miran Plošenjak, ki je v 40 sekundi z iponom uspel ugnali slo- vaškega reprezentanta Filkorja. Soršak je ugnal Beltrama, Vučina pa Sevška. Zelo zanimiva je bila borba med Vrbanščičem iz Olimpije in Greifom iz Impola; dobil jo ke Ljubljančan. Mata- rugič iz ZRJ je uspel ugnati Koletnika iz ptujske Drave. Zelo dobri pa so bili borci Dukle iz Bratislave in tudi ju- doisti mariborskega Brokerja, ki so imeli dva finalista. V skupnem seštevku so bili najboljši judoisti domačega Impola. Rezultati - starejši dečki: do 38 kg: 1. Macuh - Impol, 2. Ogrizek - Velenje, 3. Pišek - Železničar Maribor in Plajnšek - Drava; do 42 kg: 1. Kos - Im- pol, 2. Škofič - Šiška, 3. Jošt - Velenje in Herga - Šiška; do 46 kg: 1. Lakner - Ivo Reya, 2. Imerovič - Ivo Reya, 3. Ružič in Hrnjčič - Šiška; do 50 kg: 1. G. Greif, 2. Pek - oba Impol, 3. Paulin Šiška in Juhart - Impol; do 55 kg: 1. F. Špes - Impol, 2. Jereb - Alpina, 3. Brumec - Impol in Zagoršek - Dravaj do 60 kg: B. Greif - Impol, 2. Brvar - Železniki, 3. Mataln - Impol in Bezelj - Šiška; do 65 kg: Nedeljko, 2. Časar - oba Lendava, 3. Jurgec - Gorišnica in Straidner - Union Avstrija; kadeti: do 50 kg: 1. G. Greif- Impol, 2. Rajkovača - Drava, 3. Ognje- novič - Šiška in Kovačič - Union Avstrija; do 55 kg: 1. F. Špes - Impol, 2. Lajnnerner - Union Avstrija, 3. Brmež - Drava in Jovanovič - Ivo Reya; do 60 kg: 1. Rus - Drava, 2. Kukič - Ivo Reya, 3. Rančigaj - Murska Sobota in Ri- bitsch - Union Avstrija; do 65 kg; 1. Holer - Ivo Reya, 2. Sternad - Ivo Reya, 3. Ončič - Impol in Lukančič - Sanka- ku; do 71 kg: 1. Horing - Union Avstri- ja, 2. Homar - Impol, 3. Babrovec - Slo- venj Gradec in Grosek - Ivo Reya. Ekipno: 1. Impol 55, 2. Ivo Reya 28, 3. Šiška 15,4. Drava 14 točk. Člani: do 60 kg: Matarugič - ZRJ, 2. Kolednik - Drava, 3. Steincher - Impol in Hašaj - Murska Sobota; do 65 kg: 1. Vučina, 2. Sevšek - oba Impol, 3. Bandelj in Vuko- vič; do 71 kg: 1. Vrbančič - Olimpija, 2. Greif - Impol, 3. Mušič - Branik Broker in Košir - Ivo Reya; do 78 kg: 1. Soršak - Impol, 2. Beltram- Ivo Reya, 3. Potočnik - Impol in Šeruga - Murska Sobota; do 86 kg: 1. Bevc - Branik Bro- ker, 2. Gregor - Dukla, 3. Skerbiš - Im- pol in Vinkler - Dukla; do 95 kg: 1. Rajh - Branik Broker, 2. Mihalina - Železničar, 3. Sadžak - Ivo Reya in Sla- by - Dukla; nad 95 kg: 1. Plošenjak - Gorišnica, 2. Filkor - Dukla, 3. Marin - Gorišnica in Kramberger - Drava. Ekipno: 1. Impol 19, 2. Branik Broker 11, Dukla 8, Gorišnica 6 točk. Skupna ekipna uvrstitev: 1. Impol 74, 2. Ivo Reya 16, Drava 18, Branik Broker 16, Šiška 15, Gorišnica 10. Danilo Klajnšek STRELSTVO / ČETRTO MEDNARODNO STRELSKO TEKMOVANJE "RUŠE 97" Raušlova izpolnlltt normo za EP V Rušah je bilo v soboto in nedeljo 4. tradicionalno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, na katerem so nastopili tekmo- valci iz osmih držav. Za večino reprezentanc je bil turnir v Rušah poleg tekmovanja v Miinchnu izbirna tekma za ses- tavo reprezentanc za evropsko prvenstvo, ki bo konec februar- ja v Varšavi. Prireditelj Strels- ka družina I. pohorski bataljon iz Ruš je v dveh tekmovalnih dneh izjemno uspešno izpeljal dve tekmi, oba krat s finalnimi nastopi. Prvi dan je tekmovanje pote- kalo v počastitev krajevnega praznika Ruš. Prijetno je prese- netila članska reprezentanca Slovenije s pištolo, ki je v zelo močni konkurenci zmagala z no- vim državnim rekordom 1725 krogov. Trije naših posamezniki Sveto Ljubic, Simon Veternik in Peter Tkalec so v finalu posa- meznikov osvojili prva tri mesta. Ekipa članic je zasedla tretje mesto s 1101 krogom - z enakim številom krogov kot ekipa Madžarske in s tremi manj od Hrvaške. Najboljša članica Slo- venije je bila Ksenja Maček, šesta, Ptujčanka Majda Raušl pa je bila 19. s 356 kr. Z zračno puško je zmagala Avstrija, Slovenija je bila četrta. Najbolje uvrščeni slovenski stre- lec Rajmond Debevc je bil četrti. Članice so bile odlične druge s 1168 krogi. Drugi dan je bilo tekmovanje za nagrado Ruš. Člani s puško so v spremenjeni postavi dosegli s 1772 krogi nov državni rekord in drugo mesto. Zmagala je eki- pa Avstrije s 1782 krogi, kar je boljše od svetovnega rekorda. Ekipa članic je bila četrta. Na- jboljša članica Slovenije je bila Renata Oražem iz Portoroža, sedma. Z zračno pištolo so bili člani drugi, posamezno je bil Simon Veternik tretji. Članice so drugi dan streljale za 23 krogov bolje in so bile s 1124 krogi druge. Zmagale so strelke Hrvaške z dvema krogo- ma prednosti. Majda Raušl iz Ptuja je na tekmovanju proti reprezentanci Hrvaške prvič nastreljala 370 krogov. Majda je presenetila vse razen tehničnega vodje, ki je napovedal normo za prvenstvo Evrope. Raušlova je nastreljala 374 krogov, krog več od norme, kar je bilo šesto mesto pred finalom, ter v finalu 465,2 krogov in osmo mesto. Majda Raušl je postavila nov ptujski re- kord in najboljšo člansko uvrsti- tev ptujskih strelcev vseh časov. Prvič je slovensko^ reprezen- tanco vodil Renato Šterman iz Velenja v pištolskih disciplinah, strelce s puško pa Alojz Mikolič iz Ljubljane. 5f III ODPRTO KONTROLNO TEKMOVANJE SLOVENIJE v soboto in nedeljo bo tretje odprto kontrolno tekmovanje najboljših strelcev Slovenije. Strelsko družino Ptuj bo zasto- palo štirinajst strelcev in strelk. Najboljšo možnost za uvrstitev imajo član Janez Štuhec, članica Majda Raušl, mladinec Sašo Po- rok, mladinka Alenka Peteršič in mlajši mladinec Robert Šimenko. SI ŠTUHEC DRUGI V TRZINU Na republiškem strelskem tur- nirju z zračno pištolo v Trzinu za zlato sekiro je ekipno zmagala Olimpija iz Ljubljane pred Mro- žem in Slovenskimi Konjicami. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se ga ekipa Ptuja ni ude- ležila. Posamezno je zmagal Pe- ter Tkalec iz Rečice, edini predstavnik Ptuja Janez Štuhec pa je bil s 372 krogi drugi. SI TEDNIK - Četrtek, 16. januar 1997 5 BELGIJA / MEDNARODNI MUZEJ MASK IN KARNEVALOV V skrivnostnem svetu mask Aleš Gačnik, višji kustos etnolog in vodja oddelka za etnolo-] gijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj, je bil v novembru in decembru na pettedenskem študijskem potovanju v Belgiji, kjer se je zadrževal v Mednarodnem muzeju mask in karne- valov v mestu Binche, obiskal enega največjih zasebnih zbi- ralcev na svetu, ki zbira karnevalsko gradivo, v mestu Aalst ter si ogledal veliko muzejev v drugih belgijskih mestih. V Belgiji je poleg raziskovalnega dela pripravil tudi delovna srečanja z ambasadorjem RS za dežele Beneluxa Jašo L. Zlobcem, člani belgijskega komiteja v združenju evropskih karnevalskih mest, predstavnikom belgijskega ministrstva za kulturo in direktorjem mednarodnega muzeja mask Michela Revelarda, na katerih so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Zakaj ste se edloHU prav za Belgiio? Aleš Gačnik: "Mednarodni muzej mask in karnevalov, kate- rega delovni gost sem bil, je na- jvečji muzej mask na svetu, mas- ka pa je ena mojih prioritetnih raziskovalnih področij in pred- met moje doktorske disertacije. V muzej me je na podlagi dose- danjega dela povabil direktor Michel Revelard, sicer pa je bilo moje delo tam tudi v interesu slovenskega ministrstva za kul- turo in slovenskega etnografske- ga muzeja. Moja prioritetna na- loga je bila identifikacija slo- venskega gradiva, ki je v tem muzeju. Gradivo namreč doslej še ni bilo ločeno od jugoslovan- skega, sedaj pa se pripravlja nov koncept za nadaljnji razvoj slo- venske dediščine v tem muzeju. To je zelo dobrodošlo, saj je za vsako lokalno skupnost in regijo še kako pomembno, da poskrbi za ustrezno strokovno promocijo lastne dediščine v pomembnih mednarodnih institucijah. Nu- jno je, da spoznanja in informa- cije o naši lokalni in regionalni skupnosti internacionaliziramo. Drugi dve polji mojega dela v muzeju sta bili povezani z anali- zo muzeja kot institucije in pri- merjalnim študijem mask v ev- ropski tradiciji maskiranja. Slednje potrebujem za svojo doktorsko nalogo." Kakšne meste /e Bin€he in kakšen je muzej, v katerem ste bili? Aleš Gačnik: "Binche je srednjeveško mesto, približno tako veliko kot Ptuj in ima približno enako število prebival- cev. Je mesto muzej, tako kot Ptuj, in je glavno karnevalsko mesto v Belgiji, kot je Ptuj v Slo- veniji. Binche je med drugim znan po posebnih maskah, gil- lih. Karnevalska tradicija v Bin- chu sega v 14. stoletje. Ob tej tra- diciji ni presenedjivo, da so ravno v Binchu v 60. letih pričeli pripravljati mednarodni muzej mask in karnevalov, ki so ga Vrhunec pustnih prire- ditev v Binchu je pustni ponedeljek, ko pridejo ob 3. uri zjutraj na ulice gilli (na fotografiji). Te maske nastopijo samo en dan v letu, zato jih vsi težko pričakujejo. odprli leta 1975. Ustanovljen je bil ob finančni podpori Unesca in Sveta Evrope. Pri ustanovitvi je sodelovalo več kot 50 ev- ropskih institucij in danes je ta muzej največji muzej mask na svetu. V njem najdemo maske z vseh kontinentov. Maske poznajo vse družbe, vse civilizacije. Ogled muzeja nam tako omogoča, da se potopimo v misteriozen svet mask z vsega sveta, seznanimo se lahko s tem, kaj je maska pomenila ljudem nekoč in kaj danes. Maske so razstavljene na približno 4000 kvadratnih metrih. Na teh razstavnih površinah je razsta- vljenih manj kot polovico od 10.000 mask, ki jih muzej ima." Katere slovenske maske so predstavljene? Delovno srečanje o nadaljnjem sodelovanju med Belgijo In Slovenijo: (z leve) direktor mednarodne- ga muzeja mask Michel Revelard, ptujski kustos Aleš Gačnik, slovenski ambasador Jaša L. Zlobec in belgijski kulturni ataše Damien Watteyne. Aleš Gačnik: "Izbor slovens- kih mask je leta 1965 naredil akademik Niko Kuret. Najdemo maske, ki niso vezane samo na pustni čas, pač pa tudi na pre- dpustni, sredozimski čas. To so bohinjski otepavec in puatouž, od pustnih pa pernati korant, rusa in picek s Ptujskega in Dravskega polja, škoromat in škopit iz Brkinov, grdi pust in ta lepa iz Drežnice, cerkljanski laufarji ter dobrepoljske mačka- re, ki so zastopane z debelim ku- rentom, jajcarjem in grbcem. V naslednjih letih si bomo priza- devali, da bomo ta fond še dopol- nili. Menim, da je za vsako lo- kalno skupnost v Sloveniji po- membno, kako se bo predstavila v mednarodnem okviru." Kako je zasnovan Mednarodni muzej mask? Aleš Gačnik: "Muzej je zasno- van razmeroma tradicionalno. Gre za tip muzeja, ki je orienti- ran k predmetu, predmeti so to- rej središče dogajanja, ne pa at- mosfera, kontekst, ambient ... Muzej je zasnovan tako, da si ga lahko obiskovalec ogleda sam brez vodstva, je pa tudi organizi- rano vodstvo, in sicer v osmih je- zikih. V muzeju je tudi velika kino dvorana, v katerih vrtijo fdme o maskah in karnevalih, v Slovenske maske, razstavljene v družbi 5000 mask z vsega sveta v mednarodnem muzeju mask v Belgiji. njem so raziskovalni in doku- mentacijski center, izobraževal- ni ter informacijski center, seve- da pa tudi muzejska kavarna in muzejska trgovina. Težko si je predstavljati dober muzej brez dobre trgovine s premišljenim izborom blaga. Zanimivo je, da ima veliko belgijskih muzejev drugačno or- ganizacijsko strukturo kot naši muzeji. V teh muzejih je razme- roma malo raziskovalcev, pač pa je zelo močno sekundarno oseb- je: bibliotekarji, ljudje, ki se ukvarjajo z vizualnim gradivom. restavratorji ... Raziskovalne di- leme rešujejo z organizacijo veli- kih mednarodnih simpozijev, na katere vabijo raziskovalce iz različnih evropskih držav in ti so tisti, ki prinesejo v muzej nova spoznanja." V februarju bo simpozij, na katerega so povabili tudi vas ... Aleš Gačnik: "To bo medna- rodni simpozij o evropski tradi- ciji maskiranja, na katerega so povabili 50 raziskovalcev iz Ev- rope. Znotraj globalnega naslova so štiri podteme. Sam bom pripravil dva referata: enega o problemih muzejskih predstavi- tev mask v Evropi, drugega pa o modifikacijah tradicionalne pustne kulture. Znotraj tega bom namenil posebno mesto ku- rentomaniji kot simptomu, ki se ne veže zgolj na koranta kot na našo pustno masko, pač pa gre za simptome, ki jih lahko razpoznavamo tudi v različnih drugih evropskih tradicijah. Mislim, da je to začetek tra- jnejšega sodelovanja s to medna- rodno institucijo. Dogovarjamo se, da bi bil njihov zunanji sode- lavec za tri področja: ukvarjal naj bi se z izdelavo konceptov za prenovo in razvoj njihovega mu- zeja, drugi del je povezan z razis- kovalnim delom na primerjal- nem študiju evropskih mask, tretji del pa bi bil povezan s skrbništvom nad slovenskim fondom mask pri njih." Po vrnitvi domov ste najbrž bolj kot doslej pogrešali domačo zbirko mask. Kako je prtMvzaprav z zbirko mask na Ptuju? Aleš Gačnik: "Že leta 1960 je akademik Niko Kuret predlagal, da bi ravno Ptuj bil prostor, kjer bi prezentirali slovensko dediščino maskiranja. Žal pa se stvari v naslednjih desetletjih niso odvijale v to smer in še vedno se pogovarjamo o istih vprašanjih. Kljub temu da nima- mo zbirke, smo organizirali občasne razstave, povezane z maskami. To je dobro, vendar je Pokrajinski muzej Ptuj regional- na institucija, ki se mora v prvi vrsti ukvarjati z dokumentiran- jem, zbiranjem, raziskovanjem in prezentacijo naše lokalne in regionalne kulture, seveda na mednarodno primerljiv način. Znotraj le-te zagotovo izstopa dediščina mask, ki je pre- poznavna tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Žal je (bilo) tako, da se prezentaciji naše ljudske kulture v Pokra- jinskem muzeju Ptuj namenja veliko premalo pozornosti. Upam, da bo v bodoči strategiji razvoja muzeja večji poudarek na naši ljudski kulturi, znotraj katere zavzemajo maske še prav posebno, lahko bi celo rekli vzvišeno mesto. Po številnih in dolgoletnih prizadevanjih lahko rečem, da odsotnost zbirke mask ni več le problem etnologov in oddelka za etnologijo, je prob- lem vizije in vodenja muzeja, problem (med)občinske in na- cionalne kulturne politike, problem, ki odpira številna vprašanja o našem splošnem (ne)odnosu do slovenske ljudske kulture. Kljub vsemu ostajam optimist, saj verjamem, da bo že v bližnji prihodnosti drugače. Sicer pa smo se v zadnjih petih letih na oddelku za etnologijo posvečali prav dokumentiranju mask in pustnih običajev in smo s profesionalno televizijsko opremo ustvarili edinstven fond informacij, ki čaka, poleg vsega drugega, na prezentacijo." MZ Gospod William K. Hereman je bil tovarnar, sedaj pa je v pokoju in je eden največjih zasebnih zbi- ralcev na svetu. Dokumentira predvsem indust- rijske predmete, povezane s pustom in karnevali. V Aalstu, kjer je doma, organizira sodobni karneval. 6 četrtek, 16. januar 1997 - TEDNIK NtkSI KRAMI IN UUDSE telilo samostojno obilno "V letu 1952 so ukinili tedanje KLO in zasnovali občine.! Tako je bila obnovljena občina Jurovski Dol, ki obsega 34 kvadratnih kilometrov ozemlja. Leta 1955 se je sedem občin združilo v novo veliko občino s sedežem v Lenartu.; Krajevni centri so obdržali le matično službo, vse druge { službe so se centralizirale v Lenartu. Nova ureditev se je hitro poka- zala za neuspešno. Razvoj v zu- nanjih krajevnih skupnostih je zastal, center pa se je izredno hitro razvijal. V Lenartu je bila intenzivna gradnja stanovanj, industrije, trgovin, zdravstvene- ga doma, veterinarske postaje, šole, infrastrukture ... Lenart se je razvijal v mesto. V krajevnih centrih pa je razvoj popolnoma zastal. Krajevni center Jurovski Dol je praktično takšen kot ta- krat, ko je stopil v veliko občino," ugotavlja prof. Stanis- lav Senekovič v geografski, de- mografski in zgodovinski analizi mikroregije krajevne skupnosti Jurovski Dol, ki jo bodo poslali državnemu zboru kot pereč problem tega oklja in končuje: "Zgodovinsko gledano je ozemlje krajevne skupnosti zakl- jučena celota, ki se je izoblikova- la v preteklih stoletjih. Ta up- ravna enota je do leta 1955 dobro funkcionirala in vodila celotni kraj v razvoj. Posledice 40 let skupne občine so za kraj kata- strofalne v gospodarskem pogle- du, predvsem pa v demografs- kem pogledu, saj trendi razvoja prebivalstva kažejo, da se vsakih 10 let prebivalstvo zaradi izselje- vanja zmanjša za 10 %." Tudi s spremembo lokalne sa- mouprave v letu 1994 se občina Samo KristI, tajnik KS Jurovski Dol Lenart teritorialno ni spremeni- la. Krajani Jurovskega Dola pos- tajajo vedno bolj nezadovoljni in želijo ustanoviti svojo občino (v mejah sedanje KS) in z vso od- govornostjo preobrniti nega- tivne gospodarske in demografs- ke trende tega okolja. Zato bodo Nova mrliška vežica v Jurovskem Dolu, končana v lanskem letu v prihodnjih dneh občinskemu svetu občine Lenart poslali v obravnavo predlog sklepa za uvedbo sklepa za samostojno občino Jurovski Dol. Kot je povedal tajnik KS Ju- rovski Dol Samo KristI, razen števila prebivalcev (2200) izpolnjujejo pogoje za samosto- jno občino. Imajo popolno osemletko, knjižnico, pošto, matični urad, trgovine z živili, kmetijsko trgovino, trgovine z gradbenim in reprodukcijskim materialom, kulturni dom, ga- silski dom, vrtec, gostinsko ponudbo, sedež fare, storitvene dejavnosti... Na vprašanje, zakaj težnja po samostojni občini, pa Samo KristI odgovarja: "Sedanja občina Lenart ni nikoli podprla nobene akcije v KS Jurovski Dol in nima posluha za enak razvoj vseh KS v občini. Ne nagrajuje ljudi, ki so pripravljeni vlagati v osnovno infrastrukturo, s sofi- nancerskim deležem. Na občini naj ne krivijo KS zaradi teženj po samostojni občini, ampak je KS v to prisiljena." Z. Šalamun PTUJ / PRED 37. KURENTOVANJEM Pustne prireditve za 60 ffsoc obiskovaUev 37. tradicionalno ptujsko kurentovanje, ki bo letos trajalo od 3. do 11. februarja, se nezadržno približuje. V gospodarskem inte- resnem združenju Poetovio Vivat, glavnem organizatorju prireditve, ki je osrednji prire- ditveni projekt mestne občine Ptuj, so pripra- vili devetdnevni program prireditev, ki bodo potekale na ptujskih ulicah in trgih ter v kar- nevalski dvorani, pa tudi v Markovcih, Zabo- vcih, Cirkovcah, Cirkulanah, Dornavi in Vid- mu, novost pa je prvi mednarodni dobrodelni pustni ples, ki bo nadomestil dosedanji gala pustni ples v romanskem palaciju ptujskega gradu - ta je bil posvečen sponzorjem in orga- nizatorjem ptujskih pustnih prireditev. Na plesu, ki bo potekal v organizaciji Rotary kluba iz Ptuja, pričakujejo od 100 do 150 tujih gostov, za katere so v GIZ Poetovio Vivat pripravili tridnevni program bivanja v Ptuju. Prav gala pustni ples v ptujskem gradu je zadnji dve leti najbolj razvnemal strasti Ptujčanov, ki mu nikakor niso bili naklonjeni. Samo upati je, da bo mednarodni dobrodelni pustni ples, ki bo prav tako kot prejšnji gala ples potekal kot "Noč stoterih obrazov," izpolnil j^ričakovanja večnih ptujskih nezadovoijnežev. Častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja bo predsednik Slovenije Milan Kučan, pokrovi- teljstvo pa je prevzelo ministrstvo za gospodars- ke dejavnosti Republike Slovenije - področje turizma. S tem se je ponovno dokazalo, da je ptujsko kuretovanje brez dvoma največja pustna prireditev v Sloveniji in ima ambicijo postati tudi projekt mednarodnih razmer, s ka- terim bomo v Ptuj privabljali turiste za več dni. Na 37. ptujskem kurentovanju bodo poleg domačih skupin nastopile tudi pustne skupine iz Madžarske, Bolgarije, Italije, Hrvaške in Avstrije. 