Potoma pfafcA««^ Leto LXV ▼ gotovim1. L, št. 116 Ljubljana, sreda 22. maja 1935 Cena Din L- •znaja vsak dao popoldne izvzemal nedelje in praznike — ineerau do 30 petit vrst a Din 2... do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vm a Din 3.-, vačfl lnseratJ pettt /rsta Din 4L-. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — >Slovenski Narod< relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.*, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ne ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, KnafUena aBea štev. I Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 In 2226 Podrntniee: MARIBOR 8trossmayerJeva 30 — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' K. 26. — CELJE: cerfsko uredništvo: Stroesmayerjeva unca l, telefon at. 65 poilmiuica uprave: Kocenova abca 2, telefon st_ 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. io.ssl ODMEV HITLERJEVEGA GOVORA Francosko javnost so Hitlerjeve izjave v državnem zboru razočarale, ker smatra, da niso prinesle ničesar novega Pariz, 22. maja. r. Čeprav so pariški Ksti v svojih komentarjih o včerajšnjem Hitlerjevem govoru še precej rezervirani, prihaja vendarle v njih do izraza gotov občutek razočaranja. V »Figam« pravi grol Vladimir D'Ormesson, da obstoja Hitlerjev govor iz dveh delov, iz pamfleta in iz diplomatskega dela. Diplomatski del označuje »Figaro« kot spreten, premeten in precizen. Hitlerjev govor izraža do gotove mere željo po omiljenju napetosti in po pogajanjih, je pa poln zanjk in pasti. Nemško zunanje ministrstvo je imelo pri sestavljanju govora pred seboj očividno tri cilje: 1. da se prizna Angliji največja mera jamstev, 2. da se razpravlja le z na eč-jo previdnostjo o paktih in 3. da se kljub temu pustijo odprta vrata za pogajanja in celo za morebitni povratek Nemčije v Ženevo. V »Echu de Pariš« se bavi Pertinax z onim delom govora, ki se tiče nevmeša-vanja in podunavskega pakta. Hitler, pravi Pertinax, predlaga definicijo ne-vmešavanja, ki bi mu omogočila, da bi še nadalje rovaril v Avstriji in Češkoslovaški. Samo vlade, te nočejo videti tega, se bodo pustile prevarati od takih sofizmov. Oficiozni ^Petit Parisien« meni, da je Hitlerjev govor istočasno spreten in pregledn ter poln nasprotstev in gospo-dovainosti. Vsekakor je treba počakati, kako se bodo včerajšnje izjave Hitlerja izkazale v dejanjih. Ves govor kancelarja Hitlerja, meni >Excelsior«, ne vsebuje nič novega niti pozitivnega. Treba bi bilo mnogo optimizma, da bi se mogel iz tega dolgega govora razbrati pristanek Nemčije na kolektivno organizacijo miru in varnosti v okviru Društva narodov. Radikalna ^ Repaibiique« piše, da je Hitlerjev govor razočaral. Govor predstavlja dokaj zamotano kritiko, dalje obljube glede mira, vojaške zahteve ter nejasne predloge. b Nemčija naj z dejanji dokaže miroljubnost London, 22. maja. AA. V današnjih jutranjikih vseh političnih smeri prevladuje vtis, da je bil govor državnega kancelarja Adolfa Hitlerja miroljuben in da pomeni nov prispevek k delu za ureditev razmer v EJvropi. Listi tudi na-giašajo, da je Hitler govoril v zelo prijateljskem tonu o Veliki Britaniji 2>Dairy Telegraph« pravi med drugim, da je bil Hitlerjev govor sicer miroljuben, vendar pa se Hitler ni odzval želji, ki jo je v svojem govoru v lordski zbornici ierazil lord Stanhope, naj predloži konkreten predlog o omejitvi oboroževanja. »Dafly Mail« misli, da ta govor vsaj s psihološkega stališča popravlja splošni položaj v Evropi. Zaradi nekaterih upov, ki jih pripušča pravi list, je treba ta govor pozdraviti. Delavski >Daily Herald« pravi med drugim, da morajo ne samo Velika Britanija, temveč tudi druge države odgovoriti na ta govor v istem tonu. V tem primeru bo mogel biti Hitlerjev govor uvod novi mednarodni konferenci, na kateri bodo vsi udeleženci popolnoma enakopravni. >Times« pravi v svojem članku, da je bil Hitlerjev govor premišljen. Kdor ga prečita nepristransko in brez predsodkov, ne more reči, da ne bi mogla služiti politika, ki jo opisuje Hitler, za izhodišče delu za dosego sporazuma z Nemčijo, z močno in svobodno Nemčijo, kakor pravi Hitler, ne pa z Nemčijo, ki so jo mirovne pogodbe pred 16 leti pritisnile ob zid. List ne odreka Hitlerju pravice do zahteva po izpremembi nekaterih določb mirovnih pogodb z mirnim dogovorom med vsemi podpisnicami. Ugovori tistih, ki so se navadili proglašati vsako Hitlerjevo ponudbo za neiskreno, se morajo obžalovati. V ostalem pa ta govor ne bo prav nič mogel izpremeniti namena Velike Britanije, da se oboroži v zraku in da ne zaostane za oborožitvijo katerekoli svojih velikih sosed. Povedati moramo, pravi list, da se po našem prepričanju da zagotoviti mir in varnost samo z ustvaritvijo kolektivnega sistema, ki bo izključil možnost nepričakovanih letalskih napadov, možnost, ki pomeni neprestano nevarnost za vso sodobno civilizacijo. Ta sistem mora zajamčiti enodušno in složno akcijo močnih sil zoper morebitnega napadalca. Na koncu poudarja etenkar nujno potrebo, da se nadaljujejo razgovori o omejitvi oboroževanja, in sklepa z besedami: Vsi, ki so dobre volje, morajo izprevideti, da je sedaj napočil skrajni trenutek za izvedbo resnične in resne omejitve oboroževanja. »Morninpost« pozdravlja Hitlerjevo pripravljenost voditelja rajna za pogajanja o omejitvi oboroževanja, posebno pa njegovo misel o sporazumu, s katerim bi se onemogočili vsaj letalski napadi na nedolžno civilno prebivalstvo, vendar pa prihaja list do spoznanja, da ni Hitler v svojem govoru dal nikake-ga elementa, ki bi mogel služiti za plodne nadaljnje razgovore o zajamčenju varnosti v Evropi. Miroljubni ton tega govora, pravi list, je bil očitno preračunan za inozemsko javnost, toda spričo izrazito vojaškega duha, ki je zadnje čase zopet zavladal na Nemškem, se svet ne bo več zadovoljil z besedami, temveč bo zahteval dejanj in dokaze o resničnem miroljubnem razpoloženju. Dokler ne bo takih dokazov, bo nemogoče prepričati ostale države, da današnja Nemčija ne pomeni nevarnosti za svet. Rim, 22. maja. AA. V italijanskih političnih krogm prevladuje vtis, da ni v govoru nemškega državnega kancelarja Adolfa Hitlerja nobenega novega in važnega političnega momenta in da ima ta govor samo relativen pomen na nadaljnji razvoj mednarodnega političnega položaja. Avstrijsko mnenje Dunaj, 22. maja. AA. Današnji dunajski jutranjiki posebno poudarjajo v svojih komentarjih o govoru državnega kancelarja Hitlerja, da je umor kancelarja dr. Dollfussa popolnoma dokazan in drastičen primer vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Brez konkretnil) predlogov VVashington, 22. maja. AA. V ameriških krogih mislijo, da ni v Hitlerjevem govoru nobenega novega političnega momenta zato, ker ni jasneje in določneje označil stališča Nemčije in ker ni podal pri tej priliki stvarnih in kon-stxuktrvnin predlogov. » Oborožitev Avstrije Avstrijska vlada noče splošne vojaške obveznosti se boji, da ne bi prišli v vojsko hitlerjevski Ženeva, 22. maja. r. Zdi se, da so pogajanja o podunavskem paktu med prizadetimi vladami, ki bd se imela nadaljevati v Ženevi, nekoliko zastala, ker je glavno zanimanje ženevskih krogov sedaj osredotočeno na italijansko-abesin-skem sporu, vendar pa zanimanje za priprave podunavske konference v Rimu ni popustilo. Kakor se je zvedelo, se avstrijska vlada pogaja z prizadetimi vladami o vprašanju avstrijske oborožitve. Po prvotnem načrtu bi imela Avstrija po podpisu podunavskega pakta in po zajamčenju varnosti v srednji Evropi dobiti dovoljenje za omejeno oborožitev na podlagi splošne vojaške obveznosti. Av- Naš odgovor Madžarski ženeva, 22. maja. p. Jugoslovenski stalni delegat pri Društvu narodov Konstantin Fotič je snoci izročil tajništvu Društva narodov odgovor ju g osi o venske vlade na madžarski odgovor glede odgovornosti za marsejsko tragedijo. Pričakuje se, da bo še na tem zasedanju Društva narodov podala Madžarska slovesno izjavo, da bo v celoti izvršila zahteve resolucije, ki jo je lani sprejel svet Društva narodov, in da prevzame obveznost, po kateri bo onemogočila vsakršno teroristično akcijo na svojem ozemlju proti jugoslovenski državi ter krivce primemo kaznovala. Na ta način bi se likvidiral jugoslovensko-madžarski spor. Justifikacija terorista Beograd, 22. maja. p. Davi ob 5. je bil justificiran Andrija Gradiček, ki je bil 13. aprila obsojen pred izrednim sodiščem za zaščito države, ker je 1. pripravljal atentat na bana savske banovine, 2. ker je hudo ranil orožniškega podnarednika Nikolo Topšića, 3. ker je ubil orožniškega podnarednika Marka Sudara, 4. ker je bil v inozemstvu član teroristične organizacije, 5. ker je na povratku iz Madžarske napadel oro/niško patruljo ter hudo ranil orožnika Zivka Grozdaniča Vremensko nanoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za četrtek: Pooblačitev, zjutraj topleje, v dveh dneh poslabšanje, padavine in padec temperature. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstot.). Amsterdam 2975.35 — 2989.95, Berlin 1758.08 — 1769.95, Bruselj 742.85—747.92, Curih 1421.01 — 1428.08, London 215.35— 217.40. Newyork 4364.33 — 4400.64, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 182.99 — 184.10, Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.10 — 9.20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 22. maja. Beograd 7.02, Pariš 20.38, London 15.19, Xewyork 309.625, Bruselj 52.325, Milan 25.475, Madrid 42.225. Amsterdam 209.375, Berlin f?1.40. Dunaj 58.