3ROCEYiKI.EC
Smrt fašizmu —
svobodo narodu!
Leto VL, št. 24
Ljubljana, nedelja, 20, maja 1945
Cena L 2.—
Ne bojte se, nismo pozabili! Nismo po-tt. ai zločincev ia izdajalcev, nismo poza-bili njihovih strašnih dejanj. Samo govoriti nissno beteli o njib, ker nismo boteii kaliti največjib in najbolj sončnih dni v naši zgodovini: dni naše zmage. Nismo Lovci! kaliti teh dni z besedo o izrodkih, o ljudeh, Id so se sprevrgli v zver, postali okupatorjevi krvniki ter hlapci in orodje mednarodne reakcije, ki ji je trn v peti naša zmaga In naša svoboda, ki smo si jo priborili s pojoki naše najdražje, naj-ži&hincjšv krvL Še vihrajo zastave v pozdrav velikim dnem osvoboditve, še je na našli'; licih nasmeh, še je v naših srcih praznično razpoloženje. Pod tem prazničnim razpoloženjem je tlela v naših srcih todi trpka iskra bolesti za našimi padlimi kakor je tki tndi srd do naših izdajalcev. In glejte, prišla je težka novica: našli so jih.
bomo pozabili!
jeno njo in otroke. Sedemdeset let stara mati, ki je imela sina partizana, je postala žrtev morilcev. Tako hi lahko naštevali kar naprej. Na tisoče in tisoče je bilo žrtev. Naše ljudi so mučili in ubijali.
Sv. Urh, ljubljanska jetnišnica, prisilna delavnica, nikoli ne bomo pozabili teh mučilnic. Dolga so bila leta od enainštiri-desetega, ko se je narod pognal v nadčloveški boj, pa do danes, do zmage. Padali so talci, po taboriščih in jetnišnicah so umirali naši najbolj predani ljudje.
Vsi ti pa so biH žrtve enih in istih zločincev: domačih izdajalcev, ki so se tujcem udinffi za hlapca.
Kdo so morilci? Žena, M so ji ubili moža, brat, ki so mu oskrunili sestro, sin, ki so mu mučili mater, vsi mrzlično iščejo imen tistih, Id so vihteli sekire, k| so streljali, ki so izdajali. Vsa leta že sestavljamo spiske teh zločincev. Ne bomo jih pozabiiL Poiskali jih bomo, pa če bi se umaknili na konec sveta. Ljudstvo jih | bo sodilo po njihovih delih.
! Toda ali so morilci samo tisti, Id so vihteli nože, pobijali in streljali. Pozna-\ mo še hujše. Kdo je večji zločinec, tisti, j ki je moril, ali oni, ki so umor ukazali, ki so umore organizirali?
Ljudstvo bo tudi na to pravilno odgovorih). Nikoli ne bo pozabilo, da je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v pastirskih pismih pozival na boj proti partizanom, na boj proti ljudski in narodni
Narodni heroj Tone Tomšič,
Od morilske roke izdajalcev so padle nove- žrtve. Tam v Volčji jami pri Turjaku so našli izmaličena, oskrunjena trupla. Za trenutek se nam zdi, kot hi nas nekoliko drugače zagrabilo za srce, kot nas je grabilo prejšnja leta. Našli so jih. Ta zločin je zakričal po vsej naši domovini. Še več — kriknil j» v svet. Brez odgovora ne sme ostati.
Nikdar še ni fcil zločin tako močno poudarjen kot v tem času, še enkrat se j® v vsej jasnosti pokazalo, kam so vodile poti: naša za narod v svobodo, njihova za tujega gospodarja v zločin.
1:1 r da je prav, da se je prav v teh č-th razgalil strašni dogodek. Ljudje tiv rJ'ro pozabljajo. Še včeraj smo S-veli pod strašnim pritiskom, danes pa se rvm zdi, kakor bi bilo to že zeio d i iv ko đake, da smo prenehal! govoriti o zločincih. Poeaince obhaja neko
č, osanhjenje: saj niso krivi_______
la V-risf nam je vse tako strašno b ’ 'o vi c:-j so živeli med nami. Danes ; h ni več. Iv- njihova oskrunjena tv - ' : t > in nvš spomin nanje. I 1,1? jih ne bo.no pozabiiL Saj niso sami. "'c- ve s Trrir ka so le majhno šte-v Jo od tir c ev in ' isočev, ki so padli od br; -.1	- l:e. Ob poteh smo našli
P' .it h. v "• k;; bori^ainega zločinca jim je vrt h. v ofcruz petere:-:rako zve--A rn .ih so zot. pina njih trupla, v V -o .■;- *?? ■/>.;" in tnoriH naše t o l’ . . le J- nočeh So se plazili parti-•-1'	*i čez železnice in ceste.
y. "i	1 nj:;i se niso nikoli več vrnili
v to' ' Svinčenka belogardistične " r. le ' c ' iln življenje. Naše poki4'' • 1' :e so ponoči odpeljavali iz D: - j rrin so jih ljudje našli pobite in rasi - rine. Žena, ki ji je mož šel v r '	•' ;c {;omn skrbela, kako prežive	'-'ekega jutra so našli om-cr-
slovenski vojskL Nikoli ne bomo pozabili, da je blagoslavljal orožje, s katerim so belogardisti pobijal; naše ljudi. Ljudstvo danes ve, da je ljubljanski škof z ostalimi izdajalci vred, moralno odgovoren za vse neštevilne žrtve, ki so umirale pod rokami bestialnih morilcev.
Poznamo pa tndi druge, ki so pomagali organizirata borbo proti lastnemu narodu. Vemo prav dobro, da so niti te organizacije vodile tudi v tujino. Vemo, da ie dr. Miha Krek prav toliko kriv, da se je pri nas organizirala bela garda, kot kak Rupnik, Basaj, Zajc in drugi. Vemo, da ti ljudje niso b® osamljeni, da so užival: podporo svetovne reakcije in da so zločini, ki so jih vršili nad našim narodom, le del vseh tistih velikih zločinov, ki so jih fašisti vršili nad vsemi evropskimi narodi. Pot iz Ljubljanske jetnišr.ice je vodila v Dachau, Maffesusen, Auschwitz. Ljudje, ki so vlačili naše ljudi v ljubljanske zapore, ali bolje, ki so jih ukazali vlačiti v te zapore, so pripadali isti skupini reakcije, kot tisti, ki so organizirali taborišča po Nemčiji, in isti, ki še danes težko razumejo, da morajo biti vsi zločini pravično kaznovani
Vse to vemo. Vemo pa še več. Svobodoljubno ljudstvo vsega sveta je tako kot naše do dna spoznalo, kakšnih zločinov je zmožna reakcija. V teh strašnih vojnih letih so se svobodoljubna ljudstva vsega sveta povezala v trdno skupnost;
povezala so se, da potolčejo fašizem in da za vselej onemogočijo, da bi se še kdaj ponavljali tako strašni zločini To pa bomo mogli doseči samo, če bomo vse zločince pravično kaznovali kajti le tako bomo onemogočili nadaljnje protiljudsko delovanje. Zato naše vdove in sirote nikakor ne morejo verjeti da so še danes na tej zemeljski krogli mesta in kraji, kjer ljudje, ki so odgovorni za toliko gorja, toliko prelite krvi še najdejo zavetje in zaščito.
Ko se je danes popoldne predsednik Slovenskega narodno osvobodilnega sveta Josip Vidmar ob velikem skupnem grobu poslovil od mrtvih junakov in mučenikov, je dejal, da ima na ustih tudi težko besedo: maščevanje. Toda ne slepo, brezumno, bestialno maščevanje, ki je vodilo naše domače izdajalce, hlapce mednarodne reakcije. Ne. Pač pa je predsednik naglasi! in našim mrtvim obljubil, da mora iz našega naroda izginiti vse, kar je tako podlega, tako gnilega, bestialnega. In to obljubo moramo izpolniti, kajti n?smo se zaobljubili sami, zaobljubili so se vsi zavezniki.
Sklepi teheranske konference so znani: vsi vojni zločinci morajo biti kaznovani. Naša borba in borba zavezniških narodov je šla za istimi cilji: Vsi tisti, ki so pomagali Hitlerju in Mussoliniju, so se de- ! jansko borili proti skupni zavezniški stvari, zato se reakciji ne sme posrečiti; da bi kdo izmed teh ljudi nše! zasluženi kazni, pa naj bo to škof Rožman ali general Rupnik aii kdo drug. Stvar vsega svobodoljubnega človeštva je, da bo to znalo preprečiti.
I Pavel GoRa:
KfSi»
£0
Slovo od muisniišov li Jmaiow
m brezumnega, slepega, feestsalisega magševafflja, 6®da 'm misSssteega, kajti sisC-issei esserafs Mtl
Ljubljana, 19. maja.
Danes se je Ljubljana In z Ljubljano vsa Slovenija poslovila od zadnjih mučenikov in junakov , poslovilo se je od žrtev belogardistov, od poslednjih žrtev, ki so jih pobili preden so strahopetno zbežali s svojimi gospodarji. Uradna komisija Je med dvejsetimi trupli, ki so jih odkrili v bližini Turjaka, prepoznalo naslednje naše delavce tn vojake; majorja dr. Vita Kraigherja, javnega tožilca Slovenije, dr. Frana Mesesnela, univerzitetnega profesorja, Inž. Riharda Severja, dr. Mavricija Neubergerja, inž. Zorana Tumo, dr. Borisa Tumo, Viktorja Kamnikarja, Martina Goriška, Marijo Malahovsko, Nedo Gerzi-nlčevo, Angelo Dolharjevo, Tončka Čopa, Ignaca Krištofa ln druge ...
Od njih se Je poslovila osvobojena Ljubljana na Žalah. Na tisoče ljudi se je zbralo okrog okrašenih krst. Ljudi je pre-sunjala globoka žalost. Njim je bilo dano doživeti toliko zaželjeno svobodo, a oni so zanjo tik ob svitu morali umreti. Ta posebna prilika je dajala že tako strašnim zločinom še posebno bolest. Ob njihovih krstah so se zbrali v črno oblečeni sorodniki, katerih jok je rezal globoko v naša srca. Ob straneh so stala postrojeni partizani. Koliko in kotikofcraft so pokojni govorili o partizanih in verjeli, da jim bo z njihovim prihodom zasijala svoboda. Veselili so se partizanov, da bodo tudi sami pođvoJIU vse svoje afle v izgradnji nove domovine. Pričakovali so jih s hrepenenjem in z nestrpnostjo po ječah, kjer so jih pretepali narodni Izdajalci. Lažje so prenašali vsakodnevne muke ln napore, ker so verjeli, da bodo krvniki s prihodom partizanov kaznovani. Pričakovali so tisti veliki dan. In sedaj? Prišli so partizani na njihov pogreb. Po grozotnem mučenju narodni izrodki niso pustih, da bi ostali živi. Sami so strahopetno pobegnili, a borce za svobodo in lepšo bodočnost naše domovine zverinsko pobih, čeprav so mrtvi, čeprav tega ne morejo videti, a to so videh na resnih obrazih partizanov vsi Ljubljančani na pogrebu, da bo partizani prišli in da so se sedaj ob njihovih trpinčenih truplih zakleli, da bodo do zadnjega poiskali pravično maščevanje in da ne bo ušel niti eden, ki je kriv tako strašnega bratomornega klanja, da «e ne bo akril nikjer niti eden Izmed tistih.
S pograda ~ztev nailMi fadtagaieev
Srete z žrtvami y kameli «a	pri 8v. Krtt« i L4ribjji*ri
ki so v tem najtežjem trenutku narodne zgodovine zasadili narodu z izdajo in z sodelovanjem z okupatorjem nož v hrbet Pra^ isto so z borci čutih vsi Ljubljančani, iz katere srede so bili pobiti sinovi in hčere, in to je dalo pogrebu globok značaj splošne bolesti in nedopovedljivega zgražanja.
Vojaška godba je v nepozaben spomin žrtev zaigrala žaiostinko. Med otožne glasove se je mešal jok sorodnikov. Mati je zgubila edinega sina, sestra brate, žena moža in očeta nepreskrbljene dcce. Ljubljana je prejšnje etra plapolala v veselju, njih je že tedaj naučila nepoznana usoda svojih, ki so jih pred pobegom odpeljali švabo-branci. Tegoba jim je grenila vsenarodno veselje, pred dnevi so bile njihove težke slutnje potrjene. Mož je bdi ubit, narod je izgubil svoje najboljše sinove, txrat ne žtvi več, sin je mrtev. Padli so v borbi za svobodo, Id jo bočno uživali ml Padli za svobodo, katere sadove bodo uživali še naši zanamci. Ne ml in ne naši zanamci jfh ne bomo nikdar pozabili, kakor ne bočno nikdar pozabili na stotine žrtev, ki so v tej osvobodilni borbi žrtvovali svoja življenja. Ko Je zapel Invalidski pevrid zbor žato-stinko, so podobne misli presunile v bolesti sklonjene ljudi. Pesem invalidov ob truplih umorjenih. Ce ae je ob slovesnostih pokazala Ljubljančanom vsa gSob&na partizanove duša ob veselju zmagoslavja ln osvoboditve, so danes videli vsa globino partizanove notranjosti, kadar v borbi padajo najboljši borci
Razvila se Je dolga vrsta krst te Jjudl tn krenila z Zal k Sv. Križu. Za sorodniki so stopali Sani naših naj višjih oblasti. Cenimo borce ca svoboda Njihove želje Po pravičnem maščevanju bodo našle potrditev pri. prvobariiteljih tn velikanih T borbi za svobodo slovenskega naroda ta da bo izpolnjena poslednja želja umrlih: zgradili bomo nov dom v svobodi, njihova vera v nas ni ta ne bo varana. Za krstami je šea predsednfe Slovenskega nazodno-osvo-boditaega sveta Josip Vidmar, predsednik narodne vtede Slovenije Boris Kidrič, minister za Slovenijo pri Jugoslovanski vladi Edvard Kocbek ta mnogo predstavnikov našega javnega, političnega, kofc-tumega in gospodarskega življenja.
Ob grobovih toliko padlih talcev se Ja ustavil pogreb. Vojska se Je uredila. Kamor ri pogledal, je bfi venec pri vencu, noža pri roži, človek ob človdku. Trupla ao potožili v zemljo, da počivajo skupno z drugimi, lal so po nedolži«m padli kot znak fašistične skabosti, fco je divjal nad ne-rročnimi, ki jih je polovil dama, v Ljubljani. Vendar Slovenci tudi tedaj niso preneha® prenašati rože na njihove grobove, k» ao jih stražili vojaki. Tudi z bajoneti niso mogli odgnati ljudi, ki so jim nosili roža Sedaj je svoboda ta sedaj nas ne more več nihče odganjata, z grobov tistih, katerim v dobi okupacije nismo smeli pokazati, da jih ljub&no, da smo z njimi, da odobravamo njihovo borbo ta smo vri z njimi, danes t» povemo vsem. Nikdar ne bodo njihovi grobovi brez raž. Vri bomo počastiti, njihove žrtve s prihodom k njim. Njih se bodo spominjali še pozni rodovi, ki bodo govorili: »M uživamo sadove njihove borbe, oni naj nam bodo zgled, da v borbi s sovražnikom ne smemo popustiti niti za en korak, niti za ceno svojega življenja ne, kakor tega niso storili ti pomorjeni!«
Grob naših junakov i nmučenfkov je na tistem koščku slovenske zemlje, kjer počivajo naši najdražji telci. Ob odprtem K&u se je <?d žrtev Roetečil aredgedg»;
Izginili mora, kas? je gsallega kazmmsm
Slovenskega nanodno-osvobodiinega sveta. Josip Vidmar. Za slovo jim je govoril njim ta nam o zastavah, ki vhrajo nad slovensko zemlja govoril jim je o radosti, ki je v nas, o našem velikem dnevu, o naši zmagi, za katero so darovati svoja življenja. Toda govoril je tudi o izdajalcih m pri tem dejal, da mu je na ustih strašna beseda — maščevanje; toda ne slepo, brezumno, bestialno maščevanje. M je vodilo okupatorjeve hlapce in krvnike reakcije ao tako strašnega in nizkotnega zločina. Ne, takega maščevanja mi nismo poznati m ne poznamo, pač pa je predsednik v imenu vsega naroda obljubil žrtvam, da mora izginiti vise, kar je v našem narodu ostalo gnilega, nizsotnega ta bestialnega ter pozval zaveznik», da nam pomagajo najti in izročiti zločince!,
Nate Je globoko odjeknila salva. Njen
| Nekdo je kdo ve kje ubii nekoga sinoči, davi so prišli že pome.
I Kdo vas utolaži, mamica uboga, j sestrica, brat? K vam nikdar več ne bo
me.
Poznamo, de fašist mi, tvojo vero in čustva v tvojem srcu, misli v glavi. Če z delom ne, kriv z možno si namero. Na smrt se urno, pasji sin, pripraivil
Reže so stali kraj fašista beli, ti, ki so s prstom pokazali name.
Potem so me podrli podli streli.
In vrgli so me v žrelo skupne jame.
Oblaki krožili so kot ujede nad grozno gmoto krvavečih trupel,
^ a na obraze izpačene in blede sijale drobne so oči iz dupel.
In mučenička kri pobitih talcev | žehti po maščevanju v prostor gluhi. Gorje ti, sodrga zavojevalcev \ z domačimi zločinci ovaduhi! —
Razpadi v prah, kadaver prestreljeni čimprej med pozverinjenim presta-
štvom,
a duh, z ljubeznijo v višave kreni,
Iz nepomirljivo mržnjo in sovraštvom!
?e plavam med ozvezdji in planetič Zdaj nosi me tema, zdaj spet sinjina, a kar nenehoma se v meni sveti, ie živa vera vate, domovina.
Vse dalje, više senca, sij me žene H skozi prostranstva črna, zlata, sinja v svetove s pradni neizpremeniene. (Tu ni človeške roke, ki spreminja.)
A ko napoči naš dan, bom pridirjal nad rodna tla iz svoje daljne sfere in z gromovitimi viharji terjal od slednjega, Id bo še živ, naj pere
sramotni madež bratovske izdaje, dokler ne bo opran in ne prisije svobode luč v najbolj mračn jaške kraje razžaljene slovenske domačije.
odmev se je močno odbijal po vsej dolini. preko Ljubljane do Kamniških planin ta še dalje, tako daleč se bo slišal, kakor
Nadaljevanje na Z. strati
Volitve v ffabflSaiisSd mestni odbor OF
Lfubljana je volila
Zbsrsvasaje cdpcslance? OsvobMIke fronte — Za predsednika mestnega odbora
Osvobodilne fronte Je bil Izvoljen dr. Igor Lunaček
Ljubljana, 19. maja.
Po izvršenih volitvah v ljubljanskih kvartih se je danes dopoldne vršLa v Ljubljani slovesna skupščina odposlancev mestnih organizacij OF Kmalu po 9. uri zjutraj so se začete pred vhodom v unionsko dvorano zbirati množice odposlancev. Unionska dvorana je bila v ta namen svečano ■okrašena. Oder je bil ozaljšan z zelenjem, z državno in slovensko zastavo, na modrem zastoru, ki je zapiral ozadje, se je blestel jugoslovanski državni grb. Po stenah so bili napisa; na odru je bil na modrem ozadju napisi Narod si bo pisal sodbo sam! Na nasprotni strani pod galerijo pa napis: Živela Osvobodilna fronta slovenskega naroda! Ob stranski galerijah so bile izvešene slovenske in zavezniške zastave ter napisi- Tujega nočemo, svojega ne damo! Živela Jugoslovanska armada osvobodi!eljica. Živela enotnost narodov Jugoslavije. Vsi na fronto dela, Demokratična federativna Jugoslavija — temelj svobodne Slovenije.
Odposlanci; zastopniki vseh slojev in poklicev so do kraja napolnili veliko dvoranu ter čakali radostnih in odločnih obrazov. To je bil velik zgodovinski dan. Kmalu po 10. uri so prispeli člani narodne vlaae Slovenije s predsednikom Borisom Kidričem. Po dolgem ploskanju, ki se kar ni hotelo poleči, je kapetan Nino Zupan odprl zborovanje delegatov OF Ljublj ne izvoljenih na kvartn h konferencah. Odposlanci so prišli na zbor, da izberejo iz svoje srede mestni plenum in odbor OF za Ljubljano. Pred prehodom na dnevni red je predsednik zborovanja predlagal, naj zborovalci vstanejo ter zapoje narodno himno »Hej Slovani« in »Naprej zastava slave«. Po dvorani je zaorila pesem, pesem zmage in sproščenja. Po himnah je predsednik pozdravi; zborovalce, poimensko posebei še ministra za promet v jugoslovanski centralni vladi polkovnika Toša Vujašino-viča, zastopnike vlade na čelu s tovarišem Borisom Kidričem, predsednikom narodne vlade Slovenije, ter tovarišem Marjanom Brecljem, podpred-ednikom narodne vlade Slovenije, člane Izvršnega odbora Osvobodilne fronte: tovarišico Lidijo Sc-ntjurcevo. članico Centralnega komiteta komunistične parije Slovenije, delega-e ženske protifašistične zveze, odposlance mladine, predstavnike Saveza komunistične omladine Jugo: Uvije ter sndikalnih organizacij. Nato je podal besedo ministru za promet v centralni vladi polkovniku Toši Vujašinoviču, ki je spregovoril v imenu osrednje vlade Jugostavjje. Njegov govor prinašamo na drugem mestu.
Dr, Marijan Brecelj,
podpredsednik narodne vlade Slovenije:
Za ministrom Tošom Vujašinovičem je zborovalce pozdravil dr. Marjan B r e - ■ c e 1 j, podpredsednik narodne vlade Slovenije in organizacijski tajnik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte.
Tovariši in tovarišice! Izvršujem častno in radostno dolžnost, da pozdravljam ta prvi zbor delegatov mesta Ljubljane v imenu narodne vlade Slovenije in v imenu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte (ploskanje). Prav v teh dneh potekajo tri leta, odkar je IOOF zapustil Ljubljano in se podal med svoje partizane. Sedaj po treh letih more IOOF z veliko radostjo in s ponosom ugotoviti, da takega razvoja in takega uspeha naše osvobodilne borbe brez trajne in nadvse požrtvovalne podpore mesta Ljubljane ne bi bilo. Vsi, ki smo preživljali v letih 1942.—1943. težke čase, ko se je zaradi neverjetno težkega pritiska okupatorja in domačih izdajalcev včasih zamajala naša organizacija in so morali včasih naši partizani pobegniti, ozir. se umakniti v najskritejše dele naše domovine. v tistih časih je naša narodno osvobodilna borba in njeno vodstvo na osvobojenem ozemlju, v naših gozdovih imelo, lahko rečemo, največjo oporo v mestu Ljubljani, v vas — aktivistih Osvobodilne Fronte.” In ko ste v teh dneh nadvse veličasno, nadvse prisrčno pričakali svoje drage partizane, svoje borce, nas dejstvo, da je po nekaj dneh že v mestu Ljubljani zborovanje aktivistov, zborovanje izvoljenih delegatov ki naj takoj pristopijo k delu, navdaja še s posebnim ponosom in vero, da bomo premagali vse težave, ki so še pred nami. IOOF pričakuje od vseh vas vso podporo. Podporo v utrjevanju in zgraditvi, nadaljnji izgraditvi naše Osvobodilne Fronte. VI veste, da brez Osvobodilne fronte ne bi bilo naših sedanjih uspehov, naše svobode, ne združene Slovenija in ne naše velike demokratične Jugoslavije. Zavedajmo se, tovariši, da je ravno Osvobodilna fronta vsenarodna politična organizacija, temelj in podpora vsemu našemu razvoju; osvobodilna fronta naj predstavlja v resnici strnjenost vseh tistih zdravih slovenskih političnih sil, vseh tistih zdravih narodnih sil, ki bodo obsodile, vso našo gnilo politično preteklost in v resnici postavile delo. naše narodne in politično obnove na tiste temelje, kakor jih je postavila osvobodilna Fronta, v letu
1941.	ob svojem rojstvu. Naša narodna vlada Slovenije pričakuje od vas, dragi tovariši in tovarišice, ki danes prevzemate politično vodstvo mesta Ljubljane v svoje roke, da jo boste zvesto podpirali pri vseh tistih težkih nalogah, ki terjajo vso pomoč pri utrjevanju vseh tistih pridobitev, ki jih je naš partizan doprinesel s svojo krvjo, vso pomoč pri obnovi naše domovine, ki potrebuje izredno veliko iniciative, truda in požrtvovalnosti. Narodna vlada Slovenije gleda v bodočnost z zaupanjem,
Slovo od mučenikov in junakov
Nadaljevanje s L strani
daleč z nami čutijo svobodoljubni ljudje. Včerajšnji dan bo ostal vsem v globokem rpominu kot dan poslednjega, sadističnega razkrinkanja domačih izdajalcev in obesnem kot dan svete in tihe zaprisege partizanov in pravičnih ljudi po pravičnem maščevanju nad vojnimi zločinci, pa naj jih poiščemo na katerem koli delu sveta.
ker vidi, da so delegati mesta Ljubljane že nekaj dni po osvoboditvi pristopili k delu. Naj živi naša Osvobodilna fronta! Naj živi delavnost in iniciativnost vseh naših zvestih pobornikov in vseh vas, dragi aktivisti mesta Ljubljane! (Ploskanje.)
Lidija Šenijurc v imenu Centralnega komiteja KPS;
Tovariši in tovarišice! Navdaja me posebna radost, da kot star ilegalni delavec v Ljubljani lahko danes pozdravim v imenu CK KPS ta vekčastni zbor delegatov mesta Ljubljane. Tovariši! Govorim, oziroma pozdravljam v imenu Partije, ki je bila tisočkrat klevetana in opljuvana in ki se ni nikdar borila in se ne bo borila prot! temu z besedami ampak z dejanji (aplavz). Tovariši! Ko je leta 1941. pretil Jugoslaviji in slovenskemu narodu pogin, je bila Komunistična Partija prva, k je pozvala vse narode Jugoslavije, pozvala vse različne politične skupine v borbo za svobodo, za ob- j stoj in dosego svobode in dosegla danes svobodo Jugoslavije (tako je. aplavz)! Tovariši! Za to gre predvsem velika zahvala
našemu genialnemu voditelju tovarišu maršalu Titu! (živel, aplavz), ki je danes utelešen predstavnik bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, ki je utelešen predstavnik volje in borbenega hotenja vseh ljudstev vseh narodov Jugoslavije. Tovariši! brez skromnosti lahko ugotovimo danes, da je Komunistična partija v teh treh letih izvršila svojo veliko narodno dolžnost (aplavz). Obljubljam vam danes, delegatom mesta Ljubljane, ki ste vedno zvesto podpirali svojo Partijo, podpiral! Osvobodilno Fronto in bili njeni najzvestejši borci, da bo tudi v bodočnosti naša Partija stavila vse sile nato. da se zgradi naša 'zmučena domovina in pričakuje v tem vso podporo zlasti tudi mesta Ljubljane, ki je bilo do danes v borbi in sedaj mora biti tudi v delu srce Slovenije (aplavz).
Po pozdravnih nagovorih podpredsednika vlade dr. Marijana Breclja in organizacijske tajnice Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije, je predsednik zborovanja pozval odposlance, da se poklonijo spominu žrtvam. Dvorana je vstala in se za minuto pogrczn la v molk.
Fcrs-šli© predsednika vlade tev. Borisa Kidriča
Predsednik narodne vlade Slovenije je na zborovanju podal zčrpno poročilo, ki ga bomo v prihodnji številki objavili v celoii. Predsednik vlade je dal predvsem poudarka delu Osvobodilne fronte, a še posebej delu Osvobodilne fronte v Ljubljani, ki je b'la zibelka in duša tega našega vekkega c banja. Govoril je c nalogah Osvobodilne fronte v slove-s’-em in v jugoslovanskem okviru v bodočnosti. Govoril je o velikem narodnem preporodu, ki so ga jugosovanski narodi in jugoslovanske množice doživele v okviru Csvebod He fronte. Predsednik vlade ie prav posebno naglasil1 vel:ko itn odločilno vlogo zdravih ljudskih sil. ki so tesno povezane med seboj, leta 1941. vzela usodo jugoslovanski n narodov v svoje lastne roke in jim tudi priborile svobodo Naglasil te kako važno in pc'rebno je. da se ta enotoo-t še ukrep; jn ohrani, kajti čeprav je vojna končana, naši sovražniki, sovražniki naših pridobitev in naše svobode, še riso prenehali z rovarjenjem proti nam. Za tem se ir predsednik vlade spomnil naših žitev. Ob spominu na poslednje mučenike, ki jih bomo danes spremili k zadnjemu poči’ku n ki so padli od zloči-ske roke narodnih izdajalcev. je poudaril, da ie danes odnos do narodnih izdajalcev preizkušnja za vsakogar, kajti po tem odnosu lahko merimo resnično privrženost ljudski demokraciji. Naše množice zahtevajo izročitev in kazno" vanje narodnih izdajalcev, pa naj so se zatekli kamor koli. Zatem je predsednik vlade spregovoril o vprašanju, k! je danes r.a srcu slehernega Slovenca in Jugo°lova-na: spregovoril je o Trstu. Primorski in Koroški Naglasil je. da imamo pravicu biti na tej zemlji, to pa ne samo zara-ur tega, ker smo osvobodili in premagali okupatorja za ceno velikih žrtev in to zemljo zasedli kakor zavezniška vojska, temveč tudi zaradi tega. ker ljudstvo hoče biti z nami, kar dokazuje mogočen zbor odposlancev mesta T sta in volitve na Koroškem. Ob zaključku pa je tovariš predsednik do*'daril, da je nrša največ'c dolžnost de'o, delo za obnovo raše izmučene in razdeja-- domov'ne. kajH delo ie najbolj častna dolžnost vsakega državljana.
Tov, M*rs Tomšičeva o delu Ljubljane:
Po poročilu predsednika vlade je bila živahna diskusija, ki so se je udeležili zastopniki vseh stanov. Po kratkem odmoru je sledilo poročilo tov. Mire Tomšičeve, ki je kratko očrtala delo Ljubljane v preteklih štirih letih. Tovarišica Tomšičeva je poudarila, da je bila Ljubljana junaško mesto. Dajala je pobudo za borbo vsej Sloveniji. Vzpodbujalo je naše partizane. Ta borba je prinesla Ljubljani osvoboditev iz rok tiste ljudske vojske, ki jo je mesto ves čas podpiralo. Leta 1841. je vodstvo OF v Ljubljani Izvedlo prvo mobilizacijo In aktiviziralo najširše ljudske množice. Dala tiste tovariše, ki so sprožili prve strele na okupatorja. Tovarišica Tomšičeva se je nato spominjala množičnih aretacij in internacij, streljanja talceij-v Gramozni jami. Takrat so padli naši najboljši , med njimi naš narodni heroj Tone Tomšič in drugi. Toda kljub nasilju je takrat zboroval v Ljubljani plenum OF. Udeležila sta se ga tudi tov. Kidrič in Kardelj, ki sta prišla v Ljubljano s terena mimo vseh straž, skozi vse bloke in mimo vseh bunkerjev. Tega plenuma se je udeležil tudi dr. Brecelj, oče sedanjega podpredsednika vlade.