7. februarja je napovedan obisk bra- zilske folklorne skupine. Projekt letošnjega ku- rentovanja je ocenjen na 300 tisoč nemških mark. Poleg pustnih prireditev v Ptuju bodo od 3. do 11. februarja pustovali tudi v drugih krajih v okolici Ptuja, kjer prav tako že tradicionalno pripravljajo etnografske fašenke: v Markovcih, Zabovcih, Cirkovcah, Cirkulanah, Dornavi in Vidmu. Te prireditve dajejo kurentovanju re- gionalni vidik. Novo na 37. ptujskem kurentovanju je tudi to, da za ogled nedeljske pustne prireditve ne bodo prodajali vstopnic, vsak obiskovalec bo prejel reklamni listič, na katerem bo tudi trasa povor- ke s šestimi osrednjimi nastopnimi točkami, kjer se bodo skupine ustavile, lahko pa bodo, če bodo to želeli, kupili značko s ptujskimi simbo- li s trakci in s tem pomagali pri financiranju prireditve. Z nakupom karnevalske prepustni- ce, ki jo bodo pričeli prodajati zadnji teden v ja- nuarju, si bodo obiskovalci zagotovili vsak večer vstop v karnevalsko dvorano in z dopla- čilom za večerjo tudi udeležbo na velikem kar- nevalskem plesu, ki bo 8. februarja. Omogoča pa tudi vrsto drugih ugodnosti: prevoz z avto- busi in vlaki s popustom, nakupe in podobno. 37. ptujsko kurentovanje se bo pričelo 3. februarja z otvoritveno slovesnostjo, ki bo pote- kala pred Mestno hišo in v karnevalski dvorani. V načrt kurentovanja '97 so organizatorji zapi- sali, da pričakujejo, da bo letošnje ptujske pustne prireditve obiskalo 60 tisoč obiskoval- cev. To je velik zalogaj, če upoštevamo, da bodo letošnje prireditve trajale dva dni manj kot v prejšnjih letih. Več gostov naj bi privabili privlačni vsakodnevni programi prireditev, na katerih bodo nastopali znani glasbeniki. MG PTUJ / NAZDRAVILI SO JUBILANTU Sfefan Moda dopolnil 98 let Pred tednom dni je bilo v uli- ci Lackove čete 9 v Ptuju nadvse slovesno, ko so domači in predstavniki mestne četrti Ljudski vrt nazdravili jubilantu Štefanu Vodi. Možakar je v decembru praznoval 98-letni- co, vedrega nasmeha in še pri dobrem zdravju pa se že veseli skorajšnjega stotega rojstnega dne. Z dobrimi željami so se tokrat k Štefanu Vodi napotili predsednik mestne čerti Ljudski vrt Milan Osterman in člana sveta Marica Blazina in Peter Ilec. Sicer pa so tistega dne obis- kali še tri leta mlajšega občana mestne četrti Ljudski vrt Simo- na Petroviča. Jubilant Štefan Voda je bil ro- jen še v prejšnjem stoletju, de- vetnajst let je bil pod takratno avstrijsko državo, pet let je služil vojsko, bil pregnan iz sadjarske šole, potem nekaj časa v ujet- ništvu, pa uslužbenec na železni- ci. Ljubljanski banki in na- zadnje je delal pri tržni inšpekci- Stefanu Vodi je čestital in nazdravil predsednik mestne četrti Ljudski vrt Milan Ostrman. ji na nekdanjem ptujskem okra- ju. Štefan je do danes napolnil že dobrih 40 upokojenskih let, še zmeraj pa je pri dobrih močeh. Kot najstarejši Ptujčan (tako smo slišali ob obisku) se je Šte- fan Voda v jeseni udeležil držav- nozborskih volitev, kajti o poli- tiki je še zmeraj na tekočem. Kljub vsemu pa je danes najraje v domačem okolju, pri hčerki Marici in zetu Janku Petku, z njima lahko poklepeta o vsakdanjih dogodkih, na pomlad in jesen pa ga videvajo na domačem vrtu. Tekst in fotografija: T, Mohorko TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA Utrinek s pravljične ure Prve januarske dni smo tudi v knjižnici namenili nepriljub- jenemu opravilu: pregledali, preverili, prešteli smo število bralcev, knjig, prireditev. Res- nici na ljubo, preštevanja je to- liko, da bo v celoti končano in podatki obdelani konec janu- arja. V mladinskem oddelku so zbrani podatki o dejavnostih in prireditvah v preteklem letu,ki je bilo uspešno, a tudi naporno. Težave so povzročale denarne zagate ter poslovanje v območju gradbišča. To je sicer zavaro- vano, a še vedno obstaja nevar- nost dostopa v knjižnico ob pre- vozih tovornjakov na gradbišče. Veliko preglavic smo imeli tudi z - milo rečeno - nevestnimi in objestnimi šoferji, ki so parkira- li vozila na pločniku pred knjižnico. Delavci knjižnice in mladi bralci upamo, da bo leto 1997 varnejše in bolj strpno. Koliko in kakšne so bile pri- reditve za člane mladinskega oddelka knjižnice? PRAVLJIČNE URE smo pripravljali vsak prvi četrtek v mesecu ob sedemnajsti uri (tako bo tudi v tem letu), ra- zen julija in avgusta, ko je knjižnica odprta do petnajste ure. Urice so namenjene predšolskim otrokom in učen- cem nižje stopnje osnovne šole. Ti lahko obiščejo pravljične ure tudi dopoldan v organiziranih in najavljenih skupinah. Pre- teklo leto je deset popoldanskih uric obiskalo 227 otrok s spremstvom. Po navadi so uživali ob pripovedovanju iz na- jnovejših pravljičnih knjig (O goskici, ki se je učila peti; Dva in več; Vampirčka je strah; Bra- tec za Jožefino ...). Urice so bile popestrene tudi z likovno de- lavnico (pustne norčije, veliko- nočni in novoletni okraski, rože iz papirja ...). Pravljične ure vzpodbujajo otrokov razvoj ter nanje še posebej vabimo malčke, ki ne obiskujejo vrtca. BIBLIOPEDAGOŠKE URE so temeljna oblika dela z mla- dimi v knjižnici in jih obiskuje- jo cicibani iz vrtcev in osnov- nošolci. Ure so pripravljene po vseh pedagoških zakonitostih s poudarkom na knjižnični in književni vzgoji. Skupaj sem iz- vedla v preteklem letu 136 takšnih ur, ki so predstavljale najrazličnejše teme, so zajete tudi v učnem načrtu za osnovne šole. Tako so se otroci seznanja- li z zgodovino knjige in knjižnic, pisave in papirja; bon- tonom, narodnimi običaji, zdra- vilnimi zelišči ... Največji obisk uric je bil ob koncu leta, ko smo v sodelovanju z muzejem pripravili ure o stripu. Vseh or- ganiziranih obiskovalcev je bilo 3526, bibliopedagoških ur pa 136. Med redno dejavnost sodijo tudi razstave in literarne ugan- ke, ki jih pripravljamo mesečno. Predvsem uganke, ki so nag- radne, so članom knjižnice v ve- liko veselje. Tudi Počitniške urice v juliju in avgustu so bile dobro obiskane in so potekale vse počitniške dni ob deseti uri. Trideset uric je obiskalo 337 ot- rok predvsem iz nižjih razredov osnovne šole. MEDOBČINSKI KNJIŽNI KVIZ je bil v knjgarnici že predstavljen. Naj vas spomnim: njegov naslov je bil Zakaj mačka prede in zakaj pes maha z repom? Učenci so se uspešno pomerili v znanju o najpogos- tejših hišnih ljubljenčkih. Približuje se 3. medobčinski knjižni kviz, ki bo 18. in 19. februarja. Prijavljenih je 28 tričlanskih ekip (14 nižja in 14 višja stopnja osnovnih šol) iz tehle šol: Breg, Cirkovce, Cir- kulane, Destrnik, Dornava, Juršinci, Kidričevo, Ljudski vrt, Majšperk, Mladika, Olga Meglic, Podlehnik, Velika Nedelja, Videm in Žetale. Kviz nosi naslov iz pesmice Otona Župančiča SONCE, ZEMLJA, MESEC - VRTE SE BREZ KO- LESEC. Ekipe bodo v prijet- nem ozračju pravljične sobe po- kazale poznavanje nebesnih te- les in pojavov. Kviz je oblika druženja ob knjigi, ki je lahko zabavna in vznemirljiva, četudi je poučna. Tudi letos bo nagra- de prispevala Nova kreditna banka Maribor - podružnica Ptuj. In tudi letos bo finale kvi- za v studiu Radia Ptuj, ki bo tekmovanje neposredno pre- našal. Tekmovalna vprašanja pripravljata knjižničarki Melita Zmazek in Liljana Klemenčič. Predstavila sem del lanskolet- nih dejavnosti mladinskega od- delka, naslednja Tednikova knjigarnica pa bo zajemala med drugim knjige, ki bodo dobro- došle v predpustnem času. Ltllana Klemenili JUROVSKI DOL TEDNIK - Četrtek, 16. januar 1997 7 HASI KRAJI IN UUDiE PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA Dominikanski samosian Portretna konzola - Ber- nard III. Ptujski (?), domi- nikanski samostan, križni Inodnik, konzola JV, 1. četr- tina 1 5. stol. Foto: P. Vernik Edinstvena v slovenskem gradivu je pravcata galerija portretov v obliki figuralniln konzol, ki krase križni hodnik ptujskega domini- kanskega samostana. Žal so precej poškodovane. V križnem hodniku je deloval parlerijansko šolani mojster oz. mojstri, ki ga tako časovno kot stilistično lah- ko postavimo v krog ptujskogorske delavnice (cf. B. Vnuk 1996, pp. 138 - 162, kat. št. 69 - 124). 5. 1373 • Na prošnjo priorja Ru- dolfa in konventuala Pavla sa- vinjski arhidiakon Ulrik potrdi resničnost naredbe papeškega ko- mornika Petra, da so ženski sa- mostani s pravili sv. Avguština in pod vodstvom dominikanskih sa- mostanov prosu davščin, ki jih je Portretna konzola - Ulrik IV. VValsee (?), domini- kanski samostan, križni hodnik, konzola SV, 1. četr- tina 1 5. stol. Foto: P. Vernik bil naložil papež Gregor XII. ali druge osebe zanj. 1390 • Na dan sv. Jurija spo- ročijo Ulrik Sefner, njegova sopro- ga ter vsi njuni dediči ptujskim dominikancem devet kmetij v Nji- vercah na Dravskem polju, da bi na leto opravili štiri obletnice osem dni pred vsakimi kvatrami; zvečer vsakokrat vigilije, drugi dan peta mrtvaška in devet tihih sv. maš; te obletnice se morajo vsa- kokrat v nedeljo poprej oznaniti ljudstvu. 1395 • Henrik Luxberger spo- roči konventu svojo hišo in dvor s pripadki na Ptuju v ulici "Min- gasslein", od koder vodi pot na grad; pred tem je bila ta hiša last Ahacija Sternwirta, a jo je Luxber- ger kupil od konventa in jo sedaj vrača; dne 3. septembra vitez Vil- jem Rajhenburški izroči z ženo Katarino ptujski dominikanski cerkvi enaindevetdeset dunajskih Portretna konzola - Vil- birga z Maidburga(?), dominikanski samostan, križni hodnik, konzola JZ, 1. četrtina 1 5. stoletja. FotoiE,. Vernik..........._ Portretna konzola portret mladeniča, Fri- derik IX. Ptujski(?), domi- nikanski samostan, križni hodnik, konzola SZ, 1. četr- tina 15. stoletja.Foto: P. V. pfenigov za večno luč pred oltar- jem Vseh svetnikov, na katerem se ima vsak dan opraviti ena sv. maša po namenu ustanovitelja, v dru- gem tednu po svečnici pa dva dni na predvečer vigilije, pri katerih ima goreti devet sveč, drugi dan pa mrtvaška peta maša in devet tihih maš; za morebitno zanemarjanje dobi dotično vsoto ptujska siro- tišnica; obletnica se mora vselej prejšnjo nedeljo oznaniti in vsako nedeljo naj duhovnik "po stari na- vadi" z ljudstvom moli za pokoj us- tanoviteljev; prior Dilrich izda re- verz, s katerim potrdi, da je kon- vent sprejel ustanovo Ulrika Sefnerja. 1398 • V Mariboru je moral plačevati gornino neki Jurij Posa- vec (Jorg von der Saw); konvent je imel hišo v Lipnici blizu župne cerkve med hišo Ptujskih gospo- dov in mariborskih minoritov. 1399 • Dne 12. marca Bernard III. Ptujski obdaruje ptujske do- minikance in minorite tako, da jim v skupno last sporoča urada v Podlehniku in Jesenicah; volilo stopi v veljavo, če rodbina Ptujskih izumre v moškem kole- nu; po Bernardovi želi naj bi kon- vent imel zmeraj poleg priorja in pridigarja nastanjenih še po deset duhovnikov in štiri brate laike; kot priče nastopajo Bernardovi so- rodniki Ulrik Walsee, Harttel Pot- tendorf in Oton mlajši Stuben- berg; listina za uradnega zaščitni- ka in varuha določa štajerskega deželnega kneza; v volilu domini- kancem in minoritom z dne 23. ap- rila Bernard svojo daritev ponovi; iz reverza minoritskega gvardijana Filipa Tullna z dne 4. julija pa so razvidne obveznosti, ki jih je Ber- nard naložil dominikancem in mi- noritom: poleg priorja in pridigar- ja je konvent moral imeti še dvanajst drugih bratov - duhovni- kov in pet mladeničev, za ustano- vitelja in njegovo rodbino kakor tudi za Wallseejce se morajo vsako leto štiri dni zapored pred svečnico na večer peti vigilije in obiskati grob ustanoviteljev, nas- lednji dan se mora opraviti dvanajst sv. maš, med temi ena peta, ob kvairnih sredah morajo opraviti mrtvaško opravilo, nas- lednji dan, v četrtek, dvanajst sv. maš in zopet eno peto; vsak du- hovnik dobi za to opravilo dvanajst denarjev; po evangeliju pri slovesni mrtvaški maši mora duhovnik imeti govor in opomin- jati ljudstvo, da moli za umrle us- tanovitelje in njihove obitelji; ob- letnice se morajo vselej oznaniti, konvent mora oskrbeli sveče, zvonjenje in druge priprave ter običajni obed na dan obletnice; vsako nedeljo se mora po pridigi s prižnice moliti za rajnke ustanovi- telje; če bi redovniki tega ne izpolnjevali, pa jim naj avstrijski nadvojvoda tako dolgo odteguje dohodke, dokler ne izpolnijo svo- jih obveznosti. Lit.: B. VNUK 1996, passim; primerjaj tam citirano literaturo PREJELI SMO Nekaj več resnke o porušeni minoritski terkvi In pošti Ob prazniku Treh Icraljev je bila 52. obletnica bombardiran- ja ene najlepših baročnih cerkva na IVlinoritskem trgu. Do- kaj dobro sanirani temelji so bili pripravljeni za rekon- strukcijo cerkve. Kar nekaj je dokumentov v minoritskem samostanu, ki govorijo o prizadevanjih minoritov, da bi porušeno cerkev obnovili. Turisti, ki prihajajo iz najrazličnejših krajev, ne morejo doume- ti, da ima ptujska pošta gotski prezbiterij. Nikoli nisem name- raval pisati o zgodovini ptujske pošte, ker še vedno zaudarja po politični trohnobi. K pisanju me je vzpodbudil intervju Lojzke Stropnikove v članku "Delali smo za razvoj" v ptujskem Tedniku št. 51 z dne 19. dec. 1996. Ne spuščam se v bolj ali manj posrečene gospodarske projekte. Čas je že povedal svoje. Zbodla me je njena izjava o nastanku ptujske pošte, ko pravi: "Lokacijo nove pošte na ruševinah minoritske cerkve smo izbrali, ker smo želeli ta del Ptuja spraviti v življenje." Le v kakšne šole je gospa hodila, saj revitalizacija vendar pomeni oživiti nekaj, kar je nekoč živelo. To pa je bil samostan s čudovito cerkvijo. Ta del mesta nikoli ni bil mrtev, razen v času vojne, saj se kot otrok spominjam, kakšne reke ljudi so se z vseh strani zgrinjale v minoritski refektorij, kjer je bila začasna cerkev. Prav to pa je bil bistveni kamen spotike. Zato je bilo treba onemogočiti ponovno izgradnjo cerkve. To je bilo jasno vsakemu in je še danes. Sklicevanje gospe Stropnikove na drugačne čase pred 35 leti more omiliti odgovornost, ne more pa je odvzeti. Predsednica, občine, ki je na svojo roko, brez soglasja samostana, odvzela J parcelo, na kateri so še bili temelji cerkve, je moralno in j pravno odgovorna za to odločitev. Zavod za spomeniško^ varstvo IVIaribor je moral dati soglasje. Kdor ne verjame, naj i se obrne na prof. dr. iVlarjana Zadnikarja. Vse pritožbe, ki so s j strani samostana sledile na najvišje pravne institucije, sol imele enak refren: "Zadevo naj odloči občina" ali "Za zadevo pristojna občina". Verjamem, da tudi za tovarišico Stropnike-1 voto niso bili lahki časi. Onemogočiti, da se kdajkoli restavri-j ra minoritska cerkev, je bil največji politični adut, ki je njen ta-j kratni predsedniški stolček dobro utrdil. Verjamem, da ji je k j tej odločitvi pripomogel klub prišepetovalcev, katerih želja je j bila, da minoritske cerkve ne sme biti. ] S tem so seveda vsa prizadevanja minoritov za obnovitev cer- kve bila globoko zakopana. Pošta je bila zgrajena. Država jel dobila vojno odškodnino. iVlinoriti pa so bili ob vse. Popolno-j ma verjamem, da gospa Stropnikova danes ne bi naredila I takšne politične napake. Verjetno bi se pač prišla z minoritil pogovarjat. Takrat pa je bilo drugače. Za politični vzpon je bil| potreben tudi negativen odnos do cerkve. No, časi se mnogo I niso spremenili, če se spomnimo predvolilnega primera Je-5 linčič. i Pa še ena neresnica v omenjenem članku bode v oči. Mino- i litski red naj bi za izgubljeni prostor dobil cerkev sv. Jurija. I Čista neresnica. Zakaj? Občina, ki je povzročila škodo, m^, mogla obljubiti ali dati nekaj, kar ni njeno in niti ni pristojna) dati. Minoritski red načeloma ne sprejema v istem mestu več j postojank. Minoriti bi po izgubi svoje cerkve imeli pravico do I cerkve sv. Ožbalta, ki smo jo dali bratom kapucinom, vendar j iz lojalnosti do kapucinov tega nismo mogli narediti. Cerkev in j župnijo sv. Jurija smo prevzeli sedem let po izgradnji pošte zaradi težkega pastoralnega stanja v tej župniji. Splošno je znano, da nekateri odgovorni radi pozabljajo stvari j iz preteklosti. Zato je prav, da jih spomnimo, dokler je čas. j p, Twxi€ii Kb/enlroj PRI IGNACU TOŠU IZ ZAGORCEV/Piše Ivo Ciani 5 Od viniiaria do gospodarja Jeseni je zruval zastareli vi- nograd z več ali manj hibridni- mi sortami, nato pa se lotil ri- golanja. Vsako ped zemlje je obrnil, kolikor globoko je mo- gel, seveda ročno, in ni odne- hal, dokler delo ni bilo op- ravljeno. A ko je bilo, so padle že prve snežinke in nastopila je zmrzal. Za kmeta, človeka, ki ga preživlja zemlja, se je začelo obdobje počitka in sproščenosti, če smemo tako imenovati tista prijetna zimska opravila po hišah, kot so pre- toki vina, koline ali ob večernih urah ličkanje koruze, luščenje fižola in bučnic. K temu opravi- lu, ki ni nikoli minilo brez sme- ha, družabnih iger, petja in tudi plesa, če so le prišli muzi- kantje, se je vedno zbrala pri- jetna druščina sosedov, so- rodnikov in znancev. Dol- gočasja na vasi tudi v zimskem času niso poznali. Ignaca seveda ni manjkalo nikjer, četudi bi ga bili vabili na drugi konec doline. Vabili pa so ga radi. Pri delu je bil hiter in spreten, drugače pa razigra- ne narave, okreten pri jeziku, pri plesu pa gibčnih nog. Ni mu ušlo, da so se dekleta rada ozirala za njim. Toda njemu je vedno bila pred očmi le Angel- ca iz Rotmana, tisto radoživo ljubko bitje, ki se je znala tako zvonko smejati, kadar je razdrl kakšno okroglo. Tudi oči so se. ji takrat čisto drugače zasvetile in bliskale iskrice, da se je Ig- nac vnemal, ne da bi se tega sploh zavedal. Njena polt je bila poleti zagorela od sonca, pozimi pa tako bela in rožnata, da take ni videl še pri nobeni. Drobne rasti in krhkih obrisov se je ob njem, visokoraslem in mišičastem mladeniču, zdela še manjša, on pa še večji. Ka- dar koli se je zazrl vanjo, je bilo, kot bi se mu svet spodmi- kal pod nogami, v sebi pa je začutil neznasko moč in voljo. Takrat bi zanjo naredil prav vse, še Alelujo bi obrnil na gla- vo, če bi bilo potrebno. A nič takega ni želela ne zahtevala, čeravno ji je godila Ignačeva privrženost. Vedno ji je bilo lepo pri duši, ko je v nočnih urah potrkal na njeno okno. Vedela je, da jo ima rad, sicer ne bi k njej v vas prihajal tako daleč. Najprej je moral iz Dra- goviča navzdol, prečkati doli- no skozi Juršince in se nato po strmi gozdni poti povzpeti na več kot tristo metrov visoki Rotman. In