—, Praga 12.88<5, Varšava 58.25, Bukarešta 3.06. strijska vlada je med t sprvrocila vladam držav, od katerih je odvisna rešitev tega vprašanja, da ne namerava uvesti vojaške obveznosti, temveč da želi povečati sedanjo svojo vojsko na 100.000 vojakov postopno, pri čemer bi se novi vojaki rekrutirali bolj po političnem ključu. Avstrijska vlada se namreč boji, da ne bi z uvedbo splošne vojaške obveznosti prišlo v avstrijsko vojsko preveč narodnih socialistov, s čimer bi postal ogrožen notranji red v državi. Zato prosi avstrijska vlada, naj se ponovna oborožitev Avstrije v gotovem smislu izloči iz celotnega problema ponovne oborožitve držav, ki so bile razorožene po mirovnih pogodbah. Po informacijah z avstrijske strani je italijanski ministrski predsednik Musso-lini že pristal na tako rešitev avstrijske oborožitve, o kateri se sedaj v Ženevi še pogajajo._ Roparja Omerzo iščejo Ljubljana, 22. maja. Zasledovanje znanega roparja O m e r -z e Franca iz Blance pri Brežicah, ki se skriva na teritoriju srezov Laško, Šmarje pri Jelšah, Celje in Brežice, je zelo otež-koceno zaradi hribovitega in gozdnatega terena. Ker se oblastem še ni posrečilo izslediti ga m ker je pri tem izgubil orožnik Koččak Ivan življenje, se polaš_a prebivalstva v teh krajih vedno večje razburjenje. Da bi tolovaja čkn prej izsledili, opozarjamo javnost, naj zločinca ne ščiti jo ne skriva ter naj vse, kar bi moglo vplivati na izsleditev Ooene, nemudoma sporoči najbližnjim varnostnim organom Poročevalec m. s. Vavčar je bil mnenja, da bo eviiaristični kongres manifestacija čustvovanja slovenskega naroda, zaradi tega je Ljubljana kot središče dravske banovine dolžna, da mu posveti primerno pozornost. Finančni odbor bi predlagal &e večji znesek, če bi ne bila občina hipno v najtežavnejših finančnih razmerah. Zato ne more pristati na predlog m, s. Kosma. Pri glasovanju je bil predlog finančnega odbora sprejet z vsemi glasovi proti glasu m. s. Kosma. Omerza Franc je bil rojen o. novembra 1°4>4 v Rožnem, srez Celje, pristojen je v občino Blanca, srez Brežice, je jamski, bivM mizarski pomočnik. Mož je srednje velike postave, podolgovatega obraza, nizkega čela, kostanjevih las, sivih oči, zdravih zob ter je o;>če nevaren tat Ljubljanske občinske zadeve Spomin kralja mučenika in maršala Pilsudskega — Vprašanje regulacije Zvezde — Ukinitev ženske realne gimnazije Ljubljana, 22. maja. Ob otvoritvi včerajšnje seje ljubljanskega mestnega sveta se je župan dr. Ravnih ar v toplih besedah spominjal pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Glede na to, da je 9. aprila poteklo šest mesecev po njegovi tragični smrti. Mestni svetniki, Id so stoje poslušali predsednikove besede, so počastili spomin pokojnega kralja s trikratnimi klici: Slava! Nato je župan počastil spomin pokojnega maršala Pilsud-skega. V nadaljnjem govoru je omenil zasluge umrlega ljubljanskega meščana Frana Krapeža, bivšega mestnega blagajnika Veličana Finka, dr. Henrika Turne in vdove po bivšem podžupanu ge. Bertc Triller-jeve. Vsem pokojnikom so mestni svetniki zaklicali v spomin trikrat: Slava! Zupan je tudi sporočil, da se je predsednik češkoslovaške republike T. Masa-ryk toplo zahvalil za čestitke mesta Ljubljane ob njegovi 85 letnici. Finančno ministrstvo je odobrilo proračun mestne občine ljubljanske za L 1935. Ministrski svet je odobril predlog mestne občine za licitacijo del za regulacijo zadnjega dela Ljubljanice. Na licitaciji je bilo delo oddano stavbni tvrdki Dukič za 5,820.300 I>in. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo uredbo, po katerem ostanejo neokrnjeni posli splošne uprave prve stopnje, preneseni na mestno občino. Župan se je na povabilo ravnatelja g. Reisnerja udeležil ogleda srednje tehnične šole. G. ravnatelj je pokazal velik napredek te šole, a tudi mnogo nedostatkov, ki bi se moraK cKipraviti ter je apeliral v tem pogledu na pomoč mestne občine ljubljanske, da bi se šola izpopolnila. Župan je obljubil, da bo mestna občina storila v tem pogledu svojo dolžnost. — Vojno ministrstvo je odklonilo od mestne občine predlagani prenos municijskih skladišč na St. visko polje. Zato bo treba poiskati drugo zemljišče. Mestna občina je slej ko prej pripravljena odkupiti sedanja municijska skladišča, želi pa, da se najde primeren kraj za nova skladišča na področju dravske banovine. — V Zagrebu se je župan udeležil z zastopniki sušaske in zagrebške občine posvetovanja o zgraditvi najkrajše avtomobilske ceste Ljubljana— Sušak. Cesta preko Kočevja bi bila tudi po regulaciji še vedno 156 km dolga, nova avtomobilska cesta pa le 114 km, tako da bi bila možna avtomobilska vožnja iz Ljubljane na Sušak v 2 urah. Ta cesta bi bila velike važnosti za Ljubljano in je zato župan stopil v odbor, ki bo forsiral realizacijo tega načrta. Kaj je z bežigrajsko šolo Župan je odgovoril tudi na interpelacijo mestnega svetnika Ambrožiča, zakaj se je ustavila gradnja šolske stavbe za Bežigradom. Pojasnil je, da rabi mestna občina za to zgradbo okroglo 4 milijone LMn, za kar je zaprosila za posojilo pri SUZORju v Zagrebu. Podelitev tega posojila se je zakasnila, ker je SUZOR izdelal poseben pravilnik za dolgoročna posojila, ki ga mora odobriti še finančno ministrstvo. Mestna občina namerava med tem najeti kratkoročno posojilo, dokler ne dobi deflnitivnega hipotečnega posojila. Iaterpelant se je zadovoljil z odgovorom. Nato je predsednik prešel na dnevni red. Za finančni odbor je poročal načelnik m. a Ivan Tavčar. Mestni svet je dovolil kredit za naknadna dela v novih policijskih zaporiii v št. peterski vojašnici v znesku 70300 Din, ki se bo kril z virmajem iz drugih proračunskih postavk. Sklep mora odobriti še finančno ministrstvo. Dovoljen je bil nadalje kredit iz proračunske rezerve za kritje potnm referenta za pri-rastkarine, kakor tudi kredit 50.0000 Din iz proračunske rezerve za pokritje izdatkov, ki so nastali pri volitvah narodnih poslancev. Nadalje je mestni svet odobril še več drugih manjših kreditov. Finančni odbor je nadalje predlagal, naj se dovoli iz letošnje proračunske rezerve 40.000 Din za nabavo blaga in mari jala, ki se bo posodilo za prireditev evha-risričnega kongresa, in sicer za 1000 državnih zastav, za reflektorja, za zasilna stranišča, vodovodne pipe itd. iz proračuna za pospeševanje tujskega prometa pa za isto priliko 10.000 Din za tisk »Vodiča po Ljubljani«, V razpravi je bil m. s. Kosem mnenja, da se bodo stroški za evharistični kongres sami po sebi krili iz dohodkov. V sedanjih težkih časih ne kaže, da bi mestna občina že v naprej prispevala znesek 50.000 Din, pač pa naj bi priskočila pripravljalnemu odboru evharističnega kongresa na pomoč z zneskom do 30.000 Din, če bi se po kongresu izkazalo, da so bili izdatki odbora večji kakor dohodki. M. s. 01 u p je zagovarjal predlog finančnega odseka in prosil, naj se sprejme soglasno. Za tehnični odbor je poročal njegov načelnik m. sv. inž, Pavlin. Odobrene 00 bile razne parcelacije, med drugtari prošnja SokoLsrkega društva Ljubljana n za parcelacijo njegovega zemljišča v karlov-škem predmestju na štiri stavbišča. Regulacija Zvezde Odbor za postavitev spomenika pokojnemu kralju Aleksandru I. Uedmitelju je zaprosil mestno občino naj se načelno odloči za način regulacije Zvezde, da bi se mogel razpisati natečaj za osnovo spomenika. Tehnični odbor je prejel dva načrta, prvega od prof. Plečnika, ki določa ohranitev parka Zveade v približno dosedanji obfffci, drugega pa od udruženja arhitektov tn k>-ženjerjev, po katerem bi se sedanja Obttka Zvezde sploh odpravila ter bd tatto dievje zasajeno zgorj na severni, zahodni in vzhodni strani, tako da bi nastal nov trg, odprt proti sedanjem Kongresnemu trgu. Kraljev spomenik bi stal pred vrsto drevja na severni strani Zveade, ki vodi mrtmo Kaečn-akega vrta. Tehnični odbor se je iarekel w. Plečnikov načrt, ker je bfl mnenja, da v sedanji rnoderni dobi ne gre zmanjševati zelenja in nasadov. Razen tega bi ureditev Zvezde po drugem načrtu stala mnogo več, ker bi bilo treba središče tlakovati, kar bi veljalo približno 1,200.000 Din. Na drugi strani bi bSi stroški za preureditev Zvende po Plečnikovem načrtu minhnstari, ker bd se mogla izvesti postopno. Zato jO tehnični odbor predlagal, naj se Zveoda prenovi po Plečnikovem načrtu, ki čuva dosedanjo njeno tr-adlctonamo obliko. M. sv. Kosem je poudaril, da je prof. Plečnik napravil v Ljubljani mnogo lepega in zato prav gotovo ne oporeka njegovemu načrtu, ker ga je sestavo on. zdi pa se mu drugi načrt mnogo boljši, ker bi Ljubljana po njem dobila mogočen trg. kjer bi se lahko vršile tudi največje narodne manifestacije, v bodoči Ljubljani bo sedanji Kongresna trg postal za te namene gotovo premajhen, z združitvijo Zvezde tn Kongresnega trga pa bi dobili trg, kakršen bi nam bfl nujno potreben. M. sv. R n p n i k je poudaril, da bd moral stati kraljev spomenik na velikem prostoru, na katerem bi bfl viden že od daleč. Po Plečnikovem načrtu bi moral vsakdo spomenik Sele iskati med kostanji. Jz Zvezde naj se ustvari nekaj novega. Rabimo trg za manifestacije, ker postaja Kongresni trg za vefeke prireditve že premajhen. Izjavil je, da bo glasoval proti predlogu tehničnega odbora. M. sv. Frelih je bil mnenja, da se ne smejo delati praznote in da naj se nasaja drevje povsod, kjerkoli more olepšati okolico. Zato naj tudi Zvezda ostane kolikor mogoče v dosedanji obliki. M. sv. Hribar se je pridružil mnenju predgovoratka, češ, da se ne sme demontirati park v mestnem središču, ampak je treba storiti vse, da se obdrži v izpopolnjeni obliki. Po načrtu udruženja arhitektov m inženjerjev bd dobili samo dve vrsti dreves ob strani, v sredi pa bi nastala puščava Zato je za načrt tehničnega odbora. M. sv. S e u n i g je bil mnenja, da se mestni svet v sklepanju ne sme prenagliti. Oe bi sklenil, da naj ostane Zvezda v dosedanji obliki, bodo morah vsi umetnika, ki bodo iadeftovali načrte za spomenik, to upoštevati m bi pozneje izpremembe ne bile več mogoče. Vsa velika mesta ustvarjajo velike trge za velike ljudske prireditve. Tak trg si Ljubljana sedaj lahko ustvari. Plečnikov načrt je bil napravljen pod vtisom javnega mnenja, da Zvezda ne sme pasti, in je njegova zamisel kompromisna rešitev, ki bržkone tudi njemu samemu ni všeč. Načrt udruženja arhitektov in inže-njerjev je po njegovem mnenju mnogo boljši. Ker pa mnenja niso enotna, naj se začasno zadeva odstavi z dnevnega reda. M. sv. Ivan Tavčar je izrazil mnenje, da Plečnikov načrt ni povsem samonikel, ker je hotel najprej zadovoljiti stare Ljubljančane, ki žele ohraniti Zvezdo v dosedanji obliki, na drugi strani pa je hotel upoštevati tudi ugovore proti posebnim finančnim stroškom. Preko