Padec Italije je dal partizanskim vrstam novega poleta, tisoče novih partizanov. Sledila je doba najhujšega pritiska. Rupnika in njegovih plačancev. Toda Ljubljana je vse premagala.
Iz vse te dobe se je kljub težkim izgubam ohrani] močan aktiv, ki je prišel do izraza pri sedanjih prvih volitvah. Preko vsega naydušenja ob osvoboditvi je sedaj pristopil takoj h konkretnemu delu. Volitve po kvartih so v teh dneh veličastni izraz ljudskega hotenja. Konferenc po posameznih kvartih se je udeležilo okoli 30 000 prebivalcev. Zato Imajo delegati polno pravico govoriti v imenu Ljubljane.
Izdelan je bil skupen predlog za tovariše in tovarišice, ki naj bodo izvoljeni v mestni odbor OF in v plenum. Ta predlog je bil sestavljen na osnovi določenih zahtev. Vanj so bili vpisani samo tovariši in tovarišice, ki so se dolga leta udeleževali narodno osvobodilnega gibanja bodisi kot partizani bodisi ko aktivisti, ki so delali v Ljubljani kakor tudi interniranci.
V zvezi z volitvami je treba poudariti najvažnejše naloge v prihodnjih dneh. Potrebna nam je trdna organizacija, ne samo po rajonih temveč tudi po kvartih, po ulicah in hišah, po tovarnah in podjetjih. Potrebna nam je velika predanost delu in zavestna disciplina. Na osnovi zavesti, da delamo za veliko narodno stvar, moramo tudi veliko žrtvovati. Naš aktiv bo treba izpopolniti. Pritegniti bomo morali v na-
še delo vse, ki so sposobni, vse ki so voljni delati in vse, ki želijo pošteno sodelovati.
Po poročilu tovarišice Tomšičeve je bila predložena lista verifikacijskega odbora, v katerega so delegati soglasno izvolili mestnega višjega svetnika tov. dr. Arno-šta Brileja, delavko tov. Anico Čehovo .in ključavničarja tov. Edija Dežmana. Verifikacijski odbor je po kratkem pregledu poverilnic ugotovil, da je bilo izvedenih na 59 konferencah prav toliko volitev v kvartne odbore in da se je teh volitev udeležilo 26.200 oseb. 515 delegatov iz kvartnih odborov je prejelo povabila na današnje zborovanje. Prisotnih je 445 delegatov ali £9n/(,. Prisotna je tako velika večina, da so volitve, ki bodo sledile, polnoveljavne.
Predsednik zborovanja tov. Zupan je nato prosi! za predlog kand’đatov za odbor ln plenum mestne OF. K besedi se je oglasil eden izmed delegatov, ki je prečita! predlagano listo in pri tem pojasnil no kakšnih načelih je bila lista sestav-lieva. Razvila se te krafka razorava. v kateri so nekateri delegati izrazili želje glede iznolnitve zastopstva nekaterih stanov. °redlagani so bili dodatni predlogi, ki jih je predsednik sonete! in kašnate da( tudi na glasovanje. Pe^eati so volili vsakega kandidata pospHo. preds°drek je o vsakem povedal . kratko karakteristiko nipgrrvega dela v zadniih 4 letih. Kandidati kolikor tih je bilo navzočih, so se tudi osebno predstavili zborovalcem.
Plenum mestnega odbora OF za Ljubljano
Izvoljeni so bili nas’eđnjl člani plenuma Mestnega odbora OF za Ljubljano: predsednik dr. Lunaček Igor, zdravnik; podpredsedniki: Tomšič Mira-Vlasta, profesor; Novak Ivan »Očka«, čevljarski mojster; dr. Stanovnik Ivan, odvetnik; tajnik Zupan Nino, sodnik; člani: dr. Ravnihar Boža, zdravnica; Kresse Poide-Jošt, kroj. pamoč-nik; Škulj Hela, učiteljica; Mohorič Milena, pisateljica; Dekleva Matica, profesor; Puc Danilo, tapetniški mojster; Stopar Viktor, delavec; Gusar Tilka, delavka; ostali člani plenuma: Alič Andrej, delavec; Bricelj Ni-
ko, tajnik lesnih delavcev; Čeme Anten, kmet; Dolenc Nada, profesorica; Finžgar Franc, pisatelj in duhovnik; Gorjanc Joško, poslovodja; Blažič Lojze, mestni delavec; Koblar Franc, profesor; Kovač Ida, delavka; Kušlan Ančka, delavka; dr. Logar Ivan, zdravnik; Gorkič Albina, gospodinja; Pleško Srečko, tipograf; dr. Pretnar Jože, tajnik zbornice TOI; Rezelj Marija, gospodinjska pomočnica; Ribičič Josip, pisatelj; Seliškar Tone, pisatelj; Seunig Vital, trgovec; Smolej Joško, študent; Svetlič Ferdinand, knjigovodja; Seme Janez, hišnik; Sivic Silvo, podjetnik; Tuma Branimir, diplomiran komercialist; dr.Vcdopivec Katja, jurisika; Zupančič Oton, pesnik; podpolkovnik Zupet Gustav-Jerič, zobotehnik; Žumer Srečko, tipograf; Debevec Leopold železniški uradnik; Žagar Franc, železniški delavec.
Med viharnim ploskanjem je Mestni odbor Osvobodilne fronte zasedel mesta na odru. Podpredsednik vlade tov. dr. Brecelj, je predsedniku dr. Igorju Lunačku iskreno čestital k izvolitvi ter ga pozval, naj opravlja svojo delo z isto vzgledno požrtvovalnostjo, ki jo je pokazal v gozdovih pri organiziranju in vodstvu partizanskih bolnišnic.
Dr. Lunaček se je podpredsedniku vlade dr. Breclju zahvalil za čestitke in delegatom za izkazano mu zaupanje. Poudaril je, da smatra svojo izvolitev kot izraz zaupanja partizanskim borcem in izraz zaupanja narodno osvobodilni borbi. Izvolitev sprejema z nemajhno skrbjo, ker doslej še nikoil ni opravljal takih poslov. Zaveda se, da nas čakajo težke in velike naloge. Treba je, da utrdimo uspehe naše narodno osvobodilne borbe, da razkrinkujemo petokolonaše in da v kali zatremo vse njihove škodljive poskuse. Druga temeljna naloga je, da se vsi z vso vnemo vržemo na delo za obnovo. V narodni osvobodilni borbi smo se naučili verovati v uspeh tudi v okoliščinah, ki so bile obupne. Vera v uspeh, v zmago je tista sila, ki premika skale in gore. Dr. Lunaček je dejal, da v maju 1. 1942, ko je šel v partizane, ni vedel, kako bo pomagal našim ranjencem in bolnim partizanom. Imel pa je silno vero v uspeh in v dveh letih so rešili in sprejeli v bolnišnice 20.000 ranjencev in bolnikov. Naloga je bila posebno težka, ker se okupator n: držal mednarodnih pravil. Vendar zaradi okupatorjevih hajk ni bilo izgubljenih niti pol odstotka naših bolnikov. Vera v uspeh je prvi pogoj uspeha.
Drugi vzrok za svojo vero v uspeh pa črpamo Iz dejstva, da se je med narodno osvobodilno borbo razvil popolnoma nov duh med partizani in aktivisti. Partizani so uspeli s svojo borbo, ker so aktivisti organizirali široke ljudske množice. Pozval je zborovalce, naj si dobro vtisnejo v spomin besede predsednika vlade, namreč da bodo zvesto in zavestno disciplinirani stali na strani naše vlade. Zavedajmo se, da je ta naša vlada zrasla iz naše ljudske demokracije.
Na koncu je bila iz vrst delegatov predložena obširna resolucija, ki je izvenela v mogočen poziv: Vsi na fronto dela! Resolucijo so zborovalci sprejeli soglasno in z ve-lik:m odobravanjem. Z največjim navdušenjem sta bili sprejeti tudi pozdravni brzojavki našemu vodji maršalu Titu in podpredsedniku v centralni vladi in ministru za konstituanto tov. Edvardu Kardelju. Ob 16.10 je predsednik tov. dr. Igor Lunaček zaključil mogočno zgodovinsko zborovanje, ki je položilo prve temelje bodoče ljudske oblasti v svobodni Ljubljani.
V! ste predsfraža vseh naših narodov prat! mračnim reafcclpnarnfm tendencam
Polkovnik Tošo Vujašinovič, minister za promet osrednje vlade, pozdravlja zbor mesta Ljubljane
Tovariš. Slovenci!
Dovolite mi najprej, da vam izrazim svoje veliko veselje, da vas morem pozdraviti v imenu svojih tovarišev iz Centralne vlade na tem vel častnem zborovanju v vašem svobodnem, lepem mestu Ljubljani, v vaši svobodni deželi. Želim vam srečno svobodo, tovariši!
Živela svobodna Ljubljana! Živela svobodna Slovenija!
Tovariši! Ko je krvnik Hitler s svojimi razbojniškimi tolpami zasužnjil našo deželo, ste bJi vi Slovenci prvi, ki vas je poskušal pregaziti njegov škorenj. Fašistični razbojniki so se v svojem peklenskem načrtu uničevanja naših narodov zavedali, da bo njihov uspeh tem popolnejši, čim bolj jim bo uspelo, razdvojiti naše narode na vsej fronti Na vojaški fronti je bila zmaga še lahka Bivša trhla Jugoslavija je razpadla ob prvem sovražnikovem naskoku. Fašizmu je ostala naloga, uničiti še tiste tajne in nepovezane sile, ka so se skrivale v globini naših narodov. V svoji objestnost: je sovražnik računal, da bo ¡z nas samih napravil nase lastne grobarje. Toda tedaj so spregovorile te zdrave ljudske sile. Fo vsej naši deželi so se oglasile puške maščevalke in osvoboditeljice. Začela se je neenaka borba. edini mogoči način rešitve.
Tovariši! Ze tedaj, v tistem prvem času je bilo jasno, da bo uspeh oborožene narodne vstaje mogoč šele tedaj, ko mu bo zagotovljena najširša podpira ljudskih množic, zajeta v organizirane in povezane oblike. Tovariši, pušice so se oglasile nekje preje, drugje kasneje. Toda vam, to* varlši Slovenci, gre čast, da ste prvi našli pot, po kateri ste povedli v borbo najširše ljudske množice — vse ljudstvo. Vi ste bili tisti, ki ste prvi pokazali, kako in ra kakšen način je treba organizirati in povezati ljudske množice v borbi za svobodo. Vi ste bili tisti, ki ste z osnovanjem Osvobodilne fronte naučili nas, ostale narode Jugoslavije, kako, moramo delati Iz tega vašega in našega dela. a. organizirane podpore najširših ljudskih slojev je zrasla naša junaška vojska, ki je pod modrim vodstvom našega ljubljenega maršala T ta izvojevala svobodo vsem našim narodom.
Tovariši, mi se danes svobodno raztovarjamo v svobodni Ljubljani. Toda naše delo še ni končano. Pred nami stojijo nove naloge. Poglejte kaj najbolj bode v oča odpadke fašizma, petokoionaške
ke reakcije pri nas in izven naše svobodne dežele. Naša široka politična povezanost ne glede na narodnosti, vere in razrede, naša Osvobodilna fronta Jugoslavije. Ona ne gre v račun našim sovražnikom, ne gre jim v račun ta naš »enopartijska sistem«, kakor to imenujejo, a ne gre jim v račun prav zato, ker čutijo v njem našo silo in vidijo, da je to svetla bakla, ki kaže pot ne samo našim narodom, ampak tudi ostalemu naprednemu človeštvu. Vse to kaže, da borba še ni končana.
Tovariši Slovenci vam je usoda odka* zala mesto pre&straže vseh naših narodov proti vsem onim nfračnim in reakcionarnim tendencam, ki bi hotele zavirati razvoj v lepšo bodočnost naših narodov. Oči vsega naprednega sveta so uprte danes v ta del Evrope. Vem, da se tega zavedate, kakor se tudi mi vri tega zavedamo. In kot ste vzdrža'i v neenaki borbi doslej, boste zdržali tudi tokrat. Ne boste sami. Vsi našj narodi so z vami ramo ob rami pod vodstvom našega genialnega vodje maršala Tita. Zaradi tega, tovariši okrepite borbo naših narodov, učvrstite zmago vaše Osvobodilne fronte in ustvarite iz nje vogelni kamen Osvobodilne fronte vseh narodov Jugoslavije. To' bo še eden od mnogih vaših doprinosov k zgraditvi naše skupne boljše bodočnosti.
Naj živi Osvobodilna fronta Slovenije!
Naj živi Osvobodilna fror-ta vseh naroden’’ Jugoslavije!
Naj živi najboljši sin naše dežele, naš modri voditelj maršal Tito!
Pregled vojaških obvezaikev letnikov 1924—1925
Komanda mesta Ljubljane razglaša: Komisijsko-mobilizacijski pregled letnikov 1924 ln 1925, vseh prostovoljcev in onih, ki so dobili pozive, da se javijo na ta pregled, bo, kakor je bilo napovedano 21. maja od 7. zjutraj dalje, vendar ne v prostorih kasarne na Poljanski cesti, ampak na dvorišča Narodnega doma.
Vabilo na miting v Dravljah
V ponedeljek 21. t. m. bo v Dravjlah prvi miting OF obenem s počastitvijo padlih jSnakov za svobodo domovine. Začetek ob 16 pri Sojerja. Vabljeni vri aktivisti ta vri simpatizerji OSj
Krščanska beseda k strašnim dejanjem
Najsramoinejše in obenem najstrahotnejše poglavje okupatorske oblasti zadnjih let je bilo delovanje belogardistične policije, ki je spravila na tisoče idealno mislečih Slovencev in Slovenk v muke polne ječe, v izgnanstvo, v neizmerno trpljenje in smrt. Zlasti pa je vse to bolelo resnično, iskreno čuteče kristjane, ki so morali z nepopisno mako in grozo v srcu pri vsem tem poslušati bogokletne izjave, češ da gre pri tem za rešitev vere in krščanstva na Slovenskem. Nečloveški cinizem teh ljudi pa je dosegel svoj višek v umoru dvajsetih poslednjih žrtev, ki jih je osvobojena Ljubljana včeraj slovesno spremila k večnemu počitku. Prav te žrtve naravnost silijo pero v roke, da damo duška vsej tej svoji grozi, ki nas je ob podobnih grozodejstvih navadno navdajala, ki pa jo moremo šele danes neovirano in pred vsem svetom izpovedati.
Z občečloveškega in krščanskega etičnega stališča pa moramo podčrtati v zvezi s tem zlasti tri stvari, ki nam umor teh poslednjih žrtev prikazujejo v prav posebni, nečloveški, protinarod-in in nekrščanski luči. x
Prvič so se ti ljudje znesli nad prvo-boritelji za slovensko svobodo in boljšo bodočnost v dneh, ko je bila vlada maršala Tita več mesecev prej doma in v tujini mednarodno priznana. Kdor se je torej še v teh dneh boril proti političnim in vojaškim sode1 avcem Osvobodilne fronte, ta se Je boril proti zakoniti jugoslovanski oblasti in se Je zato kot Slovenec in Jugoslovan po vseh božjih in človeških, pozitivno-pravnih in krščanskih postavah pregrešil zoper lastni narod in državo. Če bi bil kdo prej, dokler Titova vlada m bila pred svetom priznana, poskušal svoje bratomorno delo oprennčevati s kakimi izgovori, mu to sedaj z nobenim sofizmom ni bilo več možno. Tu se popolnoma ujemata občečloveška naravna in krščanska etika. Samo mimogrede bodi omenjeno, da se ravno v tej zvezi najjasneje vidi, kako usodno se je motil škof Rožman, ko je svojim vernikom zabičal, da je sodelovanje z Osvobodilno fronto smrtni greh; kajti vse odkar je maršal Tito predsednik jugoslovanske vlade, je bilo sodelovanje z Osvobodilno fronto na Slovenskem ne samo dovoljeno, ampak naravnost narodna in državljanska dolžnost. To je treba javno pribiti, da ne bi imeli številni iskreni kristjani nemirne vesti, če so v svoji narodni zavednosti in idealizmu enako vneto delovali za narodno osvoboditev v okvira Osvobodilne fronte.
Drugič pa daje temu zločinu nad lastnimi narodnjaki poseben pečat okoliščina, da so ti ljudje storili to v zadnjih trenutkih svojega razdiralnega dela, tik preden so z okupatorjem vred strahopetno zbežali v tujino. Preden so se strahopetno umaknili, so se hoteli še znesti nad svojimi nasprotniki, kakor da bi hoteli reči: »Če že mi ne bomo uživali narodne svobode, je tudi vi ne boste!« In še: »Mi bomo že srečno pete odnesli, kaj pa bo z drugimi, ki smo jih mi zavedli v ta brezupni in protinarodni boj, nas nič ne briga.« Tisoči in tisoči preprostih ljudi sedaj razočarani in obupani zro, kam so jih privedli laživodniki s svojimi obljubami. Prav v tem pa je poseben znak moralne otopelosti in cinizma. To smemo s polno pravico pribiti zlasti tisti, ki smo se neštetokrat trudili, da bi od osebe do osebe, z razlogi naravne in krščanske etike, s pridigovanjem in grožnjo skušali vplivati na mišljenje in delo teh ljudi, in ki smo se trudili, da bi vsaj od primera do primera reševali dragoceno življenje posameznih trpinov, a vse delo, vse besede in vsi razlogi — vse je bilo zaman. Človek je nehal biti človek človeku, postal mu je hijena in volk, da o kristjanu v njem molčimo.
Ravno zato pa moramo pribiti še tretje dejstvo: materialist je ubijal idealista. Dasi je na zunaj kazalo, kakor da se pristaš idealističnega svetovnega nazora bori proti prveboritelju materializma. Saj se je eden izmed teh policistov na primer ob zasliševanju Nede Geržiničeve izrazil nekako takole: »Priznati moram, da imam rešpekt pred to žensko. Ona ve. za kaj se bori, ona je res pravi apostol za svoje ideale, o katerih je globoko prepričana. Ona je idealistka. jaz pa sem materialist, kaj se bom hlinil.«
In zaključiti moramo: nobena velika borba in nobena občudovanja vredna zmaga ni možna brez izrednega idealizma in nadčloveške požrtvovalnosti njenih nosil el jev, najmanj pa borba, v kateri gre za stoletni prelom preureditve sveta. Na tej prelomnici pa se ob neizmernih žrtvah na levi in desni, v bolečinah in solzah poraja nov človek. Naj bi mu bile te in tisočere druge žrtve v končno človečansko in narodno spravo.
Dr. Anton Trstenjak dooeat teološke fakultete v Ljubljani
»StOVENSin POROCZVAOiO«
rM ¡ma. saj jaz ne bom užival sadu svojega dela, odnehal pa ne bom h
Mati narodnega heroja pripoveduje...
Dvajsetega maja 1942, tretji dan po svoji Smrtni obsodbi in dan, preden se je zgrudil za Sv Križem, je poslal Tone Tomšič tovarišem v gozdovih, v prvih osvobojenih vaseh, sporočilo in zadnji pozdrav:
»Našim hrabrim partizanom!
Tudi do nas, ki sedimo za rešetkami okupatorjih ječ, je prispel glas o vaših velikih zmagah. Nezlomljiva vera naših tovarišev in tovarišic po fašističnih ječah v veliko stvar osvoboditve slovenskega naroda in delovnega ljudstva se je zaradi teh vesti še bolj okrepila in naši fantje, katerih življenja hočejo imeti fašistični okupatorji, zro z nasmehom in s prezirom smrti v oči, v zavesti, da bodo tudi te njihove žrh’e položile temelj svobodni bodočnosti slovenskega naroda in delovnega ljudstva.
Tovariši partizani!
Ne bomo vam govorili izpodbujajočih besed Vemo. hrabrosti vam rte manjka. Le to, tovariši, naš duh vas spremlja vsepovsod. V vseh vaših bojih smo z vami. z vami trpimo, z vami bijemo sovražnika in še naši grobovi vas bodo podpirali v velikem boju, ki ga bijete in se ne more končaj drugače kakor s popolno zmago!
Prejmite plamteče pozdrave nas jetnikov za rešetkami okupatorskih ječ!<c
»Dva m trideset 'et je bilo našemu Tonetu, ko je taiko žalostno končal«, pripoveduje njegova mati ob tretji obletnici m rti »Rodil se je ob slovenskem morju, v Rojanu, tem prelepem predelu Trsta, v Rojanu, ki je bil takrat še skoraj popolnoma slovenski. Tam sem imela trgovino, Tonetov oče pa je bil vlakovodja. Oba sva bila doma iz Bača pri Knežaku na Pivki n tam je Tone preživel marsikatero lepo uro. Tam je tudi sprejemal prvi pouk, po svetovni vojni pa je stopil v pripravnico v Trstu. Leta 1920. so ga poslali v Št. Vid pri Ljubljani, kjer je dokončal prvj gimnazijski razred. Takrat je vedno zatrjeval da bo postal škof, ko bo velik. Ko so začeli Italijani preganjati Slovence na Primorskem, srno se pridružil, vršiti beguncev, zapustili naše morje in si iskali nov dom. Tako je tudi Tone ostal v Ljubljani in obiskoval gimnazijo na Poljanah. Hoteli smo. da bi postal trgovec, Tonetu pa do trgovskega poklica ni bilo. Vedno je rad bral in še preden je vstopil v šolo, je toliko poznal črke, da je lahko pisal dopisnico svo-
jemu očetu, ki je bil v ruskem ujetništvu. Že od prvih let ga je spremljala tudi ena najlepših lastnosti, ljubezen do trpečih in bednih. Bi! je nepopisno radodaren. Posebno rad se je mudil med delavci in ko je dorastel, je vedno boij čuti! krivico, ki je ločila ljudi v gospodarje m sužnje Pomagati trpečim, to si je postavi) Tone za svojo nalog^. Tako se je zgodilo, da je posta! borec,revolucionar. Imel je rad svoj narod, imel je rad slovensko morje, ki ga je moral zapustiti, čutil je trpljenje slovenskega naroda, Ici je razdeljen kot Kristusov plašč ječal pod mnogimi nasilniki.
Že v osmem razredu gimnazije je bil Tone prvič zaprt. Ko sem šla prosit zanj. so mi povedali, da so ga zaprli, ker je na neko šolsko knjigo narisal srp in kladivo, S solznimi očmi sem odšla. Tone pa je ostal takrat mesec dni v zaporu. S tem se je začela njegova trnjeva pot v borbi za idejo bratstva med ljudmi.
Na veliko soboto leta 1932. so ga zopet aretirali. ker so našli pri njem številko »Rdečega prapora«. Vlekli so ga v Beograd, ga postavili pred sod'šče za zaščito države m poldrugo leto je prebil v Mitroviči. Prve tri mesece je bil v temnici in ni smel ne govoriti ne pisati. Ko se je vrnil med zapornike, se je takoj lotil študija in dela. Krivice v zaporu so pripravile jetnike do gladovne stavke. Dvanajst dni je trajala in strašno vplivala na jetnike. Obvestili so nas, naj se gremo takoj posloviti od njega. Ko mi je dal poljub, mu je dišalo iz ust kakor mrliču. Ko sva si segla v roke. sem mu stisnila bonbon, pa sem pozneje zvedela, da je še ta rešilni bonbon dal nekomu, kj je b'l bolehnejši od njega.
Ko je prestal kazen, se je vrnil Tone domov in 9e znova lotil dela. Garal je noč in dam, pa sem ga prosila, naj bo previden — bala sem se zanj in trpela z njim. Takrat mi je dejal: „Mama, saj jaz ne bom užival sadu svojega dela; odjenjal pa ne bom.“
Leta 1935. so našli list s pozivom trboveljskemu delavstvu, naj vodi odločno borbo za svoje pravice. Zopet je moral Tone v Mitro-vico in to pot ga je napadla bolezen. Zapor mu je sesaj kri. Italijanska okupacija pa mu je vlila novih moči in še z večjo silo se je lotil dela. Že 10. decembra ga .je spravila izdajalska roka z ženo vred v okupatorjev zapor. Mali M !ško, kj se mu je medtem rodil, je bil že v tretjem mesecu svojega življenja odtrgan od očeta in matere. Potem je bil Tone
osemnajst dni na policiji zaprt ▼ neki baraki
pri 21 stopnjah mraza. Ko sem ga. iskala n® polic-ji. mi niso vedeli povedati ničesar. Ko p* sem šla preko dvorišča, sem skoraj omedlela, ko sem slišala izza rešetk njegov glas. Povedal m. je, da so ga prijeli pod imenom Pevec. Prosil me je prav lepo, naj mu prinesem časopisnega papirja, da si ga bo dal na prsi in se ogrel Dali mu niso niti perla niti hrane. Spal je v takem mrazu na goli mizi. TapK so ga z železom po nogah, da se je 15 dni plazil po kolenih, ker nj mogal stopK na noge. S težavo sem dobi’a nekoga, ki mu je nesel nekaj bonbonov, da se je obdržal pri življenj««. Dne 26. januarja so ga hoteli rešiti iz zapora, pa ni uspelo. Prepeljali so ga na sodnijo, potem v Št. Vid, od tam v Celje in v Maribor. 36 dni je bil zaprt v Radovljici, od tam je ušel pa so ga zopet prijeli in odpeljal, v Begnje Verige so mu pustile globoke sledove ▼ koži. Potem so ga Nemci z ženo vrcd zopet vrnili Ita'ijanom. Upali srno že, da sodba ne bo prehuda Ko pa je padlo v nekem boju mnogo Lahov, se je Robotti razjezil in zahteval Tonetovo smrt. Nekaj dni pred usmrtitvijo so njegovi tovariši znova poskušali, da bi ga rešili. Tudi to pot jim ni uspelo. Italijani so sklicali razpravo brez javnosti m takrat je bila Izrečena nad Tonetom smrtna obsodba. To je bilo 16. maja. prav na dan mojega godu. Dne 21. maja p® je njegovo sicer tako neupogljivo telo omahnilo pod kroglami fašističnega okupatorja.
Tako je živel Tone Tomšič Delo, neumorno delo m rešetke, to dvoje se je menjavalo v vseh letih njegovega življenja. Prav takrat, ko je hote! datj temu delu in borbi še več, so mu stopili na pot in streli v gramozni jami so po-tegn-li črto pod njegovim delom in življenjem.
Namesto Toneta je šla v brirbo njegova brigada, prva slovenska udarna brigada. Ponesla je njegovo ime v štajerski kot naše zemlje. na Pohorje in na koroške meje Velik je njen delež v borbi za našo svobodo in novo življenje, kakor je neprecenljivo delo Toneta Tomšiča v ti sirih mesecih in letih, ko smo postavljali naši svobodi in novemu življenju prve temelje
Tone Tomšič, slava Tvojemu spominu!
Hvala vsem borcem Tvoje brigade, id so prinesli s Tvojim imenom na zastavi svobodo do našib zadnjih severnih meja!
V Celie belo
Še ni prenehalo navdušenje ljubljanskih množic ob veliki narodni manifestaciji na Kongresnem trgu, še vedno je bila Ljubljana v zanosu prihoda prve vlade svobodne Slovenije, ko so prišle v petek popoldne prve vesti o velikih zmagah naše armade na štajerskem In Koroškem. Vedel sem, ne da bi mi kdo rekel, da sedaj prihaja čas vrnitve. Vendar sem Pil nekoliko iznenađen, ko dobim naročilo: »Tu je moj avto, pojdi po svoje reči, čez pet minut krenemo v Celje. In tudi dalje.« Ne vprašam, kdo še gre, koliko nas gre, kako je, ali je varno, kaj bomo delali, kakšne so naloge, saj vemo, kaj je treba storiti.
Bila je že trda tema, Ljubljana se je skoraj popolnoma umirila, ko so naše limuzine, za katerimi je pritiskal pollahek kamion, zbrzele po asfaltnih cestah na prašne ceste Most, kjer je bilo ozračje še polno vzklikov svobodi, naši vladi, Titovi Jugoslaviji in svobodni Sloveniji. Nekje smo obstali, mimo nas so šli ljudje iz povorke in polagoma je utihnilo vse. Tu In tam si še slišal oster glas stražarja: Stoj! Kdo je? in odgovor: Partizan. Mi smo pa čakali, ker so morale nekatere limuzine še po drugih poslih, a avto-kamion po gorivo, kar je pomenilo, da bo pot dolga, čez kake pol ure smo se spet vsi zbrali In tedaj sem videl, da gre z nami tudi nekaj članov naše najvišje slovenske vojaške oblasti poleg predstavnikov drugih forumov. Zvedel sem, da je smer Celje, Maribor in Koroška. Šli smo torej prvi!
Prah se je dvigal pred in za nami, šlo je preko Ljubljanskega polja proti Zalogu In odtod na Domžale. Cesta je bila mirna in tiha. Na mostu čez Savo stoji straža Narodne zaščite. Opozori nas na ozek prehod sredi mosta, pove. da 30 plohi dobri in da bodo držali, nakar se umakne in mi se pomaknemo polagoma preko mosta, da onkraj dohitimo izgubljeni čas. Kmalu smo v Domžalah. Ob poti so s hiš vihrale zastave. Ljudi ni bilo več na cestah.
V Domžalah kratek postanek, čakamo na poročilo, ali je pot skozi črni graben presta. Ko pride ugodno poročilo, odrinemo. Komaj pridemo iz Domžal na cesto, že srečujemo prve znanilce nemškega zloma. čim bolj gremo proti štajerski, tembolj viden je ta zlom. Tov. major Roman pi hotel opazovati te prelepe slike v prahu ostalih avtomobilov, ki so brzeli pred njim, in je zato pognal svojo limuzino, da je prehitel ostale. Bili smo med prvimi in gledali to nekdaj tako mogočno vojsko, ki se je sedaj vsa zlomljena in klavrna pomikala sama brez oboroženega spremljevalca dalje po cesti proti Domžalam, šli so peš, na konjih in vozovih, a tudi na avtomobilih. Bile so jih cele kolone, vse polno in vse naloženo, a tako neskončno žalostno, žalostno in veselo, ko je vsak od nas pomislil na ono samozavestno »nepremagljivo« vojsko, ki je šla pred štirimi leta »osvobojat« svoj »lebensraum« in prišla takrat tudi do Zaloga in Laz, kjer je dne 3. maja 1941 napis na postajnem poslopju klical vsem svoj znani »Endlich frei!« Da, tam v naših slovenskih Lazah sem bral ta napis, ko sem zapuščal Celje, da se nekega dne spet vrnem. In vračal sem se zdaj in nemška vojska je delala špalir. In ta špalir je bil mogočen ne samo po ogromni količini vojnega materijala, marveč tudi po svoji edinstvenosti, ko je ošabni Fric stal sedaj pred nami tako klavrn, da bi se ti celo smilil, ako bi človek mogel pozabiti, kaj vse je nemški škorenj počel po naši zemlji, kaj vse je počel po vsej slovanski zemlji in drugod.