češče ko je priha- jal, bolj se je ogrevala zanj. Njena prvotna želja, da pojde na Ptuj za šiviljo, pa je polago- ma ugašala. Na spomlad 1955 so ju oklicali, nato pa sta se vzela. Poroka je bila tista prava, lepa, kmečka, z vsemi šegami, ki so nekoč spremljale tak do- godek na vasi. Tudi gostija je bila kmečko spodobna, ven- dar nikakor bahavo razsipna. Še danes, po več kot štiridese- tih letih, se je spominjata do vseh podrobnosti. Kaj bi tudi ne, saj se je tega nedeljskega popoldneva Ignačev oče še posebej izkazal. Svate, še na- jbolj pa mlada dva, je presene- til z listino, s katero je domačijo in zemljo v Zagorcih prepisal na sina, sam pa se bo kot preužitkar umaknil v hišico v neposredni bližini. Za Ignaca je bilo, kot bi se mu odprlo nebo. Lepšega darila, ki bi vrh vsega prišlo še ob tako pra- vem času, se ne bi mogel na- dejati niti v sanjah. Njuna največja skrb, kako bodo poslej trije živeli v majhni viničarski kočici, se je razblini- la. Tej sreči pa se je pridružila še druga. Njegov gruntek se je od dosedanjih manj kot dveh v enem samem trenutku povečal na več kot šest hek- tarjev. In če k tem prišteje še tisti hektar v Hlaponcih, ki ga je Angelca kot doto prinesla v zakon, potem ... Ja, potem že lahko začne razmišljati o pravi kmetiji in kmečkem gospo- darstvu. Samo v treh letih, treh pičlih letih je od siromaka, kočarja in viničarja postal kmet - z lastno zemljo! Ali se je to v tej dolini še komu pos- rečilo, sedaj ni utegnil raz- mišljati. "V glavi se mi je kar vrtelo, zdelo se mi je, da lebdim, da sanjam, da vse skupaj ni nič res in da se bom zdaj zdaj zbudil. Glasovi svatov, smeh, ploskanje, očetove besede, ko je bral s tistega papirja ... vse to je do mene prihajalo nekje od daleč, daleč. Spomnim se, da sva se z očetom objela in da so naju oba hkrati oblile solze. Dušilo me je in od zadrževanega hlipanja sem komaj izdavil zahvalo. Velikih besed pa tako ne bi zmogel. Vse svoje žive dni ne bom tega pozabil!" Segla sva po kupicah in si nazdravila z božanskim tramincem. "O jej, saj je že pol tri!" je vzkliknil. "Na žganje tam zgo- raj pa sem čisto pozabil. Bogve, ali je sploh še kaj ognja in ali sploh še kaj canka v pisker!" Hitro je vstal in začel pospravljati ostanke jedi v ce- kar, jaz pa sem pograbil liter in kozarca. Naslednji trenutek sva že bila na planem pred kletjo. Še vedno je bilo tako nebeško lepo in svetlo, da se je videlo daleč v hribe onkraj doline, le da se mi je sedaj zdelo še bolj mrzlo kot prej. Zato pa je bilo v hiši kar prijet- no toplo. Ognja sice ni bilo več, tleče žerjavice pa še do- volj, da je Ignac nanjo križem položil nekaj polen. Skoraj ta- koj so se vnela in že v nas- lednjem trenutku je bilo iz kot- la slišati čudne, cvileče glaso- ve. "Včasih so temu rekli, da se oglašajo trpeče duše iz vic in prosijo, naj molimo zanje!" je dejal, se nekoliko posmejal in se nato skonil k prestrezni po- sodi za žganje. "Glej, glej, medtem ko sva martinovala v kleti, se je nakapljalo za kaka dva litra žganjice, kdo bi si mislil!" S police je vzel modri- kasto obarvano šilce, vanj natočil nekaj kapljic žganja in ga komaj za spoznanje položil na jezik. "Kar dobro bo, ko se uleži ... pa tudi prehudo močno ne bo!" je dejal cmokaje. "Po oku- su sicer ni slivovka, pa bogpo- magaj!". Odložil je šilce in se usedel na svoj prostor ob kot- lu. 8 četrtek, 16. januar 1997- TEDNIK zAMišninrosn BARBARIN MODNI KOTIČEK /Uitualne modne smemke Moda je lahko način življenja, delo, hobi, veselje, užitek, ka- men spotike ali pa povsem ne- pomembna stvar. Vse to in še marsikaj drugega. Kdo pa so tis- ti, ki vsako sezono postavljajo nova merila lepega in modnega? To so oblikovalci, ki se jim je uspelo prebiti na položaje, s ka- terih je pogled na vse stvari mogoč iz popolnoma drugačnih perspektiv kot za navadne smrtnike. Čeprav so njihovi sve- tovi zelo oddaljeni od naših, vendarle ustvarjajo za nas, s svo- jimi idejami skušajo obUkovati našo zunanjo podobo, ne da bi se mi tega morebiti popolnoma zavedali. Modne informacije, ki nas »bombardirajo« iz vseh stra- ni, vplivajo na našo podzavest, mi pa se na to odzivamo v skla- du z zahtevami oz. tokom časa. Ob prikazovanju novih smer- nic za določeno sezono tiskani mediji polnijo strani z »novimi« idejami in razpravljajo o tem, katera smernica bo najus- pešnejša in bo osvojila tržišče. S pomočjo sodobne elektronike pa na sveže informacije ni potrebno več čakati vse do izida ustreznih strokovnih publikacij, saj si lahko aktualne kolekcije ogledamo praktično takoj po predstavitvah na modnih revi- jah v svetovnih prestolnicah mode (Parizu, Milanu, Londo- nu, New Yorku, Tokiu ...), in si- cer na vsemogočnem Internetu. Primerjave med oblikovalci so sedaj veliko enostavnejše in tudi jasnejše, ljudje pa bolj pre- mišljeni in osveščeni. S tem pa je olajšano delo tudi vsem tako imenovanim »piratom«, ki nam na videz povsem enak izdelek ponujajo praktično sočasno, kot je le-ta na voljo v originalni iz- vedbi na avtentičnih prodajnih mestih, seveda pa to počnejo bistveno, bistveno ceneje. Na oblikovanje posameznih modnih smernic pogosto vpliva- jo odmevni svetovni dogodki, kot so na primer velike razstave umetniških del, uspešni filmski izdelki, glasba in na žalost tudi militantna nagnjenja v ljudeh oz. celo vojne. Tako smo lahko v zadnjem času priče večplastnim modnim smernicam, ki so, bolj ali manj posrečeno, oživljanje mode iz prejšnjih desetletij. Kot vedno lahko ugotovimo, da je v novih kolekcijah veliko všečnih, prak- tičnih modelov, ki bi si jih želel vsakdo, ne glede na status, pa tudi veliko takih, ki bi jih lahko označili za povsem neuporabne oz. če nekoliko omilim termino- loško oznako, za vsaj nenosljive, če gledamo z vidika estetike ali pa praktičnosti. Zaradi krize modnega obliko- vanja in tekstilne industrije kot celote, ki se vleče že kar nekaj let, posebnih revolucionarnih novosti, ki bo to dejansko bile, tudi ni bilo pričakovati. Veliko- krat primanjkuje predvsem do- miselnosti, estetike in upora- bnosti. Blagovna znamka Dol- ce&Gabbana, na primer, predla- ga za zimo debele pletene noga- vice, nanje pa obute sandale z dvema tankima trakcema, pro- sojno obleko in podnjo debele »smučarske« nogavice ali pa celo prosojno bluzo (seveda po- zimi), pod katero ne nosimo no- benega perila, to pa pride de- jansko v poštev le v vročem po- letju in še takrat le na brezhibni postavi. Pa vendar se kljub temu zgodi, da veliko ljudi te »zapo- vedi« privzame za svete in se jih tudi drži, pa čeprav je pri tem zdravje kar precej izpostavljeno, če ne celo ogroženo. Sledijo pač vsaki modni domislici spretnih manipulatorjev, ki se verjetno zvečer v postelji na glas posme- hujejo svojim novim žrtvam, ki so prijele za njihove vabe v neizprosnem boju za zaslužek. Na srečo pa je kljub poplavi teh nesmislov kar nekaj modnih oblikovalcev, ki ostajajo na trdnih tleh, ne glede na to, kate- ri letni čas je. Modno oblačenje jim predstavlja sestavni del so- dobnega življenja, pri tem pa znajo prisluhniti zahtevam lepe- ga in uporabnega. Tem še vedno lahko zaupamo. Še najbolje pa je, da prisluhnemo samim sebi. Barbara Plaveč CERKVENJAK / KRAJEVNI GRB IN ZASTAVA Se bodo spomnili tudi vašl€iln grbov? Svet KS Cerkvenjak v Slovenskih goricah je objavil javni natečaj za izdelavo osnutka krajevnega grba in zastave. Simbola kraja morata vsebovati čimveč krajevnih značil- nosti in posebnosti tega dela Slovenskih goric, po katerih je Cerkvenjak z okolico poznan že od nekdaj. Zlasti je treba omeniti izjemno bogato kulturno dediščino in lepo ohranje- ne stare običaje. Grb in zastava morata biti izdelana tako, da bo z njima izražena in prepoznavna identiteta kraja in celotne KS Cerkvenjak. Ob tem je zanimivo, da so se v tem delu Slovenskih goric po vaseh in celo nekaterih zasel- kih ohranili številni šaljivi grbi. Ljudje so jih uporabljali ob posebnih slovesnostih. Nastanek teh grbov še ni razis- kan, ljudje pa so jih vzeli kot znak različnosti in posebnosti svojih vasi. Tako so šaljivi grbi bogat del kulturne preteklosti in del ljudskega izročila iz oko- lice Cerkvenjaka. Današnje krajevno središče je imelo za grb klobuk s peresom, v Andrencih so imeli usnjen pas (remen), v Brengovi čremsove klojce (krhlje iz čremse), v Čagoni prazen žakelj (vrečo), v Smolincih lestev, v Župetincih kravji rep in v Cogetincih cekar- je. Najbrž bodo oblikovalci nove- ga grba vse to združili v pos- rečeno celoto, če pa to ne, bodo zagotovo ohranili vsaj delček tega izročila iz bogate zgodovine Cerkvenjaka, v katerem se vse bolj razvija turizem. Tudi po zaslugi domačinov, ki so začeli snovati nekaj razvojnih načrtov. Razvoj turizma pospešujejo s pomočjo gostišča Pri Antonu, ki je urejeno v bivši stari šolski zgradbi. Domačini pravijo, da je edino to bil način, kako zgradbo rešiti pred propadom. Zdaj je v njej izjemno živahno, obiskoval- ci pa prihajajo iz vse Slovenije. To je dokaz več, kako pomem- bno je imeti za razvoj turizma na podeželju gonilno silo. V kraju se trudi tudi turistično društvo, da o razvejani kulturni dejavnosti sploh ne govorimo. Vse to so temelji cerkvenjaškega turizma, ki mu bo dobrodošla razpoznavna vzpodbuda tudi nov krajevni grb. M. Toš Nagradno turistiino vprašanje Novoletno srečanje je letos privabilo na Mestni trg in bližnje ulice in trge doslej največ Ptujčanov, bilo jih je nekaj tisoč. Tudi ognje- met je bil daljši kot v prejšnjih let, trajal je ne- kaj nad šest minut. Letošnje novoletno srečanje Ptujčanov je bilo sedmo po vrsti. Prvo je bilo leta 1990 in je potekalo na mestni tržnici Pra- vilnih odgovorov na zadnje turistično vprašanje v prejšnjem letu nismo dobili, saj je večina reševalcev zapisala, da je bilo letošnje i novoletno srečanje Ptujčanov peto. ^ Pregled odgovorov na lani zastavljena turistična vprašanja kaže, da je bil odziv boljši vselej, ko smo zastavili lažja vprašanja. Tega se bomo poskušalii držati tudi v tem letu. i Današnje vprašanje bo verjetno eno najlažjih dos^ lej, saj vprašujemo, katero po vrsti bo letošnje kure-i tovanje. Nagrada za pravilen odgovor bo knjiga Po-\ dravje od A do Ž in karnevalska propustnica za- obiske letošnjih ptujskih pustnih prireditev. Odgovo- ^ re pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva uUcal 6, do 24. janaurja. 1 NAGRADNO TURISTIČNO \ VPRAŠANJE Katero po vrsti bo letošnje kurentovanje? j TEDNIK 16. JANUAR 1997 PO NAŠIH KRAJIH - 9 DORNAVA/ OTROCI IZ MARIBORSKEGA OTROŠKEGA DOMA ODSLEJ V DORNAVSKEM ZAVODU Velika prostorska stiska Pred kratkim sta se združila zavod za varstvo in uspo- sabljanje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju dr. Marijana Borštnarja Dornava ter otroški dom iz Mari- bora. Kot nam je povedal direktor domavskega zavoda pro/ def. Milenko Rosic, je do tega v prvi vrsti prišlo, ker se je iz- kazalo, da ni več potrebe po takšnem domu, kot je bil mari- borski. V naši družbi so se namreč na tem področju razvili drugi modeli oziroma oblike varstva za tiste otroke, ki iz najrazličnejših vzrokov ne morejo bivati s starši v svoji družini. Število teh otrok se je v otroškem domu zmanjševalo in v zadnjih letih so v njem stano- vali le otroci, ki imajo nekatere motnje v telesnem in duševnem razvoju, predvsem takšna popu- lacija otrok, kot je v domavskem zavodu. Tako je sedemnajst otrok iz bivšega otroškega doma prešlo pod oskrbo domavskega zavoda, nekaj se jih je vrnilo v svoje družine, za nekaj p so našli nadomestne - rejniške drtižine. Prav tako je zavod dr. Marijana Borštnarja zaposlil vse delavce iz otroškega doma. "V Mariboru je velika potreba po dnevnem varsrvoi in obravna- vi šoloobveznih otrok z motnja- mi v telesnem in duševnem raz- voju. Prav zaradi t^ smo se odločili, da bomo prostore otroškega doma preuredili in ob- novili ter v njih uredili dnevno obravnavo od sedmega do osem- najstega leta," je še dodal Milen- ko Rosic. TEDNIK: V vašem zavodu se že nekaj časa ukvarjate s pros- torsko stisko, predvsem sta- rejša populacija, ki stanuje v stari domavski graščini. Kako boste odslej reševali te proble- me, saj bodo v vaš zavod priha- jali otroci, ki so bili doslej teri- torialno vezani na mariborski otroški dom? Milenko Rosic: "Z ukinitvijo otroškega doma se je v našem za- vodu res povečalo število otrok in najbolj se nam to pozna na od- delkih za posebno nego v novem delu zavoda. Seveda pa se bo še bolj poznalo pri možnostih spre- "Otroci iz bivšega otroškega doma se pri nas lepo počutijo in to je najpomembnejše," pravi direktor domavskega zavoda prof. def. Milenko Rosic. jema novih otrok v zavod, saj že zdaj na žalost ne moremo spreje- ti vseh. Odrasli varovanci našega doma nimajo ustreznih prosto- rov. Zaskrbljujoče pa je tudi to, da je v Sloveniji zelo slabo poskrbljeno za odrasle duševno prizadete osebe, saj ni ustreznih zavodov." MS ZGORNJA LOŽNICA/ DEVETNAJSTI KRAJEVNI PRAZNIK 1^ spomin dr. Josipa Vošnjalia Bolj malo je primerov, da bi se kakšnega pomenrfmega Slovenca spomnili ob nj^o- vem rojstnem dnevu. Zgomje- ložničani so izjema, saj so za datum krajevnega praznika določili 4. januar, rojstni dan narodnega buditelja in zdrav- nika dr. Josipa Vošnjaka, ki je deset let (med 1861 in 1871) služboval v Slovenski Bistrici. Ko je prenehal politično delo, se je iz Ljubljane lunaknil na Štajersko in na Msolah v bližini Zgornje Ložnice, kjer je tudi pokopan, preživel zadnje obdobje svojega ži^- jenja. O pomenu praznika je prisot- nim, teh je bilo kar veliko, ker Ložničani na proslave, na kate- rih se predstavijo njihovi otro- ci, radi pridejo, govoril Edi Po- gorevc vodja podružnične šole. Ob Vošnjaku je omenil še šte- vilne druge, ki so v tem podpo- horskem kraju zaznamovali življenje zadnjih sto petdeset let. Med njimi je ob dr. Vošnja- ku potrebno omeniti še župnike Karla Križa, Antona Freliha in Franca Petana, še posebej pa je izpostavil ime Pankracija Gregorca. Omenil je tudi Lov- ra Stepišnika, prvega potu- jočega knjižničarja v tem delu Slovenije. Seveda je svoj nepo- zabm pečat kraju dalo tudi učiteljstvo, Še posebej dnižina Povhovih. Predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Kapun pa je govoril o vsem, kar so v kraju že naredili in kar v prihodnjem še nameravajo. Tega je veliko, zato ne bo zadostoval samo de- nar iz občinskega-proračtma, temveč bodo krajani morali po- magati tudi sami. Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so sprejeli sMep o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka. Med pomembnejše projekte, ki jih v kraju z zbranim denarjem nameravajo graditi, je tudi pri- zidek k šoli, ki bo služil kot večnamenski prostor. Šolarji bi tako dobih prejx3trebno telo- vadnico, ki pa bi sltižila tudi za razne krajevne kulttime in dru- ge prireditve, krajevna skup- nost pa svojo pisarno. Asfaltira- ti morajo še številne krajevne ceste, opraviti preplastitev že tmičenih, dokončno urediti ok- olje mrliške veže, na pokopa- lišču dograditi žami zid, po za- selkih urediti kanalizacijo ter opraviti vsa dela za napeljavo KTV. Podelili so mdi priznanja kra- jevne skupnosti. Prejeli so jih • Rozika Cteimič za dolgoletno uspešno vodenje krajevne orga- nizacije Rdečega križa ter za delo v KUD Zgornja Ložnica, upokojeni župnik Vili Celeč za zasluge pri obnovi cerkve sv. Venčeslava na Zgornji Ložnici in Vencelj Jereb za ^Igoletno uspešno vodenje pevske dejav- nosti v kraju. Da je bilo praznovanje devet- najstega krajevnega praznika še prijetnejše, so ga z živahnim kulturnim programom pope- strili učenci zgomjeložniške osnovne šole, Venčeseljske ljudske pevke ter pevci ložniškega moškega pevskega zbora. Vida Topolovec PTUJ / ALKA VUJICA V KLUBU ROMANTIKA ~~ ' Kot bi bilo prvič ••• Veliko ljudi sanja, da bi se približalo velikim zvezdam. Če bi se vse te sanje uresničile, potem bi "veliki" hitro postali mali, saj je njihova veličina samo na odru in v duši, ta pa ni vsem dostopna. In takrat ne bi več bilo tistih, ki sanjajo. Nekaterim pravimo "veliki", čeprav so po postavi majhni. V klubu Romantika je nastopila Alka Vujica, ki je s svojimi črni- mi očmi povzročila temo na moških očeh. Preden se je odločila za samostojno pot v glasbi, je pisala besedila za dru- ge glasbenike, ki so skupaj pro- dali več kot pet milijonov nje- nih pesmi. Vse, kar je napisala, je tudi doživela. Najboljše pe- smi nastajajo, ko je nesrečno zaljubljena, čeprav se sedaj kot "profesionalka" lahko spomni žalostnih trenutkov in tako nas- tanejo pesmi, ki bi jih lahko poimenovali Idic iz preteklosti. Spomini se ji povrnejo med vožnjo, ko posluša radio. Med različnimi izvajalci včasih začuti sebi enake, kot so Magni- fico, s katerim je veliko sodelo- vala, in sedaj, ko pripravlja nov projekt, s skupino Laibach. Zanjo je glasba tista, ki ne pozna meja in ne more mirovati na enem mestu, prav tako kot ona, saj se v njej pretaka "ciganska" kri. Veliko obiskovalcev v klubu Romantika se je tisto noč počutilo, kot pravi njeno bese- dilo: "Kao da je prvi put, ljubiš me u mraku..." MIlan Krajnc Sanjam, da me kličeš. FotoiNini MARIBOR / USPEŠNO POSLOVANJE NOVE KBM tM/m Od L januarja nižje mresti How KredHna banka Maribor je, sodeč po prvih podatkilv v letu 1996 pmlovala uspešno. Na dokončne podatke bo potrebno počakati še do zaključnega računa in njegove revizije. Povsem jasni pa so že danes podatki, da se je prihodek banke v lanskem letu povečal za 34, stroški pa za 18 odstotkov. Podatki govorijo o večji ekonomičnosti poslovanje^ s čimer je banka dosegla načrtovane rezultate. Delež vseh poslovnih stroškov v skupnem prihodku se je v letu 1996 zmanjšal od prejšnjih 50 na 43 odstotkov. Dobiček na kapital znaša v Novi Kreditni banki Maribor 13 od- stotkov, na vsa sredstva pa dober odstotek. Na nedavni novinarski konferenci sta o poslovnih re- zultatih Nove KBM govorila predsednik njene uprave mag. Andrej Hazabent in član uprave mag. Darko Tolar. Banka je v minulem letu povečala svojo bilančno vsoto za 19 odstotkov in je ta konec leta znašala nad 200 mili- jard tolarjev. Njena tolarska sredstva so se nominalno povečala za 17, devizna pa za 23 odstotkov. Med lansko- letnimi bančnimi naložbami so najhitreje naraščale naložbe v gospodarstvo, ki so se povečale za 50 odstot- kov, manj, samo za 15 odstotkov, pa se je povečal obseg kreditov občanom. S 1. januarjem 1997 se je Nova KBM odločila za izdatno znižanje aktivnih obresti. To je bila njena samostojna odločitev, sicer pa potekajo v združenju slovenskih bank po- govori o dodatnem, skupnem znižanju obrestnih mer. Prav- ne osebe, samostojni podjetni- ki in tisti, ki opravljajo samos- tojne poklice, lahko najemajo od začetka leta kratkoročna posojila na osnovi 8,5-odstotne izhodiščne realne obrestne mere. Za dolgoročna