načrta udruženja arhitektov in inženjerjev se ne more preiti molče. Mestni tehnični odbor zagovarja svoj predlog, češ, da pomeni drugi načrt ogromno finančno obremenitev. Kar se tiče tlakovanja, ni treba da bi se izvršilo takoj, za nasade pa bodo isti stroški. Ce danes trg arhitektonsko še ni zaokrožen, tudi še ni rečeno, da ne bo prišla nekoč Str 8ii X SLOVENSKI NAROD«, dne 22. maja 1935 Stev. 116 boljša doba, ko se bo okolica Zvezde in Kongresnega trga tudi v tem pogledu izpopolnila. Zelenja bo tudi po predlogu ar hitektov dovoli razen tega pa po njihovem načrtu spomenik ne bo skrit, ampak bo na prostoru, odkoder bo daleč viden, obenem bomo dobili po tem načrtu trg, ki bo s svojo simbolično preteklostjo vedno pri vlačna sila. Zato se izreka za predlog udruženja arhitektov in inženjerjev. M. sv. Žemljic se je izrekel za radikalno preureditev Zvezde po načrtu udruženja arhitektov. Kraljev spomenik naj bo veličastno urejen. M. sv. dr. Luk an je izrazil mnenje, da bi bilo prezgodaj sprejeti definitiven sklep, ki bi ga morali morda čez pol leta izpre-m eni ti. Zato se je pridružil predlogu m. sv. Seuniga, naj se stvar odstavi z dnevnega reda za tako dolgo, dokler ne bodo predloženi visi načrti kraljevega spomenika, ker vprašanje abaoiutno še ni zrelo za takojšnjo rešitev. Poročevalec tehničnega odbora m. sv. mž. Pavlin je prosil, naj se predlog tehničnega odbora sprejme, ker želi odbor za postavitev spomenika zvedeti za načelno mnenje mestnega sveta glede ene ali druge rešitve, da bi se glede na to mogli napraviti načrti za spomenik sam. Kar se tiče načrta arhitektov, je mnenja, da občina ne bo imela samo mnogo stroškov za tlakovanje novo nastalega trga, ampak bo morala trpeti mnogo let praznoto sredi sedanje Zvezde, preden bo zraslo ob strani zasajeno drevje, dočdm je po Plečnikovem načrtu zamišljena postopna ureditev. Za ustvaritev trga ni dovolj samo nekaj nasadov, temveč so za njegovo obkrožitev potrebne tudi primerne stavbe. Zato se ne sme misliti, da je bil prof. Plečnik pri izdelavi svojega načrta pod tem ali onim vplivom. Prof. Plečnik je imel od vsega početka namen ohraniti tradicionalno obliko Zvezde. Situiranje spomenika samega se bo reševalo naknadno po predlogu odbora za njegovo postavitev. Pri glasovanju je bil z veliko veČino glasov sprejet predlog m. sv. Seuniga, da se zadeva preureditve Zvezde odstavi začasno z dnevnega reda. Podaljšanje Ilirske ulice Mestni svet je nato odobril načrt regulacije Ilirske ulice, ki se ima podaljšati do Vidovdanske ceste, obenem pa tudi vse finančne pogoje za odkup in zamenjavo zemljišč v cestne namene. Mestna občina v L 1935 ne bo imela posebnih izdatkov, v prihodnjih dveh letih pa bo morala potrebne vsote vstaviti v redni proračun, i Ureditev Emonske ceste Odobreni so bih nadalje finančni pogoji za regulacijo Emonske ceste. Regulacija bo omogočena z odstranitvijo Speletičeve hiše, ki dobi v zamenjavo kot odškodnino mestno hišo v Peričevi ulici št. 28 za topni carsko vojašnico. Nadalje je bila odobrena izprememba re-gulačnega načrta na šmartinSki cesti z razširjenjem industrijskega pasa, s čimer bo omogočena Antonu Resu v bližini tovarne za klej postavitev tovarne za predela-vanje asfalta. Od vseh glasovnih skupin se mi dozdevajo najboljši basi, ki so na nekaterih posebno nizkih mestih naravnost imponirali. Di namika zbora je vzorna, intonacija v splošnem prav dobra, tempo je (vsaj pri narodnih) v glavnem rubato. Navdušenje naše publike, ki je dvorano napolnila, je bilo tako, da ga v resnici ni mogoče popisati. Naše korporacije so se v odmoru bratskemu pevskemu društvu poklonile, kar je svečano razpoloženje še povzdignilo. Ve§ koncert je bil simbol najprwrčnejšega bratstva obeh narodov. Slavko Osterc. gasilna stanovanja V imenu odbora za upravo mestnih hiš je predlagal njegov načelnik m. sv. Lom-bar, naj se vsa pritlična in podpritlična stanovanja na Gradu, kakor tudi vsa stanovanja v mestnih zasilnih barakah ob klavnici, ob Ižanski cesti in v koloniji na Cesti dveh cesarjev proglasijo za brezplačna stanovanja v katerih naj se naselijo brezposelne družine, ki sploh ne morejo plačevati nobene najemnine, izselijo pa stranke, ki najemnino lahko plačujejo. Ta sklep se ima davčni upravi takoj prijaviti. Predlog je bil sprejet soglasno. Dva odbora nova Na predlog načelnika personalno-pravne-ga odbora m. sv. dr. š u b i c a so bili izvoljeni v kontrolni odbor v smislu finančne uredbe za proračunsko 1. 1935 mestni svetniki: Adamič, dr. ilodic, štrukelj, Rebek, Košak in dr. Bohinjec. V odbor za oceno nabav v vrednosti nad 10.000 I>in so bili v smislu iste finančne uredbe izvoljeni mestni svetniki: inž Pavlin, Rupnik, dr. Subic, Olup in Rebek. Ko je župan dr. Ravnihar od kazal več samostojnih predlogov pristojnim odborom, je bila javna seja zaključena. Tajna seja Na tajni seji je mestni svet sklenil v smislu sklepov finančnega odbora ob priliki sestavljanja letošnjega proračuna, da se s prihodnjim šolskim letom ukine prvi razred mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. — Ker je bil mag. nadsvetnik dr. Riko Fux izvoljen za narodnega poslanca, je bil na podlagi § 71 službene pragmatike začasno upokojen. — Urejeni so bih tudi službeni prejemki dohodarstvenih paznikov, ki bodo odslej prejemali neoženjeni 900 Din, oženjeni pa 1050 Din na mesec. Naši riharji so zborovali Občni zbor Zveze ribarskih društev za dravsko banovino Ljubljana, 22. maja. Snoci ob 18.30 je zborovala v dvorani hotela .Metropol &veza ribarskih društev za dravsko banovino. Zbora ao se udeležili tudi delegati iz Maribora, Celja in drugih podružnic. Namestu zadržanega predsedni-ko Kasta Pustoslemška je zborovalce toplo pozdrav i podpredsednik g. Sulgaj, ki je prve besede posvetil spominu biagopokoj-nega kralja. Zborovalci so vstali in se poklonili manom kralja mučenika z enomd nutnim molkom. G. Sulgaj je prisrčno pozdravil zastopnika banske uprave načekiika inž. Zidanška, referenta za ribogojstvo inž. Jelačma, kakor delegate posameznih društev. O delu Zveze je obširno poročal tajnik g. Malenšek. število Čianstv« je lani naraslo od 417 na 563, pristop v Zvezo je prijavil tudi Klub akvaristov. Lani v juliju je bila prirejena ribarska razstava na velesej-mu, Id je bila sicer zaključena z deficitom, njesi moralni uspeh je bil pa velik. Izpopolnjen je bil tudi ribarski kataster, ki sicer zahteva še mnogo dela, da bo popoln. Društvo danes zboruje že na podlagi novih pravil, ki omogočajo, da lahko pristopijo tudi zadruge združenja, itd. Treba bo organizirati se oele predele ribarskih središč v banovini, zlasti pa kričejo po ustanovitvi druživa se naša mesta, kakor Ptuj, Ljutomer, Brežice itd. Zveza je v stalnih n tesnih sirkih z oblastmi, zlasti z bansko upravo. Predsednik Ribamke zadruge na Sušaku ar h, Vladimir Vidmar je ponudil zvezi organizacijo razprodaje morskih rib s Sušaka in obrežnih krajev v Ljubljani za vso dravsko banovino. Seveda je za to potrebno ogromno kapitala in zaenkrat ni mieliti na realizacijo tega načrta, vendar bo imela zveza ta predlog v evidenci. Zveza je ;zposk>vala članstvu izdaten popust pri dobavi iker, zaroda in mladic iz banovinske ribogojnice. Iaposlovala je v nekaj mesecih dobavo 4500 mladic potočne postrvi, 34.000 zaroda potočne postrvi in 325.000 iker. lkmska uprava bo odslej vsakemu odjemalcu 10.000 iker podarila aa-movallnik, ki je vreden 120 Din. Zveza je posredovala pri banski upravi v raznih perečih zadevah podrejenih društev, tako glede vodostaj pri plavi jen ju lesa v dravskih potokih, glede pregleda Čistilnih naprav, izdaje ribarskih knjižic itd. Naslovila je tudi vlogo na bansko upravo s prošnjo za podporo društvom za povrnitev škode zaradi uničevanja ribjega zaroda in za čim širši razmah. Banska uprava prošnje ni rešila iz svojega proračuna, temveč jo ie predložila 6 priporočilom poljedelskemu ministrstvu, ki pa žal prošnji ni ugodilo in tako so ostala vse društva, ki so imela veliko škodo, brez podpore. Tajnik se je dotaknil v svojem obširnem po roči ki tudi raznih drugih akcij in korakov, ki jih je napravila zveza, tako glede prošenj in vabil tujcev, zlasti Angležev, ki bi radi pri nas ribarili. Obširno je razpravljal tudi o »Vestniku<, ki ga zveza izdaja že drugo leto in ki ga požrtovalno urejuje direktor dr. Jenko Lo-kar. Tajnik apelira na vse navzoče, da širijo zanimanje za >Vestnik<, ki ga bo mogoče vzdržavati in izdajati le, če bo njegova naklada večja. Mariborsko Ribarsko društvo je proslavilo 25 letnico obstoja. Glavno stremljenje zveze bo tudi zdaj osredotočeno na to, da bodo vode čimprej razdeljene. O stanju blagajne je poročala ga. Pihani jeva, za upravnistvo »Ribiškega Vestnike« pa g. Vičič, ki je obenem poročal o finančnem stanju revije m proračunu za prihodnje leto. Po kratki debati so sledile volitve, pri katerih je za predsednika izvoljen inšpektor šulgaj, za podpredsednika dr. Janko Lokar, v odbor pa večina prejšnjih delavcev. Občni abor je obenem izrekel iskreno zahvalo dosedanjemu predsedniku g. Rastu Pusto-ki je dal prvo pobudo za ustano- vitev zveze, ki pa zaradi preobremenjenosti in ker je že predsednik Ribarskoga društva v Ljubljani, ne more več voditi zvezinih poslov. Med slučajnostmi so zborovski razpravljali o raznih aktualnih ribarskih zadevah, zlaeti glede onečišćenja vode po industrij efcih napravah, glede razdelitve vod itd. Zmaga bolgarske pesmi Ljubljana, 22. maja. Sinoči je koncertiral v veliki unionski dvorani »Naroden hor pri katedrali sv. Trojice« iz Ruse. Poleg obeh državnih himn in slovanske (Hej Slovani) nam je zbor nudil skladbe in priredbe komponistov Hristova, Manojlovića, Bojadžijeva, Alabijeva, Sorokina, Bokurešlijeva, Milo-jeviča, Varlamova, Morfova, Stajnova in Davidovskega. K temu so pristopila še ponavljanja in dodatki. Zborovodja J. D. So-rokin je sestavil program zelo pestro, morda celo preveč. Slišali smo mnogo ruskih narodnih v priredbi zborovodje in drugih: ljubše bi mi bilo, če bi bil ves program bolgarski in če bi poleg narodnih, ki so tvorile pretežno večino programa, zbor zapel več