Posebno veselje smo imeli nad priveski te nemške vojske; bili so nedičevci in hrvatski domobranci, pa tudi ustaši, dalje cele družine onih, ki naj bi utrjevali nemško mejo na vzhodu In jugu, Besarabci in Kočevarji, pa še drugi civilisti, ki so s svojo »junaško vojsko« zapustili Bosno, Hercegovino in črno gora Res pestra
In veselo
družba, filmski trak se je razvijal pred nami v soju naših žarometov. In vse to stisnjeno med kolone avtomobilov in voz, ki so bili ponekod celo v dveh vrstah. A ne samo kamioni vsake vrste in vozovi z razno vprego — Kočevarji so iz navade seveda vzeli s seboj vse, kar so mogli; upali so, da ne gredo daleč, le morda nekoliko ven iz obljubljene dežele, da se zgodi oni čudež, katerega jim je napovedala nemška propaganda. A ta čudež smo bili sedaj morda mi kot pran, ki smo se tod pognali še z večjim veseljem in zadoščenjem kakor mimo poraženih Frieev.
Ko smo prevozili trojanski klanec in brzeli proti Savinjski dolini, je vse to kar vidno raslo. Kmalu so bili med vozili tudi topovi in druga taka vojna šara, ki je sedaj stala na slovenski zemlji brez moči, mrtva in nema, pripravljena, da jo spravimo kot vojni plen, da bo ob njej rasla naša bodoča armada, ki bo brez petoko-lonašev pomagala graditi naši zemlji lepšo bodočnost.
Junake te armade smo dohitevali. S pesmijo so šli proti štajerski strani, da skoro pridejo na Koroško in osvobodijo Gospo Sveto, šli so s pesmijo po naših cestah, a povsod so jih pozdravljali slavoloki in zastave ter okrašena okna. V nekaterih vaseh so jih kljub kasni uri čakali s cvetjem in pesmijo in so nas spraševali, ali so že blizu, kje so, koliko jih je...
Mi smo hiteli proti Celju, čim bliže smo prišli, tem večja zatrpanost cest. Vedno več je orožja in tudi Narodna zaščita nas pogosteje ustavlja in opozarja, da so tu in tam četniki, ki nočejo izročiti orožja, ker se ne puste razorožiti od partizanov, Bilo je tudi še nekaj streljanja tu in tam, a naši poveljniki vedo, kako tu in tam, a naši poveljniki vedo. kako bodo ti klavci z vsem, kar se jim je priključilo, prišli na tak prostor, kjer bodo dali odgovor za vse, kar so zagrešili.
Smo v Celju. Vse je v zastavah, sicer
Bil je eden izmed naših običajnih pokre-tov. Dva dni in dve noči brez odmora — pa saj to ni nič nenavadnega. Ali ko nastopi odmor, takrat šele čutimo, kako smo utrujeni, kako herojsko prenašamo vse težave dolgega marša, in *kako brez godrnjanja gremo naprej ter drug drugemu pomagamo nositi strelivo in mitraljeze.
Kako smešna situacija nastane, ko pade povelje: »Odmor!« Vsak spusti na tla, kar nosi na ramenu ali na hrbtu, počepne, se
pa nikjer nič ljudi. Saj je kasna ura. Od naše kolone smo prvi prišli v mesto. Ob vhodu je vse natrpano z raznimi topovi, flaki, kamioni in drugo ropotijo. Ko zavozimo v mesto, vidimo kupe opeke in ruševine hiš, ki so jih podrle bombe. Letos so obiskovali letalci to mesto in prizadejali z bombardiranjem veliko škode, še v temi smo si ogledali ruševine: del Narodnega doma je odtrgan, nekaterih hiš sploh ni več, Breg je skoraj v celoti porušen, farno cerkev je dokaj streslo, grofija je tudi trpela, a okoli in okoli so ruševine drugih hiš. Res, slika ni vesela...
A onkraj mesta, v smeri proti Teharju, stojijo velike kolone ustašev. Naši se po-gajo z njimi za odhod skozi mesto, a oni hočejo obdržati orožje. Dva generala sta končala svojo žalostno pot kar pod mostom. Sama sta si pomagala na oni svet.
Obisk domačih, katerih nisem videl nad štiri leta, a potem spet na delo. Mesto je bilo v soboto polno ustašev. Hodil si skozi kolone te oborožene sodrge, a na drugem mestu se je zbirala naša vojska. Kolona se je premaknila in zapustila mesto. Kmalu so začeli prihajati naši: peš, na vozovih, večina pa na težkih avtomobilih. V mestu je velik promet. Povsod je polno vojnega materijala. Vse je v zastavah, vendar je videti, da se ljudstvo še ne znajde. Saj tudi mnogo ljudi manjka, ki bi bili sedaj nujno potrebni. Nemcev in vseh njih glavnih pomagačev ni nikjer. Večina je ušla preko meje.
Naglo minevajo dnevi v Celju, ki Ima tak promet, kakor še nikoli. Oglasi se vojaška godba. Prišla je V. armija. Mnogo pota so prehodili, a takoj hočejo dalje, da najdejo ustaše. Med njimi je tudi krajiška brigada in ta ima pač težke račune z njimi.
Tu in tam še kaj poka, pa ne veš, kaj je. Orožja je veliko, pa danes streljajo tudi zato, da poskusijo, kako to gre. Rakete pa letijo v zrak ves dan in tudi kasno v noč, rakete vseh barv.
Celje je svobodno! Prebivalci polagoma dojemajo ta dogodek. Mladina je vsa na delu. In vse hoče pomagati.
Gradili bomo novo Celje ln z njim novega človeka.	B. Gerlanc.
vleže ali zaspi na tistem mestu, kjer ga je doteklo povelje. Ne nagaja mu ne kamenje ne voda, ne sneg ne dež, nič — glavno je, da se ne premika dalje. Vsi smo že davno pozabili na mehke postelje in mnogokrat se je čulo: »Ako se kdaj še vrnem domov, ne bom več znal spati na mehki postelji.«
Na vsakem dolgem pokretu smo željno čakali, 'kdaj bo zadonelo povelje: »četrt i ure odmora!«
Italijanski komunisti o odnoSaJib
z Jugoslavijo
Dne 23. aprila 1945 je tov. NegarviUe dal za rimski radio intervju, ki ga prinašamo v izvlečku.
Vprašanje: G. Negarville, kakšno Je na«, nje Komunistične partije Italije v sedanji časopisni polemiki o Trstu in o našib vzhodnih mejah?
Osnovna zmota
Odgovor:	Komunistična partija Italije
smatra, da je ta polemika že v osnovi zgrešena. Ko čitamo mnoge članke, zlasti v najreakcionamejših listih, dobivamo vt’s, da se mnogi Italijani še niso zavedla dejstva, da je Italija sodelovala pri napadu na Jugoslavijo in da je Jugoslavija v tej vojni zmagovita država, ki uživa velik mednarodni ugled, na znotraj pa je zaradj svoje demokratičnosti močna m utrjena.
Vprašanje: Teda Italija, ki je napadla Jugoslavijo, je bila fašistična Italija.
Treba se bo oddolžiti
» Odgovor: Res je, toda žalitev jn škode, ki jo je Italija s tem napadom prizadejala jugoslovanskemu ljudstvu, ni mogoče zlahka pozabiti. Povedati moram, da ločitev antifašist*čne Italije od fašistične Italije ni tako lahka za ljudstvo, ki je samo občutilo teroristično akcijo mnogih italijanskih generalov — pravih vojnih zlo,-črncev. Svet bo znal ločiti fašistično Italijo od nefašistične le, če bo italijanski demokraciji uspelo ustvariti ozračje zaupanja, če bo znala uravnati naše odnose z Jugoslavijo, ne da bi se posluževala metod, ki preveč od blizu spominjajo na metode fašističnega nacionalizma in imperijalizma. Mi bomo storili vse. da se "to zgodi.
Vprašanje: Teda, ali se vam ne zdi, da se toči na jugoslovanski starani manifestira neko nacionalistično ponašanje?
Rapallska pogodba
Odgovor: Za Jugoslavijo je vprašanje mej nerešeno, odkar so bile z rapallsko pogodbo vključene v italijanski teritorij pomembne slovenske etnične skupine. To vprašanje se je poslabšalo, ko je fašistična vlada po napadu priključila nove, popolnoma slovanske pokrajine in mesta, ne da bi čakala na konec vojne. Ce imamo pred očmi ta dejstva, se mi zdi, da ne moremo govoriti o jugoslovanskem nacionalizmu, vsaj ne v smislu, kakršnega je ta Izraz dobil v dobi napadalne poritike.
Vprašanje: Omenili ste slovanske etnične skupine, Id jih je rapallska pogodba vključila v italijansko državo. Ali komunisti štejejo med te skupine tudi tržaške meščane?
Odgovor: Zakaj nam hočete dati cenen pečat neznanja? Predobro vemo, da Je tržaško prebivalstvo po večini italijansko.
Vprašanje: Torej je upravičena časopisna gonja za Trst?
Gonja v neoravem času
Odgovor: Ta gonja danes ni umestna, ker zastruplja ono ozračje, ki bi maralo biti prisrčno, in zato, ker prihaja prav gotovim reakcionarnim silam, ki hočejo našo deželo pahniti v slepo ulico. P. Tog-liati -*e nedavno dejal, da imajo te sile interese. ki niso v skladu s koristmi italijanskega naroda, in poskušajo vse, da bi jim uspelo ustvariti položaj, v katerem bi se raztrgale vezi, ki đruž’jo enotne demokratične narode, in vzbu trite napredne šile delavskega razreda ln demokracije.
Vprašanje: Z dragimi besedami, Komunistična partij» Italije smatra to gonjo za izključno reakcijomamo gonjo? AH ne izvzemate nikogar od vaše obtožite zlonamernosti?
Odgovor: Sentimentalna reakcija, ki Jo poznamo, in stari motivi iredentističnega izdajstva bi morda mogli prišapetniti kakšen dobro nameren članek, toda to samo povečuje nevarnost, ki gnezdi v tej časopisni gonji, ki si po našem postavlja tri osnovne cilje: izzvati v notranjosti dežele zaostreno nacionalistično ozračje, upor, kakor se je to že zgod’lo za Reko, prikrivati tipično fašistične interese, usmeriti tok javnega mnenja proti naši Partiji ki se naravno ne more pustiti vplesti v nikako nacionalistično igro, sugerirati možnost nesoglasja med zapadnim! zaveznika in Sovjetsko zvezo, da bi na ta način prikazali s tioično fašistično frazeologijo Italijo kot prednji branik proti sovjetski ekspanziji.
Izzivalni manevri
Nič bolj zlobnega kakor to, da nam hočejo zanetiti iskro, iz katere se je vnel ves ta slamni ogenj za Trst. Za tem stoje reakcijonarji. ki nas hočejo potegniti v vrtinec, da bi upravičili svoje izzivalne manevre. Nesmiselno in obenem nezaslišano je zvračanje odgovornosti, M ga poskušajo gotovo reakcijanarni krogi na škodo KP Italije, ki je brez dvoma najmanj kriva za sedanji položaj. Nasprotno bi moralo biti prav jasno, če se že mora danes gnv!9(riti e tržaškem, vprašanja, da se to
dogaja izključno zaradi imperialistične p*» lltfke Mussolinija. M je privedla našo deželo v sedanjo katastrofo.
Študentske demonstracije in stara igra
Vprašanje: Kaj mislite o demonstaaeijal» univerzitetnih študenlitov?
Odgovor: Predvsem ne verjamem, da sodelujejo pri teh demonstracijah vs; univerzitetni študenti. Med onimi, ki danes kričijo: »Živio italijanski Trst!«, go mnogi, ki so še včeraj — v sramotnem nasprotju z zagonom in poštenjem tisečev dobrovoljcev — manifestiral' proti osvobodilni vojni. Prav v teh mladih se skriva največja nevarnost: obupani nacionalizem, ki ga vodijo tipični imperijalisti čiri ’n fašistični interesi. Mnogi študenti, ki jih Je fašizem popolnoma poneumnil in so ločeni od širokih naprednih slojev, igrajo s krivično neresnostjo igro, ki je ista kakor ona pred 25. leti.
Vprašanje: izključujete torej, da H mladi študenti demonstranti e zavestno voljo (namenom) uprizarjali fašistične maniie. stacije?
Resna nevarnost
Odgovor: Ne moremo tega izključiti, ker bi mogla oblika in vsebina demonstracij omogočiti vsakemu očitnemu fašista, df se vmešava in vzklika z istimi gesli, ki jih uporabljajo dragi demonstranti kriminalni politiki in ogabnim malikom fašizma. Te demonstracije na trgih predstavljajo resno nevarnost za našo dežela bodisi v mednarodnem sveta kakor na polju demokratične obneve domovine in so že izzvale energičen odpor Komunistične partije Italije. Na šestem posvetu Narodnega sveta (consiglio nazionale), prav v dneh, ko je agitacija študentov dosegla najostrejše oblike, je obj‘avda proglas, kjer izjavlja, »da ne bo dopustila, da M bila dežela ponovno in proti svoji volji pahnjena na tako pot, ki vodi samo do novih katastrof«, in Je ponovno zaitnffla, da bosta ugled in prestiž italijanskega ljudstva rasla samo v tolik», kolikor bo z dajanj dokazalo, da se hoče popolno®» osvoboditi fašizma in da hoče odločno pea. lomiti z imperialistično in faš;st:čno preteklostjo ter da je v stanju graditi novo Italijo.
Vprašanje: Kako naj torej razumem» stališče nekaterih jugoslovanskih listov v tem vprašanju? Titov» Jugoslavija M morala poznati Stališče Italijanskih komunistov, namreč širokega p loj» ljudskih n možic ...
Odgovor: NagtasS sem že vzroke občutkov tega ljudstva, to; je dolga leta trpek» strahote in uničevanja, ki ao Jih počenjaB. fašisti. Terna čustvovanju je treba dode&i upravičeno nezaupanje jugoslovanskega ljudstva do take Italije, v kateri se očiščevanje in čtefašizaoija ne vodi s tako energijo ta v takem obsegu, da bi moglo nuditi poroštvo resne demokratične votle naše dežele. Ta dejstva žal močno oteža, jejo naše mednarodne odnose, posebno do atah dežel, ki so morale največ trpeti zaradi zverskega fašističnega napada.
NegarvBL
Mariborski ra*H»
Mariborska radijska postaja Je pričeta oddajati v rekordnem času — 48 ur po osvoboditvi. Njena jakost bo v kratkem povečana.
Življenje v itammaeSkesn • okrožju se ncmaliziga
Po vsem novomeškem okrožju se življenje normalizira. V krajih in okrajih, ki so bili že dolgo osvobojeni, nadaljujejo Narodnoosvobodilni odbori delo za obnovo dežele. Bela krajina, ki je dala mnogo hrane in živine za našo novo vojsko in je zato skoraj popolnoma izčrpana, je ponosna na to svoje delo in navdušena nad našo vojsko. Novomeškemu okrožju je za obnovo gospodarstva dodeljenih 2000 konj, ki jih že razdeljujejo med prebivalstvo. To skrb naše oblasti pozdravlja ljudstvo z zadovoljstvom, šole se povsod redno nadaljujejo, v vseh šolah je že z odloki naš» oblasti nastavljeno učiteljstvo. Civilno prebivalstvo je ob osvobojenju Novega mesta odstranjevalo razne zapreke in mina ki so jih nastavili švabobranci, in s tem pomagali naši vojski. Trije civilisti so rešili podminirani most čez Krko in Mii zato predlagani za odlikovanje. Razbegli šv»-bobranai se v trumah vračajo in predajajo, preklinjajoč Izdajalca Rupnika in kralja Petra (Tanjug).
ŠIRITE TISK Osvobodilne fronte!
•SLOVENSKI POROČEVALEC«
moje
Dr. Metod MtÈuAt
■ %
Svoboda vere In vesti
Po ««.karm, «prejetem na prvem zasedanju slovenskega parlamenta r Črnomlju februarja 1944. je vsakemu državljanu federalne države Slovenije zajamčena svoboda vere in vesti. Sicer je bilo to že dovolj objavljeno ln obrazloženo vsakemu državljanu, ki ga je to pač zanimalo, ln tudi belogardistično časopisje in brošure so hotele imeti pri tem prvo in zadnjo besedo, pa vendar, stvar še marsikateremu ni povsem jasna in je za to nejasnost n. primer prav lep dokaz preprosta ženica, ki ustavi na cesti človeka in ga vpraša, ali bodo le-toa lahko procesije, ln prav tako vsi tisti duhovniki in njihovi verniki, ki bi se danes radi vrnili na svoja službena mesta ln domove, pa prihajajo spraševat, ali se smejo ali ne. Vem, kaj jih teži: zbežali so iz strahu pred našo svobodo ln pred našo in svojo lastno srečnejšo bodočnostjo.
Osnovna prvina in dobrina prave ln resnične demokratične države je in ostane svoboda. In to svoboda od vsake sile, nasilnosti, moralnega ali kakršnega koli že drugega, tujega vpliva, tako zunanjega kakor notranjega. Ker je osnova in temelj prve slovenske federalne državnosti prava demokracija, je torej jasno, da je popolna svoboda vsakega poštenega slovenskega državljana brezpogojna in neuničljiva dobrina. Sovražnik naše države in celotne Titove Jugoslavije je danes poražen in nad narodi je zasijalo svobodno sonce in bo svobodno tudi ostalo. Jamstvo za to je narodni osvoboditelj sam, Tito in njegova neuničljiva armada. Vendar, vsa ta in samo ta zunanja človekova svoboda še ni vse in je samo del pri zgradbi dokončne človekove zemeljske sreče. Ta je popolna šele tedaj, ko bo postal človek — homo sapiens — popolnoma prost vseh vezi, obzirov, napačne vzgoje, priučenosti pa ne naučenosti, navad in razvad, skratka vsega, kar ovira ves njegov pravilni razvoj in rast v zdravega, poštenega in svobodnega človeka, tako poedinca kakor člana velike družine naroda. In samo dvoje je in mora brezpogojno biti In ostati, kar to človekovo svobodo uravnava in vodi: njegova pravilno vzgojena vest in naravni nravni zakon. Vse to je za srečno življenje na tem svetu popolnoma dovolj, kakor je tudi cilj in namen vsake prave in resnične države skrb za srečno tuzemsko življenje njenih državljanov. In ničesar drugega. Ni torej in ne more nikakor biti ne prvenstvena in ne drugotna skrb države kot države tudi za človekovo posmrtno življenje in pred državo v pravem in najpopolnejšem smislu besede so vsi državljani brez vere ali s katero koli že vero, popolnoma enaki, razumljivo pa, da samo tiste vere, katere nauk in verske resnice ne nasprotujejo njenemu glavnemu cilju, skrbi za srečno in uspešno tuzemsko življenje.
V čem je torej smisel in vsebina svobode vesti in vere? V tem, da država nikakor ne ovira, ne more in nikakor tudi ne sme zadrževati ln utesnjevati človeka, ki hoče ln tudi mora poslušati in slediti svoji pravilno vzgojeni vesti, kajti ta vedno, v vseh časih, krajih in v vseh ljudeh nezmotno pave: delaj dobro, izogibaj se slabega. In drugo, da država ne ovira, ne sme in ne bo nikdar ovirala nobenega državljana, ki bi hotel izvrševati verske dolžnosti svoje vere, če ta seveda s svojim naukom in resnicami ne nasprotuje namenu in poslanstvu države (tako bi n. pr. bila povsem izključena vera, ki bi prepovedovala služiti vojsko i. sL). Iz povedanega torej sledi, da je država povsem nezainteresirana, v kakšni veri se človek vzgaja, ni ji pa vseeno, če se človek v tej ali oni veri vzgaja kot napačen in državi sovražen in nepošten državljan. Zato dovoljuje, kar je samo po sebi razumljivo, versko vzgojo, Ima pa nedvomno pravico vzgajati tudi sama. Ni to-
rej k vzgoji in pravilnemu oblikovanju človekove vesti kot državljana poklicana v prvi vrsti katera koli že veroizpoved, prvenstvena dolžnost države je to, nima pa država ničesar proti temu, če ji veroizpoved pri tej vzgoji pomaga. Dobro in pošteno je to, kakor je tudi pošteno, da bo država neusmiljeno zatrla vsako vero, ki bi si drznila kakor koli že begati ali posiljevati svobodno državljanovo vest.
Prepričan sem, da marsikdo tako jasne resnice ne bo hotel razumeti. Resnice to sicer nikakor ne bo spremenilo, bodimo pa si čisto iskreni in odkriti in poglejmo samo približno, kam more dovesti človeka nepravilno vzgojena vest, katere vzgojo si je do sedaj lastil brezpogojni in brezprizivni monopol klerikalistično pobarvane, razlagane in vsiljene katoliške vere. Vzemimo n. pr. kmeta, ne domobranca ali drugega zločinca, ki je bežal pred svobodo kakor divja žival in se je branil na vse kriplje. Ta človek se je doma ln v šoli — predpostavljam in moral bi se — pravilno učil v IV. božji zapovedi tudi o ljubezni do domovine, ki veže nedvomno pod smrtnim grehom, okrog njegove svobodne vesti, njene pravilne vzgoje in njegovega pravilnega verovanja se je že med vzgojo in potem nabiralo in nabralo toliko napačnega in to po strahotni krivdi njegovih vzgojiteljev, da si v teh največjih slovanskih dneh in ves čas krvave borbe za svobodo ni znal pomagati drugače, da je bežal kot drugi veliki zločinci. Pravilno je zamenjal z nepravilnim, dobro z grehom in belo s črnim — evo prelep zgled klerikalnega monopola' nad vzgojo slovanske svobodne vesti!
V vsem svojem bistvu prava In resnično demokratična država, in to je in ostane federalna Slovenija in celotna Titova Jugoslavija n i proti kateri koli verski družbi razpoložena sovražno, po drugi strani pa tudi nobene verske družbe ne bo ne pospeševala ali ji celo dajala kakršne koli predpravice. Rečeno po domače se to pravi: pred državo so vse vere, 6c so v pomoč pri vzgoji in k srečnemu tuzemskemu življenju državljanov, popolnoma enake, enako vredne pa tudi enako svobodne. Morejo izvrševati svoja bogoslužja in država nikdar ne bo dejala, da jih morajo.
S tem v zvezi pa je treba omeniti še nekaj skrajno neprijetnega in žalostnega v prvi vrsti za katoličane in zlasti za katoliško duhovščino. Krivda zaradi napačne in nenarodne vzgoje, strašanski madež nad posiljevanjem človekove svobode in svobodne volje, neverjetna zloraba in potvarjanje resnic in nauka živega Boga, vse to je danes razgaljeno v svoji najstrahotnejši luči in v nepopravljivih posledicah.
Ne bodimo naivni, tako verniki kakor duhovniki, da se bo vse to gladko pozabilo, popravilo ali poboljšalo, čeprav napnemo vse svoje in najboljše sile! Kako smešno, da ne rečem hujšega, se danes sliši: bili smo pač zapeljani, propaganda, psihoza, priznavamo novo oblast, ki je tudi od Boga itd. Smešno je vse to, kakor je neskončno smešno, če si slovenska duhovščina še danes, te dni umišlja, kako je še priljubljena ln ukoreninjena v narodu. Gospodje, resnica je samo ta: narod je sicer veren, a sl je sam, brez vas našel pot do resnične ln prave Kristusove vere! Nočem ponavljati svetopisemske zgodbe o najemniku, nepravem pastirju svojih ovac. Slovanska duhovščina je bežala pred narodom, beži in beži že dolga leta, ne samo v teh dneh, beži pred narodom, pred svojo največjo in najstrašnejšo slabo vestjo!
Rešimo, kar se še rešiti da! To naj bi bilo novo geslo pa tudi edino in zadnje, ki je nam slovanskim katoličanom še preosta-
lo.	In naj le bodo letos tudi procesije in pridige in maše in zvenenje. Država nam vsega tega ne brani.
rBMd	dft	popi»—*
iwm bosta nada narodna vlada tudi v nade delovno občestvo prinesla tisto delavno vzajemnost, v kateri se bo nehalo Izkoriščanje delovnih množic in kjer bo vsak delavec spoštovan in upoštevan člen velike narodne družine. Spet je zaigral tov. poročnik Kuhar na harmoniki venček partizanskih koračnic, oktet KNOJ-a pa je zar pel »Le vkup, le vkup uboga gmajna«.
Naposled je spregovoril domačin tov. politkomisar Keber Stane, ki je zahteval pravično kazen za vse one domače izdajalce, ki so v Vevče in okolico prinesle nešteto gorja. Orkester je zaigral ruske odmeve in Lodkino kolo, kvartet KNOJ-a pa je zapel venček narodnih. Nato je še izvajala desetina KNOJ-a vaje z orožjem, ki so v svojem alegoričnem koncu vzbudile vsesplošno navdušenje In spontane ovacije. Miting se je končal s skupnim petjem himne »Hej Slovani«.
France Levec:
Tovarišu v spomin
Molče izpil sem grenki žolč pelina. Tovariš, nisem jokal za teboj! če strla bi me trpka bolečina, morda bi ti še zdvomil nad menoj.
O ti, ki z vedrim orlovskim zanosom za sveto stvar si vstal nad breznom dni, z mladostnim dostojanstvenim ponosom sproščen pogledal smrti sl oči...
Zato pa v tej pekoči boli
prikril pred svetom svojo sem bolest.
Poglej, kot ti sem stisnil pest
in s tabo grem — ukaži — kamorkoli!
Morilci, glas pravice še živi
in večnost se pred vami ne nklone!
Ne! Nisi mrtev!! Sij Tvoj ne zatone, Tvoj plamen v prsih mojih plameni!
Tako mi je, kot da sem ves razklan. Težko mi je, tovariš, zate.
A le en hip — v spominu svetlem n&te ob tebi vstanem krepek in zravnan.
Popravimo ulična imena!
Ljubljana, 19. maja 1945.
še je nekaj zunanjih in vidnih znakov sovražne okupacije v ljubljanskem mestu. Napisi v italijanščini so polagoma izginili, ostala pa so še izza prvotne okupacije imena nekaterih ulic in trgov, ki nam niso v tej obliki prav nič potrebna. Ne bomo jih navajali posamič, dovolj je, če zapišemo, da nam je okupator med drugim vsilil za neko prometno jako razgibano ulico ime faišdstke, ki je kdo ve na kakšen način našla smrt tam v bližini. S temi ostanki žalostne dobe je treba čimprej pomesti, ulice preimenovati, deloma vzpostaviti v prvotno stanje, dedoma tudi dati čast z novimi imeni resničnim osvoboditeljem Ljubljane.
Ne mJsHm© da se da vse to izvršiti čez noč. Gotovo je mnogo nujnejšega in po-trebnejšega dela od tega. Vendar je treba sramoto preteklosti čimprej zbrisati, vsaj kolikor je to mogoče v oikviru zasilnih ukrepov. Ete. ne bo treba izmenjavati tablic na začeku ulic in na hišah, predlagamo, da se provizorično za nas poniževalni nazivi pokrijejo s papirnatimi natiski. Tako bodo ulice brez posebnih stroškov dobile svoja prava imena, sramota pa bo izbrisana. To, menimo, je potrebno, da se uredi čimprej.
Nekaj imen, ki so Jih vatffi italijanski okupatorji Ljubljani, je takšnih, da so danes že povsem zastarela ln za Slovence nečastna. Spomnimo se samo na nekdanji naziv ulice Soške divizije ter na Uilco 3. maja! Takšne napise je treba nemudoma odpravitL Ulice, ki so bile samo »premeščene«, pa je treba vrnita na prejšnje mesto, da ne 'dq zmede in nepotrebnega iskanja.
Vevea so sprejele jimsško vofsko
Prvi miting delovnega ljudstva v svobodni Sloveniji
V težkih, mračnih dneh so bile oči in misli vevškega delavstva uprte med dolenjske griče, od koder so željno pričakovale, da nam junaška partizanska vojska prinese toliko zaželjeno svobodo. Ta veliki dan je napočil in tako so si tudi Vevče nadele slavnostno oblačilo, da kot prve izmed vseh okolišev, kjer živi delovno ljudstvo, sprejme v svojo sredo osvoboditelje.
Na dan mitinga 14. t. m. so se Vevče ta okolica odele v slavnostno oblačilo, povsod so bile zastave, slike maršala Tita, zelenje, rože In venci. Kdo bi danes ostal brez okrasja ko sprejemamo v svoji sredi junaške borce?!
že pred četrto uro so se pričele zbirati množice delovnega ljudstva iz Vevč, kakor tudi okoličani, še nikdar niso videle Vevče toliko zbranega ljudstva, kar je tudi razumljivo, saj še nikdar niso pozdravljali vojske, ki je izšla iz delovnega ljudstva samega Pred slavnostno okrašenim vhodom so sprejeli zastopniki vevškega delovnega ljudstva ter narodne noše delegate, ki so prišli na prvi delavski miting. Ko se je pripeljala delegacija naše junaške armade s podpolkovnikoma Tavčarjem in Japljem na čelu, ju je pozdravil tov. Debevec Boris v imenu pripravljalnega odbora, nato pa dr. inž. Miloš Krofta v imenu tovarniškega vodstva in tov. Miha Trtnik v imenu delovnega ljudstva. Ob dobrodošlicah so narodne noše okrasile naše junaške zastopnike z rdečim cvetjem.
Ko- je delegacija ob valovanju množic prispela na slavnostni prostor, se je pričel miting z državno himno, ki jo je igral operni orkester pod vodstvom tov. Derme-lja. Po vzklikanju množic maršalu Titu, narodni vojski ter veliki Sovjetski zvezi, je izpregovoril inž. Zagradnik, za njim pa tov. podpolkovnik Tavčar, ki je pozdravil prisotne delovne množice v imenu komande Narodne obrambe. Naša vojska se zaveda, da brez delovnega ljudstva, brez onih velikih množic, ki so podpirale vsa ta leta partizanski pokret, ki so se žrtvovale na ta ali oni način in s tem tudi doprina-ftale svoj delež k osvoboditvi, nikdar rt bi moglo priti do svobodne združene Slovenije v federativni demokratični Jugoslaviji. Zahvala velja našemu velikemu voditelju maršalu Titu ter našemu podpredsedniku centralne vlade tov. Edvardu Kardelju, ki ga delovne množice Iz tukajšnjega okoliša prav dobro poznajo. Prav tako velja za-hva’a naši narodni vladi s tov. Kidrič Borisom na čelu. čaka nas mnogo deta pri obnovi naše porušene in uničene
domovine. To bodo morale izvesti delovne množice in v tem je tudi naloga delovnega ljudstva iz Vevč in okolice.
Nato je oktet KNOJ-a zapel pesmi »Delavski pozdrav« in »Svobodna Slovenija«, ki so ju vsi zborovalci navdušeno sprejeli. Tov. inž. Goljar je recitiral Župančičevo »Osvoboditeljem v pozdrav«, nakar je domačin tov. poročnik Kuhar zaigral na harmoniki venček partizanskih pesmi. V imenu tovarniških delavcev, borcev v naši junaški partizanski vojski, je spregovoril tov. Hočevar. Operni orkester je zaigral Parmove melodije lz »Rokovnjačev«, nakar je spregovoril tov. Zupančič Franc v Imenu vevškega delovnega ljudstva in de-
Poleg uličnih napisov so tudi še nekatere druge marktcije, ki bi jih kaaalo odpraviti. To so dvojezični napisi o javnih zakloniščih im požarnih bazenih. Na prvem mestu teh napisov se šopiri okupatorska nemščina, s kaitero bomo v bodoče na kratko opravili. Ti napsi naj se odstranijo, kajti škoda je barve, da bi z njo prekrivali nemščino na puščicah. Pokažimo, da se zavedamo svoje • narodnosti in samostojnosti. Z vso hlapčevsko navlako štiriletne okupacije pomedimo, da bo čista ne le naša hiša, ampak tudi njen prag!