posojila je obrestna mera odstotek višja. Ugodnejše obrestne mere veljajo tudi za kredite občanom, ki poslujejo z Novo KBM: za kratkoročna posojila do 6 mesecev je obrestna mera 8,5-odstotna, za posojila do 12 mesecev pa 9,5-odstotna. Za dolgoročne kredite do treh let je nova realna letna obrestna mera 11-, za štiriletne kredite pa 12,5-odstoma. Nižja je tudi obrestna mera za dovoljene prekoračitve na tekočih račtmih, in sicer 11,5-odstot- na. Nova KBM je konec lanske- ga leta postala lasmica nepre- mičnin, prevzela pa je tudi vse zaposlene v bivših enotah Hi- potekarne banke Brežice. S prevzemom dela pasive je tako Nova KBM prevzela del brežiške banke in ima svoje nove enote v Brežicah, Krškem in Kopru. Ob izteku leta pa je Nova KBM postala tudi pomembna solastnica Za- varovalnice Maribor. Zavaro- valnica je morala prilagoditi svoje poslovanje zakonu o za- varovalnicah in se dokapitali- zirati ter doseči predvideno višino potrebnega garancijske- ga sklada. Nova KBM je po- membnem delničar Zavaroval- nice Maribor že od leta 1991, z udeležbo pri dokapitalizaciji pa je svoj delež še povečala, saj je v skupni vrednosti dokapi- talizacije v višini 810 milijo- nov sodelovala s 400 milijoni tolarjev. Sicer pa je močna ka- pitalska povezava z zavaroval- nico del bančne razvojne stre- tegije, tako zavarovalnici kot banki pa takšno povezovanje prinaša kakovostno dopolnje- vanje pri nastopanju na fi- nančnem trgu. J. Bračič MESTNI VRH / 95 LET MARIJE KOSI Dobra volja za dolgo življenje 10. januarja je bilo pri Kosijevih in Toševih na Mestnem Vrini 75 praznično, saj je mama Mimika praznovala 95. rojstni dan. Dobre voljo je že dopoldan sprejela darilo predstavnikov Društva upokojencev Grajene^ predsednika Albina Krambergerja in čla- nov Marije in Milana Kumra. V krogu svojih petih otrok, 17 vnukov, 33 pravnukov in že 11 prapravnukov je bila slavljenka skupaj še ves konec minulega leta. Domači in znanci jo poznajo kot dobrodušno Toševo Mimi- ko, zmeraj nasmejano in skrom- no ženico. Na Mesmem Vrhu je doma že od nekdaj, v teh krajih si je našla ženina, deset let je de- lala v ptujski Delti, dobro je poz- nala življenje ptujskih grofov in si pri njih prislužila marsikateri dinar. Največ svojega življenja je bila doma, rada je gospodinjila, pekla krušne dobrote, šivala, svojo največjo ljubezen pa negu- je še danes: to so rože in najraje ima rdeče vrtnice. Nekoč jih je imela kar za celi vrt, všeč pa so ji tudi drugi cvetovi. V zimskem času se sicer zanjo najde malo dela, saj so jo v ktihinji nado- mestili že drugi, na spomlad pa bo spet našla svoj kotiček v cvet- ličnem vrtu. Slavljenki, najstarejši v pri- mestni četrt Grajena, še pri viso- ki starosti zdravje dobro sltiži in zdravnik ji je pred kratkim po- vedal, da ima še dobro srce. Da- nes Marija živi pri hčerki Milici, vntikinji Zdenki in njeni dnižini, skoraj vsak dan pa se pri Toševih oglasi kdo od sorodni- kov. Med njimi so tudi dobri pevci in še slavljenka Mimika rada kakšno zapoje. Recepta za dolgo življenje do danes ni našla, prepričana pa je, da dobra volja vsemu še kako dobro dene. Ob novem letu je pozabila na slabe dogodke dvanajstih mesecev preteklega in z velikim veseljem sprejela novo leto, v katerem želi ostati tista Toševa Mimika, ki jo ljudje tam naokoli najbolje poz- najo. Tekst In fotografija: T. Mohorko Slavljenki Mariji Kosi so ob prazniku prišli čestitat predstavniki upokojenskega društva Grajena. 10 ■ KULTURA, IZOBRAŽEVANJE 16. JANUAR 1997 - TEDNIK PTUJ / MEDOBČINSKO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV Pet orkestrov v ptviskem aledattšiv V soboto zvečer je v organizaciji Zveze kulturnih organiza- cij Ptuj potekalo že deveto medobčinsko srečanje pihalnih orkestrov. Tokrat se je vabilo odzvalo kar pet orkestrov, ki so s svojim igranjem ogreli dlani poslušalcev v ptujskem gledališču. Najprej se je predstavil orkes- ter Prosvetnega društva Podleh- nik, ki ga vodi Marija Feguš Fri- edl. Zaigrali so Cigana barona Johanna Straussa, Potpuri iz Of- fenbachovih Hoffmanovih pri- povedk in venček Zidana mare- la. Prvič se je ptujskemu občinst- vu predstavil Slovenskogoriški pihalni orkester iz Lenarta pod vodstvom Bojana Bezjaka. Izva- jali so priredbe za pihalni orkes- ter slovenskih skladateljev Vilka Avsenika in Vinka Štrucla. Stari znanec revij pihalnih or- kestrov je prišel iz Kidričevega - to je Pihalni orkester Talum, ki ga vodi Štefan Garkov. Zaigrali so koračnico Dixie parade, Uverturo Feniks Hansa Koldit- za in potpuri Pod Gorjanci. Na reviji so se Kidričani predstavili z novimi instrumenti, za kar gre zahvala njihovemu pokrovitelju. po katerem nosijo ime. Pihalni orkester Ormož pod vodstvom Slavka Petka je tudi stari znanec naših revij. Predsta- vili so kar štiri melodije, in sicer Vinka Štrucla Vivat Holermus (pri tej skladbi so bile naše oči uprte v činelista, ki je vehement- no pobliskoval z očitno novimi "riglcami" in zasenčil celo diri- genta, ki velja za kar velikega moža), sledil je Ples sabelj Ara- ma Hačaturjana, v uspavanki Harlem Jeana Trevesa je kot so- list na saksofonu nastopil mladi Andrej Rakuša, končali pa so s Disco Fever Kurta Sorbona. Na koncu so nastopili domačini. Pihalni orkester Ptuj, pod vodstvom Antona Horvata. Začeli so s skladbo Jesus Christ Superstar Lloyda Webbra, na- daljevali s Serenado za alt sakso- fon in pihalni orkester Franka Bencriscutta - solist je bil Miha Rogina (o dveh mladih solistih, Rakuši in Rogini, bomo ned- vomno v bodočnosti še slišali, saj sta se predstavila dopadljivo in zanesljivo). Pihalni orkester Ptuj je končal revijo s Hudo- mušnimi tromboni Jacka Hely- erja. Učinkoviti hudomušni tromboni so bili: Marjan Rus, Fredi Simonič, Mirko Orlač in Peter Gojkošek. Ob koncu je nastopajoče poz- dravil predsednik ZKO Ptuj, strokovne razgovore pa sta vodi- la Ervin Hartman, predsednik pihalnik godb pri Zvezi kultur- nih organizacij Slovenije, in pro- fesor Jože Gregorc, ki sta ugotav- ljala, da je revija uspela, da se godbe, kjer imajo za sabo glasbe- no šolo, pomlajujejo, da je po- trebno pojačati basovske linije in svetovala številčno večjim pi- halnim orkestrom (Ptuj, Ormož), da razmišljajo o novih instrumentalnih pridobitvah, kot so ksilofoni in timpani. To pa je seveda povezano z dodatni- mi finančnimi sredstvi in tudi s kadri. R Lačen PTUJ / VEC MOŽNOSTI ZA UČENJE TUJIH JEZIKOV Naivei iminMpia xo onsildMinft In nemšiino Trditev, da bi vsak Slovenec moral znati vsaj en tuji jezik, ni le reklamno sporočilo jezikovnih šol, pač pa še kako vel- ja. Tisti, ki želijo uspeti in se uveljavljati tudi v tujini, pa morajo znati vsaj dva ali celo tri tuje jezike. Zmanjševanje razdalj po računalniških in satelitskih zvezah povzroča, da postaja svet "ena sama malo večja vas", v kateri pa je seveda zelo pomembno sporazumevanje. Zato ni čudno, da se v zadnjem času tudi v Sloveniji pojavljajo tečaji japonščine in drugih nekoč eksotičnih jezikov. Na Ptuju imajo največ ude- ležencev še vedno tečaji ang- leškega in nemškega jezika, tu in tam pa se posamezniki zanimajo in celo odločijo za tečaj italijan- skega in francoskega jezika. Dve zasebni šoli na Ptuju se zato po- skušata kar najbolj prilagajati povpraševanju in organizirata tudi tečaje za samo tri ali štiri udeležence. Seveda stane tečaj v primeru tako majhnega števila nekoliko več kot takrat, ko je tečajnikov več. Obiskali smo vse tri šole, ki se na Ptuju ukvarjajo s poučevanjem tujih jezikov: Ljudsko univerzo Ptuj, Ontario in Starlet. Čeprav se lahko danes učimo tujih jezikov tudi sami obi kasetah, računalniško vodenem jezikovnem pouku, po televiziji, poudarjajo vodje jezikovnih šol, da je zelo veliko vreden predvsem pogovor in neposred- ni stik govorcev. LJUDSKA UNIVERZA - ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK Profesor Oto Jurgec, direktor Ljudske univerze Ptuj s sedežem in učilnicami na Mestnem trgu 2, je povedal, da se ukvarja nji- hov zavod z izobraževanjem odraslih zelo na široko in da zato razvoju ponudbe poučevanja tuj- ih jezikov niso dali posebnega poudarka. Ustanova je s svojo tradicijo izobraževanja zakora- kala že krepko v četrto desetlet- je, vendar se zaradi obilice dela tujim jezikom ni posvetila tako v potankosti kot dve zasebni šoli, ki sta ustanovljeni na Ptuju v zadnjih letih in se ukvarjata samo s poučevanjem tujih jezi- kov. Stavijo na dolgotrajno sode- lovanje z dobrimi učitelji, ven- dar Oto Jurgec ocenjuje, da je za- nimanja za tečaje tujih jezikov manj, kot ga je bilo pred slabimi desetimi leti. Takrat so se nam- reč Ptujčani množično učili tuj- ih jezikov. Meni, da sta vzroka predvsem dva: boljši pouk v šolah in slabši standard zaposle- nih. Seveda pa so se tečajniki razpršili po vseh treh ptujskih šolah. Katere tečaje nudi Ljudska univerza? Letos potekajo začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika ter začetni tečaj nemškega jezika, začeli so se kot običajno v oktobru in bodo končani v apri- lu. Izvajajo 80-urne tečaje, ven- dar imajo v ponudbi tudi 100- urne tečaje treh težavnostnih stopenj in 50-urni tečaj iz kon- verzacije, posebej pa tudi 100- urne tečaje poslovnega jezika. Organizirajo tudi tečaje in izpite iz slovenskega jezika. V posa- mezni tečajni skupini je od 6 do 12 tečajnikov. Cena 80-urnega tečaja je v Ljudski univerzi 35.000 tolarjev. ONTARIO - PRIJAVE VSE LETO šola Ontario, ki jo je ustanovi- la profesorica nemškega in slo- venskega jezika Ksenja Kožar, deluje peto leto. Sedež in učilni- ce ima v Miklošičevi ulici 5 na Ptuju. Šola ponuja tečaje nemščine, angleščine, fran- coščine in italijanščine, vendar je Ksenja Kožar povedala, da je največ zanimanja za angleščino in nemščino, nekaj pa jih je obi- skovalo tudi tečaj italijanščine. Tečajev ne organizirajo ob na- tančno določenih datumih, tem- več vedno, ko se prijavi dovolj udeležencev za oblikovanje sku- pine. Tako torej sprejemajo pri- jave in pričenjajo tečaje vse leto. Tečaj organizirajo za vsaj pet prijavljenih, v skupino pa uvrsti- jo največ devet tečajnikov. Poučujejo profesorji in študentje višjih letnikov, je povedala Ksenja Kožar. Tiste, ki jezik že nekoliko obvladajo, brezplačno testirajo in tako ugotovijo, kate- re težavnostne stopnje tečaj po- trebujejo. V Ontariu se zelo pri- lagajajo povpraševanju in orga- nizirajo tudi inštrukcije v pri- meru, da za tečaj ni dovolj kan- didatov. 80-urni tečaj, v katerem je sedem ali osem tečajnikov, sta- ne 33.000 tolarjev, nekoliko več pa, če je udeležencev manj. Sicer pa se šola ukvarja še s fakultativ- nim poukom tujih jezikov v osnovnih šolah in organizacijo priprav na maturo. STARLET - MOŽNOST UČENJA DESETIH JEZIKOV Profesor nemškega in italijan- skega jezika Ivo Ban, ki je usta- novil zasebno šolo Starlet s sedežem v Trstenjakovi ulici 2 na Ptuju, organizira poleg jezi- kovnih še računalniške tečaje in študijske krožke. V ponudbi te šole je kar deset jezikov, in sicer nemščina in angleščina, itali- janščina, slovenščina za tujce, hrvaščina, ruščina, španščina, srbščina, latinščina in madžarščina. Poudarja, da poučujejo samo profesorji. Jezi- ke se je v tej šoli moč učiti v 30-, 50-,.70- ali 100-urnih tečajih od prve do pete stopnje, ponuja pa tudi vikend osvežitvene tečaje konverzacije, pripravljalne teča- je za mednarodne izpite, tečaje pisnega izražanja v jeziku, tečaje priprave na verificirani izpit iz aktivnega znanja jezikov, specia- lizirane programe za posamezne poklice, za učence in dijake pa še tečaje med zimskimi in poletni- mi počitnicami, programe za na- darjene učence, dopolnilni pouk in pripravo na maturo. Cena tečajev je odvisna od vrste in dolžine tečaja ter števila ude- ležencev, vendar Ivo Ban pripo- minja, da so cene tečajev na Ptu- ju veliko nižje od cen enakih tečajev v Ljubljani. Ivo Ban meni, da tukajšnji prebivalci za- nemarjajo nemški jezik, ki ven- darle pride najbolj prav v vsa- kodnevnem življenju. V tem sm- islu opozarja tudi na madžarski in italijanski jezik, ki ju bomo zaradi trgovinskih vezi in so- sedstva vedno bolj potrebovali. Milena Zupanič Popravek! v članku "Od prstana nadškofa Metoda do ptujskih čarovnic in skrbi za varovanje kulturne dediščine", objavljenem v Ted- niku 3. januarja 1997, je prišlo do napake pri podatku o za- poslitvi Metke Kavčič - Takač, ki ni zaposlena na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, ampak v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Za napako se opravičujemo. Bojan Terbuc, glavni urednik Ptujskega zbornika VI PTUJ / ZA NOVO GLEDALIŠČE Letošnja prva premiera: Prajutlna Gledališče Ptuj (deveto profesionalno gledališče v Sloveni- ji) vstopa v drugo leto aktivnega in profesionalnega ustvar- janja. S tem dokazuje, da je pripravljeno živeti tudi dlje, da se ni pojavilo zgolj kot kak komet, temveč da je svetla in ambiciozna zvezda na kulturnem nebu Slovenije. Temu pri- merno si gledališče zastavlja nove projekte za Novo gleda- lišče, ki ga potrebuje naš kulturni prostor. Gledališče deluje v dveh pros- torih, na odru in v kleti. Na odru se bo ukvarjalo z zahtevnejšimi projekti, ki potrebujejo veliko časa, večje število soustvarjalcev in prostor, kot ga ponuja oder. Klet je namenjena manjšim, krajšim, eksperimentalnim pro- jektom, ki se luščijo iz trenutka in tematizirajo različne umet- niške zvrsti (gledališče, glasbo, literaturo, polemiko...). Leto 97 bo izjemno bogato, pa tudi raznovrstno. Delo se bo do- taknilo različnih gledaliških form in za to uporabilo različne gledališke metode. Občinstvu bo s tem ponudilo vpogled v najno- vejše gledališke tokove. Gleda- lišče bo gledališče odprtega, ko- munikativnega prostora in se povezuje z drugimi gledališči po Sloveniji in drugod, vendar je njegovo izhodišče, pa tudi prvi razsodnik seveda mesto Ptuj. Prva predstava v tem letu bo doživela premiero v četrtek, 30. januarja. Gre za avtorski projekt Tomislava Janežiča (že priznane- ga režiserja, ki je za režijo Gene- tovih Služkinj prejel fakultetno Prešernovo nagrado, v lanskem letu pa se proslavil s predstavo v Mestnem gledališču ljubljan- skem z naslovom EQUUS Petra Shafferja), za delno priredbo Krvave svatbe Federica Garcie Lorce (ptujska publika Lorco že pozna, spomnimo se njegove Pu- blike), in sicer kot tragedija za igralko Barbaro Krajnc (dobit- nico Severjeve nagrade za štu- dentske dosežke za vlogo v pred- stavi Služkinji; svojo gledališko pot je začela na Ptuju) in igralca Sebastjana Cavazzo (prav tako dobitnika Severjeve nagrade za študentske dosežke v predstavi Kralj Lear Williama Shakespea- reja, poznamo pa ga tudi iz uspešnic Zažgi in Norci s Helpa ter filmov Carmen, Čamčatka). Tomislav Janežič je ustanovitelj Studia za raziskavo umetnosti igre in njegov vodja. Njegovo delo je usmerjeno zgolj v igralca, v njegovo popolno kreacijo ne- igranja. Njegovo gledališče lahko imenujemo metodološko in antropološko. Verjetno je edi- ni slovenski režiser, ki deluje Prizor iz Praznine programsko metodološko. Prvi rezultati večmesečnega razisko- valnega dela se bodo pokazali prav na Ptuju. ••• 14. februarja bo gostovala v gledališču Jazzbina Zlata jama v najnovejši godalni zasedbi. Njen vodja Nebojša Pop-Tasič je v raz- ličnih zasedbah na Ptuju gosto- val že dvakrat, tretjič bo njegov nastop nekaj posebnega. Ne- bojša se je namreč pridružil red- nemu delovanju gledališča (kot dramaturg, urednik publikacij gledališča, komponist in pisec). Konec februarja se bo prvič zgodil teden monodrame, redno srečanje monodrame na Ptuju. Monodrama je posebna zvrst gledališke kreacije. V svetu je priznana in visoko umetniška forma, pri nas pa se razvija v in- tervalih v smislu kvalitete in kvantitete. Na Ptuju bo mogoče videti izbor najboljših mono- dram iz Slovenije, pa tudi kakšno iz tujine. Do konca sezone bomo reali- zirali še vsaj dve predstavi (na odru), in sicer najprej avtorski projekt Sebastijana Horvata s premiero v začetku aprila in Beckettov komad Konec igre v režiji Matjaža Latina konec apri- la 97. Ob tem bo tekla redna pro- dukcija kletnega odra in gostom bomo ponudili materiale iz knjižnice in čitalnice gledališča, ki se formira v kleti (časopisi, knjige, revije in video material s področja gledališča in umetnos- ti). Gledališče stopa na pot z veli- kimi koraki, publika stopa v ko- raku z gledališčem. Gledališče bo doseglo svoj namen in osvoji- lo svoj kulturni prostor šele ta- krat, ko ga bo Ptuj sprejel za svo- jega, prepoznal v njem svoje last- no duhovno bitje in odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bo gleda- lišče postavljalo, pa ga tudi spraševal. Za novo gledališče: Jernef LorencI DORNAVA / LETOS DRUGA PUSTNA PRIREDITEV Fašenk po donavsko Turistično etnografsko društvo "Liikari" iz Dornave prireja le- tos drugi pustni karneval "Fašenk po dornavsko", ki bo v pone- deljek, 10. februarja, ob 14. uri. Pustna povorka bo potekala po Mezgovcih in Dornavi, Organizatorji vabijo k udeležbi vse pustne maske, še posebej izvirne pustne like iz domačega okolja. Skupine in posamezniki se lahko prijavijo do 30. januarja pri predsednici društva Mariji Velikonja. MS TEDNIK -16. JANUAR 1997 OD TOD IN TAM -11 LENART / REJA NOJEV KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST Noji 50 iudovite živali V LENARŠKI OBČINI SE Z NOJEREJO KOT DOPOLNILNO DEJAVNOSTJO TRENUTNO UKVARJAJO ŠTIRJE REJCI Ko sem pred nedavnim v enem od slovenskih časnikov zasledil članek o paru nojev, ki ju imajo v Spodnji Sčavnici, se mi je ob tem nehote utrnila misel, da ljudje o teh zanimivih živalih v bistvu vedo še vedno izredno malo. In kljub temu da sem se z rejo nojev pred približno štirimi meseci začel ukvarjati tudi sam, moram priznati, da je okoli teh največjih ptic na svetu, ki ne morejo leteti, še vedno veliko neznank in skrivnosti. Mogoče se kdo ne bo strinjal s to trditvijo, prepričan pa sem, da mi bo pritrdil vsak re- jec nojev, da je to žival, ki ti vsak dan postreže s kakšno novo zani- mivostjo, ki te preseneti. Predvsem ko so še mlajši, takšnih dobrovoljčkov ne najdeš kjerkoli, sploh ko te pogledajo z očmi, ki jih krasijo čudovite tre- palnice. Z odraslimi živalmi pa moramo biti v paritvenem času seveda previdnejši, čeprav so zelo navezane na gospodarja. Noj (Stmthionidae) spada v sku- pino ptičev brez grebena na grod- nici. Izvira iz Afrike, kjer živijo štiri podvrste noja. Živijo v sušnih in nerodovitnih območjih. peščenih puščavah, savanah in gozdnatih področjih. Da je mogoče to žival izkoriščati tudi v komercialne namene, predvsem zaradi perja, mesa in kože, so že pred desetletji spoznali v Južni Af- riki, ki še danes velja za enega naj- večjih monopolistov na tem po- dročju. Seveda jim skušajo slediti tudi drugod po svetu, predvsem v ZDA, kjer so