umetnih skladb svojih rojakov, ki so v zborovskem stavku res mojstri. Ej, uhnem, Dvanajst razbojnikov, Slavček in Rdeči sarafan so pri nas znane in priljubljene pesmi, fantazija na ukrajinske narodne pesmi »Kobza« kot skladba ni vredna, da jc izpodrinila na sporedu originalne bolgarske zborovske tvorbe, ki bi nas mnogo bolj zanimale. Tudi namesto Manojlovića in Milojevića, ki sta sicer prispevala zelo krepke stvari, bi raje slišali bolgarske umetne zbore. Prepričan sem, da je zborovodja imel pred očmi v glavnem pestrost sporeda, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. Mi smo pa radovedni ne le na stopnjo bolgarske reproduktivne, ampak — kar nas je glasbenikov, v prvi vrsti — na stopnjo njihove produktivne zborovske umetnosti, avtentično reorodu-cirane. Zato se mi zdi taktika naših zborov, ki nosijo v svet naše (in le nase) tvorbe, absolutno pravilna. Vem tudi, da katerikoli zbor, ki gre na turnej« v tujino, naredi svojim produktivnim rojakom največje veselje in najplemenitejšo uslugo, če jih propagira kolikor mogoče več. S tem pa je zbližanje kultur med obema v po-štev prihajajočima faktorjema močno potencirano. Gotovo je produktivna umetnost eminentnejšega pomena od reproduktivne, ker je bolj trajna. Center zanimanja so na včerajšnjem koncertu bile seveda bolgarske narodne in umetne pesmi. Manojlovičeva »Sever piše« je bila nekako najmodernejša skladba sporeda in jo omenjam zaradi njene silne kvalitete, čeprav ni bolgarska. Hristova »Lilija noma nabava« (venček bolgarskih narodnih) je mojstrska tvorba, kakor so n. pr. Mokranjče-vi rukoveti. Bojadžijeva »Gajdar« vžge s svojim ritmom in perfektno zvenečim zborovskim stavkom. Alabijev-Sorokinov »Slavček« je dobil v anonimni sopraniatki idealno interpretinjo, njen glas je čudovit in me zelo spominja na odlično bolgarsko pevko Kristino Morfovo. Tudi BokureSli jeva venček narodnih »Zavalili« je zbo-rovsko efektna in kvalitetna. Morfov in Stajnov sta prispevala umetne zbore (Da-manjan tanec vodi. De bre Dimo), polne življenja, zlasti Stajnov je silno zvočen. Izvedba je bila zelo dobra, vendar ne popolnoma na višku. Zboru bi ne škodilo, če bi se pomnožil. Sorokin ima mnogo temperamenta in je zanesljiv zborovodja, morda nekoliko po način« ruskih zborov. Obsojeni ponarejale! de larja Ljubljana, 22. maja Pred velikim kazenskim senatom je vce raj aedela sedemčlanska družba, ki je ponarejala in spravila v promet kovanet c. 2 do 50 Din. Za žrtve so si izbrali vce noma branjevce, male trgovce in trafikam te. Da bi bilo ponarejene kovance težje spoznati, so jih razpečavali v večernih urah, ko je že legal na zemljo mrak. Ker pa so se nekateri člani družbe udeležili tudi roparskega napada, je vso družbo namestu malega, sodil veliki senat. Razprava, ki se je pričela ob 8.30 zjutraj, je trajala ves dan in je bila sodba razglašena šele ob 20. Glavni obtoženci so bili bratje Zakrajšek z Ravnika pri Blokah, ki so že stari znanci sodndje. 2e od rane mladosti so zašli na kriva pota in so se preživljali s vlomi in tatvinami, pri beračenju so izkoriščan ugodno priliko in so zlasti posegali po zimskih suknjah, v enem mesecu so nakradli sa skoro 11.000 blaga in je ležala pred sodniki pravcata trgovina tatinskega plena. 27. januarja se je bivši rudar Dominik Zakrajsek v družbi znanega svedrovca Angela Fabjana ponoči splazil v ndso kočarja Blaža Velkavrha na Brezjah pri Dobrovi. Ropot je prebudil kočarje vo ženo Marijo, ki je v začetku menila, da jo je prišel obiskat duh ranjke matere, a je pozneje pričela klicati na pomoč. Tedaj sta jo roparja napadla in jo pobila s sekiro. Pretepla in obrcala sta tudi njenega moža in jima grozila a smrtjo, ako ne izročita denarja Iz skrinjice sta pobrala 350 dinarjev, nakar so jih sosedi prepodili. V ponarejevalsko afero sta bila zapletena tuli dva mladoletnika in je bila zato raz-8 tajna. ^ .J ?a se je glasila: Dominik Zakrajsek 11 iet robije in trajna izguba državljanskih pravic, Jože Bencina 3 leta robije in izguba državljanskih pravic za 5 let, Jože Ce-rar 8 mesecev strogega zapora, dalje Jože Zakrajsek 2 leti robije, Janez Zupančič 1 leto strogega zapora. Obsojeni so bili se trije, eden na 3 mesece in 27 dni strogega zapora, od mladoletnikov pa eden na 2 leti strogega zapora. Masaryk in slovanska vzajemnost Tudi drago predavanje univ. prof« Horaka iz Prage je vzbudilo splošno zanimanje Ljubljana, 23. maja. Zbornična dvorana na univerzi je redko povsem zasedena pri predavanjih, sno-či je pa bila. Posebno značilno je, da so prišli na predavanje z enakim zanimanjem slušatelji univerze kakor inteligenca v splošnem. Pomen predavanja univ. prof. dr. Jifi Horaka je označil rektor Samec približno tako: Največja nesreča za znanstvenika je, če mora delovati v malem mestu daleč od silnejših tokov razgibanega ter potenciranega kulturnega življenja, zato ne morejo biti dovolj hvaležni onim, ki nas obiskujejo iz velikega sveta. Potreben je živi stik, samo čitanje znanstvenih del ni dovolj- G. rektor se že dolgo trudi za intenzivno sodelovanje ljubljanske univerze z drugimi univerzami, predvsem s češkoslovaškimi. Kaže se živa potreba po izmenjavanju profesorjev teh univerz, kar pa še zdaj ni dosegljivo pri nas zaradi gmotnih težkoč. Pomen predavanja praškega univerzitetnega profesorja na naši univerzi je zato še tem večji. Predavatelj se je prisrčno zahvalil za pozdrav. Iskreno se je tudi zahvaljeval vsem, ki so mu posvetili pozornost na prvem predavanju. Njegovo snočnje predavanje, ki je bilo zadnje na njegovi predavateljski turne ji'*pri nas. je bilo nedvomno krona vseh prejšnjih. Njegov način predavanja ima poseben čar. Beseda mu teče gladko, a ne prehitro, da poslušalec lahko zajame vsako misel do globine in da mu mora slediti hočeš noč oš čedalje bolj zbrano. Prikazal nam je Masarvka od strani, ki smo jo nedvomno premalo poznali njegovo globoko poznavanje slovanskih kultur. Masarvk ni proučeval slovanskih literatur kot zgolj estet, ki se izgublja v podrobnostih, temveč kot stvaren delavec za slovansko vzajemnost, kot borec za nacijonalne pravice Slovanov, kot življenjski filozof in politik in kot pravi Slovan. Predavatelj nam ga je tako spretno orisal, približal s toploto, izžarja-jočo iz njegovega človečanskega zrelišča, da smo morali zopet občudovati Ma&arv-kovo izredno osebnost Zelo dojemljivo je povedal, kako važen činitelj so za slovan«ko vzajemnost velika dela pisateljev, magične verige, ki segajo čez vse meje ter vežejo na j trdne, še, zato imajo najgloblji vpliv na razvoj zbliževanja slovanskih narodov. Ko se je Masarvk začel udejstvovati v 80. letih prednjega stoletja, se začenja tudi nova doba slovanske vzajemnosti, kajti njegova dela so imela silen vpliv in že prva pomenijo revizijo češkega vprašanja v Avstriji. Ze kot študent je dobro znal slovanske jezike, v Pragi si je pa znanje še izpopolnil. To njegovo znanje ni bil mrtev kapital, temveč je z njim služil slovanstvu. Seznanjal je neslovanski svet o slovanstvu, ustvaril je pravilno ideologijo 9lovanofil-stva, odkrival je največje vrednote v slovanskih literaturah itd. Njegova študija o Dostojevskem je izrednega pomena, kajti prisodil mu je mesto v prvi vrsti svetovne literature. Proučeval je Rusijo v odnosu z Evropo ter dognal, da med njima ni bilo načelne razlike, temveč samo kvalitetna, namreč, da se je Rusija razvijala v isti smen kakor Evropa, samo ne v en ikem tempu Dostojevski je imel silen vpliv na Masarvka, a med njima je važna razlika: dočimje Rus filozof-mistik, je Ceh fil >zof in politik. Dostojevski se je pri svojem razglabljanju začel izgubljati v pesimizmu, d očim je Masarvk mož dejanja in optimizma. Kljub tem razlikam Masarvk spoštuje v Dostojevskem enega največjin umetnikov. Odločno stališče je zavzel Masarvk tudi do Tolstega, čigar nazore, da se zlu ne smemo zoperstavljari, je odklonil. Z vsem ognjem svojega prepričanja se je boril zoper zlo, zoper nasilje nad slovanskimi narodi v Avstriji in prav tako odločno se je potegoval za Poljake, ko so trpeli pod čari zrnom. Toda Masarvk tudi zelo dobro pozna razmere na slovanskem jugu. Poznal je narodnostne probleme, ki so bili posebno pereči v Bosni in Hercegovini pod Avstrijo, globoko je pojmoval tudi srbsko osvobodilno vojno in pokazal je svetu sveto tradicijo Kosova, ko jc v zapadnih kulturnih središčih govoril na univerzah o slovanskih vprašanjih ter pripravljal pot vstajenju Slovanov. Povsod se pozna Ma-sarykovo delo, res pravo delo za dejansko slovansko vzajemnost, za resnično na-cijonalno prerojenje vseh slovanskih narodov in popolno osvobojenje. Predavatelj nam je prikazal Masarvka kot znanilca tistega plemenitega patrijotizma, ki je podrejen veliki ideji in z njo posvečen, ideji človečanstva, ideji vzajemnosti vseh narodov. Rektor Samec je govoril vsem iz srca, ko je izrekel predavatelju prisrčno zahvalo ter naglasil, da nam je podal čarobno sliko velike osebnosti in se čutimo srečni, ker je ta osebnost naša, slovanska. Zvočni kino Dvor | Telefon 27-30 Samo se danes ob 4., 7. in 9. uri NAJVEČJA SENZACIJA MORSKI VOLK Strahote morja in morskih pošasti Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Celja —c škropljenje proti peronospori v žalcu. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino v fcalcu bo priredilo v primeru ugodnega vremena v četrtek 23. t. m. ob 10. dopoldne škropljenje proti peronospori na hmelju a VVackerapnom, in sicer v hmelj-skem nasadu na križišču banovinske ceste v Grize in državne ceste, torej v neposredna blizini kolodvora v 2alcu. škropljenje bo trajalo ves dan. Interesenti vabljeni! —c Društvo hišnih posestnikov v Celju, ki ima. 247 članov, je na svojem rednem občnem zboru, ki je bil v soboto zvečer v hotelu >PoStiPomladi vse se veseli«. Slava spominu Ivana Ravnikarja! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sreda, 22.: Bunburv. A. Četrtek, 23.: zaprto. Petek, 24.: zaprto. Sobota, 25.: V času obiskanja. Izven. Cene od 24 Din navzdol; ob 20.: Zlato tele. Premiera. Izven. Opozarjamo na pcemiero Vombergerje-ve satirične veseloigre, ki bo v nedeljo dne 26. maja zvečer kot predstava izven abonmaja. Delo obravnava snov o posmrtnin-j&em zavarovanju, ki je bila pred nekaj leti zelo aktualna. Slike nosijo sledeče naslove: 1. V boj za sveto človeško stvar! 