Listek. 443 5- 9- Krojar tega v hali najde In prijazno prosi ga, Da mu suknjo, kolikor zajde, Sparat in popravit da. 6. Krojar čudno halo vzame, Jo razpara in gredoč Jo po kranjsko mal' posname In popravi, kar je moč. 7- V suknji mož prenarejeni Je na Dunaj se podal. V družbi znancev zaželeni Je precej ošabno stal. 8. »Kdo Ti suknjo je naredil?« Prašajo » Popotnika *. Kaj bi rekel, sam ni vedel, Imenuje krojarja. LISTEK. Biblijografrja slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali: —¦ Poezije. Zložil Simon Gregorčič. II. zvezek. Založil J Gorup. Natisnila ,,Narodna Tiskarna v Ljubljani 1888, m. 8., 158 str. — Cena nevezanemu zvezku I gld. ; krasno vezanemu I gld. 60 kr., s pošto po 5, oziroma po 10 kr. več. Znani goriški slavec je zbral pesmi svoje, kar jih je zadnja leta priobčil v „Ljublj. Zvonu", v „Slovanu" in po nekoliko tudi že v Stritarjevem ,,Zvonu" leta 1870. ter jih v lepem zvezku poklanja ndrodu slovenskemu. Pesniško to darilo pozdravljamo tem pre-srčneje, ker nam je v veselo poroštvo, da vsi raznovrstni neosnovani strastni napadi, s katerimi so pesnika obsipali zadnja leta nekateri literarni, lierostrati novoslovenski, niso mu vzeli veselja do vztrajnega književnega delovanja na polji slovenskega pesništva. O vsebini ,,Poezij" izpregovorimo prihodnjič. Vez v raznih iz barvah ji je oskrbel g. knji- *) Dr. Bleiweis. Ko nazaj v Ljubljano pride, Spet mu suknjo hvalijo; Drugič mu beseda uide, K' ga po šivcu prašajo. 10. »Da te strela!« ta poskoči, Ki jo pervi je skerpal, In za uho Kranjca *) poči, »Kaj boš plumbec se lagal.* 11. Mojo suknjo nazaj čem 'meti, Jez imam moje delo najrajši, Vsak svojo čast mora želeti, Ki je ko med najslajši. 12. Kranj'c naj bo vsem udan in veren, Naj mu dopade ali ne, Kaj Potočnik, kaj Prešeren, Vsak naj šiva, katir če! Listek. govez Fr. Dežman v Ljubljani (na Sv. Petra cesti h. št. 8.), pri katerem jedinem so Gregorčičeve ,,Poezije" na prddafi. — Pripovedke za mladino Spisal Fr. Hubad. I. in II. zvezek Založil in natisnil W. Blanke v Ptuji 1888, m. 8, 72, oziroma 81 stranij. Cena zvezku po 20 kr. — Gospod profesor Hubad je že pred šestimi leti izdal prvi zvezek ,,Pripovedek za mladino", obsezajoč sedem lepih slovenskih, srbskih in čeških pravljic in pripovedek. Lična ta knjižica je jako dobro došla vsem našim šolskim knjižnicam in v kratkem času se je razprodala popolnoma, da jo je gospod pisatelj zdaj priredil že v drugem natisku. Drugemu natisku I. zvezka je pa g. pisatelj dodal še II. zvezek, v katerem objavlja trinajst v resnici krasnih narodnih pravljic in pripovedek, za mladino prirejenih po slovenskih, nemških, srbskih, čeških in ruskih narodnih pripovedkah. Naravnost povemo, da med vsemi pisatelji našimi, ki pišejo knjige za mladino, ugaja nam najbolj g. profesor Hubad, ki z dobrim ukusom snov spisom svojim zajema iz večnolepega zlatega narodnega pesništva. Zatorej ponavljamo željo, izrečeno že leta 1882., ko je prišel na svetlo I, zvezek, da bi g. pisatelj pridno nadaljeval zbirko svojo in da bi ga krepko podpirali z obilim naročevanjem vsi, kateri se vestno brigajo za to, da mladina naša dobi čimdalje več dobrih knjig v roke", — Jo s. Stritarja zbrani spisi. — Peti zvezek: Poučni spisi. Ig. pl. Klein-mayr & Fedor Bamberg v Ljubljani 1888, m. 8, 451 stranij. Cena nevezanemu zvezku po 2 gld. 50 kr., po pošti 2 gld. 60 kr., vezanemu v platnu 3 gld. 10 kr., po pošti 3 gld. 25 kr., vezanemu v poluusnje 3 gld. 49 kr., po pošti 3 gld. 55 kr. — Ta zvezek, nam prinaša »Kritična pisma«, katera je bil Stritar prvič priobčil 1. 1867. in 1808. v Janežičevem »Glasniku«, dalje epohalno njegovo razpravo o Pre-širuu, natisneno v »Klasji z domačega polja«, in naposled »Pogovore« iz raznih letnikov »Zvonovih«. Znano je, da so ravno ti spisi Stritarjevi v slovstvu našem eminentnega pomena. Poleg živega vzgleda, katerega je Stritar dajal pesnikom in pisateljem slovenskim z vzornimi svojimi pesniškimi proizvodi, nobena stvar na razvoj novejše literature naše ni vplivala tako, kakor raznovrstni kritični spisi Stritarjevi, v katerih se nam kaže široko duševno obzorje, bister razum, bogato znanje krasoslovnih zakonov in vsa divna moč Stritarjevega peresa. — Vrtnarstvo s posebnim o z i r o m na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov. Po naročilu visokega c. kr. kmetijskega ministerstva spisal Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske in popotni učitelj. S 180 podobami Založila c. kr. kmetijska družba kranjska, natisndi Blaznikovi nasledniki v Ljubljani 1888, v. 8 , 147 stranij. —- Cena vezani knjigi za učitelje in šole po 75 kr , za vse druge po 1 gld. — Po ljudskih šolah naših nobena stvar v obče ni tako" zanemarjena, kakor šolske knjižnice in zlasti šolski vrti. Učitelji prineso že iz učiteljišča premalo praktične izobrazbe v življenje in da bi se potem sami izurili v šolskem vrtnarstvu, za to jim je doslej pomanjkovalo vsakega domačega učnega pripomočka Da se odpravi ta nedostatek, naročilo je c. kr. poljedelsko ministerstvo kmetijske družbe tajniku g. Gustavu Pircu, spisati učno knjigo o šolskem vrtnarstvu. G. Pire je v vsakem oziru izvrstno ustregel temu naročilu. Podal nam je knjigo pregledno osnovano, popularno pisano, na mnoge svoje izkušnje oprto, skratka knjigo, katero so šolski vrtnarji naši krvavo potrebovali in katera jim bode odslej navod v tej prekoristni stroki šolstva našega. Knjiga je razdeljena na pet poglavij: I. Splošni del, kjer pisatelj razpravlja o razdelitvi šolskega vrta, o vrtni ograji in vrtnih potih, o izboljšanji zemlje, o orodji in gradivu, potrebnem za obdelovanje šolskega vrta; JI. sadjarstvo, III. vinarstvo, IV, zelenjadarstvo in V. lepotično vrtnarstvo. Vsa poglavja