OBVESTILO PREVODA"
ZVIŠAN OBROK MESA Obrok mesa, ki ga dobijo danes, v nedeljo 20. t. m. ljubljanski potrošniki na odrezek »M 33«, znaša 15 dkg in ne 10 dkg, kakor smo oglasili včeraj.
Prva sastava svobode fe zavllsrala m Dsleafski cesti
Terenski odbor na dolenjski strani je imel vse pripravljeno, da stopi v akcijo, čim pride odločilni trenutek. Tovariši so bili obveščeni, da morajo biti pripravljeni podnevi in ponoči, da takoj na klic prihitS Da zbirališče, na policijsko stražnico. Tudi orožje in strelivo sta bili pripravljeni.
8. maja. Ves dan se pomikajo po Dolenjski in Ižanski cesti kolone Nemcev in švabobrancev, pomešane z begunci, ki ne vedo, kam bežijo. Mnogi nesrečni in zapeljani kmetje so povedali, da »so gospod« pri zadnji pridigi objavili«, naj zbežijo in svoje domove zažgo, da ne pridejo partizanom v roke.
Z Ljubljanskega gradu je stalno pokalo lz topov. Po mestu od jeku je jo razstrelitve. Nemci v svojem zadnjem maščevanju rušijo vojaške in nevojaške objekte. Toda tovariši so na delu. Povsod, kjer je le mogoče, se mora preprečiti, da se ne uniči vojaški materijal, orožje, strelivo, razni objekti. Na dolenjskem kolodvoru stoji večje število vagonov z nevarnim razstrelivom in drugim vojnim materijalom, na strelišču je skladišče streliva in min. Ako vse to zleti v zrak, kolikšna bo škoda, kolikšne tudi žrtve! Karlovški most je miniran.
Ljubljana je že v popolni temi. Z gradu še vedno streljajo topovi, a po mestu se vse bolj pogostoma čujejo detonacije. Dolenjska cesta se prazni. Nekaj minut pred polnočjo drvi zadnji avto po Dolenjski cesti proti mestu. Kmalu nato detonarijH
luč ugasne. Karlovški most je vržen v zrak. Toda tudi tukaj se je našel tovariš, ki je v zadnjem trenutku presekal žico in tako rešil most pred popolnim poru-šenjem.
Tedaj je celica na Dolenjski cesti oživela. Opolnoči je vojaški referent prevzel poveljstvo policije in vseh tovarišev, ki so se takoj odzvali njegovemu pozivu in zagrabili za orožje. Takoj so bili odstranjeni vsi znaki suženjstva in na kapah so se pojavile rdeče zvezde, simbol svobode.
9.	maja 1945 od 0.30 pa je zavihrala prva zastava svobode v Ljubljani.
»Svobodni smo!« je šlo od ust do ust. Razporedilo so se straže in odšle patrole na vse strani. Našel se je takoj tudi tovariš, ki je prebarval napisno tablo in jo ob 2. uri zjutraj obesil nad vhod.
Ko je patrola javila, da Karlovški most ni usodno poškodovan, so bili takoj izdani potrebni ukrepi, da se takoj popravi, da bo naša vojska lahko šla v mesto. To je bilo do zore Izvršeno.
Danilo se je že, toda naše osvobodilno vojske še ni. Tedaj je1 Izdano povelje patroli, da ji gre naproti. Patrola na kolesih je v Škofljici prišla v stik z osvobodilno vojsko in jo vodila v mesto. Medtem je bilo alarmirano prebivalstvo, ki je že komaj čakalo, da izobesi pripravljene zastave svobode, in da obsuje naše hrabre borce pri vkorakanju s cvetjem in jih obdari s cigaretami.
Skrb za liste, ki
V vseh mogočih krajih Evrope so raztreseni ljudje, ki se doslej še niso vrnili. Povratek teh ljudi je treba organizirati. Posledice neorganiziranega vračanja so lahko nedogledne in za marsikoga usodne. Spomnimo se samo strašnih epidemij, ki se ob takšnih priložnostih pojavljajo, na nepotrebno izpostavljanje neštetim nevarnostim, ki prete posameznikom na potovanju zaradi pomanjkanja rednih prometnih zvez, hrane itd. Vsako delo na lastno pest je tu nevarno za posameznike in za skupnost, žal se je že sedaj pripetilo, da je človek, ki se je prebijal na lastno pest proti domu, izdihnil zaradi izčrpanosti ob domačem pragu.
Skozi Slovenijo bo potovalo tudi ogromno število ljudi z vsega Balkana, ki se bodo vračali domov, ne samo naši svojci. Kakšne težave bodo nastale, če to »preseljevanje narodov« ne bo organizirano ? Vsakomur, ki se mu mudi domov (in komu se ne?), je treba pomagati z vsemi možnostmi, da se bo to preseljevanje temeljito razlikovalo od deportacij v znamenju butare ali kljukastega križa. To preseljevanje naj bo potovanje iz nesreče v srečo. Zato moramo pomagati vsi, vsak po svojih močeh.
Zvezno ministrstvo za socialno politiko ie organiziralo štab državne komisije za repatriacijo, ki naj skrbi za povratek ljudi na svoje domove. Svoje delo naslanja na sodelovanje vojaških in civilnih, domačih in mednarodnih ustanov.
štab za repatriacijo za Slovenijo poziva svojce vseh, k: se doslej še niso vrnili, da s skrajno disciplino in podrejenostjo skupnosti podpirajo njegovo delo, skrbno čitajo njegove objave in najvestneje Izpolnjujejo njegova navodila. Vsaka brezglavost delo le zavlačuje in zavira!
Prva navodila štaba za repatriacijo:
Prizadeti naj skrbno prečltajo odlok, Id je danes ponovno objavljen in naj na njegovo vsebino opozarjajo tudi druge, ki jih zadeva.
Svojci naj potrpe, dokler se pogrešanct ne vrnejo. Vso skrb zanje je prevzel štab za repatriacijo: On pošilja delegate v vse kraje, kjer so še naši ljudje. Organizira prevoz vseh odsotnih z glavnih zbiral'šč v Dachau-u in Salzburgu v pripravljena zbirališča širom Slovenije, kjer bodo registrirani, razkuženi in zdravniško pregledani, nakar bodo prejeli objavo za brezplačen prevoz domov.
Pomnite! Brez takšne objave Štaba za repatriacijo se ne sme noben povrnjenec kretati, ker bi ga prva patrulja zopet privedla v najbližje zbirališče. Brez takšne objave ne sme biti noben povrnjenec spre-
se še niso vrnili
jet na delo ad kakorkoli zaposlen. Brek tnkftnt» objave ne dobi nihče izmed pow-njencev prepustnice ln drugih potrebnih dokumentov.
Zato opozarjamo vse tiste, ki so se že vrnili, naj se brez vsakega odlašanja takoj zgiase v štabu za repatriacijo, Ljubljana, Knafljeva (Puccinijeva) ulica 7-1 (poleg Narodne tiskarne) ali v najbližjem zbirališču internirancev.
Izmed tistih, ki se ne bodo mogli vrniti takoj s prvimi transporti, bo oskrbel štab za repatriacijo pošto za svojce, ker že poziva po radiju in okrožnicah odsotne, naj vse spiske in pošto pripravijo, da jo izreče delegatom, ki bodo pripotovali prihodnje dni v njihovo zbirališče.
Vse svojce prosi Štab, naj sporeče podatke o pogrešancih, da bo zamogel organizirati poizvedovanje za njimi.
V štab naj prinesejo tudi pošto zanje, da jo odpremijo delegati in kolone kamijo-nov v posamezna zbirališča in taborišča.
Pazite! Sporočilo ne sme obsegati več ko 25 besed zgolj zasebne vsebine. Napisano naj bo čitljivo s črnilom ali pisalnim strojem na šestnajstinko pisarniške pole, t. j. približno velikost dopisnice. Na vrhu naj bo napisan natančen zadnji naslov pogre-šanea z vsemi številkami in osebnimi podatki (rojstnimi).
Vojni obvezniki brez razlike, ki se bodo vrnili, imajo mesec dni dopusta, nakar šele se bodo javili pri odrejenih vojaških oblasteh.
Vse ostale bo štab odpremil po najbližji možni poti domov. Delazmožnim, Id pa iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogli domov, bo preskrbela mestna sindikalna organizacija zaposlitev pri delih, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. Delanezmožne bodo prevzele socialne ustanove, ki bodo odposlale otroke v dečje domove, žene in starce p-a v domove za starce in žene, pri čemer bo predvsem poskrbljeno, da družine ne bodo raztrgane.
štab za repatriacijo poziva vse prebivalstvo, naj podpira njegovo delo z vsemi močmi, zbira prispevke v blagu in denarju ln oddaja material v skladišču baze (šola v Zgornji šiški ob Vodnikovi cesti), denar pa v Knafljevi 7-1. Te akcije naj se udeležujejo prizadeti in neprizadeti.
*
Danes je prispela v Ljubljano delegacija Slovencev lz Zagreba zaradi sodelovanja pri preseljevanju vseh po okupatorju Izseljenih Slovencev domov. Poskrbljeno bo tudi za Vse tiste, širom Jugoslavije raztresene Slovence, M bi se radi vrnili na svojo rodno zemljo.
Najboljši so pokazali ljudstvu pravo pot
Spomini na Slovenske gorice in njihove prve žrtve
Bilo je nekako sredi poletja 1942. Kakor blisk je šinila skozi vasi novica o nastopih naših ljudi v okolici Ptuja. Borbe pri Sv. Urbanu in sabotažna dejanja na Rogoznici so vzdramile in pretresle slehernega človeka. V dušah izdajalcev se je vzbudil krvoločen bes, pri zavednih Slovencih pa je zagorela iskrica upanja. Med ljudmi so se širile vsemogoče govorice, najodločnejši izmed njih so se začeli sestajati in vlačiti s senikov skrite puške.
V takem razpoloženju je Miha obiskal svojega bratranca Toneta. Prišel je v sobo kar brez pozdrava, tako je bil razburjen.
»Ali si že slišal, Tona? Skoraj verjeti ne morem! Mihajlova Neža je prišla od Svetega Urbana in pripovedovala grozne stvari. Včeraj zvečer so se pod Urbanom zagrabili naši in gestapovci. Ljudje so bili vsi prestrašeni, mislili so, da so prišli zopet selit. Vso noč si niso upali iz hiš. Ko so zjutraj peljali v mesto mleko, so našli pod hribom vse polno krvavih luž.«
»Da le ne bi bil kdo Izmed naših ubit,« je škrtnil z zobmi Tona in oblekel hlače. »Najrajši bi bil zraven. Sicer pa bova imela še priliko.«
»Rad bi vedel, če je bil Lacko med njimi. Eden je gotovo bil, on ali pa Osojnik. Pravijo, da imata vedno več tovarišev.«
»Včasih sva se z Lackom dobro poznala. Vedno se ml zdi, da se bo nekega dne oglasil tudi pri meni. Lahko bi se marsikaj pomenila.«
»Tudi jaz tako mislim in po pravici rečeno, komaj čakam na to.«
Preteklo ie nekaj dni. Ni bilo novic razen nemških uspehov na frontah. Tako je prišla nedelja.
Zvečer, ko se je Tona spravil spat, je pri nj'em nekdo potrkal.
»Kdo bi le mogel sedaj priti, ko že spimo? Gotovo kakšen pijanec.« Z nejevoljo je odprl vrata.
»Tona, hitro se obleci, pri meni je nocoj zabava.« Miha se je zasmejal in silil bratranca, naj hitro zleze v hlače.
Kmalu sta stopila v Mihovo domačo hišo. »Greva kar v klet, tam smo bliže pipi,« je potegnil Miha sorodnika za seboj.
Iz kleti so jima udarjale na uho moške
besede in škripanje pipe. Vstopila rta.
Tona je začuden obstal na pragu:
»Lacko, ti tukaj pri nas! Kaj takega si drzneš samo ti.«
Stisnila sta si roke. Nato Je pozdravil še pet Lackovih tovarišev. Osojnika ni bilo med njimi. »Odšel je po važnih opravkih,« je pojasnil Lacko. »Sicer pa bomo še prišli, sploh se bomo tukaj redno sestajali. Seveda, če je vama tako prav.«
Miha in Tona sta oba hkrati pokimala.
Od takrat so se v tej kleti vršili redni sestanki prvih borcev in njihovih zaupnikov. Marsikateri nemški orožnik je padel, zadet od krogle teh prvih junakov Slovenskih goric.
Izdajstvo pa ni počivalo, temveč iskalo vedno novih in še bolj gnusnih poti. Na Lackovo glavo so razpisali težke tisočake. In Judeži so vedno naprodaj!
Ob Pesnici je lepega popoldne divjala borba na življenje in smrt. Izdajalci so pripeljali Nemce pred bunker, v katerem se je zadrževala Lackova skupinica. Prvi borci so padli za svobodo Slovenskih goric.
Lacko se je ranjen rešil k nekemu kmetu. Tudi ta je bil izdajalec. Prodal ga ja Nemcem za sramotne groše.
Na Ptujski ulici so čez nekaj dni ležala štiri trupla, zbita in opljuvana od nemških policistov. Gestapovske priležnice so jim pljuvale v obraz, samo da bi ugajale svojim ljubljencem. Vsak zaveden Slovenec je stiskal pesti, ako je bil slučajno priča tega javnega zasmehovanja in mučenj'a Lacka in njegovih tovarišev.
Glas o Lackovem junaštvu Je prodrl v vse slovenjegoriške koče in klical: »Slovenec, maščuj me, pojdi po moji poti naprej, ker je le ta edina prava!«
Joža in Miha sta takrat Izginila. Nemci so dolgo stikali za njima, a so se končno zadovoljili s tem, da so pregnali njune svojce s posestev. Na njihove domačije pa so pripeljali besarabce.
Joža in Miha pa sta bila takrat že na varnem pred gestapovskim maščevanjem. Na Pohorju so njuni streli prevrnili marsikaterega Nemca in Izdajalca...
Golienib.
©b mševlaalt železniškega mosta
Mnogi Ljubljančani, ki so v nedeljo popoldne z zanimanjem ogledovali prevažanje lokomotive skczi mesto proti dolenjskemu "kplodvoru, so si poleg poškodb na Karlovškem mostu ogledali tudi ruševine železniškega mostu in hude poškodbe v mestni klavnici. V Gruberjevem prekopu leži na pol prelomljena konstrukcija železniškega mostu. Silna eksplozija ga je dvignila s temeljev in opornikov na obeh straneh prekopa. K sreči se ni razletel na drobno, marveč se je obdržal skoraj v celoti in bo večina sestavnih delov še porab-na. O silni moči eksplozije priča razdejana proga na obeh straneh prekopa, kjer je tračnice s tramovi vred dvignilo s nasipa. V mestni klavnici sta uničeni zlasti strojnica in hladilnica, še prav posebno pa pričajo o sili eksplozije posledice na bližnjih hišah. Najbolj sta poškodovani prijazni domačiji kolarskega mojstra Jenčiča in banovinskega uradnika Bizilja. Ti dve sta narušeni, kakor od letalskega napada, mnogim drugim hišam v Stepanji vasi je pa eksplozija razbila strehe, razmetala opeko ln pobija šipe. Daleč naokrog, še vse tja doli v stepanjo vas in po poljanskem okolišu, opažaš posledice eksplozije. Drobce je vrglo daleč naokoli, čez Grad se je vsula pravcata toča na strehe starega mesta.
Prebivalci pripovedujejo, da so Nemci v noči na torek 8. maja kmalu po 2. zjutraj prišli v bližnje hiše budit ljudi. Pričelo se je beganje po vseh hišah. Vsakdo je v naglici reševal, kar je vedel in mogel. Z bornimi culicami so ljudje hiteli v zaklonišča. Ob pel 3. zjutraj je nemška raketa dala znamenje Nemcem, da so se še oni poskrili. Nekaj minut nato so zapored sledile tri silne detonacije. Nato je spet raketa oznanila konec uničevanja in so se prebivalci lahko vrnili na svoje domove. A kaj so našli? Nekaterih se je polaščal obup, saj je bilo vse poškodovano, če že ne razdejano. Pa tudi oni, ki so bili manj prizadeti, so to noč prestali še mnogo strahu. Napovedana je bila še razstrelitev štepanj-skega mostu in drugih objektov in vse to bi bili nemški uničevalci goto ro še izvršili, ako bi bili še — utegnili. Toda že je naša zmagoslavna vojska pritiskala na Ljubljano in že so nemška povelja klicala k takojšnjemu umiku. In tako se je zgodilo, da so na pr. bližnji sosedje sami naslednji dan pospravili razstrelivo Iz štepanjskega mostu in že tudi posekali v bližnjem gozdu dve smreki, da so ju v sredo zjutraj postavili za slavolok v pozdrav naši zmagoslavni vojski.
Iz bratske Sovjetske zveze
Proslava obletnice osvoboditve Krima
Sočni Krtm slavi obletnico osvoboditve izpod nemške zasedbe. Prd enim letom je zaniri glas topov na rtu Kerzones, sloviti krimski podvig Rdeče armade, ki je zabeležen v zgodovini druge svetovne vojne, kot ena njenih najslavnejših strani, je bil zaključen» V zalivu Šivaš »turšk utrdb «, ki križa Pcrekopsko ožino, ki se dviga nad polotokom Kerč, in Kermanslkih višinah blizu Sevastopolja — vsepovsod Skrbno čuitijo krimski kmetje in prebivalci mesta grobove vojakov, kj so pačila boreč se za osvoboditev Kroma. Armado maršala Tol-buhiaa, ki so pred letom osvobodile Krim in katerih zmagovita pot se je končala v Avstriji so tisoče kiiametrov oddaljene od Krima. Mod tem, ko so si krčil'' pot ' Moldavijo zasedle ruimmške utrdbe na Črnem morju, se udiežile osvoboditve Beograda, se borile na ulice h Budimpešte In osvobodile Dunaj, je krimsko delovno ljudstvo, neprenehoma obnavljajo svojo uničeno in opustošno deželo, junaško mesto Seva-stapcij se je postopno dvigalo iz razvalin. Danes šteje že 40.000 prebivalcev. Okrog 100.000 m* stanovanjske površine je obnovljeno. Med tem, ko je prve mesece po osvoboditvi veljal kozarec vode več kakor aajdnažja p jača, je sedaj mesto popolnoma preskrbljeno z vodo im električnim tokom. Letos bodo potrošili 120 milijonov rubjev za obnovitvene, dela Sevastopola. Brez vsakršne pomoči s štrena posebnih
gradbenih organizacij so delavci saimi obnovili vsa podjetja in ustanove krimskega glavnega mesta. Simferopolja, ki je bilo porušeno med nemško zasedbo. Krimski delavci, kj so začasno potali zidarji in tesarji, so sedaj prevzeli svoje običajne posle. Ladjedelnice na Kerču, jeklarne in železarne so tudi že obnovili. Svetovno znana krimska zdraviišča so zopet oživela. Sanatoriji na J alt j se odpirajo drug za drugim. In to je šele začetek. Moskovski arhitekti so zaposleni z načrtj splošne obnovitve južne obale Krima, onega najali-kovttejših arka jev Sovjetske zveze. Cela obala v daljavi 150 km je na novo osnovana. Na nižje ležečih prededih bodo s-jajno opremljene plaže in velika športna igrišča. Nekoliko višje, blizu gorskih predelov, zaraščenih z gozdovi, ki jih hlade rahle sapice, bedo zgrajeni sanatoriji za jetične bolnike, še višje pa bodo vinogradi to tobačni nasadi, široke ceste in električne železnice bodo prečkale ta kraj. Izdelan je bil poseben obnovitveni načrt za Jalto. Slovito Jaltsko nabrežje bo razširjeno za 50 m in spremenjeno v cvetočo, z drevjem obsajeno široko ulico. Pod tem nasipom nameravajo zgraditi 850 m dolg tunel za avtamoboiSk promet. Končna zmaga nad hitlerjevsko Nemčijo je talio omogočila začetek širokopoteznega dela na Krimu. (Tass)
I c.
rvassfe višje vojne akademije „Vorošilov* 3 4 * * * * * lo*
Z odlokom predsednika vrhovnega sovjeta SSSR je bilo podeljeno odlikovanje »Su-vorova 1. vrste« višji vojni akademiji »Vo-rošiiov« za pomembne uspehe pri vzgoji generalov in častnikov Rdeče armade. Ta akademija (nekdanja akademija glavnega štaba Rdeče armade) je od svoje ustanovitve izvršila ogromno delo v vzgoji, pouku in vojaškem oblikovanju generalov in višjih častnikov Rdeče armade, piše generalni poročnik Mordinov. Osnovana kot akademija glavnega štaba Rdeče armade je štela med gojenci bodoče člane visokega poveljništva Rdeče armade, jim izpopolnila znanje ter igrala veliko vlogo v razčišče-nju koncepcije glavnih vojaških problemov in oblikovanju sovjetske operativne doktrine. Nekdanji gojenci akademije so postali najvišji vodje armade in najboljši člani glavnega štaba. Med veliko nacionalno vojno je bila akademija v skladu s potrebami armade in po izrecnem Stalinovem povelju preosnovana v višjo vojaško akademijo za vzgojo vseh armadnih vodij, določenih za višja poveljniška mesta. Na podlagi posebno dragocenih izkušenj v vojaških operacijah med domovinsko vojno Je vzgojila vojne špecialiste v vseh modernih armadah in organizatorje v odločilnih vojnih operacijah. Nekdanji gojenci akademije zavzemajo danes najvišja mesta od poveljnikov divizije do poveljnikov fronte ter odgovarjajočih poveljnikov glavnega štaba, ali pa so postali odgovarjajoči funkcionarji v glavnem štabu in drugih osrednjih vodstvih. Prav tako zavzemajo vodilna mesta mnogi bivši gojenci akademije pri specialnem orožju, topništvu, letalstvu, oklopnih četah, vozovih, inženjersloh četah ter srečno združujejo svoje posebno znanje s splošnim temeljitim vojaškim znanjem in širokimi vpogledi v operacije. Več kakor 20 bivših gojencev akademije je bilo odlikovanih z redom »Suvorova 1. vrste« za uspešno delovanje v operacijah. 60 jih je bilo odlikovanih z naslovi »Junakov Sovjetske zveze«. Domovinska vojna je potrd‘la točnost orientacije, kakor tudi temeljna načela, ki so si jih pridobili gojenci v šoli za višje častnike Rdeče armade. Sovjetski sistem vojaške vzgoje je našel najsijajnejše praktično potrdilo. Velike zmage, ki jih je izvojevala Rdeča armada nad močnim, izkušenim in prekanjenim sovražnikom, so dokazale, da generali in častniki Stalinove šole, obogateni z izkušnjami velike domovinske vojne in oboroženi z zmagoslavnim Stalinovim naukom, častno izpolnjujejo najtežje in najpomembnejše naloge v vodstvu in upravljanju bogatega vojaškega materijala.
Napadali; s Šetali kapetana Ks£maaa
Pilot napadalnega letala junak Sovjetske zveze kapetan Hofman je obiskal junaka socialističnega dela načrtovalca letal, generalnega poročnika Iijušina. Hofman je letel na ta sestanek s svojim letalom »Hju-šin 2«, da bi dokazal načrtovalcu trdnost tega omembe vrednega stroja, ki je bil na bojišču od začetka vojne. S' tem strojem je Hofman, ki je sedaj poveljnik eskadrile, letel v prvih dneh vojne svoj prvi polet. Med vojno je njegovo moštvo vzletelo več ko 160-krat, da napade sovražnika. Skupno s topničarjem Aleksandrom Dvovičenkom in letalskim mehanikom Ivanom Maksimen-kom je Hofman vrgel na sovražnika 60 ton bomb ter uničil s svojim ognjem ogromno število sovražnikovih čet in množino njegove opreme. Junaška posadka je napadala hitlerjevce na Kubanu, na Kavkazu, na Krimu in v baltiškem predelu. Preleteli so skupno 60.000 km. Sovražnikov protiletalski in bojni ogenj je povzročil na letalu 600 lukenj. Sovražnik je zadel njegov plinski tank, stroj, rep in druge dele, toda letalo je ostale v službi do zadnjih dni vojne. Načrtovalec je z največjim zanimanjem pregledal svojo ustvaritev, ki je pokazala toliko trdnost v boju. Posadka je vrnila letalo Hjušinu. Ostalo bo v Moskvi na razstavi. Iljušin je poklonil Hofmanu letalo, eno izmed svojih zadnjih modelov.
Skrb za ctrcke v SSSH
Sovjetske sindikalne organizacije pripravljajo poletna letovišča za otroke. Letos poleti bo 1,600.000 otrok deležnih odd ha in nege v teh letoviščih. Med njimi bo približno 250.000 otrok delavcev in nameščencev, v prvi vrsti otrok vojakov Rdeče armade in invalidov. V letovišč h sanatorij-skega tipa bodo ostali 40 dni. V letoviščih splošnega tipa bodo otroci uživali oddih 3 tedne. Prvič se letos ustanavljajo taka letovišča v Ltvi, na Letonskem in v Estoniji. V teh republikah so rezervirane najlepše vile v prekrasni pokrajini ob morju za otroke. V Ukrajini bo telos poslanih na oddih dvakrat toliko otrok kakor lani. Ve-
liko število mest je določenih za otroke delavcev v premogovni in petrolejski industriji, železnih in jeklenih strojnih tovarnah ter na železnicah. Prve skupine otrok se bodo odpravile na počitnice v začetku junija.
Madžars&i spomenik žrtvam Rdeče arassade
Kot znak hvaležnosti Rdeči armadi, ki Je prinesla svobodo Madžarski, so prebivalci madžarskega mesta Pecz postavili spomenik v čast sovjetskim vojakom, ki so padli v bojih proti nemškim osvojalcem. To je veličasten obelisk, kronan s peterokrako zvezdo. Nad 30.000 ljudi je prišlo na spominsko zborovanje ob skupnih grobovih rde-čearmejcev. V levem kotu pokopališča so grobovi jugoslovanskih partizanov in bolgarskih vojakov. Cisto blizu je pokopan tudi ameriški letalec. Generalni major Galiev je prerezal vrv. Zastor je padel in odkril postavo sovjetskega vojaka, čigar oči so uprte v modre hribe v smeri severozapada, v smeri Blatnega jezera in Dunaja, kamor so zmagoslavno odšle čete Rdeče armade. Orkester je zaigral pogrebno koračnico, zagrmele so pozdravne salve. V imenu čet
Rdeče armade, ki so osvobodile Pecz, Je govoril generalni major Cinev.
Proslava zmage v Taškentu
V taškent so bile zahvalne molitve ob priliki zmage Rdeče armade in zavezniških čet nad fašistično Nemčijo v vseh mestnih mošejah. V glavni taškentski mošeji je nagovoril vernike poglavar vseh muslimanov sovjetske centralne Azije. Muslimani sovjetske centralne Azije so se skupno s sinovi drugih narodov Sovjetske zveze z orožjem borili proti skupnemu sovražniku; oni, ki so moral: ostati v zaledju, pa so nesebično delali, da so oskrbovali fronto s hrano, orožjem, municijo in surovinami. S pomočjo svojih voditeljev so verniki nabrali nad poldrag milijon rubljev za zgraditev tankov in letal. Podarili so velike množine žita, suhega sadja, tople obleke, živine itd. za Rdečo armado.
Za stsSetmc© rojstva mikrobiologa Meča: kova
Ob stoletnici rojstva najvidnejšega mikrobiologa Bije Mečnlkova je vdredil svet ljudskih komisarjev SSSR, da se postavi spomenik Mečnikovu in ustanove spominske plakete na mestih, povezanih z Mečni-kovim življenjem in delom, da se ustanovi za vzdrževanje znanstvenih del, na polju mikrobiologije, imuroiogije, epidemijologie In zdravljenja nalezljivih bolezni in za znanstvene uspehe na polju biologije: a) zlata kolajna z Mečnikovim imenom, ki se podeli vsako leto sovjetskim in inozemskim znanstvenikom, b) dve nagradi Ilije Mečnikova po 50.000 rubljev in po 25.000 rabljev se podelita vsako leto sovjetskim znanstvenikom; da se imenuje po Mečnikovu a) vsezvezno društvo mikrobiologov, epidemiologov in specijalistov za nalezljive bolezni, b) državno vseučilišče v Odesi; da se «stanovi 15 Mečnikovih štipendij v višjih zdravniških vzgojnih zavodih.
Svet ljudskih komisarjev je naročil ljudskemu komisarijatu za zdravstveno zaščito SSSR, da pripravi akademsko izdajo Mečnikovih del in njegove korespondence, in odboru za kinematografijo pod svetom ljudskih komisarjev SSSR. da proizvaja v letu 1916. znanstveni ljudski film, posvečen življenju in delu slavnega znanstvenika.
Razstava ctr&škilh r*sb v Priackvl
Kakor poročajo iz Moskve, bo v kratkem otvorjena razstava otroških risb, kjer bo razstavljenih več tisoč del. Veliko zanimanje je za crteže otrok, ki so živeli pod nemško okupacijo in videli strahote vojne. Odbora za nagrade načeluje ljudski umetnik SSSR Aleksander Gerasimov. Razstavo bodo otvorili v eni izmed najlepših raz-stavljalnih dvoran prestolnice.
Ka] Je z Donitaovo vlado?
Ii Trsta,
Nova industrijsko-tehnična posvetovalna l komisija v Trstu, v Trstu je bUa u®ta-novijena tikrožno industrijsko-tahničaa. posvetovalna komisija. Postavljena je tudi gspodaraka, komisija sedmih članov. Nova kwus!mijisko-tehniana komisija je na svoja prvi. seji pregledala industrijski položaj mesta in razpravljaj. 0 vprašanjih zaposlitve in dobave sirovim., industrijsko-teh-n ena komisija se je postavila za obnovo industrije popolnoma na razpolago oblasti.