2. Velik glas gre po deželi... 3. A stvar postaja kočljiva... 4. Po polju pa rož'ce cvetejo. 5. Jaz pojdem pa doli za Dravco... Igro režira Milan Skrbinšek. OPERA Začetek ob 20 uri Sreda, 22.: Kratko življenje, opera, in balet Perruska Premiera. Red Sreda Četrtek, 23.: Boccaccio. Red Četrtek. Petek, 24.: zaprto. Sobota, 25.: Kratko življenje, in balet Potniška. G Premiera de F al l ove opere »Kratko življenje« (La vida breve) in baleta Petruška bo dre vi za red Sreda. Obe deli »ta mu- zikalno visoko vredni in slikata dvoje povsem razlijmh svetov: de Fallova opera ae dogaja v Španiji (Granada), balet Petruška pa v Beogradu v marijonetnem gledališču. Tako po snovi, kakor tudi po izvajanju sta obe deli na višku ter obetata vsem poznavalcem glasbe izreden užitek. Muzikalno vodstvo večera je v rokah g. ravnatelja Poliča. Opero je zrežiral prof. šest. Koreografija baleta je Golovinova. KOLEDAR. Danes: Sreda 22. maja kafcoličenl: Milan, Julija, Boža. DANAŠNJE PRIREDITVE. Matica: Ljubezen je treba rat- Ideal: Jaz kiii begunec. D ver: Koraki volk. Šiška: Samo enkrat ljubezen Kino umeti. Kino Kino Kino cvete. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone, občni zbor ob 2>0. v Mestnem domu. Stenografsko društvo, predavanje dr. B. Sveti ja ob '20. na Trgovski akademiji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Leustek, Reeljeva cesta 1, Ba novec. Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič, TržaSka cesta. * — Ljubljana - Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob B. zjutraj. Znižana voanina. Informacij«4: PečnikaT, telefon 33-36. SONČNI ŽARKI VPLIVAJO LE TAJiRAT UGODNO NA KOŽO, ČE JE NEGOVANA Z DOP.RO KREMO. VZEMTTK CIME AN Iz Kranja — I"spelo gostovanje Ijubljiuiske drame. V četrtek je gostovala na odru Narodne čitalnice ljubljansku drama z odlično uprizorjeno \Vildeovo komedijo >Bunbury«. Dvorana je bila nabito polna, publika izredno hvaležna in navdušena, igralci pa tudi zadovoljni z obiskom in občinstvom Kakor smo poučeni, nam pripravlja ljubljanska drama s »vojimi gostovanji v kratkem se par presenečenj, ki bodo za Kranj pravi kulturni dogoditi. — Ponarejen ček. Prejšnji torek je ljubljanska postna hranilnica izplačala 2100 Din na ček, ki je bil pred 14 dnevi ukraden iz pisarne tiskarne Kclektor v Straža5ču pri Kranju. Lastnica tiskarne ga. Alojzija Pogačnik je prijavila zadevo orožnikom v Kranju. Po poročilu poštne hranilnice iz Ljubljane je dvignil denar kakih 25 let star moški, srednje postave, temnih las; imei je sivo obleko in je po vnanjosti napravil vtis boljšega obrtnika. Kranjski orožniki so zaslišali nekaj uslužbencev tiskarne Kolektor. Po vestni preiskavi in primerjanju pdsav, je osumljen prevare sluga A. M., ki mu je bilo dobro znano poslovanje tiskarne in je že prej najmanj desetkrat šel v Ljubljano po denar. Osumljenec jc levičen, tudi podpis na Čeku je pisan z levico. Vendar pa sluga odločno zanika, da bi res podpisal lastnico in trdi, da je krivec namenoma pisal z levico, da bi odvrnil sum na siugo, ki je nedolžen. — Truplo nerojenega otroka. V sredo je našel v reki Kokri v grabi j ah na jezu Mavrjeve elektrarne strojnik plavajoč^ truplo moškega otroka. Potegnil ga je iz vode in ga pokril z zemljo. Banovinski zdravnik g. dr. Novoselski je ugotovil, da je truplo kake tri mesece starega deteta. Orožniki, ki energično iščejo brezvestno mater, so ugotovili, da je bilo vrženo truplo v Kokro med vasjo Rupo in elektrarno. — Tatvina. Kuharica pri trgovcu Jožetu Kapuširui Antonija T., je ukradla mehaniku Francu Rozmanu, ki stanuje pri Kapušinu, 1000 Din. Denar je bal v denarnici v suknji. Kuharica je ukradla denar najbrž, ko je čistila sobo. Rozman je takoj vedel, da je kuharica tatica. Ko jo je trdo prijel, je sicer tatvino zanikala, bila pa je takoj pripravljena plačati tisočaka v treh obrokih. S tem pa se je seveda izdala, da je res ukradla denar. ŠPORT Lahkoatletska reprezentanca Beograda Beograd, 22. maja. Odbor za postavitev reprezentance, ki bo v nedeljo nastopila v Ljubljani proti ljubljanski lahko-atletski reprezentanci, je določil to-le postavo: 100 m: Bauer (PSK), Stevanovie (Jugoslavija); 400 m: Banščag (P5K), Stevanovie (J). 800 m: NHkhazi (PSK), Butea (PSK). 1500 m: Deči. Butea (oba PSK). 5000 m: Čeke (PSK), Markov (Ruski). Skok v daljavo: Novaković, Mioković (oba RSK). Skok visino: Telesko (PSK), Subanov (Ru-ski). Troskok: Mioković (BSK), Mor (J). Kopje: Nikolić, Kleut (oba J.). Disk in krogla: Kleut, Bojovič (oba J.). 4X100 m: Novaković. Bauer, Stevaoo-vić, Nikhazi ali Banscag. MoStvo odpotuje z Beograda že v petek zjutraj. Spremlja jih predsednik odbora rišer. Prazni žepi. Tolovaj: Denar aH življenje! Napadeni: Raje življenje, kajti denar mi vedno pobere iz žepov žena. >tev. 116 »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. maja 1935 Stran 3. ELITNI KINO MATICA ■ TELEFON 21-24 ^^^^^^^ GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Danes ob 4., 7J.5 in 9.16 uri zvečer PREMIERA KOMEDIJE ROSI BARSONY v velefilmu LJUBEZEN JE TREBA RAZUMETI Zabava, petje, veselje in ljubezen Sodelujejo: OEORG ALEKSANDER in VVOLF-ALBACH RETTY Rezervirajte vstopnice! Bogat dopomilni program! DNEVNE VESTI a/^2£ <&£ectu od'prtj^a, l/t p&tnZita/ua, Ut ooga&rp< ALBUS ierpe/tžinovc/ničaprt ppanuu. ALBUS terpentinovo milo odstrani nesnago s svojo bogato pena; ALBUS terpentinovo milo varuje Vaše roke in je idealno milo, ki varuja tudi Vase perilo. — Wd natečaja za portrete članov ta« I je vek csga doma. Z ck> volje njem pisarne Ki- VeL kra&a je Udruženje hkovn h umetnikov razpisalo natečaj za najboljšo stik© v barvan Nj. Vel. kralja Petra IL ta Vie. kneza namestnika Pavla Natečaja se je udeležijo 34 umetnikom. žirija je imela včeraj zadnjo sejo in za najbolje* portrete NtJ. Vel. kralja Petra O. >e primala dela slikarjev Josipa Cara, Jovana BjeHča ln Veljka Stanojevića, sa najbolj portret Nj. Vis. kneza namestnika Pavla pa delo Miloša VlujKO-viča. — Izlet zdravnikov v Rumu ni jo. Beograjski odbor unije balkanski zdravnikov sporoča vsem zdravnikom, ki bi hoten* iti v Rjosuunijo, da bo balkanski medicinski teden v Bukarešti od 6. do 9. Junija t. L obenem i izletom po Rumunijl od G. do 12. junija. Popust na kurji in železnici Je 50% rn velja tako sa našo držav« kakor sa Rumunijo. Meti bodo od 10. do 12. Junija po Romunija popolnoma brezplačni, priredil jih bo pa rumu ruski odlbor udeležencem na čast. Vsakdo al mora sam osebno nabaviti potmi Mst, Rumuneid vi-zem Je brezplačen. Število udeležencev Je omejeno. Dopusti bo v resoru ministrstva sa socialno podrt tiko in narodno zdiravje in v resoru prosvetnega ministrstva odobreni. Odhod 4. Junija 1900 z kurjo iz Beograda do Turna Severina, potem pa s žeteaaAco do Bokareste. Vsa podrobna pojasnite daje dr. žitko Markovi č, predsednik Balkanske unije, beograjski odbor, Beograd, Jova nova uAca 83. Fotoamater]! POZOR! POZOR! Je nov Gkn zares odličnih vrednosti. Prodajo za vso Jugoslavijo ima Foto Toorist Lojze Smuč LJUBLJANA, Aleksandrova eesta št. & — Me banovirvskj kmetijski šoli na Grmu prt Novem me«tu se prične novo Šolsko leto celoletne šole 15. septembra 1906- Sprejme ae 30 učencev. Vsa učenca stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. SjwedmeJo se pridni, dovolj nadcurjem sinovi kmečkih staršev, tri bodo ostat po končanem šolanju na kme-UTJL Lastnoročno pisane prednje, koliko-vaae z 5 Dbau Je poslati ravnateljstvu banovinske kmeti Jake šole na Grmu pri Novem mesta najpozneje do 1. avgusta D935. Prošnji Je priložiti: krstni liet, domovnico, zadnje šolsko s^ičevalo, spričevalo o nravnosut pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno is kake druge soie, izjavo staršev odnosno varuha Ckc*ek 2 I*m), s katero se zavežejo ptla-ča*i »troske šolanja, obvezne izjava &taa> šer ađ3 varuha Okolek 2 Din), ki refisk-tđrajo na banovinsko aii kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih srn ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem sdnčaja pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti Je tzzdi točen na-stor m zadnjo posto. Starost najmanj HS let m z dot>r%m zapahom dovršena osnovna So]a. Oskrbnina znaša od X do 900 rtec po premo*enJBkdh rsamerafc prosilca in se plačuje mesečno naprej. ProsAoi za banovinsko znižano mesto morajo prilo-žftbi davčno sil občansko potrdilo o veJd-kosfci posestva in višin: letnih davkov s navedbo družinskih m gospodarskih razmer. Taks prosDoi noj zaprosijo podporo se pristojni sreafci kmetijski odbor ter naj predlože prošnji za sprejem v kmetijsko solo ftikaflifto o višini prispevka kmetijskega odbora. Prt vstopu v šoio napravijo nceocd kratek sps-ejemssi irzpkt m sJoveo&čioe ki raAobmvtva, katerega ao oftrosčend učenca absoiventfl dveh aii več razredov roesoauske sete aS kake nižje srednje soie. Hkrati se preisoe irjtti adrarretveoo stanje po ficizokcci sdrav- — TrgovcT! Prerl po^očflSom blaga sa oglejte XV. mednarodni veiesjein v Ljnb- JJaui od 1. do 11. Junija. Tu se vam nudi popoln ptresded inousrtrajpkah in obrtni-3km proizvodov po najnižjih cenah. V času velesejma zamorete vsakokrat potovati v LJtrbrjano za polovično vozndno. Treba je le vsakokrat kupiti na postajni blagajn: železniško lzkaenico za 5 Din. ki Jo blagajna ži©oea in vpi*e vanjo Številko vozne karte. Na veiesejmu dobite py>trdl-lo o obisku, nakar velja vozna karta za brezplačen po vrat ek. — Iz »Službenega lista«. »Službeni Eet k*, tanske uprave dravske banovine« št. 41 z dne i- m. objavlja praviln** za ?z-v sevanje zakona o D6stenjevaajrj vojske ln mornarice, iroremembe pravil erožni-šikega podporae?f» sklada, izj ememhe v pravilniku z« izvrševanje zakona o vinu, izpričbo izvozni^kih potrdil v českn^Kovaško in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. — Osebna veet. G. Vilko Marinsek iz Ljubljane, sedaj tehnični uradnik Higi-jenskega zavoda v Nišu, je