tamkajšnji farmarji ugotovili, da bi se na ta način dalo rešiti tradicionalne družinske vire dohodka (govedo, prašiči, koruza, pšenica). Noji pa vse bolj prodirajo tudi v Evropo in ne nazadnje tudi v Slovenijo. Meso je še posebno cenjeno v Švici in Nemčiji, po- trošniki pa so ga začeli spoznavati tudi pri nas doma. Trenutno ni znano, s koliko noji razpolagamo v Sloveniji, predvsem zaradi nepo- vezanosti rejcev, kljub temu pa lahko zatrdimo, da se ustvarja rej- na baza, ki je še kako potrebna za nadaljnji razvoj te panoge pri nas. Predvsem kvalitetno je meso, ki vsebuje izredno malo holesterola, zato ga diabetologi priporočajo vsem ljudem, najbolj pa bolnikom z boleznimi ožilja in srca. Peresa se uporabljajo za visoko modo, koža je še posebej dragoceno usnje, olje je uporabno v kozmetični indu- striji, kremplji za izdelavo nakita itd. In zakaj se z rejo nojev pri nas ne ukvarja le peščica ljudi? Odgovora sta dva. Prvi je ver jemo popolna informacijskalilokada, drugi pa je seveda dokaj velik začetni finančni zalogaj, ki se začne obračati šele po dobrih dveh letih. Informacijsko blokado sem omenil zato, ker v Sloveniji v bistvu ne obstaja ni- kakršna strokovna literatura, ki bi pomagala pri nabiranju potrebne- ga znanja, ki ga za sedaj ne posre- dujejo niti študentom na bio- tehniški ali veterinarski fakulteti. Ob tem naj dodam, da na tej fakul- teti kljub vsemu lahko izvemo ve- liko koristnih nasvetov pri profe- sorju dr. Ivanu Mrzelu z Inštituta za zdravstveno varstvo pemtnine, ki se med vsemi najbolj angažira na področju nojereje. In tudi na državni ravni glede tega ni popol- noma nič dorečeno, saj je število živali v Sloveniji zaenkrat še pre- majhno, čeprav bi kot dopolnilna dejavnost na kmetiji morala biti zanimiva tako za kmete kot za državo. Kot drugo pa sem omenil dokaj velik zagonski kapital. Tu- kaj imam v mislih predvsem dokaj visoko ceno živali (največkrat se odločimo za nakup mladičev, sta- rih od štirinajst dni navzgor - op.p.) in ne nazadnje stane tudi ureditev prostora, kjer bodo noji bivali (stavba, ograja...). Mnogi se seveda sprašujejo, ali je te živali sploh možno rediti pri nas, v naših podnebnih razmerah. Odgovor je pritrdilen. Živali, ki jih redimo danes v Evropi, so že toliko selekcionirane, da so zmožne prebroditi naše zime brez kakšnih večjih problemov. Predvsem do sedmega, osmega meseca pa moramo biti nekoliko previdnejši, saj ni priporočljivo, da jih dobi dež ali sneg na prostem. Hrana, ki jo v Sloveniji izdeluje že kakšnih pet različnih proizvajal- cev, pa je tako ali tako uravno- težena za posamezne starostne skupine. In ker rastejo mladiči v prvih mesecih izredno hitro, tudi do 30 centimetrov na mesec, je prehrana še kako pomembna, predvsem da se ne ukrivijo noge, ki morajo biti posebno močne. V slast pa jim gredo tudi lucerna, de- telja in zmlete školjke. Tudi vodo morajo imeti na voljo, predvsem zaradi suhih briketov. V razvojnem obdobju noja ni malo sitnosti. Paziti je potrebno pri prehrani, saj so piščanci izred- no požrešni, kar lahko povzroči blokado prebavnega trakta in po- tem je kaj malo možnosti, da preživijo. Lahko dobijo tudi tra- kuljo, gliste, pljučnico, vnetje si- nusov ... Lahko se najejo kamenja itd. Skratka težav ni malo. Vendar je trud poplačan, ko noji spolno dozorijo. Posebno lepi so samci, ko izvajajo paritveni ples, ki je po- doben valčku. Samica zvali tudi do sedemdeset jajc na leto, odvisno od števila sončnih dni. Jajce je veliko do 20 centimetrov in težko do ki- logram in pol. V naših podnebnih razmerah valjenje v naravi seveda ni možno, tako da to delo opravi valilnik. Seveda pa vsa zadeva ni tako nedolžna, kot je videti na pogled. Zahteva temeljito pozna- vanje tehnologije valjenja, pri tem pa moramo imeti poseben v ta na- men pripravljen inkubator. Na količino izvaljenih piščancev seve- da vplivajo številni faktorji, eden od njih je tudi higiena prostorov, kjer imamo noje, in pa seveda rav- nanje z jajci, ki mora biti izredno previdno (razkuževanje, tempera- tura ...). V lenarški občini smo trenutno štirje rejci z noji, ki pomenijo do- bro osnovo za nadaljnji razvoj te panoge v naši občini. Vendar je tudi v tej panogi tako, da od nobe- nega rejca ne boš izvedel vsega naj- važnejšega, kar se tiče reje nojev. Vsak ima vsaj neko svojo skriv- nost, ki jo obdrži zase. Vsakdo se mora izobraževati predvsem sam, litesaturo pa moramo največkrat iskati tudi v Ameriki. Sicer pa je tako povsod. Tudi kmet, ki ima dobre krave molznice, vam ne bo izdal vseh skrivnosti, kako dosega večje količine mleka od soseda. Upamo lahko le, da se bodo tudi naši veterinarji prilagodili razme- ram ter se usposobili za oskrbo teh čudovitih živali, saj sedaj veliko- krat izpade tako, da se oni učijo od nas in ne mi od njih. ^eš Upko Nojevi piščanci, stari tri mesece in veliki približno 75 cm. Foto: Aleš Odrasli nojev samec doseže višino tudi do 2,5 metra. Foto: Aleš Upko MAKO« / AGONIJA v ISKRI RELEj"Billi^P"^P^ Štiriinpetdeset deluv€ev stuviM že drugi teden Problemi v makolski tovarni Iskra Releji imajo že dolgo brado. S težavami so se otepali v začetku devetdesetih let, menda pa je bilo najkritičneje 1992. leta, ko bi bili tovarno v dolini Dravinje tik pod vznožjem haloških gričev morali zapreti. Tako bi več kot 200 ljudi, ki si tod služijo svoj vsakdanji kruh, izgubilo še to možnost zaslužka. Direktor Viktor Korošec, ki je sočasno tudi eden izmed lastni- kov makolske tovarne, vendar, kot poudarja, ne večinski, je po- vedal, da mu kot domačinu ni bilo ravno vseeno, kaj se bo s to- varno in delovnimi mesti na tem podeželskem obrobju dogajalo, zato se je odločil, da se vme v domači kraj in skupaj s sodelavci spravi vse skupaj na noge. Ven- dar želja in zagnanost, da nekaj narediš, le ni dovolju, še posebej če ti pri tem zmanjkuje tiste^ kar je najpomembnejše, to je de- naria. Zaposleni prejemajo plače po kolektivni pogodbi, zmanjšane za določen odstotek, ker pač ima- jo že lep čas blokiran žiro račun. Nezadovoljstvo med delavci, še posebej tistim delom, ki so se odločili v lanskem novembru za stavko, pa sedaj ni samo zaradi neizplačanega regresa (ob koncu novembrske stavke so se z vodst- vom tovarne le dogovorili o iz- plačilu še neizplačanega dela re- gresa), temveč tudi zaradi zmanjšanja plač za čas stavke. To je bil tudi vzrok, da sedaj v začetku novega koledarskega leta s stavko mogoče le dosežejo svoje pravice. Kako se bo razpletlo, sedaj težko napovedujemo. Po besedah direktorja vsak dan stavke tovar- na izgubi po 25 tisoč mark, stav- kajoči pa seveda vztrajajo pri svo- jem. Bo rešitev stečaj, še eden v nizu številnih na Štajerskem? Kdo ve! Seveda pa bomo o vsem podrobneje pisali v prihodnji šte- vilki Tednika. Vida Topofovec AKTIV SINDIKALNIH AKTIVISTOV ZSSS PTUJ Ohranjati traditijo in ustvarjalno sodelovati Na letnem zboru Aktiva sindikalnih aktivistov Zveze svo- bodnih sindikatov Slovenije Ptuj, ki je bil v četrtek, 9. Ja- nuarja, so pohvalno ocenili delo v lanskem letu in sprejeli okvirni program, ki ga bodo uresničili v letošnjem letu. Pri tem so izrazili željo po tvornem sodelovanju pri ure- sničevanju skupnih nalog s sindikati v okviru ZSSS, par- lamentarno stranko DeSUS, z društvi upokojencev, pa tudi z organi lokalne samouprave, pri ohranjanju delav- skih tradicij in spominskih obeležij pa predvsem z območno organizacijo Zveze borcev in udeležencev NOB. Razvili bodo tudi svoj prapor. O vprašanjih v zvezi z reformo pokojninskega sistema bodo raz- pravljali na glavnem delovnem zboru v marcu letos. Gradivo bodo pripravili skupno z območno organizacijo ZSSS Ptuj in Demokratično stranko upoko- jencev. Imenovali so petčlanski odbor, ki bo poskrbel za naročilo in raz- vitje prapora aktiva, saj ga doslej niso imeli. To slovesnost naj bi povezali s proslavo delavskega praznika 1. maja. Ob tem prazni- ku bodo tudi organizirali prija- teljsko srečanje vseh članov akti- va pri domu Ribiške družine Pmj v Rogoznici. V poletnih mesecih bodo za člane aktiva organizirali vsaj en izlet, v sodelovanju z društvi upokojencev pa se bodo ude- leževali izletov in srečanj, ki jih bodo organizirala društva upoko- jencev z območja mestne občine Ptuj. Pristno sodelovanje že ob- staja z DU Ptuj in DU Rogozni- ca. V aktivu so se zavzeli, da bodo redno skrbeli za vzdrževanje vsaj enega od spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja na ptujskem območju. Tako bodo skrbeli za spominsko obeležje Franca Krambergena pred del- avskim domom v Pmju, ki je po njem tudi imenovan, ter za spo- minsko obeležje v ptujskih želez- niških delavnicah, kjer je bilo prvo žarišče delavskega gibanja pri nas. V spomin na junaški boj Slovenskogoriške - Lackove čete bodo 8. avgusta v Most ju organi- zirali spominsko srečanje. Pri tej in podobnih spominskih mani- festacijah bodo ustvarjalno sode- lovali z borčevsko organizacijo, pa tudi z aktivom brigadirjev nekdanjih mladinskih delovnih brigadah in z drugimi zainteresi- ranimi. Velja poudariti, da Aktiv sindi- kalnih aktivistov financira svoje delo izključno iz članarine svojih članov in njihovimi dodatnimi prispevki namensko za posamez- ne akcije, kot bo tudi nabava pra- pora. Vsak član aktiva letno pris- peva tudi določen delež v sklad tovariške pomoči, iz katerega po- magajo svojim bolnim in social- no ogroženim članom. Vse to urejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejmejo na letnem zboru. FF PTUJ / DR, TONE JEROVSEK Z DELAVCI PTUJSKE UPRAVE ENOTE IN ZUPANI Prizadevanla %a i#fr/e- vanje prtKvne varnosti Predsednik ustavnega sodišča Slovenije in profesor na pravni fakulteti v Ljubljani dr. Tone Jerovšek je v torek na povabilo načelnika Upravne enote Ptuj Metoda Graha pre- daval delavcem enote o upravnem postopku, po katerem morajo odločati upravne note in vse občine, kadar odločajo v upravnih stvareh. Predavanja so se udeležili tudi drugi ter informativno poglabljali obstoječe znanje o postopku. Predavanje je bilo namenjeno predvsem pripravi delavcev v občinskih upravah in upravni eno- ti na strokovne izpite in preizkuse znanja iz zakona o splošnem upravnem postopku. Preizkus so opravljali včeraj, mora pa ga imeti vsaka uradna oseba, ki odloča o upravnem postopku. Pri splošnem upravnem postop- ku se še vedno uporablja stari ju- goslovanski zakon, ki se v Repu- bliki Sloveniji uporablja kot slo- venski republiški predpis, če ni v nasprotju s pravnim redom, ki je veljal 25. junija 1991. Posebna strokovna skupina, ki jo je vodil dr. Tone Jerovšek je že pri- pravila prvi delovni osnutek nove- ga zakona o splošnem upravnem postopku; ta je v pretežni meri povzetek sedaj veljavnega zakona, v njem pa so tudi številne novosti, ki so posledica uskladitve s sloven- sko ustavo in sistemskimi zakoni na področju uprave ter glede na lo- kalne skupnosti, ki so avtonomne v razmerju do države in državne uprave. Novi postopek naj bi predvsem poudaril možnost kontradiktor- nosti v postopku, kadar nastopa več strank, utrdil naj bi nekatera demokratična pravila razmerja države v odnosu do stranke, v po- Dr. Tone Jerovšek. Foto: Kosi lavju o temeljnih načelih opušča pravnomočnost, ki je prenesena v ustrezni del zakona, kar predstavl- ja pravno pravilo in ne načelo. To je pravilo, ki pove, kdaj postanejo odločbe nespremenljive in nihče več ne more posegati vanje. Neko- liko se zožujejo tudi izredna prav- na srestva, ki jih stranke vlagajo, s sedanjih sedem na pet, s čimer se utrjuje pravna varnost tistih, ki so pridobili kakšne pravice, onemo- goča pa pretirano poseganje v upravne akte. Zakon je tudi bolj prilagojen računanalniškemu pos- topku oblikovanja upravnih odločb, predvideva tudi, da bi jih lahko pošiljali po elektronskih medijih. Trenutno je še odprto vprašanje tehnične zaščite. Novi zakon o splošnem uprav- nem postopku naj bi predvidoma pričel veljati sredi prihodnjega leta, če v postopku sprejemanja ne bo prišlo do bistvenih zapletov. Dr. Tone Jerovšek se je v torek popoldne srečal tudi z župani no- vih občin na Ptujskem (odsotna sta bila destrniško-trnovskovaški in juršinski). Posebej jih je opozo- ril na to, da se kriteriji v upravnem postopku vse bolj zaostrujejo in da Slovenijo v odnosu do Evrope čakajo velike naloge pri izpeljavi procesnih standardov. Župani so v pogovoru načeli vrsto aktualnih vprašanj lokalne samouprave; zlasti so poudarili, da so zdajšnje občine še daleč od evropskih občin in v bistvu le komunalni servis. Občine bi morale razpolagati z možnostjo vplivanja na pogoje dela in življenja na svojem območju ter vplivati na gospodar- jenje. MG 12-OD TOD IN TAM 16. JANUAR 1997- TEDNIK PREJELI SMO Druga plat bojkota v Mlekarni Ptuj v Tedniku številka 1 z dne 3. januarja 1997 je v rubriki Prejeli smo gospa Anica Brumec, ki je bila v.d. direktorice Mlekarne Ptuj do 1. maja 19%, zapisala nekaj trditev, ki so neresnične. Upravni odbor Mlekarske za- druge je ogorčen nad takim pi- sanjem sklenil, da v želji po predstavitvi prave resnice, obja- vi naslednji odgovor: 1. V članku ga. Bnrniec izjavl- ja, da za nepodpis pogodbe ni kriva ona, temveč Mlekarska za- druga, kar je popolna neresnica. Pogodba med Mlekarno in Mle- karsko zadrugo ni bila podpisa- na, ker je ga. Brumec vztrajala, da se v pogodbi črta člen, da Mlekarna Ptuj v letu 19% plačuje Zadrugi 3 odstotke od cene za liter oddanega mleka, ki gredo za stroške organiziranja odkupa. Poudariti velja, da vse mlekarne v državi plačujejo za stroške odkupa zadrugam 3, ne- katere celo 4 odstotke. V času bojkota Mlekarne je obljubljala kmetom - proizvajalcem mleka, da bo znižala stroške s 3 na 1,5 odstotka, kar je tudi storila. Poz- neje pa se je izkazalo, da ta od- stotek ne zadostuje za pokritje stroškov organiziranja direktne- ga odkupa in stroški so se znova povečali na 3 odstotke. Namen gospe Brumec je bil torej očiten: razbiti enotnost Mlekarske za- druge in kmetov. 2. Gospa Brumec navaja, da ni res, da Mlekarski zadrugi Mle- karna ne bi nakazala sredstev v višini 3 odstotkov od cene odda- nega mleka. Iz fakture, izdane natanko pred letom dni, je raz- vidno, da za januar 19% ni bilo zajeto in nakazano plačilo stroškov v ^višini omenjenih 3 odstotkov. Šele po nekajkramem posredovanju s strani Mlekarske zadruge je bila napisana nova faktura, ki je vsebovala tudi plačilo stroškov odkupa. Pove- dati velja še to, da si je ga. Bru- mec dovolila samovoljno, brez soglasja UO Mlekarske zadruge, obračunati stroške za najeti kre- dit in obresti v višini 900 tisoč tolarjev. Dokumentacija o naših trditvah je na voljo tako v Mle- karski zadrugi kot v Mlekarni. 3. Kar se tiče odpuščanja delav- cev Mlekarne, je bila Ailekama Pmj edinstven primer v Sloveni- ji, da odpušča delavce zato, ker se družijo s kmeti in delajo za njihove interese, kar je od njih delovno mesto tudi zahtevalo. Poudariti velja, da je bil g. Drago Zupanič suspendiran z delovne- ga mesta zato, ker se mu je očita- lo, da prodaja mleko mimo Mle- karne v Vindijo Varaždin ter da je izdal poslovno tajnost o name- ravani kapitalski povezavi Mle- karne Ptuj z Ljubljanskimi mle- karnami. Ker je to bilo v mesecu oktobru 1995, je bilo kapitalsko povezovanje že "javna tajnost", saj se je zanjo vedelo že od av- gusta tega leta. Znano je bilo tudi to, da je po prevzemu direk- torjevanja s strani gospe Anice Brumec bil ustavljen prvotno dogovorjeni proces lastninskega preoblikovanja Mlekarne. Kljub temu da so vse priče v disciplin- skem postopku pričale v korist g. Zupaniča in da mdi ni bilo do- kazov za očitana mu dejanja, se je disciplinska komisija odločila za suspenz, kar je razvidno iz za- pisnika. S tem dejanjem je bil kršen tudi dogovor, podpisan med Mlekarno in Mlekarsko za- drugo leta 1992, saj o suspenzu delavca ni bil obveščen predsed- nik Upravnega odbora Mlekar- ske zadruge. Ga. Brumec se za- gotovo spomni 17. oktobra 1995, ko je poklicala g. Zupaniča v svojo pisarno in od njega zahte- vala takojšnjo odločitev o tem, ali namerava delati za Mlekarno ali za kmete. Zaradi njegove ta- kojšnje odločitve za kmete in Mlekarsko zadrugo, je sledil su- spenz in uvedba disciplinskega postopka. To je bilo znova v na- sprotju z dogovorom, da s 1.11.1995 preidejo Drago Zupa- nič in kontrolorji v delovno raz- merje na Mlekarsko zadrugo, ta pa se čimprej odseli v nove pros- tore. Upravni odbor zadruge je zaradi opisanega ravnanja pre- pričan, da je šlo za umazane igre brez primere. Kar se tiče vplačila Mlekarske zadruge se notranji odkup Mle- karne, velja povedati, da je ravno ga. Brumec krivec za to. Spom- niti se je treba, da je prav ona prva kršila dogovor med Mle- karno in Zadrugo, sprejet na or- ganih upravljanja. V programu lastninskega preoblikovanja je zapisano, da bodo delavci, bivši zaposleni in upokojenci sodelo- vali v notranjem odkupu tudi z zneskom neizplačanih plač v le- tih 1991 in 1992, rezerviranih za lastninjenje. Ga. Brumec je dala v januarju 1996 ta znesek delav- cem izplačati. S tem je oškodo- vala zaposlene delavce v Mlekar- ni, saj velja v notranjem odkupu 50-odstotni popust. Prav zaradi tega prvi razpis za notranji od- kup ni bil uspešen. Mlekarska zadruga se je v prvem razpisu držala dogovora in vplačala samo znesek za dogovorjene 4 odstotke premoženja Mlekarne. Poudarjamo, da so vsi ukrepi Mlekarske zadruge posledica odločitve Upravnega odbora Mlekarske zadruge in ne gospo- da Zupaniča, ki mu je bilo očita- no, da dela samo za lasme inter- ese, za Mlekarno pa mu je malo mar. Gospodu Zupaniču zagoto- vo ni vseeno, kaj se je in kaj se dogaja z Mlekarno. Enako je za njeno usodo še kako zainteresi- ran Upravni odbor Mlekarske zadruge in zagotovo tudi večina proizvajalcev mleka. Z delom, ki ga opravlja Drago Zupanič, smo člani Upravnega odbora zelo za- dovoljni, prav tako je imel vso podporo Upravnega odbora v času opisanih dogodkov tudi ta- kratni predsednik gospod Jože Lah. Razlogov za bojkot Mlekar- ne je bilo mnogo več, kot jih na- vaja gospa Brumec. Omenimo jih le nekaj: Takoj po prevzemu delovnega mesta v.d. direktorice je gospa Anica Brumec na skupnem ses- tanku UO in DS v mesecu juliju zahtevala od proizvajalcev pris- pevek v višini 2 tolarjev po htru mleka za kritje izgube pri izvozu mleka. To naj bi bil njen predsa- nacijski program. Takoj zatem je ustavila aktivnosti za lastninsko preoblikovanje Mlekarne. Sledi- le so aktivnosti za kapitalsko po- vezovanje z Ljubljanskimi mle- karnami in to brez vednosti Upravnega odbora Mlekarske zadruge. Takoj zatem, v mesecu novembru 1995, se je ga. Bnunec odločila za nakup hladilnice od KK Ptuj v višini 50 milijonov tolarjev kljub težkemu položaju Mlekarne. Za ta nakup je pri banki najela kredit. Sledi njena izjava na izrednem občnem zbo- ru Mlekarske