Obnova premogovnikov in lesne 'Industrije. Na ozemlju tržaškega okrožja je več premogovnikov. Premogovnik Siccio-le pridobiva premog, ki ima 6700 kalorij. Normalna proizvodnja rudnika je znašala 4000 do 6000 ton na me?ec. Med nemško okupacijo je rudnik obratoval vsfed pomanjkanja elektrike le z desetino svoje zmogljivosti. Ker je bil rudnik zanemarjen, se je napolnil z vodo. Rudarji in delavci rudnika so na pobudo naše narodne oblasti takoj po osvoboditvi pričeli črpati vodo in obnovitvena dela. Italijansko in slovensko delavstvo se je z navdušenjem odzvalo klicu domovine. V rudniku dela sedaj nad 100 rudarjev, 40 strokovnjakov pa je odšlo v Jugoslovansko armado". Delavci in nameščenci imajo ss-upno menzo, ki jim daje dodatni obrok hrane za težaško delo. Obnavljata se tudi premogovnika Zavrhek, ki daje premog s 6000 kalorijami, in premogovnik v Ilirski Bistrici, ki daje lignit z 2800 kalorijami
S-žana. Člani odseka za obrt in industrijo za sežanski okraj so takoj po osvoboditvi skupno z delavstvom organizirali delovne skupine, ki popravljajo vodovode, električne naprave itd. Prva skupina 8 delavcev, ki popravlja daljnovode, je spravila v obrat telefonske centrale Sežana— Trst, Sežana—Postojna, Sežana—Štanjel, Sežana—Divača. Druga skupina 3 delavcev se je javila naši vojski na razpolago za popravilo avtomobilov. Tretja skupina, ki šteje 26 telefonistov in telegrafistov, se je tudi izkazala pri svojem delu. Popravljen je tudi že kraški podnanoški vodovod, ki je bil na več mestih poškodovan.
Obnova lesne industrije. Narodna oblast je povzela vse, da se obnovijo žage in lesna industrija. V Št. Petru je kmalu po osvoboditvi pričela obratovati velika žaga. Žaga v Knežaku je v popravilu fn bo pričela obratovati v najkrajšem času. Popravlja se tudi žaga Siđe v Postojni, ki je bila deloma porušena po bombardiranjui deloma pa požgana. Lesna industrija izdeluje po večini zaboje, ladijske pode, furnirje, lesne konstrukcije za popravilo mo©tov in cest itd.
Preskrba z drvmi. Kmetje iz Planinskih gozdov so pokazali veliko razumevanje, ko so začeli prostovoljno voziti drva v Postojno, namenjena za Trst Enako se bodo vozila drva za Trst tudi z Mašuna. Opekarna Bikovica pri Ilirski Bistrici se obnavlja in je že začela pripravljalna dela za izdelovanje zidarskega materiala, ki bo služil za obnovo porušenih poslopij.
Tudi s°larae obratujejo. Po vsem Primorju . kakor tudi v mestu Trstu je bilo pred osvoboditvijo veliko pomanjkanje soli. Znano je, da so protiljud-ski elementi prodajali sol na črni borzi po visokih cenah. Temu izkoriščanju je danes konec. Soline Sicciole ob Jadrandki obali obratrujejo normalno z veliko zmogljivostjo okrog 20.000 ton na leto. Zaloga, M jo nemški okupatorji niso mogli odpeljati zaradi neprestanih sabotaž in napadov £1
strani italijansko-slovenskega delavstva, znaša okrog 17.000 stotov in se bo v najkrajšem času razdelila med prebivalstvo. Delavstvo tovarne je ob polomu Hitlerjevega fašizma samo pozaprlo vse fašistične obratne voditelje, med njimi tudi ravnatelja in na lastno pobudo osnovalo protifašistični odbor, ki upravlja in vodi vsa dela podjetja. Pričelo je s takojšnjim pridobivanjem soli.
Iz Parana. Piranski mornarji so pokazali veliko delavnost in se z veliko vnemo lotili obnove pristanišča. Pred vojno je nosilnost ribiškega ladjevja znašala kO 000 ton. Za nemške okupacije sta bil; odpeljani okoli dve tretjin; ladij, italijanski mornarji v Piranu pa so že med okupacijo pričeli s sabotažo. Skr vali so stroje, ben-
Moskva, 18. maja. Dopisnik »Rdeče Zvezde« piše o položaju, ki je nastal po nemški kapitulaciji, naslednje:
Nemški premagani militaristi so po brezpogojni kapitulaciji Nemčije začeli politično rovarjenje, da bi se ohranili na površju in da bi se ohranili svoj vpliv v deželi. Trenutno si prizadevajo, oa bi onemogočili uresničenje novih ukrepov zaveznikov, ki zahtevajo popolno razorožitev in razpust nemških vojnih sil, kakor tudi drugih ukrepov, ki zahtevajo likvidacijo vojaških, gospodarskih in političnih opor nemškega imperijalizma. Eden takih manevrov je na primer poizkus, da bi se na severozapadu Nemčije, na okupacijskem področju angleške vojske ohranila spaka nemške rajhov-ske centralne vlade. Videti je bilo, da se je ob kapitulaciji popolnoma razjasnil položaj Donitza, »Fuhrerja« nemškega naroda in glavnega poveljnika vseh vojnih siL Prav tako se je povsem razjasnil položaj vrhovnega nemškega poveljnika Flensburga. Ves visoki vojaški administracijski center hitlerjevske Nemčje, ki je brezpogojno kapituliral, mora priti po kapitulaciji v ujetništvo zavezniških čet, v danem primeru torej v ujetništvo angleške vojske v Schles-vvig-Holsteinu. Medtem pa resnični položaj tega centra nikakor ni v skladu z njegovim piavim položajem. Poročila angleškega, kakor tudi ameriškega tiska javljajo, da zavezniške vojaške oblasti niso internirale niti Donitza z njegovimi »ministri«, niti predstavnikov visokega nemškega poveljstva, ki delujejo dalje, kakor bi bili ohranili funkcije, ki so j h imeli pred kapitulacijo. Radijska postaja Flensburg, ki Je pod kontrolo angleških vojaških oblasti, oddaja pozive in odločbe Donitza in predstavnikov visokega nemškega poveljstva, :n vrhu tega pozive in odločbe, ki nimajo nobenega opravka z izvajanjem objavljenih pogojev kapitulacije, temveč nasprotno, ki jih naravnost preklicujejo, kakor n. pr. »domača nemška vojaška oblast« na severozapadu Nemčije. Da bodo nekatere vojne enote skušale sabotirati izvedbo klavzul kapitulacije in da bo morala Rdeča armada izvedbo teh klavzul izsiliti, smo pričakovali, toda javno mnenje zavezniških držav
cin, nafto in razne druge dele ladjevja, tako da okupator ni mogel vsega odpeljati. Po zgonu nemških čet po naši vojski so mornarji takoj priskočili na pomoč naši oblasti in pričeli voziti hrano iz Reke v Trst ter pokazali s tem, da hočejo storiti vse za izgradnjo naše skupne domovine, nove demokratične in federativne Jugoslavije.
Tudi živilska industrija se obnavlja.
Znani tovarni Arigoni in Ampellea, ki sta izdelovali ribje, sadne in zelenjavne konzerve, med nemško okupacijo nista obratovali v polnem obsegu. Ko pa je naša narodna oblast dovolila prost ribolov, so se delavci z navdušenjem vrnili na delo-Obe tovarni sedaj že obratujeta v polnem obsegu in krijeta potrebe Izole, Kopra tn Trsta. Industrijska tvrdka Arigoni bo v najkrajšem času izdelala 30 vagonov marmelade za Trst. Redno obratovanje tvoril ic je omogočeno zaradi vnetega sodelovanja delavcev, ki se zavedajo, kaj pomenita zanje svoboda in demokracija. Italijanska delavka tovarne Ampelea je rekla : »Ko smo delale za fašiste, smo delale površno in celo naiašč kvarile izdelke, sedaj pa bo vsaka izmed nas storila vse za obnovitev in zboljšanje proizvodnje.«
Poživitev našega ribolova. Fašisti so s poškodovanjem pristanišča v Izoli in uničenjem velikega dela čolnov povzročili večmilijonsko škodo. Kljub temu so ribiči takoj na lastno pobudo obnovili zadrugo ter pričeli ribolov in obnavljati pristanišča ter ribiške naprave. Kljub občutnemu pomanjkanju popravljalnega materiala 2a mreže so imali ribiči že pri prvih lovih mnogo sreče. Z neumornim delom hočejo ti italijanski ribiči doprinesti čim več k gospodarski obnovi nove Jugoslavije in že
Mal msraariiki ©drei Ksper
Z vedno večjim razmahom naše vojske se je začutila potreba, da se ustanovi tudi vojna mornarica. Slovenija, ki ima sedaj svoje morje, mora imeti tudi svojo mornarico, ki bo to naše morje čuvala in branila. Zato je 20. septembra 1944 poslal Glavni štab Slovenije na Primorsko tovariša majorja Tomšiča, da organizira od Tržiča do reke Mirne, to je na slovenskem delu Jadrana, mornariške skupine, te pa naj bi ostale vključene v IX. korpus NOV, ki je operiral na tem sektorju.
Tedaj se je začela organizirati tud: mornariška skupina v slovenski Istri. 14. oktobra sta prispela v Istro prva dva mornarja, tov kapetan Dermota Franc, sedanji komandant in njegov namestnik tov. Logar Edo. Prišla sta sama in se takoj z vso odločnostjo m požrtvovalnostjo, ki je svojstvena le partizanom, lotila dela. Iz enot na tem področju sta zbrala mornarje in po enem tednu je nastala prva skupina slovenskih Titovih mornarjev, ki je štela 9 tovarišev. Lani 23. novembra se je ta skupina spremenila v samostojno mornariško edini-co, mornariški odred Koper.
Težko je bilo takrat življenje teh naših prvih mornarjev v Istri. Nemci in fašisti so iz strahu pred invazijo te kraje popolnoma zasedli. Vsaka večja vas je bila postojanka, vse je bilo pod njhovim nadzorstvom. Hoteli so partizane popolnoma pregnati s tega področja, zato so bile gonje na dnevnem redu. Posebno obala je bila popolnoma zasedena in kontrol rana, vendar vse to ni oplašilo naših mornarjev. Oni so vedeli, da morajo ostati blizu morja, zato so se obdržali kljub vsemu terorju. Tov. kapetan Dermota in tov. Logar sta spretno vodla svoje ljudi. Ko so bile v notranjosti hajke, so se preselili povsem k obali in tik postojank nadaljevali delo. Kljub vsem gonjam niso v teh najtežjih časih izgubili niti enega tovariša. Delati in zadrževati so se morali po večini po bunkerjih in večkrat se je zgodilo, da so Nemci in fašisti hodili po njih, ne da bi jih opazili.
Lani 6. decembra je dobil odred svojega prvega komisarja. Prišel je tov. Šiška Franc — Crto, ki je kot politkomisar mnogo pomagal ter je neumorno delal ža vojaški in politični dvig mornariškega odreda v Istri.
Bili so skoraj ves čas odrezani od drugih edlnic in šele v začetku aprila se je začel položaj zboljševati. Vsak dan je vedno več prostovljcev prihajalo k odredu. Za novodošle mornarje je bilo treba preskrbeti orožje in opremo. Posebno orožje je postalo
nujnost. Dobiti se ni dalo nikjer, zato so si ga morali priboriti sami. Okoli 20. aprila so vprizorili drzen napad na Izolo. Z dvema samokresoma in nekaj puškami je 20 tovarišev vdrlo v mesto. Iznenadili so sovražno posadko, jo razorožili, zaplenili strojnico, brzostrelko in nad sto pušk. To je bil sijajen uspeh. Sedaj so lahko razširili odred in ga oborožili. In 25. aprila letos so ustanovili prvi bataljon.
Približevali so se dnevi razpada. Načrtno in naglo so se pripravljali za zasedbo obale in prevzem pomorske oblasti. Težke so bile te naloge, vendar jih je naš mornariški odred pod vodstvom komandanta kapetana Dermote in politkomisarja Crta častno rešil.
V	noči na 1. maj so zasedli pristanišči Izolo in Koper, čez dan pa mesti Piran in Portorose, tako da so 2. maja, razen Punte Grosse, držali vso obalo slovenske Istre v svoji posesti.
V	dneh borb za osvobojenje Istre so se naši mornarji odlično izkazali. Vodili so borbe z umikajočimi se Nemci in lovili fašiste. Poglejmo samo številke in nam bo precej jasno. V borbah okogli 1. maja sa ubili 11 in ujeli nad 250 Nemcev in fašistov. Zaplenili so 1 bojni čoln MAS, 1 motorno torpi-ljarko 60 ton, 1 oboroženo motorno penišo,
3 napadalne nemške brze čolne in 200 ton-
sko ladjo »Acluga« s 4 topovi ter ogromno
raznega orožja in municije.
Razen v Izoli, kjer so Nemci pred umi-
kom vrgli v zrak pomol, so vsa druga pri-
stanišča in pristaniške naprave dobili nepoškodovane v svoje roke. Po kapitanijah v naših istrskih pristaniščih, kjer so se pred nedavnim šop:rili Nemci in fašisti, so sedaj čete našega slovenskega mornariškega odreda Koper, so naši Titovi mornarji. Na ladjah In barkah pa se vijejo naše slovenske in jugoslovanske zastave s 'peterokrako zvezdo.
Letos na dan 1. maja je prvikrat v zgodovini plula iz Izole v Koper ladja naše slovenske mornarice s slovensko zastavo, ki jo je podarila mornariškemu odredu lopar-ska mladina. Bil je to velik, lep zgodovinski dan za naše mornarje. Med petjem in vriskanjem je plula ladja naprej, plula po našem slovenskem morju, plula svobodno pod našo slovensko zastavo. In vse prejšnje trpljenje se je ob tem veličastnem trenutku našh mornarjev razblinilo v nič. Kajti svoboda, priključitev Istre ln našega morja k Titovi Jugoslaviji, vse to je posta-
lo dejstvo.
ne more nikakor dopustiti, da se tri đni po podpisu brezpogojne kapitulacije v kateri koli zasedeni nemški pokrajini pojavlja ob strani zavezniške vojaške uprave nekaznovana nemška vojska v obliki »nemške domače vojaške oblasti«. Določbe konference v Jalti o okupaciji Nemčije zahtevajo popolno odpravo centralnih kakor tudi krajevnih vojaških oblasti in vseh nacističnih oblastvenih organov, zahtevajo na zasedenem področju vojaško oblast, ki jo postavijo zavezniki. Da bi se skladno izvajali ukrepi zaveznikov v okupirani Nemčiji, je 'bilo sklenjeno, da se osnuje v Berlinu centralna zavezniška komisija kot najvišji upravni vojaški organ vseh zaveznikov v Nemčiji. Razumljivo bo torej, da povzročajo poročila, ki govore o naredbah Buscha in ki jih pristojni organi nikjer ne demantirajo, kakor tudi o ohranitvi Doni-tzove »vlade« v Schleswig-Holsteinu veliko začudenje. Donitzova »vlada« si prizadeva natvesti zaveznikom in Nemcem, da bi v primeru prenehanja svojega delovanja Nemčija zapadla v »zmedo«. V resnici nastaja največja zmeda zaradi ohranitve te »vlade«, katere sestava ima jasno lice. Vsi ministri in veliki admiral Donitz so nacisti, ki so zavzemali v Hitlerjevi vladi ministrska mesta. Ta fašistična klika še dalje goji Hitlerjevo politiko. Napredni angleški in ameriški tisk na vso moč ugovarja proti nacistični »vladi«, poudariti, da zavezniki niso nikdar obljubili priznanja Donitzo-ve vlade ali sploh kakršne koli slične vlade Hitlerjevih naslednikov. Svet pričakuje politično utrditev zmage, ki nima primera v vsej zgodovini vojn in ki je uspela zaradi vzajemne pomoči vojsk sovjetskih narodov, Združenih držav Amerike in Anglije, ki so stopile na čelo vseh svobodoljubnih narodov v boju proti nemškemu imperijalizmu. To je tem važnejše, ker se hkrati že javljajo znaki politične mobilizacije prijateljev imperialistične Nemčije, ki smo jo premagali. Pravilna ureditev političnih problemov v zasedeni Nemčiji in vzpostavitev zvezne kontrole je najvažnejša trenutna naloga, katere rešitev bo pripomogla k rešitvi številnih problemov povojne Evrope.
sedaj pošiljajo velik del plena Trstu in bližnjemu zaledju. Iz vseh pogovorov t njimi veje neizmerna hvaležnost naši ljudski oblasti, ki je dovolila lov in jim omogočila svoboden razmah v delu.
Akađesrafa I. proletarske divizije v Ifu&tfassski drssti
Kultumo-prosvetni oddelek L Proletarske divizije priredi 20. maja ob 19. uri v ljubljanski drami svoj prvi koncert. Poleg ded doanačih in rušilcih komponistov je na sporedu KSopčičeve, enodejanka »MJati«. L Proletarska divizija, ki je v Ljubljani le mimogrede, se je uspešno predstavila že v Beogradu in Zagrebu. Brezplačne vstopnice se bodo ves dan delile pri btogsjrč. Vabimo ljubljansko prebivalstvo k številni udeležbi.
Industrijskim, gospođarsUzlm in obrtniškim podjetjem
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo objavlja:
1.	) Pozivajo se vsa industrijska, rudarska in obrtniška podjetja, ki še niso pričela redno obratovati, da to nemudoma store. Interesi našega naređnega gospodarstva zahtevajo, da se v podjetjih proizvodnja čim preje zviša; nikakor pa se ne sme skrčiti obseg dosedanjega obratovanja.
Odpust delavcev in nameščencev je nedopusten.
2.	) Podjetja, katerim primanjkuje surovin ali pogonskih sredstev za vzpostavitev obrata, naj javijo svoje potrebe ministrstvu za industrijo in rudarstvo, medlem pa naj izvedejo vsa za polno obratovanje potrebna dela in popravila»
3.	) Vsa industrijska in rudarska podjetja morajo dvigniti pri pristojnih okrožnih Na-rodno-osvobodilnih odborih pripravljene statistične vprašalne pole, ki se morajo v treh izvodih čim točneje izpolnjene čim prej vrniti. Za pravilnost podatkov jamči v obratu prisotni lastnik ali glavnj pooblaščenec podjetja ter od Narodno-osvobo il-nega odbora določeni zaupnik ali delegat v podjetju.
4.	) Z zalogami v vseh fejdnstrijskih te rudarskih podjetjih razpolaga izključno samo ministrstvo za industrijo ki rudarstvo. Vsako samovoljno odnašanje zalog ali instalacij je prepovedano. Vodstvo podj tja je upravičeno za izdajanje izgotovljenega blaga komurkoli izključno samo na podlagi pismenega dovolila Ministrstva za industrijo in rudarstvo.
5.	) Vse obrtniške delavnice morajo nadaljevati delo v dosedanjem obsega. Prekinitev delavnosti ni dovoljena.
Kmetijski strokovnjaki!
Ministrstvo za kmetijstvo objavlja: Glede na odlok predsednika min. sveta in ministra narodne obrambe maršala Tita se pozivajo kmetijski strokovnjaki, rojeni leta 1885 in mlajši, da se prijavijo pri ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani, Knafljeva 9, H, soba 18. Prijaviti se morajo vsi kmetijski strokovnjaki (s fakultetno izobrazbo, srednjo kmetijsko šolo, nižjo kmetijsko šolo, oskrbniki-praktiki in p.) ne glede na to, kje in pri kakšnem poslu so zaposleni, nadalje vsi upokojeni in nezaposleni ter oni, ki delajo na svojih ali drugih posestvih in podjetjih. Prijavo izvršite pismeno in navedite: ime in priimek, bivališče, sedanjo zaposlitev, rojstne podatke, strokovno izobraženost, morebitno specializacijo in vsa dosedanja službena mesta. Prijavo je treba oddati osebno ali poslati najkasneje do konca maja 1945.
*
Poziv uslužbencem finančne uprave. Finančni direkciji v Ljubljani naj čimprej predlože pismene vloge vsi tisti uradniki in drugi uslužbenci finančnih uradov in ustanov z ozemlja bivše dravske banovine, ki so bili med sovražno okupacijo preganjani, odpuščeni iz službe ali predčasno upokojeni. V vlogah, ki jih je predložiti personalno-administrativnemu odseku finančne direkcije, naj navedejo točne podatke o svojem poslednjem službovanju in preganjanju med okupacijo. Podatki naj bodo opremljeni z listinami ali z navedbo prič. — Smrt fašizmu, svobodo narodu! — Delegat mi«i-a finance: Vehovec Feliks.
KULTURNI PREGLED
G ¡s gg. w%stnem ¡dnevu Ferda Vesda
Nekaj, kar ne bo umrlo...
Tam nekje med št. Vidom in Radohovo
vasjo na Dolenjskem, nekje v dolini Temenice stoji čarovniški grad. Grad se imenuje v siogu starih romanov Grunlof. Gospodar tega gradu je Ferdo Vesel. Po poklicu slikar, če bi bil kmet, bi bdi strašen kmet, po svoji zunanjosti, še bolj pa po svojem bistvu, in to ne glede na to, da je sicer doma iz meščanske ljubljanske rodbina. Nekoč je morda imel na sebi kaj meščanskega, danes je ostalo na njem samo še tisto, kar so svoje dni na kmetih imenovali »grča«. Podoben je kmetu na kakih holandskih slikah. Ta grča je že po svoji zunanjosti veličastna, podobna pra-bitniin ljudem; nič manj pa svoji notranjosti. Tako so se nekoč, v pradavnih časih smejali pastirski ali kmečki bogovi, kadar so bili dobre volje. Zares, človek se danes že ne zna tako zasmejati, ne tako bučno, ne tako iz vsega srca, in še manj, ako misli pri tem, kakšen bo njegov obraz v tem sproščenem smehu, če opazuje svojo okolico, ta prabitni bog, jo opazuje zvito, kakor so bogovi nekoč opazovali bedna človeška bitja in tuhtali v svoji zvitosti in v previdni nezaupljivosti, kaj, le kaj misli ta, ki se je zatekel k meni. In če se razsrdi, se razsrdi najbrž tako neposredno in mogočno, da, celo veličastno, kakor se niti bogovi najbrž niso znali razsrditi. Jaz ga nisem videl jeznega, pač pa zadovoljnega, v nekem samozadovoljnem uživanju vsega, od vina, okolice, sonca, Van Gogo-vih podob, dobrih dovtipov in naše nove svobode. Vse to je zmogel spraviti v svojo strašno malho, v svojo neizmerno notranjost, v svoje neverjetno živo srce. Tako znajo uživati bogovi. Pa ni ne bog, ne prabitni kmet, tudi puščavnik ni, dasi živi v nekaki samoti in celo divjini, sredi razpadajočega gTadu, sredi bohotne dolenjske pomladi, cele grede kopriv, in v gaju starih bezgovih grmov. — če bi bil čarovnik, bi bil strašen čarovnik. Prav gotovo bi velik del Dolenjske trepetal pred njegovimi mračnimi, hladnimi kletmi in pred njegovo strašno silo. Nemara pa tam preprosti ljudje v resnici verujejo, da je čarovnik. In če bi on sam kdaj tako na tihem po-šenetnil, ter še pomežiknil, da zna čarati, ali da vsaj skuša dognati, kako so kdaj čarali, bi mu človek verjel, verjel bi, da ima nekaj tiste strašne sile, ki je znala uklonit ljudi, ki je znala vladati nad njimi. Ni čarovnik. Slikar je, umetnik. In ko si si ogleda! njegove sobe, kjer ima zbrano vse. kar je sploh mogoče na zemlji nabrati in v rokah prinesti domov, tisoč in tisoč stvari, in sredi katerih najbrž včasih z žalostjo v srcu spoznava, da mu manjka samo še zvezda z neba, ki je nikakor ne more od tam sklatiti in položiti med vso to strašno ropotijo, se ti zdi, da to strašno bitje vse življenje ni počelo nič drugega, kakor vseh 84 let nabiralo samo teh tisoč in tisoč stvari. Kdaj, kje in kako je mogel vse to nabrati? Zakaj je nabiral vse to? čemu mu je strgan, svinjski mehur, čemu zmečkan cilinder, zakrivljen žebelj? polomljen glavnik, že brez zobcev? In nad vsem tem plavajo ali leže sredi tega leseni, debelušni angeli, sredi razbitega stekla. Ampak tudi starinar ni, saj ne zna urejati, gromadi In menda uživa. Zakaj vse to v sobi je še bolj pomešano kakor ono na vrtu: jablane z bezgom In slivami in smrekami, koprive s travo in rožami. Bogovi so uživali v divjini. — In ko ga gledaš in govoriš z njim, se ti zdi, da mu vsega na svetu ni nič mar, kakor se tudi bogovi ne zmenijo, ali je na svetu mir, ali pa se ljudje prepirajo in pobijajo. Bogovi imajo svojo svobodo, ki je človeški prepiri ne morejo zrahljati. Ampak ta človek ni bog: lahko je manj, lahko več; ta strašni bog je troje svojih otrok, vse svoje, poslal k partizanom, da se bojujejo za človeško svobodo, da se bojujejo za svobodo slovenskega, njegovega rodu. In ko se mu je z nami starejša od obeh hčera vrnila po letih iz gozdov, je samozadovoljno godrnjal. Otroci bogov vendar žive v gozdo-
vih. Pa mu je tako Mio menda tudi preprosto razumljivo, čeprav morda zelo boleče, da se mlajša hčerka nikdar več ne povrne. Daroval Jo je mimo svobodi, svobodi slovenskega naroda, kakor je vse svoje duhovne vrline daroval istemu slovenskemu narodu v polni, najvišji meri. In najbrž je v tem svojem večnem darovanju bil srečen. Mogoče je bila to njegova edina, a zato tem večja in tem razkošnejša sreča.
Njegovih podob tokrat nisem videl. Sovražnik jih je bil pobral in odnesel v Ljubljano. Ostale so v Ljubljani. Tja bi prej ali slej prišle. Ni potrebno o njih go-; voriti. Ostale bodo slovenskemu narodu, j da bo govoril o njih dolgo, zelo dolgo, ako j ne vekomaj. Videli jih bomo, gledali jih ; bomo in uživali v lepoti njihove veličine, i kakor je morda on užival v njihovem j ustvarjanju, ko je razmetaval svoje ogro-
•	mne sile. Njegovo delo ni zaključeno, i Tam sredi tiste strašne ropotije stoje raz-; metane skice, kakor da nikamor drugam
ne spadajo kot med te žeblje, razbita ste-! kla. železo, klobuke in polomljene angele, j To delo ne bo nikdar zaključeno, zato ker j ta sila nikdar ne bo umrla. Ostalo bo ski-| ca, preblisk velikega duha. misel, ki se je j rodila, a ne izpolnila, ker še ni njen čas. j Začudil sem se, ko so mu rekli, naj gre j v Ljubljano. Za eno popoldne, je rekel, bi ; bil voljan, ampak zvečer je hotel biti de-.
ma, v svoji divjin: preživeti noč, in nasled-: nji dan se greti na vročem soncu, sredi trave, kopriv in rož pred svojo hišo. Ugajala mi je ta modrost; pogledati v mesto, no, da, živeti tam — tega ne. Kaj naj pa ta stari kmečki bog počne v mestu? Kako naj bi se loči! cd tega, kar je njegovo, v čemer uživa in kamor naposled
•	spada, kakor tisti bezgovi grmi za nje-i govo hišo, kamor spadajo tudi koprive in j bujna trava? To ni idila. Idile so grde,
: zaradi osladnosti. To je kipeče, strašno
življenje, ki se je znalo zliti s svojim okoljem. Mi danes bežimo s kmetov v mesto : mi moramo bežati, mi se moramo rešiti pred idilo, ker bi v njej umrli v njeni i osladnosti, okmeii bi, mi moramo v vrtin-| ce. v razburkanost, mi moramo v nekaj | novega. komaj spočetega. Ljudje smo. so-! dobniki. Bogovi morajo ostati tam, kjer j so se rodili, kjer so snovali svoje velike ! misli, bogovi morajo živeti sredi divjine, i Moderno mesto, naš čas, ne rodi več bo-! gov. Po ulicah hodijo samo še ljudje, ve-! liki, majhni, dobri in slabi. Mi se lahko | sučemo v uličnem vrvežu, izogibamo avtomobilom. Bog bi pa začudeno postal sredi ulice in gledal s sovraštvom vse te malenkosti, ki ga hočejo zmrvitl. Mi moramo pogledati našemu času v obraz, oblikovati ga z vsem, kar je rodil, njegovo
ustvarjanje pa stoji nad vsem tem; ne zato, ker je hotel ustvarjali nekaj, kar ni živo, temveč, ker je znaL najti Jedro in lepoto svojega časa Imamo lepo in dovolj veliko umetnost Ni nas treba biti sram. Taki grčavi ljudje, kakor je ta v svojem razpadajočem gradu, so morali dati velike stvari iz svoje prepolne notranjosti, iz svoje prabitnosti. Zrnstla je iz najglobljih korenik slovenskega življenja, zato v teh težkih časih ni odpovedala. Poglejte jih po vrsti, kako so ostali zvesti samemu sebi in svojemu rodu: vse svoje življenje so darovali kulturi našega naroda, vse svoje
fea. AH ni vetOco izpričevalo, kadar taki duhovi kakor Oton Zupančič In Ferdo Vesel nazadnje pošljejo še svoje otroke branit tisto, za kar so živeli, za kar so se rodili: za slovenski narod? Naš narod ne more umreti, preveč je v njem življenjske sile. To, kar so nam vsi ti ustvarili, ni majhno; veliko, zek> veliko je. Ni nam treba napraviti križ čez vso preteklost, mi bomo morali na tej lepi, pošteni in v resnici veliki preteklosti graditi še večjo in še lepšo bodočnost. Danes bomo imeli mnogo več pogojev za tako delo, kakor jih Je bilo v preteklosti, danes si je slovenski narod izbojeval svojo svobodo, in ta svoboda mora roditi velike stvari.
Mimobežno naj se v zvezi z vsem tem dotaknem še srečanja z nekom drugim, z nekom, ki je prav tako ostal zvest slovenskemu narodu: to je Ksaver Meško. Nekoč je pisal mehke, nežne stvari ob tihih večerih. Tudi danes piše, kakor mi je rekel. Morda bodo to samo skice, kakor one, ki so razmetane pri Ferdu Veselu. Nič ne de. Njegova vrlina je v tem, da je v teh težkih časih, ko so premnogi njegovega stanu zavajali slovenski narod in ga gnali v pogubo, da je v teh časih ostal zvest temu narodu. Potrdil je s tem, da je tisto, kar je nekoč daroval temu narodu, daroval z odkritim srcem, pa se zato danes kakor ves slovenski narod, veseli svobode. In tudi to je veliko izpričevalo tiste edino prave svobode, ki prihaja z gora: Ksaver Meško, ki so ga Švabi izgnali, ki je blodil po Jugoslaviji, pa se naposled zatekel k samostanskim očetom v Stično, kjer smo ga ob obisku pri Ferdu Veselu našli, tisti Ksaver Meško, ki je prav gotovo vse življenje delal v krščanskem duhu, pa ni, kakor mnogi drugi v teh težkih časih, zavajal slovenskega naroda, se danes vrača v svobodo. — In ml sami hodimo veseli: Kdor zmaga samo z orožjem, prej ali slej propade. Zmagati je treba tudi v kulturi. Tudi v tem smo mi zmagali, naša kultura ne samo, da ni pobegnila z izdajalci, stala je ves čas trdno na naši strani.
Mišk« Kranjec.