položil pri tamkajšnji kraljevski bansk: upravi izpit za pooblaščenega graditelja z oddič-n*m uspehom. Čestitamo! — Našim kadilcem. Monopolska uprava bo i&dala za XV. ljubljanski veJooo-jem od 1. do 11. Junija posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret. Te razstavne oigareae se bodo prodajale v škatlji-oah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne »Vardar« oziroma »Drina« cigarete ob času velesejma, in sicer edino le v trafiki na sejmišču. — Fotoamater jem v vednost! Današnje »Jutno« je priobčijo notico o novem fiimu »Tourist« v zvezi z velik'in nagradnima razpisom 100 lepih dragocenih nagrad v vrednosti preko 20.000 Din. Tis-karski škrat, kn Je posegel menda jrvič-tudi v fotografsko vedo in znanje, nam je ponagajal. Pravico do udeležbe k nagradnemu razpisu »J u gos lov. turista« — »Naša pota«, revije za tujski promet, ima vsakdo, pa najsi fotografira na kateremkoli filmu vseh priznanih svetovnih znamk, ne Izvzemši novega filma »Tou-rlat«, ki je zavit v prikupen ovitek z ljubljanskim Gradom in našim nebotičnikom. Vse podrobne informacije o razpisu €-gredn Najvišja temperatura ;e znašala v Splitu 26. v Zagrebu 23, * Beogratn 22 v Sarajevu in Skoplju 22, v Ljubljani 15.3. r Msr.Doru 19, v Rogaški platini 1<5. Davi j*- kt7al barometer v LjPtOijanl 762.4. tc mi-eratara je znašala &.S. — Dva samomorilna kandidata. Včeraj so prepeljali v bolnico dva samomorilna kandidata, ki sta si na enak način hotela končati življenje. Prvi Je bil na rokah in nogah hromi Alojzij Z. z Lesc, ki si Je doma v samomorilnem namenu in v hipni duševni zmedenosti prereza! s britvijo vrat. Njegove poškodbe so lažje. Bolj nevarno je pa stanje delavca Franca Z., ka si je včeraj okrog ll. dopoldne pri stadionu na TVTŠevi cesti prereza! vrat. Včeraj se Je zdelo, da njegova poškodba ni nevarna, davi se je pa njegovo stanje znatno poslabšalo. Vzrok poskusenega samomora ni znan, po vseh znakih sodeč -pet v domovino. —1 j Bolgarski pevci iz Bose zapuščajo Ljubljano drevi ob IS. Pridite se poslovit! Uprava Hubadove župe JPS. —lj Ban za mestne reveže. Ob prilika izročitve diplome častnega članstva mesta LJubljano je izročil ban g. dr. 1 uc Dinko predsedniku mestne občine g. dr. Ravniharju Vladimirju 5000 Din (pet tl-*oč) za uboge in potrebne našega me«*ta. —lj Predsednik mestne občine g. dr. Ravnlhar Vladimir bo službeno oieoten iz Ljubljane 22. maja do 26. L m Nadomešča ga podpredsednik g. prof. Jarc fivgen. —lj živilski trg je nudil danes kaj nenavadno sliko. Ponujali so marjetice in smarnice v vrsti ob mesarskih stojnicah čez ves trg, bilo jih Je okrog 60. To pomeni, da se ljudje otepajo revščine vprav obupno in da hočejo priti do skromnega izkupička, čeprav nimajo ničesar, kar b1 lahko spravila v denar, razen kar daje narava sama. In teh ljudi je čedalje več. Ko ne morejo dopoldne prodati tega »blaga«, ponujajo popoldne cvetje po ulicah in hišah. Cene živil se niso v sndoSnem spremenile. Nekoliko cenejši Je zopet grah v stročju, ki ao ga danes prodajali najceneje po 5 Din kg. Nova pesa je še vedno po 10 Din kg, novi kromtpir je po 8 Dan, črešnje se se tudi niso pocenile, prodajajo Jih po 16 do 30 DAn kg- Precej se je podražil stari krompir, in sicer na 1.25 Din kg, dočim Je bil pred tednom še po dinarju. Zdaj ga kupujejo precej za Dalmacijo, kar se Je takoj poznalo pri ceni. Kupci morajo biti še zadovoljni, da je sploh na prodaj. Danes ga je bilo 10 voz in Je bil kmalu razprodan. —lj Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice za gostovanji mariborskega gledališča, ki bosta v začetku junija. Vstopnice, ki so bile doslej kupljene, veljajo. Občinstvo naj se zaveda svoje kulturne dolžnosti napram mariborskemu gledališču, ki vrši svojo misijo na polju umetnosti, in naj s čim številnejšim obiskom pripomore do teh gostovanj, ki bi se morala odpovedati, če ne bo prodanih dovolj vstopnic, da bi se krili režijski stroški. Zelo žalostno bi bilo, če bi morali zaradi nezanimanja s strani občinstva dati tako slabo kulturno spričevalo, da ne moremo napolniti dva večera gledališča ter se oddolžiti na ta način marljivim mariborskim igralcem zaradi indolence s strani občinstva. Prvi večer igrajo Mariborčani "VVildeovega »Idealnega soprogac v režiji Vladimirja Skrbinška, drugi večer pa Ka-tajevo >Ka^6>aturo kroga« v režiji ing. ar h. Bojana Stupice. Predprodaja vstopnic se vrsi dnevno pri operni blagaka, kjer se sedeže lahko tudi obvezno rezervira. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87 LEDA B A ARO V A, A. NEDOSINSKA, HUGO HAAS v češki veseloigri Samo enkrat ljubezen cvete V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Predstave danes in jutri ob 7. in 9. url zvečer V soboto: PESEM SONCA —lj Za obnavljanje pročelij hiš v mnogih naših ulicah bi bila potrebna posebna propaganda. Nekatere ulice so mračne, žalostne in odbijajoče največ zaradi tega, ker so pročelja tako zamolkla, saj ae tu in tam že tvori na njih patina Iz prahu. Primerna barva pročelja bi marsikje poživila vso ulico in bi zaradi tega tudi ne trpel starinski značaj baročnih hiš, k: najbrž niso bile še nikdar prebarvane, vsaj kaže tako. Izmed večjih bil, ki jih zdaj obnavljajo sredi mesta, Je treba omeniti tri nadstropno hišo na Mestnem trgu &t. 21. Tudi na tem trgu Je potrebno obnoviti več pročerij. —lj Nevarnosti sprehodov na Rožniku. Sprehajalci po potih v rožniškem gozdu se pritožujejo nad vedno pogostejšim nadlegovanjem po brezposelnih, povečini samih krepkih, mladih ljudeh. Tt se ustavljajo vsepovsod po sprehajališčih in včasih, zlasti če srečajo osamljenega sprehajalca, precej trdo in s poudarkom zahtevajo miloščine. Prav tako je tudi v Šišenskem gozdu, kjer se navadno zadržujejo cele gruče brezposelnih. Bik) Je že več primerov napadov na posameznike, slasti na starejše ljudi, ki so Jim napadalci odvzeli denarnice. Za varnost sprehajalcev po bližnjih goadovih je precej slabo poskrbljeno, zato al že redki upajo na Rožnik ali v Šišenski gozd. —lj Društvo »Soča« opozarja vse pri-glašence za Oplenac kakor tudi one, ki se nameravajo še priglasiti, da plačajo do nepreklicno 36, t. m vozni no za železnico in avtobus v znesku 170 Din prd tov. Jurčiču Simonu, trgovcu, Tvrševa cesta, ali pa po položnici na ček. račun št. 12.727. Dalje vas obveščamo, da priredi društvo »Tabor« iz Kamnika dne 2. Junija izlet v Kamniško Bistrico s odlhodom iz Kamnika oh 8. ar*. »6o6anl«, udeležite se po možnosti tega izleta v velikem številu! Prireditveni odlbor. , —lj Predavanje o tuberkulozi- V petek dne 24. maja 1935 ob 8. uri zvečer bo predaval v dvorani OUZD v Ljubljani g. prima rij dr. F. Mri na f o temi: »Kako naj se borimo zoper tuberkulozo kosti in njenim posledicam«. Predavanje spremljajo ekiopttčne slike. Brez vstopnine! K predavanju Je vabljena vsa javnost. —Ij Mostič v Mednem, čujemo, da Je že več fotografov amaterjev posnelo novi mostič s pogledom na Kamniške planine In StoržIč. Društvo Medno - Tacen prosi sg., da bi mu poeftaM po en Izvod za event. pomnoži te v na naskov: g. dr. A. Kopač, banov, hranilnica, Knafljeva ■Ha*. —U Društvo »šola in dom« v Ljubljani ima svoje uradne ure vsak četrtek od 17. do 18. v prostorih Siovenske Matice na Kongresnem trgu, »I. nadstropje. Tam sprejema društvo nove člane in starši šolske mladine dobivajo potrebne informacije o delovanju društva. —lj Putnikovi avtoizleti. 26. maja Logarska dolina 125 Din. 30. maja Opatija 19>5 Din. Prijave za Opatijo do 27. maja. B Ink osti: Plitvice — Crikvenica 465 Din, na Koroško 416 Din, odhod v nedeljo ob 5. uri . Benetke 686 Din, odhod ob 14. — Prijave do 31. maja. —lj Stenografsko društvo priredi v sredo dne 22. maja ob 20. uri na trgovski akademija predavanje: »Pogostost besed in neuporabljena znaki v slovenski stenografi JU. Predaval bo g. dr. B. SveteU. — Vet, ki se zanimate za napredek stenografije, dobnodoMi! —ij »Zlata Katarina« Je naslov f i krnski komediji, katero bo predvajala ZKD te dni v prostorih Elitnega kina Matice. Glavno vlogo v tej komediji nosi A. Ne-došinska, slavna češka igralka. Komedija je izredno vesela in zanimiva. Smeha Je toliko v nji, da človek ne pride iz krohota. Ta film se prišteva med najboljša češka dela. Vstopnina 3.50, 4.50. 5.50 in 6:50 Dm. Ako se hočete res nasmejati in zabavati, ne pozabite na to prekrasno češko komedijo. —tj slava 40. pešpolka »Triglavskega«. 40. pešipdlk »Triglavski« proslavi svojo slavo dne 28. t. m. kovt spomin na dan, ko je slovenski planinski polk, sedanj! 40. pespoifc, stri sovražnikov odpor pri vasi Kotle med koroško ofenzivo 1. 