zadruge, da bo za- druga prevzela vso odgovornost, ker ne bo več denarja za plačilo mleka. Takoj zatem, natanko pred enim letom, torej v januar- ju 19%, je odredila delavcem iz- plačilo že omenjenih sredstev, ki so bila namenjena za notranji odkup, ravnala je torej v na- sprotju z dogovorom. Pričela je tudi aktivnosti prepričevanja članov zadruge - proizvajalcev mleka, da pristopijo k direktne- mu odkupu mleka. V začetku fe- bruarja je preprečila sestanek Upravnega odbora Mlekarske zadruge in Delavska sveta Mlekarne, kljub temu da smo se za ta sestanek člani obeh orga- nov dogovorili 12. januarja. Člani Upravnega odbora smo ta- krat ostali pred vrati Mlekarne. Bilo je torej povsem dovolj raz- logov, da smo se v Upravnem odboru odločili, da izrazimo svoj protest v obliki znane blokade Mlekarne v začetku februarja 1996. Zapisati moramo še to, da je sedanja direktorica Mlekarne v Biltenu Mlekarske zadruge ok- tobra 19% med drugim zapisala: "Prva moja naloga po prevze- mu nalog direktorice je bil preg- led poslovanja za nazaj, predvsem od začetka leta do konca aprila, pa tudi v letu 1995, saj je revizijska hiša Audit za leto 1995 izdala soglasje s pridržkom. Analiza poslovanja za nazaj je pokazala, da se je fi- nančna moč podjetja slabšala vse od leta 1993 in že konec leta 1995 je dosegla točko, ki je zahtevala radikalne ukrepe. Naša skupna ocena je, da bi mo- ralo podjetje konec leta 1995 pri- kazati izgubo..." Ta trditev potrjuje naša sum- ničenja, da poslovanje v Mlekar- ni ni bilo povsem "čisto". Gospa Brumec se hvali, kako je kme- tom izplačevala za mleko. Ni pa povedala tega, da so morali kmetje za svoje izplačilo plačevati obresti za najete kredi- te. Upravni odbor Mlekarske za- druge Ptuj: predsednik Milan Tacinger VLOŽENA ZASEBNA TOŽBA Bralce Tednika obveščam, da sem vložil zasebno tožbo proti gospe Anici Brumec, ki je v ru- briki Prejeli smo pod naslovom Druga plat bojkota v Mlekarni Ptuj dne 3. januarja 1997 zapisa- la kup klevet in neresnic, s čimer je škodovala mojemu dobremu imenu. Ko bo tožba končana, vas bom o tem podrobno obve- stil v isti rubriki. Lh-ago Zupanič GIMNAZIJA PTUJ Šolsko tekmovanje iz anglešiine Besede so vrele na dan in se same črkovale. Roka je medtem pisala po papirju, se včasih ustavila in ob no- vem valu domislic spet zaplavala ter skrbno izbrane be- sede združevala v smiselne povedi. Tišina je lebdela v zraku; nenadni poki so se včasih izvili iz starih zelenih stolov in nekoliko olajšali napetost, ki Je sevala iz pričakujočih dijakov. Takšno je bilo vzdušje 20. de- cembra, ko so se dijaki ptujske gimnazije pomerili v znanju angleškega jezika. Testi, ki so jih sestavile profesorice ang- leščine Alenka Ketiš, Brigita Vertič in Aleksandra Pal, so se dehli na tri dele. V prvem so učenci odgovarjali na vprašanja o angleški ktilturi in tradiciji, v drugem je bila zajeta slovnica, v tretjem delu pa so pisali esej. Tekmovanja se je udeležilo 45 dijakov: 17 prvih, 9 iz drugih, 14 iz tretjih in 5 iz četrtih lemi- kov. Pri prvih letnikih je prvo mesto zasedla Vanda Ekič (1. c), drugo Sara Baiunan (1. d) in tretje Sandra Farazin (1. c). Med drugimi letniki se je naj- bolje izkazal Dominik Rašl (2. b); sledil mu je Črtomir Goz- nik (2. e), temu pa Tina Strafe- la (2. e). Največ točk med tretji- mi letniki je zbrala Katja Kola- rič (3. b), na drugo mesto se je uvrstila Zvezdana Novak (3. b), na tretje pa Matej Zafošnik (3. b). Prve tri iz tretjih letni- kov čaka še regijsko in morda državno tekmovanje iz ang- leščine. Med četrtošolci pa je največ znanja pokazal Andrej Žerak (4. a), sledila mu je Ma- nueia Toplak (4. e), njej pa Iris Furjan (4. c). Vsak zmagovalec je za nagrado prejel angleški slovar. Nataša Rogina SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Obdobje^Mlelovaniaa Bomo po obdobju grobih poli- tičnih konfrontacij, "podkupo- valnih", "prestopnih" in drugih afer končno doživeli čas sodelo- vanja? Izvolitev dr. Janeza Drnovška za novega predsedni- ka vlade (9. januarja) in najno- vejši predlog pomladnih strank, da naj bi dr. Janez Drnovšek ses- tavil vlado narodne enomosti (v kateri bi sodelovala večina parla- mentarnih strank), sta obetavni, znamenji. Na koncu se bo morda celo pokazalo, da bo ravno neod- ločen izid zadnjih parlamentar- nih volitev, ko nobena stranka oziroma politična opcija ni dobi- la tolikšnega števila glasov, ki bi vnaprej zagotavljalo "preprosto" vladanje, omogočil začetek širšega sodelovanja pri urejanju državnih zadev in nastajanje najširše možne vladajoče koali- cije. Prvi koraki v to smer so storjeni. KAKO ŠIROKA KOALICIJA Seveda bomo šele prihodnje dni nazorneje videli, kako si po- samezne strani tudi v resnici zamišljajo takšno sodelovanje in kako so deklarirano sposobne spremeniti v vsakdanjo poli- tično prakso. Dr. Janez Drnovšek je takoj po svoji izvo- litvi za premiera (s tesno večino 46 glasov proti 44) izjavil, da bo napravil resen poskus, da bi se ,7lr./^o;^-J^ mmr.*:^U. »n^Al S predstavniki strank, ki so v parlamentu glasovale proti nje- mu. Ob tem je posebej omenil zainteresiranost za sodelovanje s Podobnikovo Slovensko ljudsko stranko, vrat pa ni povsem zaprl niti Janševi SDS, "čeprav je ta straiika v zadnjem času nastopa- la z zelo izključujočimi se sta- lišči". Predsednik republike Milan Kučan je po izvolitvi dr. Janeza Drnovška dejal, da pričakuje, da se bodo stranke zdaj "soočile z odgovornostjo za prihodnost države in zmogle narediti korak k sodelovanju". Kučan misli, da takšno ravnanje pričakujejo tudi volivci. "Zdaj po izvolitvi man- datarja je pravi čas za odgovorno ravnanje, za oblikovanje stabilne koalicijske vlade z večjo podpo- ro kot 46 glasov, za kar sem se zavzemal že pri izbiri kandidata za mandatarja," je poudaril Kučan. Vendar pa je predsednik države omenil tudi bojazen, da po volitvah umetno ustvarjene delitve med strankami še niso presežene in da so "ozki interesi strank pred koristmi države in državljanov". Kučan je tudi opo- zoril, da čakajo novo vlado veli- ke naloge - obsežne reforme, ki jih terja politična, gospodarska, socialna in pravna preobrazba države, utrjevanje nacionalne identitete, povečanje pravne var- nosti državljanov, povezovanje Slovenije z Evropsko unijo in XT.,»^— —1^—« ^„ i..uu^ uresniči vlada, ki bo čim bolj av- tentično odsevala interese kar najširšega kroga državljanov Slovenije in ki bo imela mdi ustrezno podporo v državnem zboru. Prvi odzivi pomladnih strank na izvolitev dr. Drnovška niso ravno obetali možnosti za vzpos- tavljanje takšnega sodelovanja. V ospredju pozornosti liderjev teh strank je bil prehod poslanca Slovenskih krščanskih demo- kratov Cirila Pucka na stran Drnovška in domnevna podku- povalna afera, v kateri naj bi LDS poskušala z denarjem pri- dobiti poslanca SDS in tržiškega župana Ruparja, da bi glasoval za dr. Janeza Drnovška. Čeprav je Pucko nekajkrat poudaril, da je njegova odločitev zgolj posle- dica temeljitega političnega pre- misleka (in ne kakršnegakoli podkupovanja), je predsednik SKD v svojih javnih nastopih vendarle govoril o možnosti ne- katerih pritiskov na Pucka in iz- siljevanj. Prav tako niso zalegla mdi uradna zatrdila iz vrst LDS, da LDS ni organizirala "podku- povanja" poslanca Ruparja. Tako je predsednik SLS Marjan Po- dobnik v prvi izjavi neposredno po izvolitvi dr. Janeza Drnovška za predsednika vlade dejal, da Drnovšku ne more čestitati, dokler nima informacij o tem, "ali je bil vpleten v posktise pod- kupovanja. Želim pa mu, da bi zatrjeval pred glasovanjem v državnem zboru, za prihodnost Slovenije." Podobnik je dejal, da se SLS ne misli pogovarjati z dr. Drnovškom, dokler ne bodo razčiščene zadeve v zvezi s po- skusi podkupovanja. Predsednik Socialdemokratske stranke Slo- venije Janez Janša je dejal, da je bil dr. Drnovšek izvoljen na podlagi "politične korupcije". Po tem dogodku se trdnost pomlad- nega bloka ni spremenila. "Ima- mo podpisan sporazum, ki se ga socialdemokrati nameravamo držati. Po tistem, kar piše v spo- razimiu, pa prav tako mislim, da ne bo pomladne stranke, ki bi bila pripravljena stopiti v tako vlado. Kandidat za mandatarja si je s sporazumi, ki jih je podpi- sal pred glasovanjem s tremi strankami in enim kandidatom (z ZLSD, SNS, Desusom in Ci- | rilom Puckom - op. p.), zavezal roke za nadaljnja pogajanja in ne vidim možnosti, po kateri bi bilo vladi devetdeset poslancev," je dejal Janša. VLADA NARODNE ENOTNOSTI Po takšnih izjavah je bilo seve- da še toliko bolj senzacionalno Janševo sporočilo na ponedeljski TV konferenci na slovenski tele- viziji, da bodo stranke slovenske pomladi predlagale formiranje vlade narodne enotnosti, ki naj bi jo vodil dr. Janez Drnovšek. Predvsem pa je bila presenedjiva Janševa racionalna utemeljitev potrebe po takšni vladi. Sloveni- ja bo v prihodnjih mesecih soočena z mnogimi pomembni- re je pomembno čim širše sogla- sje in po pravilu tudi dvotre- tinjska večina v parlamenm. To pa bo mogoče, po Janševem mnenju, doseči le z ustrezno par- ticipacijo parlamentarnih strank v vladi. Lider Slovenske ljudske stran- ke Marjan Podobnik je istega dne povedal, da je ideja o vladi narodne enomosti nastala na sestanku predsednikov treh pomladnih strank. O oblikovan- ju takšne vlade se je takoj pogo- varjal mdi izvršilni odbor Slo- venske ljudske stranke. Podob- nik predlaga, naj bi takšno vlado sestavljale "vse ali večina parla- mentarnih strank. Njen cilj bi bil preprečiti velike napake v prihodnjih letih in omogočiti način dogovarjanja in sporazu- mevanja, ne pa izključevanja. Sestavljalec takšne vlade bi bil dr. Janez Drnovšek," poroča Delo. Če bi dr. Drnovšek odbil pred- log o formiranju vlade narodne enotnosti, naj bi po besedah Marjana Podobnika odšle vse pomladne stranke v "konstruk- tivno opozicijo", kar pomeni, da bi v parlamenm podprle vse predloge, ki bi bili po njihovem mnenju dobri za državo, sprejet- je slabih pa bi skušale preprečiti. V Slovenski ljudski stranki (enako pa očitno tudi v SDS in SKD) menijo, da je treba nemu- doma razčistiti vse podkupoval- ne afere, "saj bo šele potem mogoče z ustreznimi potezami oblikovati mdi novo vlado". Vendar glede tega tako ali tako ni razlik med njimi in "drugo stranjo". Predsednik Kučan predlaga, da bi posebna parla- sume o podkupovanju poslan- cev. Dr. Janez Drnovšek je že iz- javil, da bo vztrajal pri tem, da bi se tako imenovane podkupoval- ne afere razpletle, "saj slovenski parlament in slovenska politika ne smeta biti obremenjena s tem". Dnevnik piše, da je glede primera Rupar E)rnovšek že zahteval jasne odgovore, ali je kdorkoli iz stranke vpleten vanj. To vsi odločno zanikajo in tudi vsi argumenti kažejo, da je šlo le za podtikanja. Drnovšek zatrju- je, da bo od LDS zahteval zelo odločno obsodbo kakršnihkoli tovrstnih pojavov, to pa pričaku- je mdi od drugih strank. "Negativni primeri" pa niso omenjeni zgolj na LDS. Iz Desu- sa so sporočili, da je šlo za po- skus podkupovanja tudi s strani SDS, kar pa v SDS odločno zani- kajo. Vsekakor vse skupaj še zda- leč ni tako preprosto in tako na- tančno locirano zgolj na nekate- re "pokvarjene" stranke, kot želi- jo prikazati v posameznih poli- tičnih okoljih. Prav tako je treba ločevati med morebitnim pod- kupovanjem za denar in med prestopanjem iz stranke v stran- ko oziroma v status "samostojne- ga poslanca", kar je formalno dovoljeno. To prestopanje se mdi ni začelo s Puckovim izsto- pom iz poslanske skupine Slo- venske krščanske demokracije pred nekaj dnevi. Seveda lahko ob tem razpravljamo o vsem mogočem, tudi o (ne)moralnos- ti. Neokusno je le, če se za nemo; ralneže proglašajo zgolj tisti, ki zapuščajo "naše" vrste, medtem ko so tisti, ki so ali bodo prihaja^ li k "nam", povsem "normalni' ali celo jimaki... TEDNIK • 16. JANUAR 1997 NASVETI -13 Kuharski nasveti Utarite Tudi danes se bomo pogovarjali o žitaricah. Cela žitna zma večinoma upo- rabljamo kot dodatek k solatam, narastkom ali jih uporabljamo kot priloge. Bolj kot cela žitna zrna pa v prehrani ljudi uporabljamo strta ali do različne stopnje mleta žita. Tudi strta ali mleta žitna zrna naj- pogosteje kuhamo, vendar ne v tako veliki količini vode, kot sem zadnjič omenila za cela žima zma. Prav tako jih vsipamo v vrelo slano vodo in neprestano mešamo oziro- ma mešamo toliko časa, da se zmeščajo in dobimo kremasto konsistenco. Na ta način kuhajo v Italiji znamenito italijansko po- lento in še nekatere jedi, kot so njoki, ameriško zdrobljeno pšeno in škotsko ovseno kašo. Tudi za te jedi najpogosteje kot tekočino uporabimo vodo, mleko ali juho. Zdrob pa lahko kuhamo tudi tako, da najprej dolijemo polovico tekočine, drugo polovico tekočine pa šele v trenutku, ko je jed tekočino popila. Ker se moka in zdrob, še bolj pa grobo strta žita pri kuhanju radi prismode, jih lahko kuhamo tudi v vodni kopeli z občasnim mešanjem. Tako pri- pravljamo na primer riževo kremo, tako pa lahko skuhamo tudi ovse- no kašo. Razen kuhanja različnih prilog ali samostojnih jedi, kot so žganci, polenta in podobno, iz žit pri- pravljamo različne žitne strjenke. Žime strjenke najpogosteje pri- pravljamo z mlekom ali smetano in jih kuhamo na zelo šibki vročini, lahko tudi v pečici, da se žito napne in popije kar se da naj- več tekočine. Na primer 20 deka- gramov kvalitemih žitnih zrn po- pije tudi 1,5 1 tekočine. Poznamo tudi pikanme žitne strjenke, bolj znane in slavne pa so seveda sladke, ki jih ponudimo kot sladico ali kot samostojno jed. Sladkim žimim strjenkam dodaja- mo sladkor, vanilijo, različne dišave in suho sadje. Sem sodita tudi značilna angleška riževa strjenka z rozinami in severnoa- meriška strjenka iz koruzne moke in melise. Žitne strjenke najenostavneje naredimo tako, da v kožici pre- mešamo eno četrtino do eno polo- vico tekočine z žitom, na primer rižem, dodamo sladkor, px) želji ro- zine in drugo suho sadje. Vse sku- paj vsipamo v dobro pomaščen pekač in postavimo v pečico, ki smo jo že prej segreli na 150 C. Os- talo tekočino postopoma dodaja- mo med peko, da postane žito kre- masto in mehko. Ce ne uporabljate pri žitnih stmjenkah nobenega dodatka razen žita in sladkorja, potem vzamete dvakrat več tekočine, kot imate žita, v kolikor pa dodate še suho sadje, vzamemo tekočine trikrat več, kot imamo žita. Če želimo, da bi strjenka do- bila lepo rjavo barvo, proti koncu kuhanja odstranimo pokrov in povišamo temperaturo na 200 C. Sladko strnjenko ponudimo lahko toplo ali hladno in zraven ponudi- mo sladko smetano. Riž, ajda, proso, oziroma žita pa so lahko samo kot dodatek raz- ličnim narastkom, cmokom, svaljkom, ali hmstavcom. Na pri- mer moko pri pripravi skutnih cmokov lahko zamenjamo s pol- nozrnato pšenično moko ali pa do- damo samo pest ali dve do polovi- ce kuhane ajdove kaše. Zelenjavne narastke pa lahko popestrimo tako, da k bešamel omaki dodamo do polovice kuhano proso. Tako kot zdrobove ocvrtke popestrimo s sesekljanimi lešniki in mandeljni, jih lahko popestrimo tudi z ječmeno kašo ali z rižem. Vsekakor to ni vse, kjer lahko uporabimo žitarice - ne samo mle- te, ampak tudi cele oziroma v zrnju. Vabim vas, da nam čim prej pošljete kakšen recept, saj bom v prihodnji oddaji najboljšega na- gradila. •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva BIS J2I. gasilski oiuni zbor v soboto, 18. januarja, se bodo člani in gostje zbrali v domu kra- janov v Trnovski vasi na 121. občnem zboru Prostovoljenega ga- silskega društva Biš. PGD Biš je vianskern letu proslavilo 120-letnico delovanja. Ob tej svečanosti so izdali knjigo in razglednico ter videokaseto o zgodovini društva. Nabavili so tudi npvo vozilo Peugeot boxer. Po be^dah predsednika PGD Biš Manfreda Jakopa pa ob tako visaaisem jubileju manjka še skupinska slika vseh članov društva, mio poziva vse člane, da se občne^ zbora udeležijo in da naredijo spominsko skupinska fotografijo, ki bo tudi kamenček v mozaiku ho^aic 120-letne zgodo- vine. Zmago Šalamun PRIPRAVUA MAG. BOJAN ŠI(IKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 104. NAD Vzgoja k neagresivnosti Hod. in l€one€ v zvezi s socialno teorijo učenja agresije je zanimiv po- skus s j)osebno boječimi miškami. Ce so raziskovalci v trenutku, ko se je hotela taka miška vsaj malo braniti pred večjo, močnejšo in pogumnejšo vrstnico, to hitro in neopazno odstranili, je dobila boječa miška postopoma vtis, da je vrstnica zbežala iz strahu. Pos- ledica je bila, da se je pri boječih miškah postopoma začel večati občutek lastne moči in narastel tako daleč, da so začele same napadati močnejše od sebe in to s takim pogumom, da so jih pognale v beg. Postopoma so v prete- paštvu prekašale vse svoje vrstnice. Pri nekem drugem poskusu so otroci najprej gledali neagresiv- ne in agresivne vzore vedenja. Pozneje so eni v parih med seboj tekmovali v raznih dejavnostih, drugi pa so se lotili dejavnosti brez medsebojnega tekmovanja. Otroci, ki so tekmovali, so kazali več agresije oz. posnemanja agre- sivnih oblik vedenja kot oni, ki niso tekmovali. Zanimiva je bila ugotovitev, da zmagovalci niso bili nič manj agresivni kot poraženci. Torej trditve, da s tek- movanjem in konkurenčnostjo lahko odpravljamo agresijo, niso točne. Agresivno vedenje lahko izgine le, če obrazložimo, kaj pri takem vedenju ni prav. In še zanimivost: otroci, ki so enkrat samkrat videli, da je kdo ravnal agresivno, ne da bi bil kaznovan, so kazali večjo pri- pravljenost agresivno ravnati v podobni situaciji; otroci pa, ki so bili pohvaljeni, ker so se verbal- no ali fizično lotih vrsmikov, so bili agresivnejši kot tisti, ki take pohvale niso dobili. Razumljivo je, da način zgodnje socializacije v družini odločilno vpliva na razvoj otro- kove agresivnosti. Pri tem je po- membno več stvari, najpomemb- nejše pa so tri: agresivnejši v svo- jem življenju so otroci, ki so: - ovirani od staršev v svojem osebnostnem razvoju; - priča agresivnega vedenja svojih staršev; - v katerikoli obliki tolerirani s strani svojih staršev pri svojem agresivnem vedenju! Raziskave so pokazale, da pri- kazovanje naselja na TV, v fil- mih, stripih ipd. ne pomaga izživeti agresije v fantaziji, tem- več jo samo veča. Jasno je, da nekdo, ki vidi do svojega 16. leta okoli trideset tioč ubojev in umorov na TV, izgubi sleherni čut za pomilovanje in ni več občutljiv. Prav posebej nevama za otroke pa je agresija v risan- kah, saj te otroci nekontrolirano gledajo, le redki starši pa so na to pozorni in usmerjajo otroke v druge aktivnosti, v katere so tudi sami vključeni. Večina strokovnjakov opozarja, da prezremo pravo bistvo agresi- je, če razumemo pod tem le obli- ke eksplozivnega, primitivnega in masivnega nasilja. Pozornost je treba posvetiti tudi njenim maskiranim oblikam. Mišljena