($e&eda & nalsm
Ster#»
Slovenski igralci, ki so se odzvali v poletja in jeseni 1943 prostovoljni mo bilizaciji kulturnih delavcev in si usta ncrvili rta osvobojenem ozemlju, potem, ko so šli skozi neštete trde borbe in spoznali vso lepoto in trpljenje partizanskega življenja, novo slovensko narodno gledališče, so ss spet vrnili v osvobojeno Ljubljeno. V prihodnjih dneh nam bodo pokaza'! svoje delo. Ob tej priložnosti prinašamo nekaj odlomkov iz dr-lišega člonkn ing. Filipa Kum,-hatmnča. napisanega še pred meseci na osvobojenem ozemlju.
Prvi poskusi
Taborni ogenj in senca stoletnih dreves, zaščita b-omih pafcnol in budnih straž in komisar s kemandrjem sredi partizanske druž inice v večernem razgovoru — to je okolje prve partizanske pesmi, prvega par. tizanskega dovtipa, prve recitacije, prve politične in kulturne ure, prvega, še skraj. no preprostega lin prisrčno neokretnega dramatskoga poskusa. Tu seveda ni bilo gledaliških strokovnjakov. Partizani so igrali brez dramaturga in režiserja, brez poklicnih igralcev in pevcev. In vendar so 'gra.Iii. Umetnik in publika sta bili takrat ena sama skupnost. Igrali in ploskali so eni in isti. Vsi so bili samo še borci, preprosti btiroi za 'sto stvar, borci za svobode in za drugačno življenje slovenskega naroda.
Iz tega vziušja — ne iz zmede starih gledaliških sporov — so pognale prve kali novega odrskega dela. Miting! Prvi mitingi! Kdo ne pozna čara teh naših prvih množičnih sestankov med vojsko in prebivalstvom ? Partizanske zasede okrog naselja. gruča ctrok, mož in žena na trgu sredi vasi, govor in pesem in beseda o dogodkih doma in po svetu in šala in smeh in harmonika in naposled nemara še ples. To je Ml eden izmed premnogih mostov, kt smo jih nenehno gradTi med našimi borci in kmečko izbo. Talio smo krepili tisto široko zaledje med delavnimi mncžL cami, ki je bilo zavetje in branik našim prvim, takrat še maloštevilnim borcem.
Kaj so bili ti mitingi, če jih ocenimo s pogledom odrskega človeka? Vsekakor ne samo politične, marveč tudi prosvetne prireditve. Prinesli so domačo besedo, domačo pesem, domačo misel iz temnih gozdov na trg sredi vasi in ljudstvo je sprejemalo ta glas svojega rca. Sore jelo ga je brez sramotnega madeža okupatorske cenzure. Toda ti mit’ngi niiso bili samo to: MU so hkratu tuefi prvi, res da še povsem skromni in nestrokovni, vendar pa nadarjen]] teeterska. izraz našega človeka.
Pred kapitulacijo fašistične Italije Z rastjo naših odredov in brigad v Narodno osvobodilno vojsko s štabi in operativnimi poveljstvi, s preraščenjem nagih prvih terenskih odborov v slovensko narodno obM, z neprestanim dotokom novih prostovoljcev iz vseh družbenih slojev našega ljudstva so rasle tudi naše kulturne potrebe, še pred polomom fašist’čne Italije Je spoznalo vodstvo Osvobodilne fronte, da bomo lahko nasitili nenehno kulturno lakoto naših vojaških in terenskih organizacij samo v tem primeru, če bomo nudili nadarjenim partizanom strokovno pomoč.
PolelS 1943. je Glavni štab NOV in PO Slovenije razglasil prostovoljno mobilizacijo kulturnih delavcev. Takrat so prišli na teren poklicni igralci, pevci in drugi ' naši aktivisti iz umetniškh krogov ter se pridružili borbenim enotam našh brigad. Te prve igralske skupine iz d’letantov in poklicnih umetnikov so v okviru naše voj-1 ske in naših terenskih odborov uprizarjale že večje prired'tve. Njihovi mitingi so v svojem programu že razodevali smotreno zaporedje umetniško dovršenih točk, ki so se organsko vezale z osrelnjo vsebino, z , jedrom vsake take predstave, s političnim j govorom. Pevski in recitac'jski zbor, trio in kvartet, šaljiva kronika dcmaSh in tujih dogodkov, kratka enodejanka iz življenja naših partizanov, vzorna recitacija $<xvenske klasične ali partizanske pesmi,
umetniško dovršeni samospev ob zvokih harmonike, logična povezava vseh posameznih točk s primem‘m uvodom in pripombami: napovedovalca — to je kratek obris mitinga iz zadnjih mesecev pred laško kapitulacijo.
Ti prvi po’zkusi nove gledališke dejavnosti se vežejo na imena partizanskih pesnikov Mateja Bora in Kajuhovega Tonča, na mlada komponista Franca Šturma in Sveta Marolta, na pevski tercet sester Stritarjevih, na plesalko Marto Pavlinovo, na mlada režiserja Vrtačnika in Sintiča, na igralce: Janez Jerman Ema Starče-.-a, Jože Tiran in Vladoša Simčičeva. Nemara bo prav, če zapišemo v spomin, da so že trije teh pionirjev dali svoja življenja v borbi s sovražnikom: Kajuh, Šturm in Marolt.
3
Gledališko delo na H. osvobojenem ozemlju
Po zlomu fašistične Italije in razorožitvi Ducejevih morilcev ’n požigalcev ter njihovih pomagačev v talio zvan; Ljubljanski pekraiini in na Primorskem je Slovenska narolno osvobodilna vojska očistila vel’k de! domačega ozemlia, k, je že takrat začelo kazati prve znake slovenske držav-hiosti.
Splošna mobilizacija vseh sposobnih borcev preti nasilnemu tujcu, obsežno organizacijsko delo začasne Upravne komisije na osvobojenem ozemlju, priključitev slovenskega Primorja, izgradnja propagandnega ustroja OF, volitve v Slovenski narodno osvobodilni oibor, Zbor odooslan-eev slovenskega naroda, proces proti vodilnim narodnim izdajalcem, velike kulturne in politične prireditve po osvobojenih mestih in vaseh — vse to nenavadno obsežne in pomembne naloge so zahtevale tu 15 od naših gledal'‘ških delavcev nove organizacijske in umetniške iznajdljivosti.
Vlteoks polet Osvobodilne borbe, ki ga je sprož5! poraz enega izmed fašističnih okupatorjev, je plodno posegel tudi v naše umetniško delo. Večja skupina tea.tr-skih strokovnjakov in literarnih delavcev (med njimi dramaturg ljubljanske opere Smiljan Samec, tenorist Mario Kristančič ’n vsestransko okretni zborovodja Rado Simoniti) iz zamrežene in po nemških fašistih znova zasedene Ljubljane se je združila z najvidnejšimi člani brigadn;b skupin in osnovala partizansko gledališko družino, ki je s svojimi prireditvami obšla vse večje kraje na našem osvobojenem teritoriju. Eden izmed prvih velikih uspeiov te nove dejavnosti je bila krstna predstava Klopčičeve Matere, ki so jo naš' umetniki uprizorili pred Zborom odposlancem slovenskega naroda ob tretji jutranji uri v slovesno okrašeni dvorani. Igro je režiral tov. Janez Jerman, mater je igrala Ema Starčeva, Mimco Vladoša Simčičeva, Petra Jože Tiran, Andreja pa Jože Gale.
Ta dan — 4. oktober 1943. — lahko- imenujemo neuradni rojstni dan novega slovenskega gledališča. Prvič v zgodovini naših odrskih prizadevanj so naši umetniki igrali izvirno igro pred zastopniki vsega slovenskega naroda. Vsa prireditev je razodevala zaneteni značaj pravega partizanstva. Ne le, da je Mia igra spisana na položaju, in da so jo igrali umetniki, ki so dotlej živeli in delovali v borbenih enotah naše vojske — tudi občinstvo, najpo-žrtvovalnejši akt’visti iz Vseh krajev naše dežele so prehodili dolgo in nevarno pot mimo fašističnih zased in postojank, da so prišli na Zbor. Ob mogočnem vtisu te prireditve so umetniki in poslušalci doživeli veličino naše osvobodilne borbe, ki je v odporu proti tujemu nasilju vselej in povsod družila tudi vso zdravo narodno težnjo po izobrazM, po kulturi, po lepoti, še več: spoznali so, da prel&tavlja kulturna dejavnost v našem gibanju ne le značilen, marveč bistven del vsega našega bo. ja za svobodo in za eniakopravno- mesto med drugimi narodi tega sveta.
Ustanovitev Slov. nar. gledališča
Nemški vpad na naše osvobojeno ozemlje v pozni jesen’ 1943. ni prekinil delovanja naših glelaiiških delavcev. Vrnili so se V sestav naših brigad, kj so zmagovito
IVI RTVA VAS
V planinah se ognjena zarja vžiga, jesenske hoste v plamen zagore, nad nami ptice v južno stran lete, nad barje se že beta megla dviga.
Nekje sred mrtve smo vasi obstali.
Nikjer ni psa, da bi zalajal v nas, le zid ožgan strmi ko nem obraz, da smo od črne groze vztrepetali.
Le zadnja koča v vasi je obstala.
Ob nji na zemlji deček se igra,
Iz blata mn je v prstih vas postala,
glej hiše, hleve, steza v vas pelj3!
In nova nada nam je v srcih vstala: graditelj lepših dni se nam smehlja.
odbijale sovražnikove napade, se spretno izmikale težjim udarcem ter hkratu nadaljevale s kulturno političnim delom povsod, kamor jih je nesla borba. Značilno za vsestransko budnost Osvobodilne fronte in za neutrudno voljo vseh naših ustanov za vse boljšo izgradnjo narodne kulture je dejstvo, da so se kmalu po razbiti nacistični ofenzivi začeli organizacijski posveti med Glavnim štabom NOV in PO Slovenije med Izvršnim odborom OF in posameznimi strokovnjaki o vprašanju kulturnih in še posebej gledaliških delavcev.
Prvi sad teh posvetov je bil I. Zbor slo. venskih kulturnih delavcev, ki ga je sklicalo 11 predstavnikov in se ga udeležilo okrog 70 najpomembnejših književnikov, likovnih, glasbenih, gledaliških umetnikov, znanstvenikov in publicistov. To je Mio 4. in 5. januarja 1944.
Drugi pomembni zaključek tega organizacijskega dela je bila uradna ustanovitev Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem in po naši vojsk’ kontroliranem ozemlju. Izvršni odbor OF je z odlokom
12.	januarja 1944., torej že teden dni po konferenci kulturnih delavcev imenoval vodstvo in prve člane te naše nove ustanove. Za ravnatelja je bil imenovan ing. arh. Klip Kumbatovič, dotlej načeln’k odseka v Upravni komisiji, za dramaturga pesnik Mile Klopčič, član Vrhovnega plenuma OF in avtor že omenjene igre Mati. Med prvimi člani so Mii sami poklicni igralci, pevci in drugi gledališki delavci, vsega 14 tovarišev in tovarišic.
12. januar 1944., uradni rojstni datum novega narodnega gledališča, pomeni vsekakor viden politični, vojaški in prosvetni uspeha našega vsenarodnega odpora proti tujemu nasilju in hkratu že tudi novo stopnjo v izgradnji slovenske narodne oblasti. Sredi Hitlerjeve policijske trdnjave, v samem srcu zasužnjene Evrope, tik po odbitem nacističnem napadu na naše osvobojeno ozemlje je pod zaščito naših zmagovitih brigad znova zaživela velika kulturna ustanova našega naroda — izven zasedene, zamrežene, zastražene in ustrahovane Ljubljane, ločena od tistega navidez narodnega teatra, ki je životarilo pod pokroviteljstvom izdajalskega generala Rupnika v senci gestapovskih pištol, nacističnih cenzurnih Škarij in domobranskih vohunov samo še kot žalosten spaček, samo še tect klavema potvorba prave ljudske ustanove.
5
Razvoj in naloge novega gledališča Po drugem zasedanju AVNOJ-a in po ustanovitvi NKOJ-a se je z odloki in sklepi, M jih je sprejelo prvo zasedanje našega parlamenta — SNOS-a — spomladi 1944, zgradil prvi državni temelj svobodne, združene in demokratične Slovenije v bodoči federativni Jugoslaviji. Kakor je bil kočevski Zbor odposlancev v jeseni 1943. organizacijski višek vsenarodnega gibanja svobodoljubnih Slovencev, tako je zasedanje SNOS že korak v svoboino bodočnost, že odločilna stopnja v vsestranski izgradnji nove sicvenske domovine.
Podoben razvoj razodeva tudi csše novo gledališče. Pot od prvih mitingov, ki so z. partizanske hoste prinesli lomačo besedo' in domačo pesem na trg sredi vas-:, pa ¿o prve dovršene partizanske 'gre ca Zboru odposlancev se skladno ujema z rastjo naše vojske iz prvih partizanskih bojnih družinic v obsežni ustroj naših do zob ob. orežen-ih brignd. Pote’: gledališkega tela od Klopčičeve Matere pa do slovesne upr'-zoritve najboljšega slovenskega dramatskega teksta, do Cankarjevega Kralja na Betajnovi priča, da se je kade; naš’’: odrskih umetnikov razvil 'z partizanske igral, ske skupine v osnovno celico bodečega slovenskega državnega gledališča. IT- naključje, da se je dvignil zastor pred svečano predstavo Cankarjeve igre prav ca večer po zaključnem zasedanju slovenskega parlamenta dne 20. februara 1944. Kater se je iz kočevskega zborovanja red:t novi Slovenski narodno osvobodilni svet in, se je iz naših brigad razrila razsežna Narolno osvobodilna vojska Slovenije z divizijami in korpusi in moderno urejenim Glavnim štabom, tako je ’z partizanske družine zraslo Slovensko narodno gledališče kot osrednji zavod za vsa odrska vprašanja na našem ozemlju.
Taki teatrski ustanovi se stavljate seveda vse drugačne, obsežnejše In odgovornejše naloge, kakor jih je loslcj reševalo katero kom gledališče v n3ši deželi Njen pomen ni ie umetriški, marveč predvsem organrzatoričen In pedagoški — to so pokazali že prvi tedni trdega del?., Smotreno zbiranje, urejevanje in objavljanje novih dramatskih tekstov, pravilni razbor naših klasičnih avtorjev, politična in stro. kovna vzgoja samega delavnega kadra v našem zavoiu. postopna mobilizacija novih ljudsk’h talentov iz vojske in s terena, pregledna povezava vsega odrskega dela po našem ozemlju v prožno celoto, strokovno sodelovanje med igralskim in propagandnim kadrom v vojsk; in v okrožjih, vsestransko usmerjanje tega dola v bo. doče umetniško ustvarjanje po popolni osVobo litri našega ljudstva — to je poleg samega prireianja javnih, predstav med vojak5 ;m prebivalstvom poglavitna vsebina in osrednji delovni program nove ustanove.
ŠIRITE TISK
OmteffiSai fronte!
Poročajte svojcem v uteho in tolažbo...
Prosim tov. partizane za obvestilo o mojem možu Ferdu Skoku, učitelju, ki je odšel 8. V. 1942 k partizanom iz Loškega potoka j bil v zimi 1944 baje na Štajerskem. Milka Skok, Ljubljana, Korytnikova ul. 25.
Krakar Janez, roj. 28. IV. 1924, odšel iz Gonarsa v partizane v Brda na Goriškem, kjer je bil komisar. Lansko leto je odšel baje v oficirsko šolo. Kdor koli ve kaj o njem. naj sporoči materi Krakar Mariji, Ljubljana, Riharjeva 1.
Prosim vsakogar, ki bi vedel kaj natančnega o dr. Stanislavu — Stanetu Kolarju, zdravniku pri III. udarni brigadi Toneta Tomš ča. V začetku 1. 1944. je bil v. okolici Trojane-Moravče. Zanesljive podatke sporočite na naslov: Mira Kolar, Ljubljana, Malgajeva ulica 6-II.
Stepančič Toni, roj. 7. junija 1922 v Trbovljah, je odšel iz Ljubljane k partizanom leta 1942. Prosim, naj se imenovani javi ali kdor kaj ve o njem, na naslov: Konrad Medved, oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca«.
Prosim, da mi sporoči, kdor kaj ve o mojem 15 letnem sinu Mitju Uisnial. Pozimi je bil v obvečevalnem in v podoficirskem kurzu v Semiču, od koder je odšel kot obveščevalec. Rismal Jelisava. Miklošičeva cesta 22 a, III. nadstr., levo.
Naprošeni so vsi tovariši in tovarišice, ki jm je kaj znanega o usodi partizana Lovka Marčiča, kateri je bil dodeljen Tomšičevi brigadi, kasneje pa šercerjevi, in sicer saniteti; zadnjič so ga videli pred približno poldrugim letom na Pohorju, da obveste njegovega strica Marčiča Julka, Ljubljana, Strel ska ulica 36-11.
Majer Štefan, osmošolec na bežigrajski gimnaziji, je odšel v partizane 6. junija leta 1942. Bil je v II. grupi štajerskih odredov. najbrž 1. četa, 2. bataljon. Udeležil se je pohoda preko Gorenjske na Koroško leta 1942. Na Gorenjskem je bi! ranjen ter posta! komandir čete. Prosimo vsakogar, ki karkoli ve o njem. nai sporoč’ r-a uredništvo »Slovenskega poročevalca« ali pa na naslov: Iggajer Ana, Ljubljana, Klunova ulica 16.
Kdor kaj ve o usodi Nataše Župančič, naj javi na naslov: Župančič Uroš. Pristojna 7.
Mavec Vinko, bivši mornariški vodnik, k: je odšel k partizanom 21. oktobra 1943, se je zadnjikrat javil novembra istega leta z Blok s sporočilom, da gre proti Dalmaciji k mornarici. Prosimo vsakogar, ki kaj ve o njem, da takoj javi njegovi ženi Lojzki Mavec, Ljubljana, Ilirska ulica 18, ali po radiu Svobodna Ljubljana.
Vljudno prosimo, da bi se javili tovariši Maksa Pavliča, partizansko ime »Kocelj«, ki je til v šercerjevi brigadi Prosim sporočila. kdaj in kje so bil: z njim zadnjikrat skupaj, na naslov: Ivica Pahor, Prešernova ulica 54-1, Sion.
Ni ss vrnil domov tovariš Sirk Bogomil, roj. 21. n. 1912 na Koroški Beli. Po 8. septembru 1943 je stopi! pri Medani k partizanom in se do danes še ni javil. Naprošamo tovariši partizane s Primorskega, ki vedo, kje se sedaj nahaja, da sporeče to njegov: ženi na naslov: Sirk Mira, Ljubljana, Koseskega ulica št. 30.
Naprošajo se tovariši in tovarišice, če kaj vedo, kje se nahaja sedaj Zaplati! Leon — Stanko, k: je bil pri Cankarjevi brigadi od avgusta 3943 do maja 1944, da sporeče na naslov: Zaplati! Marija, Ljubljana, Sketova ulica 5. ob Bohoričevi 25.
Gril Anten roj. 23. marca 1898 je dne 5. XI. 1943 odšel iz Ljubljane v Gorico. Dne 7. novembra je bi! v dražbi partizanov v Dombergu pri Gorici. Od takrat nimam o njem nobenih sporočil. Kdor bi kaj vedel o njegovi usodi, naj sporoči na naslov: Gril Karla, Ljubljana, uprava »Slovenskega poročevalca«.
Vojsk Janko, Milčinskega 64. naproša vse tovariše, ki so se nahajali v Gubčevi brigadi I. bat. v 1. 1943, naj sporoče, kje se nahaja Vojsk Mirko, partizansko ime Moro, ki so ga partizani osvobodili pri Verdu 28. junija 1942, da sporoče na gornji naslov staršem, oziroma na upravo »Slovenskega poročevalca«. Eventualne stroške povrnemo.
Brojan Jožefina. šmarca pri Kamniku, prosi vsakogar, ki b: kaj vedel o njenem
možu Stanku Brojanu, ki je odšel 2. avgust 1943 baje k Savskemu bataljonu, naj
sporoči podatke na njen naslov.
Simončič Darko, roj. 1928 v Kamniku, se je nahajal v radiotelegrafski šoli IX. korpusa. Kdor ve kaj o njem, naj javi na naslov: Cerkvenik Danila, oficirska šola za zvezo, Ljubljana, Bežigrad.
Kdor koli ve kaj o mojem sinu Vladn Babiču, ki se je nahajal v Tomšičevi brigadi, naj sporoči podrobnosti staršem — Babič, Ciril Metodova 52, Baragovo semenišče,
I.	nadstropje, soba 23.
Vljudno prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o mojem sinu Šavsu Ivanu, roj. 15. V. leta 1927 v Ljubljani, ki je odšel septembra meseca 1943 k partizanom in bil dodeljen VDV brigadi, 3. bataljon, naj sporoči na naslov: žibert Mart n, Poljanski nasip 40.
Mati Štefana Silvestra šekulina, klicanega Silvo, roj. v Mariboru, naproša sotrpine iz internacijsidh taborišč v Nereto Teramo in Castel-nuovo pri Rimu za sporočilo o njegovi usodi. Nasiov: Šekulin Marija, Zg. šiška, Pod hribom 60, Ljubljana.
Tratnik Slane, študent iiz Ljubljane, roj.
6.	avgusta 1825 v Dolenji vasi pri Cerknic^ je 9. septembra 1943 odšel k partizanom in bil dodeljen 3. četi 2. bataljona Ljubljanske brigade. Kdor ve karkečs v njem, naj sporoči ustmeno al: pismeno na naslov: Tratnik Stanico, Ljubljana, Jerška cesta št. 37 (Sv. Križ) ali pa na upravo »Slo-venskga poročevalca.«.
Družinam Twrdy in Hribar v Adlešlčih in Novem mestu javljam, da sem se srečno vrnil iz internacije v Nemčiji in se sedaj nahajam zopet na starem mestu. Na skorajšnje svidenje vaš Egidij.
Moj sin Batič Jože; roj. v Ljubljani 15. oktobra 1924, je odšel v septembru 1. 1943. k partizanom in bil baje v Levstikovi brigadi. Kdo ve, kje se nahaja ali se je nahajal, naj «parob očetu: Jože Batič, Ljubljana, Piorijanska ulica 10.
Naprošam vsakogar, ki je si-ečal Komarja Staneta, roj. 1924 v Ljubljani, naj to spoioči očetu v Rožni dolini, cesta XVII. št. 34. Odšel je 16. oktobra 1944 preko Gorice k partizanom.
Naprošam tovariše in tovarišice, ki kaj vedo o tovariših-partizanih ing. Mirjanu Horvata (15. divizija, odšel iz Ljubljane v septembru 1943). Andreju Horvatu (partizanskim odredom se je pridružil tudi v septembru 1943, vračajoč se iz internacije) in Majdi Horvatovi (odšla iz Kočevja isto-tafco septembra 1943 k 4. operativni coni — propagandni odsek). Obvestila prosim na naslov: Horvat Vanda, Ljubljana, Komenskega 24, pri Skrabelj, oz. na upravo »Slovenskega poročevalca«.
Lojze in Riči Zupanc iz Ljubljane pozdravljata mamo Berto Sevar v Spodnjem Logu pri Kočevju. Sporočite ji prosim, da prideta kmalu ponjo.
Iščem sina Zajca Marijana, roj. 1. 1927., ki je odšel v maju L 1942. v partizane-Kdor ve kaj o njem, naj sporoči očetu Zajcu Ludviku, urarju, Tyrševa c. 53.
Novak Saša iz Ljubljane, roj. 24. maja 1923., od 11. sept. 1943 pri Ljubljanski brigadi, septembra 1944 dodeljen na Notranjsko vojno področje Sekretar Skoja. Prosim vse tovariše partizane, kdor o njem kaj ve, da sporoči njegovi materi Novak Minki, Škofja ulica 10 (Tabor).
Vidrih Jože, dijak, roj. 23. marca 1923, je bil nasilno odpeljan v Italijo leta 1942. Služil je pri 60. reg. Fant., III. bataljon »Calabria«, 12. komp. Nazadnje se je javil julija 1943. Kdor kaj ve o njem, r»aj sporoči ra naslov: Minka Lampret, Ljubljana, Kolodvorska 28TI.
Kdor kaj ve o Dragu In Milanu Pohlev-
nu, ki sta šla 6. junija 1942 k Osvobodilni vojski, naj sporeči očetu Josipu Pohlevnu, Pocimilščakova 42, Ljubljana.
Prosim sporočila o mojem sinu Bratovžu Marjanu, roj. 28. oktobra 1921., abit. trg. akademije, ki je odšel k partizanom dne 1. oktobra 1943 preko bloka na Ižanski cesti. Manija Bratovi, Ljubljana, Kolodvor-C©stcl 34
Kdor kaj ve o Babnika Jožeta, roj. 19. 7. 1910 v Podgradu pri Zalogu, ki je bil od ančetka' aprila 1944 ped partizanih (pešači ja) kot kuhar (na Dolenjskem), naj Javi
Ravenska mlaillna msi po maršala Titu
Ljubljara, 19. maja.
Prostran; Kongresni trg je bil nocoj spet prizorišče prisrčne patriot1 čne manifestacije, ki ji je dala svoj pečat mladina naše Ljubljane z navdušenim sprejemom štafet. k so se tamkaj združile po prihoiu »z l Rateč in Trsta ’n odtod nadaljevale pot proti Zagrebu, da ponesejo pismene pozdrave k rojstnemu dnevu maršala Tila na dan 25. t. m. Trg je bil spet en sam vrt zastav in cvetja, med njim pa na tiso. če mladine, ki je prišla pozlravit p:ve glasnike na novo prebujene zavesti med mlad'm redom tik pred praznikom našega voditelja.
Skoraj točno ob napovedani 19. uri je pritekla po Tyrševi cesti in šelenbureovi ulici skupina prvih tekačev z Gorenjske, dobrih pet minut za njo pa še štafeta iz Trsta. Na balkonu univerze je zbrane tekače s skrajnih meja naše velike domovine pozdravil član Glavnega odbora ZSM tov. Pavle Bojc ter v klenih besedah orisal zmagovito življenjsko pot maršala Tita, največjega sina Jugoslavije, katero je .po dolgotrajna borbi osvobodil krutega fašizma in združil v neporušliivo celoto za vse jugoslovanske narode. Takoj nato je tekaču, k; je nadaljeval s pozdravnimi pismj pot proti Zagrebu, izročil obe pozdravni p:smi z Gorenjske ’n Primorske, ki sta bil-: p: e čl tani tudi zbran; mlaiini.
Gorenjska mladina piše svojemu maršalu, da mu je hvaležna za veliko osvobodilno delo, k: ga je pod njegovim vodstvom zmagovito končala hrabra jugoslo. vanska armada, predvsem pa za osvoboditev Trsta in Plrmcrske. Te naše pridobitve, pravijo Gorenjci, bomo znali čuvati \ in braniti.
Mi .od T, a Primorske Izreka v pismu s čestitkam- za maršala Tita globoko hvaležnost. da je bila po njegovi zaslugi čn junaških dejanjih Jugoslovanske armade rešena pet in dvajsetletnega suženjstva v fašističnih okovih fn vključena v veliko fede:ativno demokratično Jugoslavijo. Mladina slovenskega Primorja obljublja da bo ostala tesno ob strani Tita in storila vse, kar h-' želel in velel, bod’si za obrambo ali za obnovo slehernega kotička naše domovine. Maršal Tito ostane za zmerom njen!
Za tem je tajnik Mestnega odbora tov. Joško Sm<de spregovor i nekaj besed o pomenu rojstnega dneva velikega voditelja maršala Tita, ki ga je tudi mladina Ljubljane ljubila in oboževala že dolgo pod okupatorjevim jarmom, sedaj pa sprejela z vsem srcem za svojega, nato pa preči-tal pismo, ki je v imenu mladine bele Ljubljane olšlo s čestitkami na njegov na. slov. Tudi mladinci in mlad’nke našega mesta se zahvaljujejo maišalu Titu za osvoboditev iz krempljev suženjstva in obljubljajo, da bodo zastavili, enako kakor so to storili številni borci že pred tem, vse svoje razpoložljive sile za cim prejšnjo obndvo naše porušene in do tal razdejane «kupne domovine.
Tov. Pavle Bojc je nato naročil tekaču, naj odide na pot proti Beogradu, nakar je mladinec obljubil, da bo v najhitrejšem tempu hitel do prvega cilja ter ob 19.20 med burnim odobravanjem mladega sveta v smeri proti Wolfovi ulici in trem mostovom izginil izpred oči.
Štafeta, ki hiti maršalu Titu s severnih krajev Jugoslavije čestitat za rojstni dan, bo ostala na slovenskih tleh še do ponedeljka opoldne, kajti jutri bodo mladinci in mladinke tekli samo do Brežic ter se napotili za zadnji konec poti do Zagreba šele v ponedeljek, v popoldanskih urah. Današnje prve štafete so odšle iz Rateč ob 10.13, iz Trsta pa ob 8. zjutraj. Po Gorenjskem, kjer so bile po vsej poti burno pozdravljene, so dosegle ob 12.35 Jesenice, ob 14. Radovljico, ob 16.15 Kranj ter ob 18. št. Vid nad Ljubljano, medtem ko je primorska mladina iz gostega špalirja zapustila s svojimi odposlanci Trst ob 8., Opčine ob 9.20, Sežano ob 10.25, Razdrto ob 12., Postojno ob 13.50, Planino ob 15. in Vrhniko ob 17.10. Pot je bila dovolj težka, saj je vso pot pripekalo skoraj pravo poletno sonce, toda naša mladina je v svečanem vzhičenju kar mimogrede premagala še ta napor.
Prvi nastop mladincev tn mladink v osvobojeni Ljubljani, ki so danes prvič simbolično objele vso slovensko mladino združene Slovenije, se je dostojno uvrstil med mnoge domoljubne dogodke minulih dni v znamenju težko pričakovane osvoboditve ln združitve vseh Jugoslovanskih narodov v novi, veliki Jugoslaviji.
Lesjak Veri, P-oftjarrika cesta 15/11. stop.).
Kdo ve kaj o mojem sinu Zalarju Brao-kotu, roj. 27. 1. 1928, ki Je z dvema tovarišema 15. 2. 1945 od pionirjev v Zagonu pri Postojni odšel k partizanom pod Nanos? — Zalar Angela, Ljubljana, Tržaška cesta 93.
_l____-—— 
Bcstas Ljubljane
Darovali so za sira je padlih partizanov in talcev: gospa Iva Novakova, trgovka iz Slomškove ulfce, 5000 lir v počaščenje spomina dobrega sesela, mučeničke žrtve nasilja, univ. prof. dr. Frana Mesesnela, družina Milka Lajovica 1000 lir namesto cvetja na krsti nedolžnih žrtev bratov dr. Borisa in inž. Zorana Tume, neimenovan 1000 lir v počaščenje padlega junaka partizana stavbnega tehnika Josipa Mirtiča. Zidarja, Josip Karlo- 300 lir, stanovalci Reichovlh hiš 1000 lir v počastitev spomina padlega junaka partizana inž. Antona Re’cha, rodbina Leona Franketa 200 Ur v počaščenje spomina pok. prof. dr. Pavla Kozina. Dobeic 500 lir namesto- venca na grob Nele Gerziničeve, Lojzka Razpotnikova 500 Ur v počastitev spomina v Da-chau-u umrlega brata F lipa Severja, tvrdka J. Kramer, mlinarsko strojno podjetje 2000 Ur. France Berl:č 600 lir namesto cvetja na grob tov. poročnika dr. Pavla Vrankarja, Fanči Gaberšček 300 lir v počastitev spomina Mine Bankove In rodbini štrukelj-Vojšček 500 lir namesto cvetja na gro-b Ane Selanove. Za vdove padlih partizanov je daroval trgovec Lovro- Gradnik 500 l’r. Nadalje so darovali za partizanske sirote: • foto Mira Grad z Miklošičeve 500 Ur ter Tda in Milan Radin v počastitev mučen ške smrti sestrične Nede Gorzin čeve 400 Ur.