1919. Rezanje kolača bo ob 10.30 na dvorišču vojašnice kralja Petra I., popoldne pa vojaška zabava. —$J Kopališče SK Ilirije odprto, te več dni je v kopališču SK Ilirije otvorjena kopalna sezona. Plavači-sportniki so se popolnoma preselili iz aimakega kopališča ln se oprijeli treninga za skorajšnje tekme, pa tudi občinstva Je vsak dan več. Zaradi solnčne lege Je v opoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah ie pravo poletno razpoloženje, če ae ustali lepo vreme, bo v malo dneh zavladalo v kopališču živahno vrvenje. Uprava kopališča Je poskrbela seveda tujdri letos sa vso adoo-nost. —U Ljubljanska Sokototoa dnsiitia vabijo svoje članstvo in naraSčaj na predavanje brata dr. Franu- Misa o tuberkulozi v zvezi s tuberkuloznim tednom, zlasti o preprečenju nastanka te bolesni s rednim adejB>tvovanjem v sokolskih telovadnicah. — Predavanje ho danes v sredo dne 22. t. m. ob 20. uri v mati dvorani Ljubljanskega Sokosa v Narodnem domu. —D Akademski pevski zbor. Redni občni zbor ho v petek dne 24. t. m. ob 20.30 v balkonski dvorani ne rotversi x običajnem dnevnim redom. Odbor. —Jj Očala, daljnogledi, ba« umotri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, tzprašanem optiku, Ljubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno. Iz Maribora — Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru ae preloži na prve dna Junija. Rezervirane vstopnice ostanejo v veljavi. Ponovno apeliramo na občinstvo, da z rezerviranjem mest omogoči to za obe mesti zanimivo in važno križno gostovanje. Pri-glase sprejema gledališka blagajna do konca meseca in je pričakovati, da se bo občinstvo vendar odzvalo v toliki meri, da gostovanj ne bo treba definitivno odpove-datL — Krvava zakonska tragedija« Med zakoncema Marijo in Tonetom S. se Je v nedeljo odigrala žalostna zakonska drama, ki bi kmalu zahtevala življenje komaj 18-letne žene Marije, tovarniške delavke v Mariboru, Med obema Je prišlo do običajnega prepira in razburjeni mož Je segel po nožu ter z njim zabodel svojo mlado ženo v hrbet. Nevarno ranjeno Marijo so reševalci prepeljali v bolnico, našimi mož pa se bo moral zagovarjati pred aoddsčem. — Svojemu bratu odsekal prst. Včeraj se Je pripetila 9-letnemu Rajmandn Kro-balu v Dolgošah pri Pobrežju nenavadna nesreča. Pri sekanju drv ni opazil, da se Je približal tnalu njegov mlajši bratec in s desnico segel proti drvam. Zato je nesreča hotela, da je Rajmund odsekal bratcu kazalec desne roke. Mah ranjenec se zdravi v mariborski bolnici. _ Učiteljišče v Maribora ostane! Mariborsko učiteljsko društvo Je dobilo te dni od centralne organizacije iz Beograda obvestilo, da učiteljišče v Mariboru ostane in se ne opustL Tako se zavrne namera, da naj bodo učiteljišča le na banovinskih sedežih, Mariboru pa Je zagotovljen tako važen in potreben vzgojni zavod. — O doživljajih na severni meji in vtisih bivanja na naši severni meji bo govoril drevi pod okriljem emigrantskega društva >Nanos< učitelj Jakopec. Predavanje bo zelo zanimivo in tudi važno, ker Je potrebno, da se vsak pouči o razmerah, ki vladajo na naši ogroženi severni meji. — Zadnja uprizoritev »Prebrisanega Amorja« bo v sredo 22. t. m. za red D. Ta Rasbergerjeva romantična opereta Je naletela na splošne simpatije pri občinstvu. Ugaja zaradi svoje lahke, melodiozne glasbe ter zaradi prisrčne in zabavne vsebine. Režija je Kovičeva, plese je nastudiral Ha-rastovič. Pri tej poslednji uprizoritvi veljajo znižane cene. — Primadona ljubljanske opere Zlata GJungJenac-Gavella gostuje. Mariborskemu gledališkem občinstvu je gotovo se v spominu gostovanje odlične ljubljanske operne primadone Zlate Gavellove, ki se Je vršilo predlansko sezono v >Faustu« ter Je nudilo velik umetniški užitek. Sedaj gostuje ta izvrstna pevka v soboto 26. t. m. v operi >Hoffmannove pripovedke«. Pela bo vse tri sopranske partije, ki je ž njimi v LJubljani dosegla naravnost triumfalen uspeh. Rezervirajte vstopnice! Srebrna poroka. »drj, možiČek, letos proslaviva 25-lefcnico najine poroke.« Mož: »Reži hočeš, da bova proslavila 251etnlco tvojega vladanja.« Stran 4. slovenski NAROD«, dne 22. maja 1930 Stev. 110 Ludvik VVOiff: y BOGINJA DOBROTE ROMAN — Tako, dragi Zimmerhakl, — je dejal Harland istega dne, — zdaj mi pa angažirajte najboljše in najdražje igralce, kar jih morete dobiti, obenem pa tudi najboljšega režiserja. — Oprostite, gospod Harland, jaz bi mogel sam vp rizo riti to delo. — Ali lahko mirne duše trdite, da ste najboljši neruski režiser? Če je tako, vam rad poverim to nalogo. — Prosim, prosim, saj se ne potegujem za to. Angažiral vam bom, kogar hočete, toda proračun bo visok, gospod Harland. Ko so bili angažirani najboljši igralci, kar jih je mogel najti Zimmerhakl, je Harland izračunal dnevne izdatke in po tej kalkulaciji določil cene sedežev tako, da bi ostalo pri razprodani hiši gledališču okrog 2.000 mark čistega dobička. Amedeus Zimmerhakl se je porogljivo zahehetaL — To je blaznost. Če napolnite pri teh cenah gledališče, naj me vrag vzame. — Bomo že videli, — se je zasmejal Harland. Dva tedna pred premiero je začel Harland reklamo za Nemško meščansko gledališče s krikom, kakršnega gledališče še ni poznalo. Najodpornejši Berlinčani so se zamajali pod udarci bobneče reklame. Harland je vtepe] ljudem * Žensko srce« tako temeljito v glavo, kakor da gre za najboljšo sredstvo proti kurjim očesom. Filmska branža je gledala kakor običajno s skrbjo v nebo. Krebs, ravnatelj >Astorie«, ki je bil takrat že »Harlan-dova last, je celo nezadovoljno majal z glavo in dejal težkega srca pisatelju Bassistu: — Človek ne more sedeti z eno zadnico na dveh mehkih stolčkih. Bassist se je zasmejal izbraaiemu načinu ravnateljevega pogovora. »Žensko srce« je pa doseglo pri premieri lep uspeh. Igralci so bili zelo dobri. Sijajna oprema odra je vzbudila zavist bogatašev, ki so bih obogateli med vojno in revolucijo. Delo samo — morda. Bilo je delo v treh dejanjih. Lepe, dobro slečene ženske so se izpre-hajale po odru, igrale z očmi, govorile izbrano o tem in onem, posebej o ženskem srcu, smejale so se in plakale, kakor je bilo baš potrebno. Pa tudi moški so bili očarljivi, ko so v novih oblekah ogorčeno napenjali prsa, potegujoč se za njihovo naklonjenost. Skratka, bilo je visoko umetniško odersko delo v treh dejanjih, baš kakor so naznanjali lepaki. Občinstvo na dragih sedežih se je imenitno zabavalo, kajti če plačaš 75 mark za vstopnico, si pač moral trdno skleniti, da se boš zabavaL V gledališčih, kjer so sedeži poceni, si človek kaj lahko dovoli kričanje. Kritika pa, ki je jemala v svoji vzvišeni odtujenosti svetu stvar resno, je bila ogorčena in užaljena v svojih najsvetejših čuvstvih. Soglasno je raztrgala gledališče, vprizorjeno delo, občinstvo in kanibalsko opremo ter pustila žive samo nekatere igralce. Ne da bi razumel to neljubo poseganje v trgovske posle je Harland podvojil svojo reklamo tako, da so po petdeseti vprizoritvi ^ Ženske ga srca« novine že lahko pisale o prijetnem in uspešnem oderskem delu. Danes, ko se je prišel Harland poslovit od Nemškega meščanskega gleda- hsča, se je odkrivalo >2enako srce« zvestim Berlinčanom že stodevetinoaemde- setič. Ko je Harland vstopil v vestibul, je ravnatelj Zimmerhakl veselo kramljal z blagajnikom pred blagajno, nad katero je visela tablica z nadpisom: »Razprodano«. — Klanjam se, gospod Harland, — ga je pozdravil ravnatelj, ki se je bil zredil, odkar je bil obrnil literaturi hrbet. Harland se je zahvalil in odšel z Du-najčanom v ravnateljev© pisarno. Da bi svojega gospodarja razveselil, mu je Zimmerhakl neprestano pripovedoval dovtipe, anekdote in vesele prigode iz življenja gledaliških igralcev. Nihče ni zahteval tega od njega, moč je bil po naravi tak, da je rad širil okrog sebe veselje in smeh. Harland je topo zrl na številke blagajniškega izkaza in težke misli so mu rojile po glavi. Z izvestium naporom se da pomisliti, da bo človek umri, čeprav je to zelo zagoneten dogodek. Nemogoče si je pa misliti, da morejo živi možgani nenadoma prenehati s svojimi sklepi, zaključki, željami in načrti. To je nerazumljivo, je dejal Harland glasno samemu sebi. Zimmerhakl je nehal pripovedovati in se vprašujoče ozrl na Harland a, ki si je z roko podpiral glavo. Iz gledališča se je razlegal buren smeh hvaležnega občinstva, — Odpotujem za nekaj mesecev, dragi Zimmerhakl. Gledališče deluje zdaj samo. Ob lepem vremenu morate povečati reklamo. — Ali bomo čez poletje igrali, gospod Harland ? — Seveda. Cene prilagodite vremenu. Ob deževnem vremenu zimske cene, pri nenadni vročini polovične ali tretjinske cene. — Zdaj že znam to, gospod Harland. Z globokim odporom je zrl Harland na tega priliznjenca in njegov rdeči obraz. Ta mož bo živel dalje, — jaz pa —. Obilo uspehov, gospod Zimmerhakl. — Srečno pot, gospod Harland. Harland je krenil počasi po hodniku, vodečem k odru. Zdaj mora urediti še zadevo z Margot Crammovo. Oderski delavci so ga pozdravili. Ha-rald Rupp se je šepetaje zabaval s salonsko damo pri vratih, pripravljeno k nastopu. Na odru se je častihlepno pehal komik. — Danes je razpoloženje dobro, gospod ravnatelj, — mu je sporočil službujoči režiser, star mož s slabo narejenim umetnim zobovjem. Harland je izmučeno prikimal. V ozki, preveč zakurjeni oblačOnici je stala Margot Crammova pred zrcalom in se oblačila za drugo dejanje. — Dober večer, gospodična Crammova. — Dober večer, gospod ravnatelj, — je odgovorila Margot svečano in se mu nasmehnila. Stara garderoberka ga je molče pozdravila in pospešila svoje delo. — Sedite prosim, gospod ravnatelj. Harland je sedel v kot na stol, na katerem je viselo par svilenih nogavic. Zrak se mu je zdel težak, da je komaj dihal. Dišalo je po težkih parfumih, barvilih in onduliranih laseh. — Sem lepa? — so vprašale Margo-tine oči iz zrcala. — Lepa si, mala Margot, jaz pa moram umreti. — Stripkova, prinesite, prosim, steklenico piva. Strašno sem žejna. — Da, gosrxxhčna Crammova, Stara Stripkova se je odmajala iz oblačilnice. Francoz o „Maksimu Gorkem" Veličasten pogreb žrtev — Po vsej Rusiji že zbirajo prostovoljne prispevke za nove zračne orjake Znani francoski pilot in novinar An-toine de Saint-Exiperte, edini tujec, ki je letel na »Maksimu Gorkem«, in sicer en dan pred strahovito katastrofo, je izjavil o ponesrečenem zračnem orjaku: »Maksim Gorki« je bil ponos ruskega letalstva. Čez krila je meril 63 m, dolg je bil 32 m, tehtal je pa 42 ton. Njegovih osem motorjev, od teh 6 v kritih, je razvijalo 7000 konjih sil. Povprečna hitrost je znašala 260 km na uro. Zračni orjak je bil opremljen z ogromnim megafonom, da se je slišal glas iz njega iz oblakov na zemljo. Dan pred katastrofo sem letel z »Maksimom Gorkim.