je predvsem agresija, ki se skriva v strukturi in načinu delovanja raznih organizacij, načinih zdravljenja, tehniki, socialnih in ekonomskih instimcijah, šoli, sodstvu in drugih državnih insti- tucijah. Še posebno nevarna je agresija v službi raznih poli- tičnih in nacionalnih idej, saj je voljnost in pripravljenost posa- meznikov na agresivno ravnanje v tem primeru še posebno velika. Do tega pride zaradi poskusov manipuliranja z njihovo vestjo. Poglejmo si še primere iz zgo- dovine, kako so voditelji ljudem "olajšah vest" in jih s tem prido- bili za kolektivno agresijo: - Svojo agresivnost so stalno enostransko primerjali z agresiv- nostjo drugih in jo prikazovali v primerjavi z njo kot nedolžno in majhno. - Lastno agresivnost so opra- vičevali kot nujno, obrambno in v službi višjih vrednot. - Ljudi so učili, da je agresija v imenu države dovoljena, s čimer so jim slabili očutek krivde (ljudje so namreč kaj hitro pripravljeni ravnati agresivno, če to delajo z mimo vestjo!). - Žrtve lastne agresije so dehu- manizirali in jim oporekali človeške lastnosti in kvalitete. Ni točno, da namen opravičuje sredstvo, temveč je prav obratno - izbrano sredstvo je najlepši po- kazatelj cilja. Z agresivnostjo in nedemokratičnostjo nikoli ne pridemo do mim in svobode. Zato je potrebno vse probleme, ki jih je možno razrešiti le z na- siljem, definirati povsem na novo. Naslednjič pa o vzgoji k soli- darnosti. Mag. Bojan Sinko TEDNIK 16. JANUAR 1997 ŠPORT -19 Športne novhe ZMAJARSTVO • Občni zbor Lastovke Osem let je že minilo, odkar je bil ustanovljen Zmajarski klub Lastovka, v katerem se družijo predvsem zmajarji s pmjskega območja. Na svojem devetem občnem zboru so minulo sobo- to pregledali lansko delo in se dogovorili za delovanje v letošnjem lem. Odločili so se, da bodo spomladi pripravili srečanje pilotov ultralahkih le- tal, zmajarjev in padalcev s hri- bov na letališču v Moškanjcih, sami pa se nameravajo udeležiti dveh pomembnejših tekmo- vanj: mednarodnega relija v Lendavi, na katerem se srečajo zmajarji iz Slovenije, Avstrije in Madžarske, in tekmovanja "srebrni kolibri". To bo na vzle- tišču v Veržeju, tekmovalci pa bodo morali v dveh dneh opra- viti štiri zahtevne prelete, v vsa- kem pa bodo preleteli 150 kilo- metrov. Člani Lastovke name- ravajo v letošnjem lem organi- zirano izvesti še nekaj daljših preletov po Sloveniji, načrmje- jo pa mdi registracijo dveh last- nih vzletišč, in sicer v Gajevcih in Zabovcih. Doslej so namreč uradno lahko vzletali samo z le- tališča v Moškanjcih. MZ STRELSTVO • Slo- venjegoriška liga v petek, 1. oktobra, se je v Dornavi zbralo 35 strelcev in pomerilo svoje moči v 3. kolu slovenjegorjške lige v streljanju s serijsko zračno puško. Tek- movanje je potekalo v organiza- ciji SD Trnovska vas, ki pa na žalost nima svojega strelišča in vedno gosmje v E)omavi. Vrstni red - ekipno: 1. S.D. Dornava 626 krogov, 2. S.D. Željka Jurši.nci 588, 3. S.D. Go- mila Juršinci 565, 4. S.D. Dor- nava II542,5. S.D. Gomila J. II 493. Posamezno: 1. Bogdan Zelenko, Dornava, 165 kr., 2. Matjaž Simonič, Dornava, 164 kr., 3. Mirko Moleh, Željka Juršinci, 155 kr. itd. Vrstni red po 3. kolu ekipno: 1. S.D. Dornava 1829 kr., 2. S.D. Željka J. 1783 kr., 3. SD Gomila Juršinci 1587 kr., 4. Dornava II 1509 kr., 5. SD Trnovska vas 1473 kr. Posa- mezno: 1. Bogdan Zelenko, Etomava, 481 kr., 2. Mirko Mo- leh, Željka Juršinci, 469 kr., 3. Matjaž Simonič, Dornava, 462 kr. itd Janko Horvat ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA # I. gimnazija Ma- ribor - Gimnaziia Ptuj 53:38 Domačini so v uvodnih minu- tah izkoristili nezbranost Pmjčanov in z nekaj zaporedni- mi koši prišli do vodstva. Gost- je so nato preko Frangeža in Ja- garinca uspeli razliko znižati. Zaradi grobe igre, ki sta jo dopuščala sodnika, je uspelo Mariborčanom še povečati prednost, ki je ob polčasu znašala 11 točk. Prvi del igre se je končal z rezulttom 30:19 za domačine. Kljub dobri igri v drugem polčasu Ptujčani niso uspeli narediti preobrata. Tako so slavili Mariborčani z rezulta- tom 53:38. Točke za Pmjčane so dosegli: Frangež 14, Jagarinec 14, Su- joldžič 5, Gojčič 4, Mikša 1. Črtomir Goznik ŠPORT MLADIH # Zmagovalec OŠ Jursinci Prizadevni delavci Športnega zavoda Pmj so na medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v ma- lem nogomem za starejše učence privabili kar 15 ekip. Največ uspeha so imeli učenci OS Juršinci. Začelo se je s pred- tekinovanjem v ŠD Mladika od 7. do 10. januarja, nadaljevalo pa s finalnim turnirjem, na ka- terem so nastopili štirje naju- spešnejši. Izidi: O. Meglic - Ljudski vrt 2:1, Juršinci - Gorišnica 3:2, Ljudski vrt - Gorišnica 5:2, Juršinci -Ljudski vrt 4:1, O. Meglic - Juršinci 2:2, Gorišnica - O. Meglic 5:2. Vrstni red: 1. Juršinci, 2. Olga Meglic, 3. Ljudski vrt, 4. Gorišnica. Finalistom je direktor ŠZ Pmj Stanko Glažar podelil lične po- kale, najučinkovitejši strelec s petimi zadetki pa je bil Danijel Novak (Juršinci). Tekme je so- dil Doki (Pmj). Ivo Komik PTUJ / PROGLASITEV NAJBOUSEGA ŠPORTNIKA Prireditev sredi februarla v športnem zavodu Ptuj se te dni aktivno pri- pravljajo na pn^asitev ptujskega športmka leta 1996. Prireditev so želeli pripraviti že v ja- nuarju, vendar so se v ponedeljek odločili za 14. februar, torej sdxAo po pustiL Prireditev bo v Šolskem centru, organiziral pa jo bo Športni zavod v sodelovanju s Športno zvezo. Na razpis za proglasitev najboljša športnika je prijavilo svoje športnike in športnice 37 klu- bov in društev, in sicer bo kandidiralo za naziv športnika leta 13 Športnikov, za pmjsko športni- co leta 1996 pa 9 kandidatk. Letos bo 10-članska komisija, sestavljena iz članov strokovnega sveta zavoda in sveta zavoda, odločala po nekoliko spremenjenem pravilniku za i2i)iro športnika ^ .teffibiaJe^immreč šest^l^ki ^svet. Športnega zavoda sprejel dopolnitve pravil. Naj- pomembnejše je dopolnilo, v katearem je zapisa- no, kdo vse lahko kandidira za ta laskavi naslov. Dcklej je mmreč komisija izbirala med športni- ki, ki so nastopah za ptujske klube, ne glede na kraj stalnega bivanja. Po novem se bodo lahko za naslov najboljšega špormika potegovali mdi državni reprezentanti, ki stanujejo na Pmju, nas- topajo pa za neptujske klube. Naslove najboljših pa bodo 14. februarja pode- lih tudi v drugih kategorijah. Za naj trenerja so klubi prijavili 8 trenerjev, za naj ekipo 12 ekip, za najbolj zaslužna klubska funkcionarja pa 13 prijateljev športa. Komisija bo najboljše laki- rala teden dni pred proglasitvijo. MZ BOKS Ponovno uspešni boksarji BK Ptuj Ligaško tekmovanje so nadaljevali tudi boksarji v 1. sloven- ski boksarski ligi. Liga šteje štiri moštva, boksarji pa nastopi- jo šestkrat. Ptujčani, lanski državni prva- ki, so v drugem krogu, ki je pote- kal v Mariboru, zanesljivo ugna- li združeno ekipo s 16:4 in ostali še naprej v vodstvu pred mari- borsko ekipo ORA. Je pač tako, da imajo člani BK Ptuj največ tekmovalcev in da jih je trener Albin Mere dobro pripravil. V Mariboru je nastopilo devet bok- sarjev, ni pa nastopil Dušan Ralaiša zaradi kršenja klubskega pravilnika. Za boksarje BK Pmj so zmagali vsi, ki so nastopili, in to prepričljivo, saj so vse borbe dobili s predajo. Tako so zmagali Zelenko v mušji kategoriji, v bantamski Mlakar, v peresno lahki 2^mljič, polveltrski Holc, veltrski Kerin, polsrednji Amuš, poltežki Horvat in težki Zaninovič. Boksarji BK Pmj se pripravlja- jo sedaj za nastop na tekmovanju v Slovenski Bistrici in mdi za ligaško tekmovanje, ki bo sredi februarja na Pmju, žal zaradi za- sedenosti dvorana Center v klubskih prostorih. Ligaško srečanje na Pmju v februarju bo ponudilo za ljubitelje boksa der- bi srečanje z ORA iz Maribora, praktično edinim klubom, ki bi lahko Ptujčanom konkuriral za prvo mesto. Danilo Klajnšek KOŠARKA Ptui - Hudar Trbovlie 73:46 Ptujčani so se pod vodstvom trenerja Marčiča pokazali v povsem dmgačni luči kot na prejšnji tekmi v Rušah, saj so zanesljivo premagali tret- jeuvrščeno ekipi v li^, Rudar- ja iz Trbovelj, in ostali na vrhu prvenstvene lestvice. Gostje so nekaj več odpora nudili v prvih desetih minu- tah igre, ko je bil rezultat 13:10 za domače. V drugi po- lovici prvega polčasa so ptuj- ski košarkarji pokazali eno od svojih boljših iger, narekovali visok ritem igre vse do odmo- ra. Posebej so se odlikovali skoki pod obema obročema,! rezultat takšne igre pa je bilo visoko vodstvo po prvem polčasu (39:16). V nadaljevaju se je igra umi- rila, domači trener je dal pri- ložnost za igro vsem igralcem V derbiju naslednjega kola se bodo Ptujčani pomerili z ekipo Mas Coma iz Lenarta v soboto, 18. januarja, ob 18. uri v Šport- ni dvorani Ailadika. Koše za domače so dos^i: Bojnec 14, Jagarienc 14, Amuš 13, Kotnik 9, Rojkp 6, Indjič 6, Kostanjevec 4, Šoštarič 4, Damiš 3. Mladinci, ki tekmujqo v H. slovenski košarkarski ligi, so v nedeljo (12. januarja) prem^^h ekipo Cdja z rezultatom 95:71. Najboljšo igro so prikazali Jaga- rinec, Majal in Orozovič MG PTUJ / DOBOVISEK SE JE POSLOVIL OD TEKMOVALNEGA AGILITIJA Z Galom sta bila uspešna Prvič se na Ptuju kinološko društvo omenja v letu 1990, ko je tudi v Slovenijo šele prihajal priljubljeni agiliti. Ptujski ljubi- telji psov so že leto potem na domačem vadbišču v Budini na- redili vadbeni poligon z vsemi ovirami in Avgustu Dobovišku in njegovemu psu Galu se je takrat ponudila priložnost za tre- ninge. Za uspešno opravljenimi izpiti so prišle na vrsto tek- me, pokazali so se prvi uspehi, društvo pa je dobivalo vse več privržencev agilitija. Po dobrih treh letih uspešnih nastopov doma in v tujini sta se Avgust in Gal v Mariboru lani poslovi- la od tekmovalnega športa, vendar pa v kinološki druščini os- tajata še zmeraj. j Pes Gal (škotski ovčar) je post- al Avgustu v letih, ko sta skupaj premagovala tekmovalne ovire, zagotovo najboljši prijatelj. Na- vezala sta se eden na drugega ter Avgust Dobovišek (prvi z leve) rm zadnjem tekmovanju v družbi ^ Mihe Zelenika in Igorja Cebeka. skupaj uspela kot začetnika in doslej najboljša tekmovalca agi- litija iz Pmja. Avgust pravi, da so za postavitev prvih ovir naj- bolj zaslužni prvi člani kino- loškega društva, ki so jima omo- gočili leto dni treninga doma in dobro pripravljenost za prvo tekmovanje v lem 1993, potem ko sta uspešno opravila malo šolo in prvi redni izpit A. V tis- tem letu sta bila mdi že na tek- movanju zunaj naših meja, v Av- striji na evropskem prvenstvu, zanju pa je bila najuspešnejša tekma v Škofji Loki v lem 1994. Tam sta prvič stala na najvišji stopnički. "Tekmovanja so se kar vrstila, zmeraj sva z Galom morala biti dobro pripravljena in bila sva vesela vsakega boljšega uspeha. Po evropskem prvenstvu na Ni- zozemskem leta 1994 sva bUa še na svetovni pasji razstavi v Švici, potem pa sva tekmovala za pokal Alpe Jadran. Veste, to je bilo tek- movanje za pokal petih držav, na sporedu so bili štiri tekme in ob koncu sva zasedla nepričakova- no dmgo mesto. Še lani sva tek- movanja nadaljevala, najprej na domačih poligonih, potem sva z Galom vandrala po Madžarski, a so se ob odličnih uspehih začele pojavljati tudi težave. Gal je bil večkrat poškodovan, bolela ga je tačka, mdi leta (sedem) so malo vplivala na vse to, pa je padla odločitev, da v letošnjem lem več ne bova nastopila na tekmo- vanjih. Seveda to ne pomeni, da ne bova več vadila iz ljubiteljstva in pomagala drugim, mlajšim tekmovalcem, da dosežejo še boljše rezultate, kot sva jih mid- va. Najina zadnja skupna tekma je bila septembra v Mariboru, ko sva se poslovila od tekmovanj v agilitiju." AVGUST OSTAJA MED INŠTRUKTORJI AGIIITIJA Sicer pa je manj poznani agiliti prav v zadnjih dveh letih postal zelo popularen, sodeč po obisku na tekmovanjih in številu tistih ljubiteljev psov, ki se za tovrsmo zvrst športa odločajo. Ptujčani so se agilitiju posvetili z vso vnemo in doslej največji ekipni uspeh dosegli na lanskem državnem tekmovanju na domačem vad- bišču. Avgusta Doboviška v društvu ne poznajo samo kot odličnega tekmovalca, ampak mdi kot dobrega inštrukturja, ki se iz leta v leto trudi in daje na- svete novim tekmovalcem Temu delu ostaja zvest še v pri- hodnje. Sicer pa se mu danes ni potrebno bati za napredek pmj- skega agilitija, saj ima ob sebi že tri odlične nove tekmovalce. Omenil je Igorja Cebeka, Boštjana Štert)ala in Miha Ze- lenika, ki je s psičkom Zanom Dravskim lani opravil tekmoval- ni izpit. Čeprav je imel slovenski agiliti čisto na začetku tekmovanj le kakšnih 15 tekmovalcev, pa bi jih danes že težko na hitro prešteli, saj jih je že več kot 65. Avgust in Gal sta bila po vseh tekmovanjih skupaj dvanajsta v državi. Danes Avgust računa na mlade tekmovalce in jim polaga na srce, da jih z mnogo truda čakajo še večji uspehi, kot jih je dosegel sam. T. Mohorko MAU NOGOMET l.liga MNZPtui Rezultati tekem 5. kroga I. lige: Dab Team - Butik Ivana 6:1, Podlehnik - Krona Zagi 1:6, Vitomarci Pedja - C.Canon Am- biente 4:5, Bistro Špic - Slonček A.L.Kac 3:5, Bistro Milena - Pri Tonem 1:5, 1. PRI TONETU 5 5 0 0 28:15 15 2. SLONČEK A.L.KAC 5 3 1 1 25:16 10 3.DABTEAM 5 3 0 2 27:17 9 4.KR0NAZAa 5 3 0 2 29:20 9 5.BljnKIVANA 5 3 0 2 23:18 9 6. VITOMARCI PETUA 5 2 1 2 38:23 7 7. BISTRO ŠRC 5 2 0 3 24:25 6 8. PODLEHNIK 5 2 0 3 13:16 6 9.C.CAN0NAMBIEm".5 1 O 4 14:39 3 10. BISTRO MILENA 5 0 0 5 10:42 O Razpored za 6. krog v soboto, 25. januarja - športna dvorana Center Ptuj: 15.00 Slonček A.L.Kac - Bisu-o Milena, 15.50 Butik Ivana - Pri Tonem, 16.40 C. Canon Ambiente - Bistro Špic, 17.30 Krona Zagi - Vito- marci Pedja, 18.20 Dab Team - Podlehnik. 2. LIGA MNZ PTUJ LGASTROŽETAlf 4 4 0 0 17:9 12 2. MAJŠPERK 3 2 1 0 20:11 7 3. ZAVOD 93 4 2 1 1 17:14 7 4.JURŠINa 3 2 0 1 13:12 6 5.SESTRŽE 4 2 0 2 12:13 6 6. RAJH DRAŽENCI 3 111 6:7 4 7. CIRKULANE 4 1 1 2 6:9 4 8. TELEKOM 3 0 0 3 5:11 O 9. ZG. PRISTAVA 4 O O 4 10:20 O Razpored za 5. krog v soboto, 18. januarja - športna dvorana Center Pmj: 14.00 Zavod 93 - Rajh Draženci, 14.50 Zg. Prista- va - Telekom, 15.40 Juršinci - Gastro Žetale, 16.30 Majšperk - Sestrže. Branko Lešnik PRVENSTVO MLADIH KMN Poetovio iz Pmja orga- nizira prvenstvo mladih za eki- pe, ki nastopajo v prvi državni ligi. Potekalo bo v dvorani Cen- ter v nedeljo od 9. do 19. ure. Svoj nastop so potrdile tele eki- pe: Branik Talci (Maribor), In- terijer (MS), Marmor (Kranj), Daltons (Koper), Juventus (Cel- je), AS Saloni (Ljubljana), Poe- tovio (Ptuj) in Mizarstvo Krošelj (Sevnica). Ljubitelji malega nogometa, vabljeni! REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ URAD NAČELNIKA objavlja prosto delovno mesto SODELAVEC I - član komisije za vozniške izpite (v Od- delku za upravne notranje zadeve) -1 izvajalec Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas -1 LETO. Poleg splošnih pogojev, ki so določeni v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list R Slovenije, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91), morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe - srednja prometna, družboslovna, šola za notranje zadeve, - 2 leti delovnih izkušenj, - strokovni izpit za delavce v državni upravi, - izpit za člana izpitne komisije, - izpit za inštruktorja. Kandidati naj pisne vloge z življenjepisom in dokazili o iz- polnjevanju pogojev dostavijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Upravna enota Ptuj, Urad načelnika, Slomškova ulica 10,2250 Ptuj. □ TEBIIIK -16 JANUAR 1997 ZA KRATEK CAS - 21 Info - glasbene novicel Info - kviz Gotovo veste, kdo so dekleta na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite od- govor, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Simona Weiss, je ugo- tovil tudi Bojan Murko, Štuji 6 a, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 23. januarja. Reševalec: Naslov: Ime skupine:. Moje pisanje je letos usmerjeno tudi k obveščanju o glasbenih no- vostih v obliki pesmi, albumov in dogodkov. Oblika ostaja enaka, opi- sane pesmi pa so usmerjene v glas- beno prihodnost, kajti mislim, da bo večina pristala na svetovnih lest- vicah ter tako postala glasbeni hit. Najpopularnejša ameriška soul sku- pina BOYZ II MEN prepeva v posta- vi Michael McCray, Nathan Morris, Wanya Morris in Shawn Stockman. Izjemni kvartet prepeva manj spevno soul balado YOU ARE NOT ALO- NE (*** ki prinaša čudovito, a žalostno ljubezensko besedilo! Kenny Edmonds je pravo ime pevca, producenta in tekstopisca BABVFA- CEA, ki je ob koncu lanskega leta izdal album The Day. BABVFACE piše skladbe tudi za Mariah Carey, Whitney Houston, Madonno, Boyz II Men, Michaela Jacksona in je tre- nutno najbolj cenjen producent v ZDA. Svoje pevske sposobnosti je Kenny pokazal v skladbi EVERY TIME I CLOSE MY EYES v kateri je spremljevalne vokale zape- la Mariah Carey. VANESSA WILLIAMS je svojo prvotno slavo dosegla kot prva tem- nopolta miss ZDA, vendar so ji nas- lov odvzeli, ko se je slikala za revijo Playboy. VANESSA pa tudi lepo poje, kot dokazuje s svojo klasično balado DO YOU HEAR WHAT I HEAR ZDA sta lani osvajala dva nova plesa: Macarena in The Train. Slednjega so Američani plesali na komad Cmon and Ride it skupine QUAD CITY DJ's. O filmu Space Jam sem že pisal, pri vrhu lestvice Billboard Hot 100 v ZDA sta pesmi I Believe I can Fly pevca R. Kellyja ter priredba Fly Like an Eagle pevca Seala. V animi- ranem filmu igra Michael Jordan in skupina QUAD CITY DJ's ponovno izvaja The Train komad z naslovom SPACE JAM (^**). Producenti pop skupine BACK- STREET BOYS so v vroč glasbeni ogenj poslali dve svoji novi skupini N'Sync in Solid Harmonie. Fantje so neverjetno popularni v najstniških "srčkih" in njihova nova pop skladba I WANNA BE WITH U (***) je ponovno usmerjena v najstniški svet. Britanski najstniški idol je tudi KA- VANA, ki žal osvaja s svojim vide- zom, ne pa s svojo glasbo. KAVANA je uspel z dobro popevko Crazy Chan- ce, ki ji sledi popevka I CAN MAKE YOU FEEL GOOD (***). Avstriski duo UNIQUE 2 je lani pol- nil plesišča s komadom Break my Strike. UNIQUE 2 pa sta naredila kopijo tega hita z naslovom DO WHAT YOU PLEASE (***) in mu dodala novo besedilo, medtem ko ritem ostaja isti! Leta 1976 je skupina Chicago v origi- nalu izvajala pesem If you Leave me now. V pravljičnem letu 1997 pa pe- vec CB MILTON v plesni verziji iz- vaja komad IF YOU LEAVE ME NOW (***). Britanska skupina URBAN COO- KIE COLLECTIVE je uspela s ko- madom The Key: The Secret. Coo- kieji so se odločili za plesno priredbo pesmi CHAMPAGNE SUPERNO- VA ki jo v izvirniku izvajajo Oasis. Managerji skupine Oasis pa že tožijo Kolektivce, ki so ukradli neob- javljeno single pesem. V začetku leta 1996 je TORI AMOS posnela album Boyz for Pele. Kontra- verzna TORI preseneča s komadom PROFESSIONAL WIDOW (^^^), ki je prišel kar na 2. mesto v Veliki Britaniji. Andy Bell in Vince Gill sta člana dueta ERASURE, ki v Londonu sne- ma novi album. ERASURE sta stu- dijska mojstra in prvi novi projekt se imenuje IN MY ARMS (***). Ameriški rocker JOHN MELLAN- CAMP je v septembru pripravil zgoščenko Mr. Happy go Lucky, na katerem je tudi prvi hit Key West Intermezzo. JOHN pa tokrat igra in poje pesem JUST ANOTHER DAY (***). GEORGE MICHAEL je v letu 1996 imel tri mega uspešnice: Jesus to a Child, Fast Love in Spinning the Wheel. GEORGE pa leto 1997 začenja z odlično balado OLDER (*****). David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. POPULARNIH 10 1. 