Za ranjene partizanske borce so darovali : v počaščenje spomina mučeničke smrti abs. jur. Rudolfa Ravbarja njegov brat Ciril 1000 lir, namesto venca na grob dr. Sekule 8. razred klasične gimnazije 300 l;r, Alojz Salar 100 Ur namesto venca na grob Ane Selanove njeni hišni prijatelji 1000 lir. ga. Jerebova iz Zidovske ulice 200 Ur, ga. Kuštnino-va iz Nunske ulice 1000 !ir, neimenovana 1000 lir Velihor Protič iz Beograda 100 Ur, družini Bizjak-Pogorelc 400 Ur namesto cvetja na grob Ane Selanove. Minka Novakova 150 Ur, Franc Stojan 200 lir, Josfp Vasiljev, obratovodja tovarne Res 500 Ur v spomin na umorjena brata Tuma. Drago čeme 200 Ur v spomin padlemu prijatelju partizanu tov. Antonu Ličenu, Pavla Pogačarjeva 200 Ur, rođb'na Anton. Ana in Vid Lajovic 500 lir v počastitev spomina bratov dr. Borisa in inž. Zorana Tume ter Nede Gerziničeve, Ernest Kosmina. 300 lir, namesto cvetja blagopok. Štefanu Kralju darujeta Jaku-povič in Zofija Drenikova 100 Ur, v spo-mto mučeniške smrti bratov dr. Borisa in Inž. Zorana Tume darujeta družina Pavla Plesničarja 500 Ur in družina Stojana Plesničarja 300 Ur, Aleksander MTirgorod-ski 1000 Ur, Peter Dolar 500 lir namesto cvetja na grob svojemu tastu Ivanu Sokliču, dr. Leo Skala 300 lir v spomin mučeniške smrti bratov dr. Borisa in inž. Zorana Tume in v isti namen družina A. Sever 200 lir, rodbina dr. Vladimirja Grossman-na 1000 Ur namesto cvetja na grobove mučeničkih tovarišev ln prijateljev dr. Borisa Tume in inž. RBharda Severja, dr. Frana Mesesnela ln drugih, dalje Jože Grom, lastnik tvrdke Alpa, 2000 lir namesto venca na grob bratov mučenikov dr. Borisa to inž. Zorana Tume. fotograf Hugom Hibše-r 2000 Ur, Matko Prepeluh 3000 Ur v spomf.n pok. tov. Ignaca Krištofa, tvrdka J. Kramer mlinarsko strojno podjetje 1000 Ur in rodbina Habjanič 1000 lir namesto venca na grob bratov Tuma. Namesto cvetja na grob dr. Vita Kraigherja so njegovi sorodn’ki darovali za ranjene partizane 1000 Er in Hana Bevc iz Istega namena 200 lir. Hrabrim ranjencem so po. slali tovariši 2. čete inž. tehn. bat. XVHX divizije 1900 Ur in 200 ameriških oltupa-drjškfh Hr z željo, da čimprej okrevajo od ran, ki so jih dobili v borbi proti fašizmu za našo osvoboditev. — Za partizanske invalide darujejo: tvrdka »Kotlarka« Ivan Božič 1000 lir in Albin Turk 200 Hr namesto cvetja na grob MInce Banko.
Šolske vest!
Učenci in učenke navedenih šol — tudi iz političnih vzrokov v dobi okupacije odstranjeni — naj se zberejo v torek 22. maja 1945 po tem-le razporedu: klasična gimnazija ob 9. uri v H. nadstropju v dosedanjih prostorih; L moška realna gimnazija (vsi učenci) ob 8. uri v dosedanjih učnih prostorih; II. moška realna gimnazija ob 8. uri na zgornjem dvorišču na Rakovniku; IH. moška realna gimnazija dopoldanski razredi ob 7.30, popoldanski razredi ob 14. uri v dosedanjih šolskih prostorih pri uršu-linkah; IV. moška realna gimnazija ob 10. uri pri uršulinkah; L ženska realna gimnazija razredi L—TTT ob 9. uri, razredi IV.— V ul. ob 10. uri v telovadnici Lichtenturno-vega zavoda; II. ženska realna gimnazija razredi 1.—m. ob 9.30, razredi IV.—VHL ob 10.30 v telovadnici učiteljišča; učiteljišče in obe vadnici ob 7.30 v razredih. Navodila za ostale šole bodo objavljena kasneje.
DL ženska realna gimnazija. Pevska vaja za proslavo bo za učenke-pevke L do TTT. razreda v ponedeljek ob 7.30 na učiteljišču, za učenke XV. do VHL razreda ob 10 istotam.
Na državni trgovski akademiji bo dijaška prostaiva osvoboditve v torek 22. t_ m. Ob 8. v dvorani na aa/vodu. Udeležba obvezna.
Vse ljubljanske meščanske šole sporočajo svojim dijakom in dijakinjam, naj se v torek 22. maja zbero ob 8. uri na sledečih prostorih: L deška pred šolskim poslopjem na Prulah; H deška pred šolskim poslopjem za Bežigradom; L dekliška pri uršu-linkah; H dekliška v konviktu v Frančiškanski uHci; L mešana pred šolskim poslopjem na Viču, H. mešana pred bivšo gostilno »Triglav« poleg remize, in IH. mešana pred šolskim poslopjem v Mostah.
I. dekliška ljudska šola v Ljubljani Sv. Jakob prične z rednim poukom v torek 22. maja. Učenke vseh razredov, tudi V. razred, se zbero v uršulinskem šolskem poslopju ob 14. uri, kjer bodo dobile nadaljnja navodila.
Upravitelj«tvo UL me*. 1J. gete v Mostah objavlja, naj se zbere vsa ljudskošolska mladina z učiteljstvom v torek 22. maja ob 7.45 v dvorani Mladinskega zavetišča v Zeleni jami. Učenci tn učenke, ki hnajo ta dan pouk ob 8, uri, naj prlneso a seboj
vse Aotake potrebSOn«. "9*
pride že ob 8.30 v Solo.
Upraviteljstvo ljudske šole v Horjulu obvešča učiteljice iz Ljubljane, da se takoj javijo v Horjulu zaradi pričetka pouka.
Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, H. nadstr., prične z rednim poukom dne 22. maja.
Stenografski tečaj pri Trg. učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, prične
dne 25. maja.
Redni pouk na trg. učilišču »Christofov učni zavod« prične v torek 22. maja. Dija-ki-inje naj se zberejo v šoli ob 17. uri zaradi objave novega urnika.
Strojepisni tečaji na trg. učilišču »Christofov učni zavod«, Domobranska 15, zopet redno nadaljujejo od srede 23. maja dalje po dosedanjem urniku.

Maša zadušnica za pokojnega Toneta
Tomšiča ob tretji obletnici njegove smrti se bo brala v ponedeljek 21. maja ob 8. uri v frančiškanski cerkvi prt glavnem oltarju.
Praznično zdravniško dežurno službo bo opravljal v ponedeljek 21. maja mestni zdravnik dr. Orel Vladimir, Grassellijeva 18, telefon 38-96.
Invalidski pevski zbor bo Imel ob obletnici svojega prvega nastopa, v ponedeljek, 21. maja 1945, ob 20. uri koncert v veliki filharmonični dvorani.
Poziv. Mlekarna Šinkovec Fani. M'kloši-čeva cesta št. 7, nasproti knjigarne Bamberg, prosi vse one stranke, ki so pri njej dvignile kondenzirano mleko na odrezke starostnih kart in so jim bili pomotoma odrezani odrezki G3 nainesto G2, da se v lastnem interesu takoj zglase v tej mlekarni v svrho oddaje odrezkov G2 ln vrnitve odrezkov G3.
Pomanjkanje perutnine Je povzročilo, da deluje umetna valilnica »žegoze« na Gallusovem nabrežju 33 s polno paro. Vsak petek ob 8. uri sprejema vodja vaiilne centrale jajca v valenje. Rejci, ki stanujejo v okolici Ljubljane, lahko oddajo jajca v va-lenjn direktno v vališču na Poljanah 25 pri št. Vidu. Sedaj je še čas. da sl zagotovimo dovolj nesnic za prihodnje leto ln klavne perutnine za Jesen ln zimo.
Rastfi® Svofeodisa Lf&bEfana
NEDELJA, 20. MAJA 1945.
8.00—8.30: Poročila. 8.30—9.00: Jutranja glasba. 9.—9.30: Objave, poizvedbe, pozdravi. 9.30—10.00: Orgelska glasba: Eduardo Torres: Saetas št. 4, Franz Liszt: Preludij In fuga »po Bachu«, Max Reger: Toccata v D-molu op. 59 št. 5, Vlvaldi-Bach: Allegro — zadnji stavek iz orgelskega koncerta v D-molu, Joh. Seb. Bach: Preludij v Es-duru. 10.—10.15: Poizvedbe. 10.15—11.00: Simfonične skladbe: Jakov Gotovac: Orači, Ravel: Bolero, Fr. Smetana: Wallensteinov tabor. 11.00—11.15: Odredbe. 11.15—12.00 Tamburaški orkester — plošče. 12.—12.30 Objave, poizvedbe, pozdravi. 12.30—13.00 Opoldanski koncert — plošče. 13.—13.20 Poročila:	13.20-—14.00: Koncert orkestra
Radia Svobodna Ljubljana. 17.—19.: Reproducirana glasba — plošče. 19.—20.: Razgovori z Junaki iz brigad. 20.—21.: Cene Logar: Ljudska oblast — predavanje. 21.00 do 21.30: Poročila. 21.30—22.: Recitacijski večer liričnih pesmi Matije Bora. 22.-23.: Lahka glasba —. plošče.
Odgovorni urednik: Ciril Kosmač
+ Za svobodo ln lepšo bodočnost slovenskega naroda Je 12. marca 1945 padel prt Smuč-jem dolu partizan
Robavs Viktor
rudarski inženjer v Zagorju.
Večna slava njegovemu spominu I Zagorje, Ljubljana, 15. maja 1945.
Milena, zaročenka; Polda, Angela. Ivanka, sestre; Cenko, brat z družinami.
+ Vsem sorodnikom tn znancem sporočamo žalostno vest, da Je v letu 1943 padel za svobodo naš edini sin ln brat
Dejak Riko
Ljubljana, 19. maja 1945.
Henrik ta Marija Dejak, starši; Majda. Metra
tn ostalo sorodstvo.
+ Dne 21. XV. 1945 Je ob 23. v Z ivin ozd ra v— niški ulici, zahrbtno ubit od podle izdajalske roke. daroval za svobodo ln l<g>5o bodočnost domovine svoje življenje, naš nepozabni tovariš
Grasselli Andrej
mesta] svetnik, načelnik zaščitnega oddelki mestnega županstva,
K zadnjemu počitku ga bomo apramOl v torek 22. maja 1945 ob 17. z Zal, lz kapelice «v. Andreja na pokopališče pri Sv. Križu, čast ln slava njegovemu spominu!
Ljubljana, dne 19. maja 1945.
Magistratui osvobodilni odbor.
+ Za osvoboditev Koroške Je daroval svoje
življenje
Ing. chem. Primožič Ludvik Milan
Bodi mu lahka domača gruda, za kateri) Je živel.
Večna mu slava!
Ljubljana, dne 19 maja 1945.
Ludvik, Marija, starši; Franc, major, brat; Marica, por. Punčuh, sestra. Miroslav Punčuh, svak ln ostalo sorodstvo.
+ Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem Javljamo, da je bes domačih izdajalcev na pragu svobode uničil na Turjaku življenje našemu
Kamnikarju Vikitu
borcu-partizanu za našo svobodo.
Pogreb Je bil v soboto 19. t. m. ob 5 uri * 2al, kapele sv. Jakoba, k 8v. Križu.
Ljubljana, 20. maja 1945. žalujoča žena DRAGA s sinčkom JANITOM; mati MARIJA:	oče ALOJZ; brat Ivan, sestra
LOJZKA, svaldnfa MINKA; svak FRANC MOHAR: nečak JANEZ; nečakinji MAJDA In ALENČICA — ter rodbine SLAMIC-MOHAR.
+ V cvetu mladosti Je za boljšo bodočnost naroda žrtvoval svoje življenje moj sin edinec
Šuflaj Milan
Izdajalski strel ga Je zadel konef leta 1943; njegov grob Je še neznan, zato pa so moje misli vedno pri njem, ki se z nami vred veseli
zmage.
Naj mn bo lahka slovenska zemlja I Ljubljana, dne 20. maja 1945.
Rajko, oče.
...................................MimiII—
+ Na pragu svobode je žrtvovala svojo življenje naša zlata mama, mučena, ln ubita od Istih morilcev, ki so pred dvema letoma ubili njenega moža in našega ljubljenega očeta, gospa
Škrlj Kati
Pokopali so Jo 10. maja 1945 na farnem pokopališču v St. Rupertu na Dolenjskem.
St. Rupert, Ljubljana. Zemun. Trbovlje, Jesenice, dne 19. maja 1945.
Globoko žalujoči otroci; Stane Skrij,, kapetan, politkomisar; Štefka, Vera in EmlL
Dotrpel Je mučeniške smrti naš ljubljeni očka, start očka in stric, gospod
Krištof Ignac
Pokopan Je bil v soboto 19. maja 1945 na pokopališču prt Sv. Križu.
Ljubljana, dne 20. maja 1945.
Žalujoči: Albina, žena; Milica por. S tolar, Irena, Janez, Mirček, otroci, in 06talo sorodstvo.
+ Po več mesecih mučenja Je bil na pragu svobode kruto umorjen pri Turjaku od domačih rabljev naš nadvse ljubljeni, nepozabni sin, brat. svak in stric, gospod
Knez Anton
solastnik tiskarne »Slatnar« v Kamniku. Padel je v idealu za pravico in svobodo slovenskega naroda v 35. letu starosti.
Pogreb se bo vršil na binkoštno nedeljo dne 20. maja 1945 ob 5. url popoldne Izpred cerkve na Viču na viško farno pokopališče.
Ljubljana, Vič, 19. mala 1S45.
Frančiška Knez, mati; Ivan, France, brata; Antonija, svakinja; Ivanka, Uroš, Milena, Katja,
¿J U'UTHI
+ Sporočamo vsem članom in vsem tovarišem mestn*m uslužbencem, ■ da je v noči od 21. na 22. aprila 1945 žrtvoval na oltar domovine — v zarji svobode, svoje mnogo obetajoče življenje naš prvi predsednik
Grasselli Andrej
mestni svetnik.
predsednik nadzornega odbora Nabavne zadruge mestnih uslužbencev.
Njegovo truplo bo preloženo iz začasnega groba v torek, dne 22. maja 1945 ob 17. uri iz kapelice sv. Andreja na Žalah na njegovo pravo, zadnje počivališče.
V Ljubljani, dne 19. maja 1945.
Upravni odbor, nadzorni odbor in nameščen stro Nabavne zadruge mest. uslužbencev v Ljubljani.
+ Zapusti nas je za vedno v 40. letu starosti naš ljubljeni nepozabni mož, brat. zet, svak in stric
ing. Sever Rihard
Pogreb dragega pokojnika 1e bil v soboto 19. maja 1945 ob 17. uri lz Marijine kapele na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, 20. maja 1945.
Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.
+ Zahrbtno zadet od zločinske bratomorne roke je daroval svoje blago življenje za svobodo ljubljene slovenske zemlje
dr. Neuberger Mavrici j
zdravnik
Pogreb Je bil v soboto 19. t. m. ob 5. uri z Žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu.
Prosimo -tihega sožalja!
Ljubljana, 20. maja 1945.
Globoko žalujoči:
ERNA, soproga; EVA, LIDIJA, hčerki: FRANJA MALA VRH. mama ter ostalo sorodstvo.
+ Na težko pričakovani dan svobode sta padla v borbi za staro pravdo pred bratomorno zavratno kroglo na Turjaku
dr. Tuma Boris ing. Tuma Zoran
industrijalca.
Prosimo tihega sožalja!
Pogreb Je bil v soboto 19. maja ob 17. tiri b Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 20. maja 1945. žalujoči: DR. VELA roj. PLESNIČAR, tena s sinčkom DUŠANOM; ANKA. ing. IVAN, ing. JAROSLAV, dipl. com.. BRANIMIR, OSTOJ, sestra in bratje ter ostalo sorodstvo.
+ Za svobodo slovenskega naroda je mučenl-ško umrl dne 4. maja na Turjaku naš srčno ljubljeni
dr. Mesesnel France
konservator.
Njegovo izmučeno telo smo položili k večnemu počitku v soboto 19. maja ob 5. popoldne.
Ljubljana, Gorica. Vipava, 20. maja 1945. Globoko žalujo i: SAŠA. ž?na; JANEZ in DREJ-ČEK, sinova; EMA SFILIGOJ in ADA, sestri ter ostalo sorodstvo.
+ Na pragu svobode je bratomorna krogla pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu možu in zlatemu očku
Gorišek Martinu
zidarju.
Pogreb J® bil v soboto 19. t. m. ob 5. url s Žal. kapele sv. Jana»?,, k Sv. Križu.
Ljubljana, 20. maja 1945.
Globoko žalujoči: MARIJA, žena: /4ARTIN, MIRKO in MARINKA, otroci ter ostalo sorodstvo.
+ Vsem znancem sporočamo, da je v Junaškem boju z okupa or jem nad Planico pri Škofji Loki 5. marca 1944 padla naša draga hčerka edinka ln sestra
Zorman Slavka
uradnica tovarne »šešir«.
Večna JI slava!
Ljubljana. 19. maja 1945/
Žalujoči oče, mati, brata Pe er in Ivan ter ostalo sorodstvo.
+ Za svobodo domovine Je daroval svoje življenje naš ljubljeni
Hafner Slavko
Rade! Jo avgusta 1942 od strelov italijanskih okupatorjev. Začasno je pokopan v Kočevskem Rogu.
Maša zadušnica bo v torek 29. maja 1945 ob 8. url v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana. 19. maja 1945.
Zena Anica s hčerko Polonco, oče. brat ln sestre.
+ Na oltar domovine je dal svoje upapolno življenje naš najdražji očka
Skok Ferdo
kom. I. bat. Udarne brigade »Ivan Cankar«. Njegovo truplo počiva v Gorjancih, čast in slava njegovemu spominu!
Ljubljana, 18. maja 1945.
Žalujoča žena Milka s hčerko Jasno in ostalim sorodstvom.
+ Strti tn globoko užaloščeni sporočamo vsem prijateljem In znancem, da je 24. novembra 1944, zadeto od zločinske roke, v 37. letu starosti prenehalo biti rlemenito srce naše zlate, nepozabne In srčno ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete
Prešeren Štefke
učiteljice v Starem trgu pri Rakeku. Ljubljana, Rakek, dne 13. maja 1945.
Žalujoča mati Jožica, oče Andrej, brat Dolfe, sestri Olga in Miri jam, Vida roj. Jernejčič, svakinja, Berti Dular, svak; Peter, nečak; Breda, nečakinja in ostalo sorodstvo.
+ Za svobodo in lepšo bodočnost domovine sta dotrpela naša ljubljena
Ravbar Stanko
kapetan I. razr.
izkrvavel 19. marca 1944, zadet od morilske okupatorske krogle, pokopan v Vel. Dolu na Krasu, tu
Ravbar Rudek
abs. mr.
umrl ▼ noči 4. maja 1945, tik pred Vstajenjem domovine, do smrti mučen od izdajalske tolpe pri Vel. Laščah. Pokopan je pri Sv. Križu *v Ljubljani.
Ljubljana, Ajdovščina, Beograd, 20. maja 1945. Globoko žalujoči: mama Ivana, žena Tinca, sestra. Merica, brata Mirko in Ciril z družinama.
. J. Dne 11. novembra 1944 je pri Žužemberku I žrtvoval svoje mlado življenje za svobodo domovine naš ljubljeni sin in brat
ing. Horvat Mirjan
zvezni ofictr-kapetan štaba 15. div.
Naj do prevoza k Sv. Križu mirno spi v dolenjski zemlji!	—>
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeliek 21. t. m. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, 19. maja 1945.
Globoko žalujoča mati Marija, o "o ■»
Vanda in Majda, brat Anclrof v*' ostalo sc^dvfvo.
MAU OSLASI
! sprejmem. VaSL. BorSt-
ESSläi	
GOSPODIČNA	trgovsko
nao bražena, išče	primer-
ne zaposlitve.	Ponudbe
na upravo pod	»Valena
dela«.	482-1
GOSPODIN J A čista ln varčna želi mesto pri eamostojnem gospodu.— Ponudbo na upravo pod' »Zanesljiva«	508-1
100,1;
POMOČNIKA brivskega ln frizerke išče Franjo Žabi ek. Krakovski nasip št. 26.	530-la
KUHARICO pridno ln
pošteno, zmožno splošnega gospodinjstva sprej mem k eni osebi. Sferen če Alojzij. pivovarna
Union.	529-la
MEHANIKA za	popravi-
lo kolos sprejme takoj	
meh delavnica	Tvrševa
št. 12.	523-la
GOSPODIČNO.	ki zna
nekoliko šivati.	iščem.
Ponudbe upravi	pod šl-
fro >Uraa*	533-la
POMOČNIKA m čevljar, skega vajenca sprejmem takoj. Tome Sv Petra cesta 47.	509-la
POMOČNICO gospodinjsko, pošteno ln vestno, z znanjem kuhe sprejmem k tričlanski druži-ni Naslov v upravi.
568-1a
POMOČNIKA čevljarskega sprejmem takoj za stalno delo. Rožna dolina, Predjamska I8. Zimšek Alojzij.	522-1 a
POMOČNICO gospodinjsko sprejmem k rodbini 4 oseb. Vprašati Elei-meisova 46-UI desno od 10. do 12. ure. 513-la
ŽENSKO za vsa hišna dela in pomoč v mlekar ni sprejmem Naslov v upravi.	520-la
DEKLE pridno za pomoč v gospodinjstvu takoj sprejmem. Naslov v upravi.	498-la
VAJENKI frizerski, takoj sprejmem s tedensko plačo. Brlvsko-frl-zerski salon Dežan Anton, Tyrševa 69a. 351-la
POMOČNICE krojaške ln šiviljske, izurjene delavke sprejme takoj salon Mire Škabar. Aleksandro va 5-U Sprejmem trudi prvovrstn o prikroj evalko ali preddelavko. veščo pripravljanja dela.
535-la
PCMOČNTKA čevljarskega sprejmem takoj. Jože Mokorel. Mirje 4.
551-la
POT TOČNTKA kroj aškega za vsa dela sprejmem. Modni krojaški salon — Oo-’av Slaper šmartin-ske 3	550-la
VPTNARJA-ico sprejmem pod boljšimi po-gc i. Sušnik Ljubljana Z ' V a 21	548-la
VINIČARJA oženlenega. * večletnim delovanjem P“	^
boljšimi poboji na večjo vinograduo posest pri Novem mestu. Sušnik. Ljubljana. Zaloška c. 21.	547-la
VZGOJITELJICO k 6!et n emu fantku brez matere iščem. Ponudbe z navedbo dosedanje zapo elitve na upravo pod »Dobrosrčna« 546-la
POMOČNIKE krojaške ln pomočnico sprejme takoj Avgust Petrovčič, civlno tn vojaško kro-J astro, Tabor 4.	536-1a
POMOČNIKA 2 krojaška za veliko delo in 2 za malo deli> sprejme salon Roškar Ludvik — Florjanska ul. 22.
562-la
POMOČNICO gospodinj skc. pridno ln pošteno Iščem za takoj. Naslov v upravi-	557-la
POMOČNIKA pekovskega ali delavce, za pomoč v pekarni išče za takoj Mežnarčič Josip. Tržaška c. 4.	573-la
PO STREŽNICO zanesljivo. zmožno hišnega dela. sprejmem od pel 8. dalje po dogovoru. Naslov v upravi. 564-la
VEZILJO strojno, tudi za predtisk sprejme Matek in Mikeš, Frančiškanska ul.	516-la
PO STREŽNICO. sprejmem vsak dan od 8. do 11. ure. Plača po dogovoru, Oglasiti se od 14. do 15. ure ali po 19. url. Malo dela. — Naslov v upravi.	408-1 a
DELAVCA čevljarskega in vajenko za prebivanje, sprejmem. Jaroš — Breg 2.	411-la
HIŠNIKA — sprejmem proti prostemu stanovanju. Ponudbe upravi pod »Zakonski par«.
412-21
POMOČNIKA krojaškega ln vajenca ali vajen ko sprejme takoj modni salon Jelovšek, Gledališka 14.	583-1a
FRIZERKO ln vajenko
sprejmem takoj ali po dogovoru. Franc Wild-mann, Napoleonov trg št. 5.	346-la
POMOČNICO frizersko sprejmem takoj ali po dogovoru. Vaši. Borštnikov trg 4.	299-la
POMOČNIKA čevljarske ga ln vajenca sprejme Zavrl Janko Tržaška 11 290-1a
POMOČNICE krojaške, Izurjene .sprejme salon *L?.dy« Kredixna banka 239-la
POMOČNIKA krojaškega ln valenca-ko sprejme Tomšič Danijel, — Zg š?ška. Vodnikova c. Št. 103.	270-la
POMOČNICO šiviljsko, izurjeno iščem za takoj v Jesenkovi ul. 8-HL 269-la
BRIV. POMOČNIKA ln vajenca sprejme salon Podržaj Franc. Sv Jakoba trg 9.	205-la
SLUŽKINJO za pomoč v gospodinjstvu sprejme Podržaj. Prule 4. 204-la
FRIZERKO, dobro moč. samostojno, takoj sprejmem. Frank Hilda, Ze-ljarska 11, Kolezija.
437-la
POMOČNICO gospodinjsko, za vsa hišna dela. sprejmem. Plnča In hrana dobra. Verstovškova 27. levo Tobačne tovarne.	456-la
RISARJEf-KE) za vžiga-nje. poslikan j e na les, narodnih motivov tn 2 pomožni delavki za razna dela. takoj sprejme tvrdka Vavoetič. Tyrše-va c. 35, Ljubljana.
480-1a
V STALNO SLUŽBO takoj sprejme 2 lesostrn-garla, -2 mizarja. 2 pomožna delavca tvrdka Vavpetič, Tyrševa c. 35. Ljubljana.	479-la
ŠIVILJO za na dom. dobre. sprejmem. Naslov v upravi.	474-la
VAJENCA tn strojnika za gradbene stroje — sprejme gradb. podjetje Clblar Jože ml.. Vodovodna c. 1.	469-la
VEČ POMOČNIKOV so-boslikarskih sprejme takoj Ivan Martinc. — Zrinjskega e. 7.	175-la
FRIZERKO dobro, takoj sprejme Zavrl Milan št. Vid nad Ljubljano. Javite se pr! Popit Viktor, Cankarjevo nabrežje 3.	171-la
VRTN * RJU hišniku sam cu nudim sobo, brano In zaslužek. Cesta na Rožnik 19.	170-23
DEKLE pošteno, pridno, ki zna kuhati ln opravljati tud? druga dela — dobi mesto pri 2 osebah. Naslov v upravi.
151-la
VEČ POMOČNIC samostojnih takoj sprejme modni atelje »Mara« — Gledališka 16-VI. 89-la
SOBARICO in kuharico sprejmem takoj v dobro in stalno službo. Naslov Koblarjeva 3.	103-la
PO STREŽNICO za par dni v tednu iščem. Plača dobra. Rožna dolina Cesta H-18.	399-1a
MODISTKO vsaj malo samostojno sprejme za stalno salon Šinkovec Justina, Pražakova 8-1.
381-la
VEČ POMOČNIC, samostojnih, takoj sprejme modni salon Anica — Prečna ul. 3.	186-la
KUHARICO ali gospodinjsko pomočnico, veščo kube in vseh gospodinjskih del, sprejme družina dveh oseb. Naslov v »Slov. Poročevalcu«.	183-la
KUHARICO, ki bi same stolno vodila gospodinj stvo in opravljala vsa v sem spadajoča dela — sprejme majhna družina brez otrok v centru mesta. Ponudbe upravi pod »Samostojna«
379-la
nikov trg 4.
300-44
VAJENCA za mehanično obrt sprejmem. Zaloška cesta 51.	389-44
BRIV. VAJENCA, sprejmem. Bradač Stane. Medvedova 22. šiška. 488-44
VAJENCA mizarskega v uk sprejme Bitenc Ivan mizarstvo. Gosposka ul. 10.	253-44
VAJENCA za soboslikar-sko obrt sprejme Ivan Martinc, Zrinjskega 7.
176-44
VAJENCE za soboslikar-sko in pleskarsko obrt sprejme tvrdka Marn Josip Wolfova ul 12.
182-44
VAJENEC mizarski. s lVs-letno učno dobo -išče mojstra. Bitenc. Draga 59 Ljubljana
220-14
Priporoča se
ßORIS V. SIMANDL
k
Dvorakova 3 Telefon 24-07
LJUBLJANA TyrSeva 25 Telefon 24-07
VAJENCA za pleskarsko in slikarsko obrt. sprej me Mlinar A.. Dunajska c. 41.	837-44
VAJENKO in vajenca poštena, spre 1 me frizerski salon «Strgar«. Miklošičeva c. 40.	454-44
VAJENCA krojaškega ali vajenko sprejme takoj modni salon Ludvik Ro škar. Florjanska ul. 22 561-44
KOZO švicarsko dobro mlekarico prodam. Zg. šiška. Pod hribom 5.
588-6
VOZIČEK globok, zelo dobro ohranjen prodam Posavskega 13-1. Bežigrad	559-6
OPREMO pisarniško črno. kompletno, iz trdega I*?sa. prodam. Naslov upravi.	569-6
KOZICE mlade prodam. Kolezija. Gerbičeva ulica 22.	579-6
VAJENCA čevljarskega sprejme Zimšek Alojzij Rožna dol. Predjamska št. 18.	523-44
ŠAL benečanski, svilen, bel z vezeninami, prodam. Naslov v upravi.
586-6
SUKNJO krom bi. modro ln spomladansko sl vo predvojno, malo no šeni, čevlje, nizke, črne. št. 43 radi odpotovanja prodam. Naslov v upravi.	291-6
ELEKTROMOTOR 5 KS 220-380 V proda Dir j ec Franc. Mandelčeva 7.