« Bil sem prvi tujec, ki ga je doletela ta čast. Bil sem pa tudi zadnjL Dolgo sem čakal, da dobim dovoljenje, a ko sem bil že izgubil vsako upanje, sem končno dovoljenje dobil. Sedel sem v salon v sprednjem delu letala in opazoval start. Letalo se je močno streslo in kmalu je zapustilo tla. Presenetilo me je, kako lahko se je dvignilo, čeprav je tehtalo 42 ton. Ta čas, ko je zračni orjak letel proti Moskvi, sem se izprehajal po njegovih prostorih. Govorim lahko o izprehodu, kajti med poletom sem si po vrsti ogledal 11 glavnih prostorov, ki so bili med seboj povezani z avtomatičnim telefonom. Sistem pnevmatičnih cevi je skrbel za prenos pisanih povelj. Dimenzije letala so se zdele tem večje, ker so bile kabine ne samo v trupu, temveč tudi v krilih. Najprej sem krenil po centralnem hodniku levega krila in odpiral po vrsti vrata v poedine prostore. To so bile kabine ali prostori, v katerih so bili nameščeni motorjL Tedaj je stopil k meni inženjer in me odvedel v električno centralo. Centrala ni preskrbovala samo radiopostaje, megafona in motorjev, temveč tudi 80 žarometov s skupno ka-kaciteto 12.000 W. Četrt ure sem se izprehajal po letalu in zdelo se mi je, da sem v notranjosti torpedovke. In res ta čas nisem videl dnevne svetlobe. Na izprehodu sem srečaval telefoniste in mehanike, videl sem postelje po kabinah. Najbolj sem pa strmel, ko sem zagledal v kabini mlado strojepisko pri delu. Potem sem se vrnil v potniško kabino. Pod letalom je mrgolela Moskva. Poveljnik letala je stal v kotu salona in dajal povelja svojim pilotom. Radiopostaja mu je sporočala po pnevmatičnih ceveh druge vesti. Vse to je napravilo name vtis organizirane družbe. Kaj takega v letalih še nisem videl. Potem sem sedel v naslanjač in zatisnU oči. Nad seboj sem čutil brnenje motorjev. Znova sem se spomnil električne centrale in poedinih motorjev, kjer je bilo v kabinah vroče kakor v kurilnici. Odprl sem oči, skozi veliko okno v salonu je padala modrikasta svetloba in kakor s strehe razkošnega hotela sem motril zemljo. To ni bil osrednji avijon, kjer tvorijo pilotovo mesto, instrumenti in potniška kabina nedeljno celoto. To ni bilo več letalo, temveč kraj razvedrila in sanjarenja. Naslednjega dne je zadela »Maksima Gorkega« katastrofa. Najlepši spomenik žrtvam Skrivljeno in polomljeno kovinsko ogrodje, porušena, kmečka hiša in 48 mrtvih, to je žalostna bilanca največje letalske nesreče, kar jih je kdaj zadelo Sovjetsko Rusijo. Strašna katastrofa je globoko pretresla zlasti moskovsko prebivalstvo, ki je prihajalo v ogromnih množicah na centralno letališče, kjer so ležali žalostni ostanki razbitega zračnega orjaka. Urednik »Pravde« Mihail Kolcov, ki je dal pobudo za zgraditev »Maksima Gorkega«, poziva ruski narod, naj pozabi na to tragedijo. Kolcov pravi: »Mi, boljševiki, nikoli ne zgubimo poguma, nobena nesreča nas ne more zastrašiti. Baš nad trupli ponesrečenih borcev in nad razvalinami našega največjega letala sklenimo zgraditi novo letalo, večje, boljše in lepše. To bo najlepši spomenik, ki ga moremo postaviti padlim žrtvam«. Sobotna letalska katastrofa je že tretja velika nesreča, ki je zadela sovjetsko letalstvo. Lani jeseni se je ponesrečilo pri Moskvi letalo ANT9 in pod njegovimi razvalinami je našlo smrt več visokih ruskih letalskih častnikov. Nekaj mesecev pozneje se je ponesrečilo letalo K7, ki je bilo še večje kakor »Maksim Gorki«. To letalo je treščilo na tla blizu Harkova in katastrofa je zahtevala 20 žrtev. Med žrtvami »Maksima Gorkega« je bil inž. Aleksejev Orlov, ki je igral pri gradnji letala eno najvažnejših vlog. Strašno smrt je našla tudi njegova hči Lida Orlova in tajnik komunistične omladinske organizacije v tovarni letal Sergej Lebedev. Pogreb žrtev Veličasten je bil pogreb žrtev »Maksima Gorkega«. Ogromne množice so se strnile, da jim izkažejo zadnjo čast. Za pogebom so šli med drugimi šef civilne avijacije Tkačev, zastopnik vojnega komisarja Tuhačevski, predstavniki komunistične stranke, vlade itd. Nad 500.000 ljudi je korakalo v žalnem sprevodu, v špalirju je pa ostalo nad en milijon ljudi. Med pogrebom je krožilo nad Moskvo 27 letal. Pogrebni sprevod je bil dolg nad 5 milj. Prispevki za nove Po vsej Rusiji posebno med delavskimi organizacijami so začeli zbirati prostovoljne prispevke za zgraditev treh novih orjaških letal istega tipa kakor je bil ponesrečeni »Maksim Gorlri«. 70 letni škof — vratar Anglija je dežela sporta in ker je tudi dežela starih mladeniče v, niso tam redki primeri, da nastopajo na nogometnih tekmah priletni možje. Po mnenju nekega uglednega Angleža so začenja življenje šele s 65. leti in zato imenujejo Anglijo deželo starih mladeniče v. Sport je v Angliji tako popularen, da ga omenjajo celo duhovniki v pridigah in marsikateri duhovnik si izbere za svojo pridigo skoraj športno snov, da privabi čim več poslušalcev. Zdaj pa poročajo angleški listi, da imajo v nekem mestu v srednji Angliji športni klub »Lambeth United«, ki sicer ne spada med najbolj znane angleške klube, pač pa ima med svojimi člani zelo imenitne gospode. Vratar tega kluba je chesterski škof Tubbs, star že 70 let. Te dni je imel klub zanimivo tekmo, na kateri so tvorili nasprotnikovo enajstorico pevci cerkvenega zbora, škof Tubbs je pa branil vrata. Tekma je bila zelo ostra in oba vratarja sta imela dela čez glavo, škofov nasprotnik je bil cerkveni organist. Po tekmi je priredilo občinstvo škofu viharne ovacije, ki jih je tudi pošteno zaslužil. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. In 9.15 uri zvečer PAVEL MITVI v drami Jaz sem begunec Vstopnina Din 4.50. 6.50 in 10.— Poroka danskega prestolonaslednika Danski prestolonaslednik princ Fre-derik jo prispel v nedeljo v Stockholm, kjer se bo v petek 24. t. m. poročil s švedsko princeso Ingrido. Poročni obredi bodo v stari zgodovinski cerkvi Stork-verkanu blizu kraljevsko palače. Princesa Ingrid, prestolonasled Frederik in več članov kraljevske rodbine je prisostvovalo v nedeljo službi božji v kapelici kraljevske palače, kjer sta bila zaročenca tretjič oklicana. Po službi božji sta sprejela zaročenca mnoge deputacije, ki so prinesle poročna darila in izrekle čestitke k predstoječi porokL StockhoLnisko prebivalstvo je podarilo princesi Ingrddi krasno opremo jedilnice, za katero je napravil načrte znani arhitekt Malmsten, dalje krasno preprogo, izdelano na Švedskem, svilene zastore in veliko garnituro srebrnega jedilnega pribora. Švedske pokrajine so zbrale za poročno darilo nevesti 100.000 švedskih kron, darilo bo pa izročeno pozneje. Obstojala bo iz velike garniture srebrne posode, perila ter velike zbirke švedskih knjig in drugih predmetov, ki si jih bo lahko princesa izbrala po svojem okusu. Angleški kralj in kraljica sta pripravila za švedsko princeso krasno zbirko draguljev. Od svojega očeta prestolonaslednika Gustava Adolfa dobi nevesta pisalno mizo v slogu kralja Gustava HL, od princese Loutee krasen prstan, od svojega ženina pa cinkasto toaletno zrcalo. Švedski kralj Gustav podari nevesti demantno in b*~ serno brošo veliko umetniška m zgodovinske vrednosti. Težko dosegljivo. Zdravnik: Izogibajte se soinca, bodite kolikor mogoče v temi, ne kadite, ne pijte alkoholnih pijač, nobenih žensk, ne čitajte ničesar, zlasti pa glejte, da se razvedrite. MALI OGLASI V >SLOVENSKEM NARODU« SO NAJVEČJA, NAJBOLJ ČITANA, NAJCENEJŠA CN NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE. PRODAJE. NAKUP, NEPREMIČNINE, LOKALE, STANOVANJA, PRIPOROČILA KAPITAL ITD., ITD. V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE, KER MORA IMETI NAJBOLJŠI USPEH. BESEDA 0.50 PAR; ZUNANJI LAHKO PLAČAJO V UPRAVA SLOVENSKEGA LJUBLJANA, K X A F L J E V A ZNAMKAH! NARODA44 ULICA S T E V. 5 Zahvala« Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob prezgodnji izgubi našega ljubega soproga, sina in brata, gospoda DR. MED. STANKA TAVČARJA za poklonjene krasne vence, mnogoštevilno častno spremstvo, se vsem, prav vsem najiskrenejše globoko zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 22. maja 1935. ŽALUJOČI OSTALI. POSEST Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din DVE DOBRO VPELJANI GOSTILNI in nova vila z ograjenim vrtom in stavbnimi parcelami — po ugodni ceni naprodaj. — Po-izve se v Janševi ulici št. 11. Ljubljana VU od 9. do 12. ure dopoldne. 1747 DOPISI Beseda SO par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din TAJGA! Prosim sporoči pravo ime in naslov. 1758 KATERI STAREJŠI GOSPOD nežne narave bi poklonil svoje spremstvo na izprehodih 54 let stari, dobro ohranjeni gospej. — Cen j. ponudbe pod »Družabnost 1757« na upravo >Slovenskega Naroda«. ŽEniTEV Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ŽENITEV Samostojen gospod s trgovino želi znanja s kakršnokoli samostojno gospodično v starosti od 20 do 40 let. Vdove brez otrok niso izključene. — Cenjene dopise na upravo >Slov. Naroda« pod »Takoj ali pozneje 1746«. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ENTEL — A2UR — PUSE izvrši ekspresno — Matek & Mike«, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj). 54/L " PRIMA ŠTAJERSKA PERUTNINA pitane kokoši, kokoši za juho. piščanci (pohanci in za pečenje), pitani z mlekom v lastnem pitalisču — vedno po konkurenčnih cenah v zalogi. Stalni odjemalci dobe poseben popust. — Kmetijska družba v Ljubljani, prodajalna: Igriška ulica 3 (za dramo), telefon št. 21-05. odnosno 37-55. 1644 Tvrdka A. & E. S KA BERNE Ljubljana — javlja da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijaJ-oJ trgovini R O D O L. F SEVER, Ljubljana. Marijin trg ste v z, kjer vam jih tudi strokovnja-*ko izvrši 26/L ZA MAT/ LKNAKJA DOST MU ZKE< Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo — ELEK rROTON 1 t a t. oasaza nebotičnika Kurjo očesa Zdravnik nam razkriva, kako se lahko obvarujemo kurjih oies. »Ne režite nikdar kurjih očes«, svetuje dr. Catrin. »To je nevarno, ker lahko povzroči zastrupljenje krvi. Najvarnejši in najlažji način, da se za vedno rešimo kurjih očes je ta. da dodamo vroči vodi saltrat Rodell -n to v toliki količini, da bo voda po sproščenem kisiku izgledala kakor neposneto mleko in da postane mehka kakor deževnica. Ko pomočite noge v to mlečno kopel, prodre kisik v lojmce in ravno tako kakor je ublažil vodo omehča tudi kurja očesa. Kurja očesa potem lahko cela izvlečete brez bolečin s koreninami vred«. Saltrat Rodell ublaži in umiri bolečine ter nudi veliko olajšavo pri občutljivih in vnetih nogah, zdravi pa tudi ozebline in otekline na kosteh. Po eni sami taki kopeli, podobni mleku, ki ste si jo priredili z\cčer, lahko zjutraj že tečete, skačete, pUšete in delate vse. kar se Vam ljubi. Kurjih oče« ni več. pa tudi noge niso več boleče in zatečene. Saltrat Rodell se dobiva za nekoliko dinarjev z jamstvom uspeha v lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah. Lteejuje Joeap Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Za opravo Id maeratni del Usta Oton ChriatoL - Va f Ljubljani