2 Became 1 - SPICE GIRLS 2. Step by Step; I Belie- ve in you and me - WHITNEY HOUSTON 3. Don't Cry for me Ar- gentina -MADONNA 4. Every Baby - THE KELLY FAMILY 5. Horny - MARK MORRISON 6. Ail by Myself - CELINE DION 7. In the Ghetto -GHETTOPEOPLE&VIZ 8. Everybody Jam - SCATMAN JOHN 9. VerpiB Dich - TIC TAC TOE 10. No VVoman, no Cry -THE FUGEES Mladi dopisniki SMOKIJI v naši ulici je majhna samopost- režna trgovina. Tam kupujemo živila: sir, meso, klobase, sol, sok, sladkor in kruh, pa tudi sladkarije. Ko sem bila stara tri leta, sva šli z mamico v trgovino. Sitnarila sem, naj mi kupi smokije. Mamica mi jih je končno kupila. Šli sva do- mov. Med hojo domov sem se spo- taknila in padla ter raznesla smo- kije. Mamica je bila huda, saj so smokiji leteli po celi cesti. Prišla sem domov brez smokijev. Od padca so me bolela kolena, rit pa od mamine roke. Polona Skreblin, 2. h, OS Hajdina NAŠA ŠOLA Obiskujem osnovno šolo na Haj- dini. Hodim v drugi razred. Naša šola je prenovljena. Zraven šole gradijo novo telovadnico. Telo- vadnice se vsi zelo veselimo. Pouk imamo dopoldan in popoldan. Želim si, da bi imeli pouk samo dopoldan. s Tina Cestnik, 2. b, OS Hajdina SUZANA Suzana je bila Sneguljčičina vnu- kinja. Imela je samo mačeho, ki je živela v najlepši vili v Ameriki in ni mogla prenesti misli, da ima kdo kaj lepšega od nje. Suzano je močno sovražila, kajti videla je, da je vsak dan lepša. Nekega dne je mačeha ugotovila, da je Suzana na lestvici najlepših na prvem mestu. V sobo je poklica- la služabnika in mu naročila, naj vzame mercedes in gre v park, kjer se navadno sprehaja Suzana. Od- pelje naj jo v dmgo mesto, kjer ni- kogar ne pozna. Služabnik jo je res odpeljal tja. Suzana je prišla do ve- like hiše, kjer je živelo sedem bo- gatašev. Suzana jim je povedala svojo zgodbo in sprejeli so jo za go- spodinjo. Dobila je veliko sobo, opremljeno z najdražjim pohištvom. Kmalu je tudi v no- vem kraju slovela kot najlepše dekle. Mačeha je slišala za pastor- kino srečo in se je sklenila maščevati. S podzemno železnico se je odpeljala v veliko mesto. Tam se je splazila v Suzanino sobo in ji v čaj nasula strup. Zvečer je Suzana popila čaj in za- spala. Ko so ji šli gospodarji budit, so videli, da je mrtva. Poklicali so zdravnika, ki je to potrdil. Tri dni so jokali za njo. Tretji dan je prišel milijonar Tom, ki je videl njeno sliko in se v dekle zaljubil. Ko je zvedel, da je mrtva, jo je hotel vi- deti. Tako dolgo jo je žalostno in ljubeče gledal, da se je zbudila. Vprašal jo je, ali se hoče poročiti z njim. Privolila je. Hudobna mačeha pa je poslej morala pomivati posodo v njeni vili. Vesna Polanec, 5. r., OŠ Leskovec pri Ptuju SUPER DAN Zbudil sem se in zagledal, da imam noge v zraku. "Super!" sem zakričal. Hodil sem namreč po gla- vi. Vsi smo bili enaki. "O, Simon," sem pozdravil prijatelja in skupaj sva odšla v šolo. "Zdravo", nas je pozdravila tovarišica in spregovo- rila: "Senad bomo jemali mesep." "Bu, bu," smo tulili in vanjo me- tali papirčke. "Vsak bi napisal svo- jo mesep!" sem zatulil. "Dobro." Pisali smo mesep. Svinčnik sem prijel v levo nogo, ker sem bil levo- ničar. "Sem še!" se je zadri Norog. "Preberi, in to hitro, ker se ti ne mudi." "Noge so nam cvetele, ko so s pilo po železji pele." "Brezveze", ga je pohvalila. "Je še kdo?" je deja- la. "Jaz". "No, pa daj, Anin." "Sesu- lo sem v nogo vzela in miza je za- pela, ker je dobro vedela, kaj jo čaka - usoda". "Brezveze," je bila pohvaljena. Tovarišica je jezna, ker smo jo jezili, na tablo napisala: "ESOMIDIV AN MENCNOK UJNAJREVERP!" kar je pomeni- lo: "Se vidimo na končnem prever- janju!" L^ros Trstenjak, 6.a, OS Kidričevo BOŽIČNI PRAZNIKI Poznamo tri može, ki nas obiščejo ob koncu leta. Vsi vemo, da nas obiščejo Miklavž, Božiček in dedek iMraz. Prvi nas obišče Mi- klavž, spremljajo ga parklji. Darila je včasih nastavljal v nogavice, ki so jih otroci nastavili na peč. Mi- klavž je otrokom prinesel orehe in dosti suhih sadežev. Za tiste otro- ke, ki pa niso bili pridni, pa je Mi- klavž naročil parkljem, naj jih pre- strašijo. In če so otroci obljubili. da bodo pridni, so dobili darilo. Miklavž nosi beli plašč in ško- fovsko kapo. V roki ima palico. Drugi nas obišče Božiček, ki pa ga spremljajo palčki in jeleni, ki so vpreženi v sani. Božiček pa darilo vrže skozi dimnik pod novoletno jelko, ki jo pripravimo za božič. Če pa nismo pridni, nam Božiček ne prinese nič. Božiček je oblečen v rdeč plašč, na glavi pa ima rdečo kapo z velikim cofom. Zadnji v letu nas obišče dedek Mraz. Tudi ta ima debelo siv plašč in sivo kučmo. Ta mož se oglasi največkrat na proslavah ob novo- letnih praznikih. Tudi on poskrbi za darila. Nataša Murko, 3. r. OŠSela V GOZDU v sončnem jutru smo se učenci 2. razredov odpeljali v Majšperk. Na avtobusni postaji smo izstopili in se odpravili proti gozdu. Prva nas je pozdravila mogočna breza, ki je imela za družbo visoko smreko. Prišli smo do gozdička in takoj opazila posebna drevesa -po njiho- vih deblih je bil ovit bršljan. Po ozki potki smo se napotili globlje v gozd. Pod našimi nogami so šelesteli rjavi listi raznih dreves. Pihal je močan veter, zato smo slišali le padanje suhih vej in šeles- tenje listja. Na gozdni jasi smo se temeljito poučili o gozdu in izvedeli, da gozd sestavljajo tri plasti. Pri tleh raste podrast - praproti, mahovi, gobe, borovnice in jagode. Srednje visoko rastejo grmovnice in nižja drevesa. Najvišje zrastejo drevesa, ki so lahko listnata in iglasta. Ob različnih drevesih smo delali odtise debel, za razstavo pa smo nabrali skorjo, lubje, lesne gobe, želode, žir, kostanj in različne lis- te. Pot smo nadaljevali do mladega macesnovega gozdička. Iglice že močno odpadajo, z vej pa visi mnogo češarkov. Vsak učenec je spoznal mnogo zanimivega, najzanimiveje pa je bilo, ko smo se ustavili in si dodo- bra ogledali skoraj meter visoko domovanje mravelj. Po krajšem počitku smo se igrali, prepevali in pripovedovali. V gozdu smo preživeli štiri pri- jetne ure in se o njem naučili mno- go zanimivega. Nuša Jerenko, 2. b, OŠ Breg PTUJ / ZGODBA ZA RAZMIŠLJANJE Namesto €vetja na grok za hun»anltarne namene Zgodba Slovice Vogrinec s Spodnje Hajdine 19 in njenih najbližjih je hkrati zgodba o nemoči in obupu pred neizbežnim koncem ljubljene osebe zaradi krute bolezni, a tudi srčnosti, ki bo prav gotovo pomagala lajšati neizogibne bolečine drugim hudo obolelim. Bližina smrti ji je odprla oči, da ljubljenemu očetu sicer več ne more ničesar dati, le toplino in ljubezen v stisku roke, ko bo odhajal. V nočeh brez spanca in nemoči je razmišljala, kako bi pomagala trpečim pri lajšanju bolečin, ker v ptujski bolnišnici nimajo vseh potrebnih aparatur, med drugim so brez enteroport- ne črpalke (črpalke za prehrauK vanje), ki bi vsem obolelim /a rakom na želodcu pomagala lajšati bolečine. V njej je dozore- la misel o tem, da bi bi ludi ljud- je lahko nekaj storili, ne da bi bil kdorkoli prikrajšan. Sklep iz noči je dosegel jutro, podporo pri svojcih, prijateljih in drugih, ki so podprli humano idejo o na- kupu črpalke za prerhanjevanje za kirurški oddelek ptujske bol- nišnice v zameno za cvetje na grobu, ki bi ga slana pomorila v eni noči. V eni noči in dnevu se je tako nabralo 265 tisoč tolarjev, kar je 50 tisoč manj, kot staneta dve omenjeni črpalki. Slavica Vogrinec in vsi darovalci so pre- pričani, da bo bolnišnica prima- knila teh manjkajočih 50 tisočakov in bodo tako imeli dve črpalki, ki bosta lajšali bolečine hudo trpečim. "Mislim, da bi lahko več ljudi posnemalo mojo idejo, pa bi naši bolniki ali celo mi sami bili deležni boljše in strokovnejše pomoči, ko nas kruta usoda pahne v bolnišnice in smo tako nemočni in odvisni od bol- nišničnega oseba in vseh pripo- močkov, ki jih katera od bol- nišnic premore. V imenu svojcev Avgusta Zupaniča se zahvalju- jem vsem, ki so imeli očeta radi in so akcijo podprli. Enako se za- hvaljujem osebju ptujske bol- nišnice, ki tako lepo in po naj- boljših zmožnostih skrbi za nemočne bolnike. Njihovo delo je nedvomno cenjeno in spošto- vano. Namesto da pogosto kriti- ziramo naše zdravstvo, raje po- magajno z dejanji. Mislim, da bi tudi oče bil zadovoljen z našo odločitvijo o nakupu nujnega medicinskega pripomočka na- mesto rož, ker je bil človek de- janj. Na njegov grob smo rože položili najožji svojci. Kaj poma- ga vse bahanje z velikimi količinami rož in razkošnimi spomeniki, ko ni več življenja. Storimo raje nekaj za življenje! Seveda ima vsak pravico, da svo- jega bližnjega na zadnji poti po- spremi, kot želi, vendar je moje mišljenje in mišljenje mojih bližnjih, da se humanost lahko izkaže drugače, v konkretni pomoči za življenje." MG JURSINCI / HUMANITARNA AKCIJA RDEČEGA KRIZA Nikoli SCIftif V teh mrzlih zimskih dneh so predstavniki lu-ajevne or- ganizacije Rdečega križa v Juršincih s pomočjo Obmo- čne organizacije RK Ptuj razdelili starejšim, bolnim in osamljenim solu-ajanom 45 darilnih paketov z napi- som Nikoli sami. Ana Čeh, nova predsednica KO RK Juršinci, in podpredsed- nice te organizacije Marija Fili- pič sta povedali, da so bili obda- rovanci zelo veseli njihovega obiska. Nekatere so še posebej "ogreli" termoforji, ki so bili tudi v nekaterih paketih. Zdaj ponovno aktivno delu- joča organizacija RK Juršinci je pripravila pred nedavnim tudi krvodajalsko akcijo; kri je daro- valo 31 njenih članov. JOS Ana Čeh (na levi) in Marija Filipič med humanim popo- tovanjem po zasneženih in poledenelih slovenskogo- riških cestah. Foto: JOS SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ Zahvala darovalcem Finančna sredstva za izgradnjo bolnišnice in za nakup enteroportne črpalke so darovali: 1. Milan Koletnik, Za kolodvorom 4, Ormož - za izgradnjo 8.000,00 SIT Namesto cvetja na grob pokojnega Avgusta Zu- paniča st. so sredstva za nakup enterportne črpalke prispevali: 1. Avgust - Irena Zupanič 10.000,00 SIT 2. Franc - Slavica Vogrinec 10.000,00 SIT 3. Franci - Silva Vogrinec 10.000,00 SIT 4. Natalija - Robert Kokol 10.000,00 SIT 5. Ivan - Marijana Kurež 10.000,00 SIT 6. Marija Sedej 10.000,00 SIT 7. Katica - Brane Stošic 10.000,00 SIT 8. Silvo - Kristina Puhar 10.000,00 SIT 9. Stanko - Cirila Zvonka Zupanič 10.000,00 SIT 10. Francka - Ida - Ivo Tement 10.000,00 SIT 11. Olga - Drago Vidovič 4.000,00 SIT 12. Genofefa Zupanič 5.000,00 SIT 13. Alojzija Gojkovič 5.000,00 SIT 14. družina Šilak 5.000,00 SIT 15. Antonija Žumer 5.000,00 SIT 16. IvanŽumer - 5.000,00 SIT 17. Martin Žumer 5.000,00 SIT 18. Anton Žumer 5.000,00 SIT 19. Franc Žumer 3.000,00 SIT 20. Alojz Žumer 5.000,00 SIT 21. Avgust - Albina Žumer 3.000,00 SIT 22. Antonija Žumer - Krepek in Hostnik 6.000,00 SIT 23. Marica Zupanič 10.000,00 SIT 24. Franc-Tona-lvan- Marija Repec 15.000,00 SIT 25. družina Pesek 15.000,00 SIT 26. Rozalija Metličar 5.000,00 SIT 27. Sejdalija Babajič 5.000,00 SIT 28. Milica Gajšek 10.000,00 SIT 29. Anica Maher 4.000,00 SIT 30. Jože Kancler 6.000,00 SIT 31. Petrol Starše 7.000,00 SIT 32. Stanko Vogrinec 5.000,00 SIT 33. Petrol Podlehnik 10.000,00 SIT 34. Petrol Podlehnik 10.000,00 SIT 35. Osnovna šola Mladika 7.000,00 SIT 36. Petrol, Ormoška 26/b 10.000,00 SIT Delavci bolnišnice Ptuj se za prispevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo. Prispevaimo hrano za ptujslie labode! Pri restavraciji Ribič v Ptuju je vsako jutro ob 7.30. uri zelo živahno. To je ura, ko osebje restavracije z vod- jem Jankom Krajncem hra- ni že zajetno jato ptic, ki jo sestavlja več kot 60 labodov, veliko je tudi rac in lisk. Najraje jedo koruzo, ki jo dobivajo po različnih poteh. Največ jim je doslej poma- gala mešalnica KK Ptuj, ki je prispevala že okrog 600 kg koruze. Ker je jata vedno večja in s tem tudi potreb^? po hrani, se je vodja restav- racije Janko Krajnc obrnil na uredništvo Tednika z željo, da bi spodbudili tudi druge, da bi pomagali. Vsi^ ki to želijo, lahko koruzo pri- nesejo v restavracijo Ribič, najbolje pa je, da pridejo zjutraj, ko ptice zajtrkujejo. MG PTUJ • Danes bo ob 18. uri v galeriji Drava v Vošnjakovi ulici odprta razstava malih grafik Iz zbirke Rudija Ringbauer- ja. PTUJ • V petek, 17. ja- nuarja, bo ob 19. url v gledališču v organizaciji Folklorne skupine ptuj- ske bolnišnice večer ple- sa, glasbe in petja, na katerem bodo sodelovali FS bolnišnice Ptuj, FS KUD Franc Ilec Loka - Rošnja in tamburaška skupina PD CIrkulane. KOG • V soboto, 18. ja- nuarja, bo ob 19. uri v kulturnem domu revija pevskih zborov in vokal- nih skupin, ki jo organizi- ra ZKO Ormož. ZA\/RČ • V soboto, 18. januarja, bo ob 17. uri v večnamenski dvorani srečanje ljudskih pevcev In godcev z naslovom Pevci nam pojejo, godci nam godejo. Prireditev, na kateri bo nastopilo 26 skupin, organizirajo ZKO Ptuj, KUD Maksa Furjana in občina Zavrč. SLOVENSKA BISTRI- CA • Ptujski slikar Bran- ko Gajšt, član likovne sekcije pri DPD Svobna na Ptuju, v tem mesecu svoja dela razstavlja v prostorih NKB Mahbor v Slovenski Bistrici. Na og- led je postavil največ slik z motivi Pohorja, razsta- va pa bo odprta še ves januar. KINO PTUJ • Do nedel- je je na sporedu ob 18. in 20. uri Non božič, nas- lednji teden pa ob 18. uri Blisk smrti, ob 20. uri pa Striptiz. ČRNA KRONIKA PRED NOČNIM imOlUm lURGAL KOVČEK v torek, 7. januarja, ob 18.38 je J. R stopala po stopnicah proti nočnemu trezorju Agenci- je za plačilni promet v Trstenja- kovi ulici v Ptuju. V rokah je no- sila usnjen kovček, v katerem so bile kasete z denarjem dnevnega izkupička. Ko je sto- pala proti trezorju, je pristopil k njej mlajši moški, ji iztrgal kovček in z njim pobegnil v noč. V kovčku je bilo za okoli 95.000 tolarjev gotovine ene od prodajaln trgovskega pod- jetja Emona Merkur Ptuj. Poli- cisti neznanega storilca še iščejo. NA SREČO SE PIŠTOLA NI SPROŽILA Na Selški cesti v Ptuju (Tur- nišče) je v torek. 7. januarja, okoli 22. ure 59-letni H. R. v vinjenem stanju razgrajal in svoji prijateljici grozil, da jo bo ubil. Zaradi tega so domači po- klicali policiste, vendar se raz- greti H. R. ni dal. Policiste je pričakal na vrhu stopnic, na- meril vanje s pištolo in pritisnil na sprožilec, na srečo pa se pištola ni sprožila. Nato je odšel na dvorišče in še od tam večkrat nameril proti policis- tom, vendar mu je orožje spet odpovedalo. Policisti so ga hi- tro ugnali, mu odvzeli pištolo in ga odpeljali na ptujsko policij- sko postajo, kjer so ga pridržali do iztreznjenja. Prijavili so ga sodniku za prekrške, povrh pa so ga tudi kazensko ovadili. USTRELIL V ŽENO v četrtek, 9. januarja, pozno zvečer je J.Ž. iz Babincev pri Ljutomeru krepko okajen pri- kolcvratll domov. Domače je začel strahovati z zračno puško, ki jo je prej predelal v malokalibrsko. Ni ostal samo pri grožnjah, pritisnil je na pe- telina in zadel svojo ženo v de- sno nogo. Posredovali so ljuto- merski policisti in razgrajaču orožje zasegli. Proti njemu bodo napisali kazensko ovad- bo. Ranjena žena pa je morala iskati zdravniško pomoč v bol- nišnici. V TROJNEM TRČENJU HUDO RANJEN Po magistralni cesti od Mari- bora proti Ptuju je v soboto, 11. januarja, nekaj po 7. uri vozil osebni avto avstrijski državljan. Stevo I. Med vožnjo skozi na- selje Loka je pri hiši štev 25 iz- gubil oblast nad volanom in za- peljal na nasprotni vozni pas. Trčil je z osebnim avtomobi- lom, ki ga je nasproti vozil Dra- gutin V iz Hrvaške. Zaradi trčenja je avto Stevana I. odbi- lo v osebni avto, ki ga je iz ptuj- ske smeri vozil Alojz F iz Gorišnice. V nesreči se je Alojz F hudo ranil, njegova sopotni- ca Katarina F, prav tako iz Gorišnice, pa je bila lažje ranje- na. ZALOŽILA STA SC S KAVBOJKAMI V petek, 10. januarja, do- poldne sta prišla v butik OK v Slovenski Bistrici dva neznana mlajša moška. Izkoristila sta nepazljivost prodajalke, si naložila deset parov kavbojk in izginila. Po oceni sta lastnico Heleno S. oškodovala za 90.000 tolarjev. VLOM V ŠOLO NA KEBLJU v noči na soboto, 11. januar- ja, je neznanec vlomil v zgrad- bo osnovne šole na Keblju pri Slovenski Bistrici. Z vlomilcem sta Izginila manjša kovinska blagajna in nekaj živil. Ocenju- jejo, da je šola utrpela škode za okoli 50.000 tolarjev. ROPAR S KLADIVOM V STANOVANJE v soboto, 11. januarja, zvečer je F N. Iz Majšperka šla bolj zgodaj spat, prej pa je vhod v stanovanjsko hišo zak- lenila. Nekaj po 20. uri je nez- nani storilec vdrl v njeno stano- vanje, jo prebudil In zahteval denar Svojo zahtevo je gro- zeče podkrepil s kladivom, ki ga je vihtel v roki. Preplašena ženska mu je denar izročila in vlomilec jo je odkuril v noč. Po- licisti skrbno zbirajo podatke c drznežu. RODILE SO - CESTI- TAMO: Valerija Grego- rec, Skorba 53, Hajdina - Tamaro; Valerija Markež, Mestni Vrh 72, Ptuj - Benjamina; Irena Šumenjak, Gorišnica 152, Gorišnica - Emo; Irena Petrinjak, Gregorčičev dr. 8, Ptuj - Lauro; Alenka Gregorc, Zg. Jablane 12, Cirkovce - Nušo; Damja- na Strašek, Stogovci 51, Ptujska G. - Zlatko; Irena Veselic, Pesti ke 4, Zavrč - dečka; Ivanka Stepišnik, Zasavci 1, Miklavž - Na- talijo; Marta Belšak, Bolečka vas 5/c, Ptujska Gora - dečka; ^^^^^ Svenšek, Gerečja vas 43, Hajdina - dečka; Elizabe- ta Rižnar, Zagorci 1, Juršinci - dečka; Snežana Šoba, Rimska pl. 1, Ptuj - Erika; Darja Ribič, No- vinci 4, Vitomarci - dečka; Zdenka Krajnc, Zamušani 82/a, Gorišnica - dečka; Marija Braček, Hvaletinci 13, Vitomarci - dečka; Valerija Furjan, Zavrč 7/a, Zavrč - dekli- co; Majda Tancoš, Slavšina 29, Vitomarci - Anamarijo; Marjana Za- kelšek, Majšperk 37, Majšperk - deklico; Alek- sandra Steinmann, Gun- duličeva 14, Maribor - Lucijo; Irena Kolednik, Majšperk 54, Majšperk - Nejca, Vesna Makovec, Ul. B. Kraigherja 18, Ptu^ UMRLI SO: Stanislav Miško, Šalovci 35, -1= 1930, t 20. decembra 1996, Janez Franc Kropfl, Krčevina pri Vurbergu 22, ^i' 1943, t 24. decem- bra 1996, Šandor Sabo, Mestni Vrh 5/a, 1924, t 26. decembra 1996, Jožef Vrbančič, Bukovci 18, 1929, t 3. januarja 1997, Štefan Planine, Naraplje 6, 'i' 1922, t 5. januarja 1997, Matija Maučec, Ormoška c. 5, Ptuj, 1906, t 6. januarja 1997, Marija Lazar, roj. Holc, Žabjak 30/a, Ptuj, 1936, t 9. januarja 1997.