582-6
BLAGO prvovrstno volneno za moško suknjo v sivi barvi in blago za moško obleko v rjavi barvi prodam. Naslov v upravi.	249-6
ČEBELE. Kupimo: A Z. panje kranjiče, roje.— Ponudbe Slovenskemu čebelarskemu društvu v Ljubljani.	266-7
PAPRIKO orjaško, krasne paradižnike, cvetlič ne ln druge sadike pro daja vrtnar Pod hribom št. 40.	49-6
SLOVENSKO in tuie leposlovje ter ostale izvirne knjige in prevode — kupuje Janez Dolžan — knjigarna, Stritarjeva ul.
407-7
ZAJCE Angora v moder nlb kunčnicah in nekaj ovsa predam. Vse živali ln kunčnice prodam le skupno. Naslov v upravi 395-6
OPRAVO novo ali tudi dobro ohranjeno, kuhinj sko ln sobno, kupim.— Naslov v upravi. 355-7
OBLEKICE za deklice od 1—3 let ln spodnje perilo, prodam. Naslov v upravi.	483-6
STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo iih prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2.	SP 2-7
ČEVLJE moške, št. 41, ter dekliške št. 36, oboje črne, nizke., prodam. Verovškova 22-11, šiška.
322-6
ČEVLJE moške, nizke, rjave ali črne, št. 39—40, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe upravi z navedbo cene pod »čevlje«.	280-7
OBLEKO sivo, lepo. prodam. Naslov v upravi.
352-6
PUNČKO celuloidno, novo ali staro, kupim. Gobec, šmartinska c. 113, 363-7
BLAGO temnomodro — predvojno, za moško obleko ah damski kostum. prodam ali zamenjam. Celovška c. 49-1.
261-6
TABULARJA dva, ali sprednje in zadnje kolo s pneumattko, kupim. Sajovic. Rimska c. 6 — dvorišče (pekarija Vidmar).	400-7
VOZIČEK otroški, globok, dobro obran J en,
- — - uf?odnn prodam — Velebitska 4.	403-6
LU2NT KAMEN, kupim ali zamenjam. Naslov v pravi.	407-7
KOLO c^TŠko (izredno lahko, malo rabljeno ter čoln, prodam. Tržaška 19-1.	410-6
BLAGO, več metrov za
kmečko žensko obleko, kupim ali zamenjam za živila ali mast. Naslov v upravi.	449-7
FOTOAPARAT filmski Compur 4.5 In nekaj filmov 6-9, prodam. Flori-janska 34-1, desno. 429-6
ČEVLJE ženske, črne — usnjene, št. 381/*, prodam. Naslov v upravi.
441-6
ČEVLJE dekliške, bele. št. 35 ln damske semiš salonske čevlje št 36. prodam. Celovška 94-TT 476-6
R ADIO APARAT nem ške .•znamke, moderne oblike, prvo vraten. 34-1. 3 valovne dolžine, prodam. Fiorijsnska 3-HT. desno zadnja vrata. 457-6
KOLO damsko, znamke Wande?er. predam. — V protiračun vnmem ali kupim radio žarnice znamke »Fivre« 6 K 8. 6 K 7, 6-7, 6 V 6, 5 Y 3. Naslov v upravi. 472-6
KUHARICO restavracijsko sprejmemo pod zelo ugodnimi pogoji. Na slov v upravi. 372-3 a
PO STREŽNICO	iščem
od 8. do 2. ure. Hr a in plačilo po dogovoru Gobec, šmartinska cesta 113.	362-la
VEČ mizarskih pomočnl kov sprejme takoj mizar stvo EOR Franu Kregar VIžmarJe 87. Zglasiti se isto tam.	349-la
RADIOAPARAT	5-fl —
prodam. Knoll	Rudolf.
Dunajska Í5.	468-6
VOZIČEK otroški, globok. dobro ohranjen —	
prodam. Naslov	v upra-
vi.	466-6
SUKNJIČE tri	prodam
ali zamenjam.	Japljeva
2. pri vratarju.	501-8
VOZIČEK otroški pred-	
vojni globok,	prodam
za 7000. Naslov	v upra-
vL	492-6
BLAGO za moške sraj-	
ce tn svilo za	damsko
perilo prodam	ali zame
n lam za živež.	Naslov v
upravi.	512-6
POMOČNICO gosp. ali postrežnico, lahko začet nlco, sprejmem. Bleiwel-sova 9, pritličje. 348-la
KUHARICO veščo vseh gospodinjskih del, sprejme za stalno ena oseba Predstavi naj se: Aleksandrova 2-IV.	481-la
POMOČNIKA soboslikar-skega takoj sprejmem v stalno službo. Sedej Leopold. Slomškova 23.
504-la
POMOČNIKA brivsk. hitrega ln samostojnega delavca, kakor tudi vajenca. ki bi imel veselje do te obrti, takoj sprejmem. Zupanc Miro. frizer, Šušteršiče va ulica la. poleg kina Moste.
524-la
INŠTALATERJA vodovodnega in kleparskega pomočnika sprejme Gustav Puc, kleparstvo ln vr-‘<*'--'-c4na instalacija— c. 9. SOMa
POMOČNIKA brivskega sprejmem proti dobri plači. Franc Wildmann, Napoleonov trg 5.
347-la
POSTELJO otroško, železno in visoke moške čevlje št. 43 prodam.— Naslov v upravi. 515-6
GOSPO. POMOČNICO za večji del dneva sprejmem.. Naslov v upravi.
486-la
VAJENCA sprejme kleparstvo in vodovodna instalacija Gustav Puc. Tržaška c. 9.	499-44
VAJENCA za soboslikar-sko ln pleskarsko obrt sprejme takoj Sedej I opoid, Slomškova 23.
503-44
VAJENCA zdravega ln poštenega, m i _ sko trgovino sprejmem takoj. Niko Malgaj, Knc zora M.
HARMONIKO klavirsko. Scan dalli, predvojno — prodam. Bleiweteova cesta 21.	510-6
VOZIČEK globok, otroški prodam. Naslov upravi.	514-6
BLAGO za moško obleko s kompletno podlogo ln balonsko svilo — ugodno prodam. Naslov v upravi.	531-6
VOZIČEK globok, zelo dobro ohranjen prodam Naslov v upravi. 534-6
SVILE nekaj metrov ter štrapacno blago za par srajc ln blago za dam skl kostum prodam ali zamenjam. Vprašati na Rimski c. 9-H., vrata 16 589-6
ČEVLJE salonske elegantne damske črne semiš s polno peto štev. 38-39 ln 2 pora svilenih nogavic prodam. Naslov J* npeand,	50»*
SnOCIAUSTA MEHANIČNA DELAVNICA ZA KNJIGOVODSTVENE, PISALNE, RAČUNSKE STROJE IN REGISTRIRNE BLAGAJNE »NATIONAL«
majhno, znamke Milic, ev. St. 192291, tov. štev. 566738. je bilo 9. t. m. odpeljano z bloka na Tržaški cesti. Naprošam vsakega, ki bi kaj vede', o njem, da sporoči prot; dobri nagradi na upravo lista.	478-37
APARAT Fortschrttt za trajno ali druge vrste, v prav dobrem stanju, kupim. Strgar, Miklošičeva c. 40.	453-7
ZNAMKE zadnie pokrajinske v serijah in posamezne, kupim. Trgovina Kassig Miklošičeva 17.	9358-7
ČEVLJE nove. moderne. moške nizke št. 44 kupim. Naslov v upravi.
491-7
BLAGO. 21/; m. za oto- j SOBO z vso oskrbo — mano, predvojno, zame- iSčem za gospodično, njam za temno poletno j Plačam zelo dobro. Po-
fciago za žensko obleko ali letne čevlje št. 37 do 38. Ponudbe upravi pod »Otomana«.	455-8
SVILO 4 m, boljšo, črno. zamenjam za dobro blago za žensko poletno obleko svetlejše barve.
77-8
ČEVLJE moške, nizke, rjave, skoraj nove. predvojne. št. 43, zamenjam za odgovarjajoče št. 41. Lah. Vrhovčeva 1. 471-8
NEKADILEC — bolehen dietnik zamenja protivrednost za živila. Naslov v upravi. 470-8
BLAGO črno za damsko poletno obleko kupim ali zamenjam za riž ali moko Komenskega 24-IV. desno.	9169-8
GA I ICO zamenjam ali prodam. Ponudbe upravi pod »Prvovrstna«.
203-8
ZNAMKE zamenjam za blago ali letno damsko obleko, ev. j ib tudi prodam. Ponudbe na upravo Dod »Znamke«
519-8
KOLO damsko italijanske znamke zamenjam za radioaparat. Mariborska 17.	518-8
ŽIVILA zamenjam za 3 rjuhe in 2 prevleki. Ponudbe:	Žitnikova ulica
18. Rožna dolina. 532-8
GALICO dam za protivrednost. Naslov v upra vi.	495-8
V TRSTU ali okolici bi vzela v najem gostilno, vinotoč, menzo ali mlekarno, takoj ali s 1. Julijem. Ponudbe prosim na upravo pod »Zmožni in marljivi« 497-17
LOKAL za manufakturo iščem. Naslov v upra vi.	563-17
OBRTNI prostor oziroma prostore za lepo in mirno obrt iščem Ponudbe na upravo pod »Dober plačnik« 574-17
HIŠO dvostanovanjsko ali vilo z vrtom, vzamem v najem. Naslov v upravi.	587-17
nudbe na upravo pod »Gospodična«. 567-23a
IZGUBILA SEM osebno Izkaznico na ime Mur-tezanovič Ljudmila. Zg. Zadobrava 80, p. D M. r Polju, in denar, oboje na Starem trgu. Izkaznico prosim vrnite, denar lahko obdržite. 473-37
OSEBA, ki Je v petek 18. tm. ob pol 9. na dolenjskem tramvaju vzela v robec zaviti verižici, srebrno in zlato, pro sim, naj vrne v upravi lista proti nagradi.
585-37
JOPICO pepita, sivo sem pozabila dne 18. tm. ob pol 14. na klopi v Zvez di. Poštenega najditelja prosim, na.1 jo vrne v upravi.	496-37
ROČNI VOK «ro, 1JS0 m
dolg, sive barve, eno kolo v slabem stanju. Je bil odpeljan 8. tm. najbrž v smeri proti št. Vidu. Kdor bi kaj vedel, naj me obvesti proti na gradi. Ambrožič. Glinška Ul. 7-1.	553-37
ŠOP ključev 8 št. 5324 sem našla na Celovški cesti. Fa Meinl. Dunaj ska 2.	538-37
OSEBO, ki je v dopoldanskih urah 18. tm. od peljala iz veže tiskarne Merkur damsko kolo črne barve, ev. št. 4813— pozivam, da ga takoj vrne, ker je bila opazovana skozi okno. 526-37
TOVARIŠ, ki sl Je sposodil 9. maja dopoldne na vrtu gostilne Katrce moško kolo evid. štev. 250277, znamke Austro-Daimler št. 8466171, zeleno barvano, naj ga vr ne na naslov. Lapanja. Rožna dol. c. VI.-4.
584-37
PRAZNO sobo v središču mesta iščem za takoj . Ponudbe na upravo pod »Za pisarno«
576-23a
SOBO opremljeno in ku hinjo z vso kurjavo v centru mesta dobi upokojenka ali majhna dru žina ki bi gospodinjila upokojencu. Ostalo po dogovoru. Pnudbe upra-pod »Domač k*»ha« 537-23
SOBO opremljeno, po možnosti s posebnim vlodom. iščem. Ponudbe na upravo pod »Plačam točno in dobro«
575-23
GOSPODIČNA dobro situirana, z lastnim pohištvom, se želi zaradi pomanjkanja	-	c'-
znsnlti s starejšim gospodom od 50 do 60 let. Prednost imalo vdovci brez otrok. — Ponudbe upravi pod »Novo življenje«.	421-25
UGLAŠEVALEC glasovir-
jeV, Jurásek Zrinjskega 7/II telefon 39-23.
KLAVIRJE strokovnja, ško popravlja in uglašuje Prva kranjska i» delovalnlca klavirjev, Ljubljana. Privoz 10. — Telefon 33-40 J-402-37

ST/NO VANJE 3 sob z vsemi pritiklinami najraje pod Rožnikom ali na Mirju nujno iščem. Po možnosti z malo vrta. Naslov v upravi.
489-2la
3 ACCH A ROMETER.	—
erometer in alkoboTme ter kupim ali dam oro-ti vrednost.	Sveti in. —
Šmartinska 24.	236-7
STANOVANJE enosobno, sobo s štedilnikom (ga-šperčkom) ali karkoli— zadovolji se z vsem — išče mlad zakonski par. Ponudbe na upravo pod »Rotim takoj plačam dobro«	5C2-21a
»STANOVANJE trisobno, s kopalnico, blizu bivše belgijske vojašnice (cerkve Srca Jezusovega) — za manjše
PLAŠČE in zračnice zo kolo kupim ali za me- , njam za meso. Naslov v j zamenjam upravi.	549-7 j kjer koli v mestu. Pre-
------------------- j skrbim prevoz. Ponudbe
JEDILNICO ali kmečko f upravi pod »Mala stran-sobo kupi Ivica Mulej, ■ ka«.	430-21
Poljanska c. 69 (poleg !--------------------------
klavnice na. dvorišču), j STANOVANJE komforc-545-7 ; no. večje, zamenjam za-
KAUč s fotelji moder-j vi. no kupi Ivica Mulej— Poljanska c. 59 (poleg klavnice, dvorišče)
544-7
— i man jše. Naslov v
upra-
517-21
DALJNOGLED in hladil no omaro kupi Ivica Mulej, Poljanska c. 69. (poleg klavnice, dvorišče)	543-7
SVILO barvasto za obleko bi rada kupila ali zamenjala za živila. Na slov v upravi. 583-7
ČEVLJE nove, damske, odprte, z nizko peto. št. 38-39, kupim. Naslov v upravi.	566-7
STANOV x\N JE komfortno. obstoječe iz 2 sob in kabineta zamenjam za enosobno pod enim ključem. Ponudbe urarstvi pod »čisto stanovanje«	565-21
•STANOVANJE enosobno na Kodeljevem zamenjam za stanovanje v okraju Sv. Jakob. Trnovo. Naslov v upravi.
581-21
KNJIŽICO »Slehernik« dobro ohranjeno, veza no ali nevezano kupim. Potrebujem jo nujno in dobro plačam. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo pod šifro »Slehernik«	TV-7
SOBO ali sobico oprem lieno. s posebnim vbodom s Derilom ali brez iščem. Ves dan odsoten. Ponudbe upravi pod šifro »Dobra duša«
396-23s
r
izmenjam
KOIjO novo. nerah'.Jeno, damske ali mošfco. za-menjam za. đober radioaparat. Naslov v upravi.
308-8
ČEVLJE ženske, športne št. 37 zamenjam ta opanke aU sandale a nizko peto St. 38. Pucihar, Medvedova 38.
572-8
JAJCA potrebujem zaradi bolezni ln surovo maslo. Zamenjam za kar koli po dogovora. Naslov v upravi. 397-8
ČEVLJE salonske, št. 37. nove. za enake ali sandale št. 37V». Guzelj, Gradišče 4.
TOVARIŠICA, ki sl Je dne 16. maja na Miklošičevi cesti št. 7-1. izposodila žensko kolo znamke »Baronlja. ev. štev. 18.908, črne barve z drap kolesi tn plašči, se naproša. da kolo vrne na naslov pri upravi.
485-37
AKTOVKO s steklenico 6em našla pred nekaj dnevi. Naslov pove uprava.	484-37
LISTNICA s 336.50 Hrami se je našla v upravi Slovenskega Poročevalca-m-37
PARTIZANSKO SIROTO deklico brez staršev — zdravo ln prikupi J Ivo, staro od 3 do 5 let — sprejmem v trajno brezplačno oskrbo ln dobro vzgojo. Vovk Ludovlk. LJublJana-Vlč, Vtnčarje-va 7 pri gasilskem domu.	n-37
DENARNICO z nekaj čez 800 lir sem Izgubil od Sv. Krištofa lekarne do prelaza. Ker Je težko prlslužen denar ln sem brez sredstev ln star sedemdeset let, lepo prosim najditelja naj vrne v upravo 'Slovenskega Poročevalca*. 465-37
PES mlad, rjav, se Je zatekel. Lastnik naj se zglasi na univerzi pri Kržišniku.	475-37
IZJAVLJAM, da v pozivu z dne 18. tm. ni mišljena gdč. Nada Dolenc profesorica in članica fcvart. odbora Kolezija. Mencingerjeva 31.
Dr. Pran Kovač.
556-37
POZIV! Dne 7. tm. so ml odvzeli Nemci pred bansko palačo kolo — znamke Standard, tov. št. 593954 in ga isti dan popoldne oddali na videz znani gospodični s plavo legitimacijo, kate ri sem takoj izjavila, da je kolo moje. Gospodično pozidam, da prijavi kolo policiji v Bethov-novl ulici ali pa lastnici Ani Meršnlkovi, mest no računovodstvo.
578-37
SOBO. majhno. lepo opremljeno išče gosDod šiški ali bližini. Plačam za 6 mes. Ponudbe na upravo pod -Lepa soba*.	487-23a
GARSONJERO opremljeno ali prazno, išče go. spod za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi pod .Garsonjera*. 432-23a
SOBO opremljeno, s kuhinjo. išče miren zak. par. — Ponudbe upravi pod »Takoj*. 467-23a
SOBO prazno Išče gospod za takoj ali kasne Je. Ponudbe upravi pod »Stalen*	490-23a
SOBO prano c s posebnim Vhodom. Iščem. — Najraje na Kodeljevem, v Mostah ali Vodmatu. Plačam dobro tn točno. Ponudbe prosim na naslov: Zupanc Miro. frizer. SuSteriHčeva ni. la. poteg Um Moste.
POIZVEDBA, švabobran skl kapetan Ivan Rihar iz Ljubljane, Kneza Koclja št. 3 Je dne 2. maja 1944 zaplenil gospel Pavli Ribarič s Pia nine pri Rakeku radioaparat znamke »Siera-Super* tipa 42 A. tcv. št. 3543. Prosim vsakogar, ki kaj ve o tem radioaparatu, da to sporoči Pavli Ribarič, učiteljici. Planina pri Rakeku. ali pa na naslov: Liubljana Vodnikova c. 12-1.	511-37
POZIV! Dne 27. aprila okrog 11. ure predpoldne Je mlada kolesarka na vogalu Miklošičeva cesta Tavčarjeva ulica podrla starejšo gospo, ki Je nezavestna obležala In dobila težko telesno poškodbo. Gospo sta mlad gospod ln neka gospa odnesla v Kramarjevo le kamo tn nato na Okrož ni urad. kjer Je poško-dovanka prejela prvo zdravniško pomoč. Podpisani vljudno prosim vse, ki so opazovan ta dogodek, zlasti pa oba reševalca, mladega gospo da tn gospo, da se Izvolijo zglasiti v moji pisar ni. Dr. Ravnihar, odvetnik, Miklošičeva e. 18-1.
R7-37
VELEPODJETJE v Ljubljani SPREJME
perfektnega glavnega
ksifagcvo&jo&Uamista
dobrega organizatorja, verziranega v davčnih zadevah, nadalje IZURJENE SALDO-K0NTISTE, KORESPONDENTE in PISARNIŠKE SLUGE.
Ponudbe z referencami na uprava lista pod »LE PRVOVRSTNE SILE«.
VEČ RAZNAŠALK
za raznašanje časopisov — sprejme takoj uprava »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEVILKA 5.
GRADBENE DELAVCE,
ZIDARJE ln TESARJE
NUJNO POTREBUJEM ZA OBNOVITVENA DELA
Gradbeno podjetje ClHLAR JOŽE ml. _____________Vodovodna cesta 1
INFORMACIJE VSEH VRST
PROŠNJE. PREVODI, PREPISI, RAZMNOŽEVANJA in POSREDOVANJA. — SERVIS BIRO, Selenburgova ni. 4 tel. 21-09
MRAK STAUE
Obveščam cenjene stranke, da sem zaradi urejenih razmer ponovno pričel izvrševati slikarska in pleskarska dela.
Tržaška c. 47 aB Rožna doBna, C. XXL št. 18-a — Telefon 34-05
+ Med nebeške krilatce Je odšla naša srčno ljubljena hčerkica, sestrica ln vnukinja
Zupanc Katja
K preranemu grobu jo spremimo v ponedeljek dne 21. t. m. ob pol 5. tul s žal, kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. maja 1945. žalujoči: Janez, očka; Ema, mamica; Peter, bratec ter ostalo sorodstvo.
+ Dne 18. t. m. na6 Je v cvetu mladosti v starosti 16 let zapustil naš srčno ljubljeni sinček
Janez
Pogreb pokojnika bo v nedeljo 20. t. m. ob 5. uri pop. z Zal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. maja 1945.
Žalujoča mati Marija Furman, brata Vilko m Lado ter sestra Marija.
+ Vsem svojcem, prijateljem tn znancem sporočamo v globoki žalosti, da nam Je v starosti 48 let umrl naš ljubljeni, predobri soprog, oče, brat, svak ln stric, gospod
Beltram Rafael
trgovec in posestnik v Trstu.
K zadnjemu počitku smo ga položili 13. t. m. v Bukovici pri Gorici.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 28. maja t. 1. ob pol 8. uri v stolni cerkvi v Ljubljani. Ljubljana, 18. maja 1945. žalujoče rodbine: Beltram, Tanko, Makuc s sorodstvom.
ZAHVALA vsem, ki ste ob izgubi naše drage ln nepozabne mame, gospe
Selan Ane
z nami sočustvovali, jo spremili k večnemu počitku in darovali cvetje na grob. Posebno se zahvaljujemo vsem hišnim prijateljem, ki so v počastitev njenega spomina darovali za ranjene partizane, kakor tudi gg. zdravnikom Interne klinike, čč. sestram in strežništvu.
žalujoči družini Selau-štrukelj.
ZAHVALA. Vsem znancem in prijateljem, ki so spremili na zadnji poti mojega ljubega in nepozabnega moža, gospoda
Hafnerja Antona
se Iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam darovalcem cvetja, čč. duhovščini, čč. sestram sanatorija »Emona«, gg. zdravnikom za trud in vsem, ki 90 mu lajšali zadnje ure trpečega življenja.
Obranite ga v blagem spominu!
Ljubljana, dne 19. maja 1945. žalujoča žena Marija Hafner in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Vsem, ki ste ob nenadomestljivi izgubi naše predobre in priljubljene hčerke
Prelec Anice
z nami sočustvovali, jo spremili na njeni zadnji poti, njen spomin počastili z venci in cvetjem, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo vlakospremnikom za gmotno pomoč.
Ljubljana, dne 19. maja 1945.
žalujoči ostali.
mmmBBmmammammmmBmmmmmm
ZAHVALA. Vsem, ki ste ob nenadomestljivi izgubi naše predobre in priljubljene hčerke
Šeramet Olgice
z nami sočustvovali, Jo spremili na njeni zadnji poti, njen spomin počastili z venci in cvetjem, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 19. maja 1945.
žalujoči ostali.
ZAHVALA. Ob smrti našega zlatega očka
dr. Kozina Pavla
prof. v pek.	„
izrekamo iskreno zahvalo vsem ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in obsuli njegov prerani grob s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo gg. pevcem za ganljive žalostinke.
Parastos za dragim pokojnikom bo v ponedeljek 21. maja 1945 ob 9. uri v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 20. maja 1945.
Žalujoči ostali.
_|_i Globoko pr,trm sporočam 'rlntkom, znan-*1 ceni tn pi i j atelje m da me je po d '-"i. mučni bolezni zapustil moj predobri mož, očo, brat. svak in bratranec gospod
Gorjanc Rajko
stereotiper tiskarne »Slovenskega poročevalca«. Izmučeno truplo blagopokcjnega bomo izročili v osvobojeno slovensko zemljo v ponedeljek 21. t. m. ob pc! 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. maja 1945.
Žalujoča žena Jožica, sin Franci in ostalo sorodstvo.
MIIHIIIHMHHI I \ 'I 1 r
+ Tiskarna »Slovenskega Poročevalca« v Ljubljani naznanja da je preminul njen dolgoletni zvesti uslužbenec
Gorjanc Rajko
stereotiper.
Pogreb bo v ponedeljek 21. t. m. ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Zvestemu sodelavcu obranimo časten spomin in naj mirno počiva v svobodni slovenski zemlji. Ljubljana, dne 19. maja 1945.
Vodstvo tiskarne in uslužbenci
+ Pod težo naporov in gorja velikega osvobodilnega boja Je 5. mala 1945 sredi svojega najlepšega razvoja na predvečer svobode in sreče klonila za vedno naša ljubljena hčerka, žena. mama. sestra, tovarišica
Tepjna Vrhunec Lenka
članica uredništva Radia Osvobodilna fronta. Njeno utrujeno telo počiva na Ravni gori ▼ Gorskem kotar ju.
Ljubljana, dne 19. maja 1945.
Za vse sorodstvo:
dr. Vinko Vrhunec, i rž. Marjan Tepina.
+ Dotrpe!a je naša mama in stara mama. gospa
Cvirn Lacija
babica
Pogreb bo v ponedeljek dne 21. t. m. ob 5. uil z žal, kapelice sv. Marije k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. maja 1945.
Žalujoči: Fanči. hči: Stanko, trg. z&st.. sin: Fani, roj. Pečan, snaha: Fedor, Stanko, vnuka.
+ Ob 6vitu svobode je padel mučen iške smrti, zadet od izdajalske in okupator ke krogle 21. IV. 1945 ob 23. uri v Živinozdravniški ulici naš preljubi sin, brat in zaročenec
Grasselli Andrej
mestni svetnik.	^
načelnik zaščitnega oddelka mestnega Hpanstva.
Njegovo izmučeno truplo bo prenešeno v torek, dne 22. V. 1945 ob 17. uri iz žal, kapelice sv. Andreja na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana. Rawensbruck. 19. V. 1945.
Dr. Mirko Grasselli, oče; Marjana, mati; Nikolaja in Katarina, sestri; Sonja šerko, zaročenka.
wnffliim iiimniia 111
+ V okrilju Ahaca, posutem s snežnobeliml šmarnicami, je ob pramenih sonca svobode, pod težko knut© izvržkov naroda In hlapcev okupatorja darovala domovini svoje življenje v starosti 32 let naša
Angelca-Ina Dolharjeva
Tvoja ljubezen do svobode je bila močnejša od muk in smrti.
Počivaj in snuj mimo v svobodni slovenski zemlji!	__
Ljubljana, Trst. Praga. 19. maja 1945.
Družine: Dolhar. Mencej, Stanič.
+ Tovariši! V silnem zanosu idealne borbo, je dal svoje mlado življenje naš nepozabni komaj devetnajstletni
Albreht Bojan
politkomisar II. čete Notranj kega odreda. Svobodna zemljica ga je sprejela že 7. set>-tembra 1944 pri Sv. Trojici na Notranjskem. — Parastos za pokojnim borcem bo v nedeljo 20. t. m. ob 11.15 uri v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda. V boli in trpljenju združeni, te pogrešamo v srečni svobodi!
Ljubljana, 19. maja 1945.
Ivan Albreht ter Mara roj. Novak, starši; brata Boris in Roman; sestra Zdenka, svak Ivan. svakinji Marija in Milena; nečakinja Metka, ter vsi, ki si Jim bil tako ljub.
-IHMII l1FilH"imilHi |IM M|I[.
+ v boju za osvoboditev Velenja je na Dragu svobode dne 9. maja t. L padel v partizanskih vrstah, zadet od sovražne strojnice ' S nadvse ljubljeni sin, soprog, očka, brat in stric, tovariš
Kodela Jože
med. veterinar
roj. 1912. Daroval Je svoje življenje za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Obranili g?, bomo v trajnem spominu.
Pokopan Je bil 11. maja 1945 v Velenju. Ljubljana. Velenje. Čakovec 18. m?!-. 1945. Žalujoči: Marija ln Matija Kodela, starši- NMa, soproga; Peter. Ančka, Joško, otroci; bratje in. sestre ter ostalo sorod- tvo.
+ V boju z domačimi izdajalci 1e pade1 marca 1944 v Lakovnicah pri Novem mestu v cvetu 19 let naš ljubljeni sin edinec
Škerlj Lovro
politkomisar m bataljona V. SNOPU »rvr>va Cankarja«, nositeljica red.*» »Narodnega Osvobojen ja«.
Ljubljana, dne 20. maja 1945.
žalujoči ostali.
e 'M
+ Za svobodo !n boljšo bodr-inost naš?«! naroda je žrtvoval svoje mla	->5
ljubljen! sin, brat in neča’-
Zupančšč Božo
dijak.
Padel Je v borbi na Polici pri Grosu pl lem 8. septembra 1943. zadet od krogle izdajalcev, pokopan. je na pokopališču v Grosupljem, od '.oder bo njegovo truplo prepeljano v Ljubljano.
Slava njegovemu spominu!
Ljubljana, 19. maja 1945.
Žalujoči: Ančka in Janez, starši; Tatjana. Janez, Marko, Miha, sestra in bratje ter ostalo sorodstvo.
+ V cvetju svojega 17. leta je kot borec naša slavne Titove vojske pri Cankarjev: bric.-di konec oktobra 1943 t bojih na Dolenjskem '• i-naško žrtvoval svoje mlado življenje za našo osvoboditev in srečnejšo bodočnost, naš neizmerno ljubljeni edini sin in brat
Sajovic Jane
Njegova žrtev nam bodi svetal vzgled in resen opomin pri velikem delu za srečo in dobro našega, tudi z njegovo mlado krvjo osvobojeni naroda.
Sv. maša zadušnica se bo darovala ▼ cerkvi Marijinega Oznanjenja v poned=!jek 23. maja ob pol 9. uri pri oltarju sv. Decdata.
Kranj, Ljubljana, dne 15. mala 1945 Dr. Stanko in Julka Sajovic, stara:; Marja. Tatjana in Zdenka, sestre.
+ Pri vestnem izpolnjevanju dolžnost:	za
osvoboditev naroda je daroval v 24. letu starosti življenje 6. septembra 1944 ljubljeni soprog. sin, brat in stric
Grošelj Mir oba v
vodja minerjev.
Truplo dragega počiva začasno v Črnomlju in bo kasneje preceljano v Ljubljano.
Črnomelj. Ljubljana, Kranj. 19. maja 1945. Žalujoča soprogu Julijana t-er rodbine Grošelj. Rajgelj, škrabelj. Rlaj.
+ Z žalostnim srcem in boljo v duši javljamo vsem našim prijateljem in znancem, da je na polju časti — v borbi pri Žužemberku dne 5. maja 194i herojsko padel naš dobri in nikdar pozabljeni
Tomas Ante
komandir 1. čete. I. bat. VII. part korpusa. Bodi hvala in slava tudi tej sveti žrtvi, ki je padla za čast- in svobode jugoslovanskega naroda Spomin na njega bo ostal trajno in večno v našem srcu in se ne bo ni’ dar izgubil, njeenve ime pa bo ostalo zapisano v zleti knjigi padlih borcev, ki so dali svoja mlada življenja na oltar osvobojene domovine, Demokratične federativne Jugoslavije.
Ljubljana. Jesenice pri Splitu. 18. maja 1945. Mati: Kata Tomas. roj. Lozic; brata: Branko ir Slavomir; sestri: Ljubica in Anka ter obitelji Lozic in Tomas.