Stev. 341
TRST, v torek 7. decembra 1909.
IZHAJA VSAKI DAN cnw
itstži ob nedeljah in praznikih ob 5 . cb pcn£rie?jk h cb 9. zjt^raj-Posamične šte*. se prodajajo po 3 nvč. (6 ?tot.( v hido«; n tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju. Št. Pei-u, fostojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-tčici. Dornbergu itd. Zastarele ?ter. j>o 5 nvč. (10 >tf 1.1. OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ToJone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po S st. m m. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov iO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. v-aka tadaljna -vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-ouanj pa 40 stot. Oglase ^prejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
je moč I
Tečaj XXXIV
KAROČNItfA ZNAŠA
Ta. v-e leto K, pol leta «2 K. 3 mesece 6 K; na ni-
rorbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Karočnina na nerie>Jxko Izdanje „EDINOSTI" stane : oolo-
—— Ittno K 5-iO, pol ie*a 2 60 Vsi dofi-i naj se pošiljajo na uredni-tvo lista. Nefranko-
rp.na pisma se ne sprejemajo in rokcpi3i se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN (iODINA. Lastnik kt;nsurcij lista „Edinost- . - Natisnila tiskarna konsorcija
lista .Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnicni račun 5t 841 652. TELEFON 51 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Industrijalci svet.
DUNAJ 6. Dane« se ie r ministervtvu 28 trgovino vršile seja V. oddelka irdustrij-sSega sveta. P-fdsedoval je načelnik odseka drž. po»l. dr. Koliacher.
Trgovinski minister v Černovicah.
ČERNOVICE 6. Danes zjutraj je dospel semkaj trgovinski minister dr. Weiskirchner, da *e udeleži otvoritve nove palače trgovinske ia obrtne zhoinice.
Ogrska kriza.
DUNAJ 6. Dane§ je imel cesar vsprejeii predsedstvo ogrske poslanske zbornic?. Avdi-jenca je bila odlož n«. ker je podpredsednik Nav*v nevarno obolel, in te ni mogel podati lb Dunaj.
V političnih krogih se razširja govorica, ća bo dr. Wekerle prve dni prihodnjega tedna 2opet vsprejet v avdi;enci.
Balkanska sveza.
DUNAJ 6. „Sonn u. Montags-Zsitung" pi&c: Na Balkanu se nekaj prinravlja. To ni razvidno le iz potovanj cara Ferdinanda v Srb jo, merveč tudi i z neke čudne nemirnosti ■le anskega novinstva. Govori se, da se snuje balkanska zvezn.	nameravani zvezi dela
pa ovire vcden-e Tarfije, brez katere ne more biti bsikaoske zveze. Ali Turčij* hoče imeti v z.ezi prvo besedo, deSim se Bolgarska upira tej želji Turčije. List meni, da ostane Turčija raje v dobrih odnošajih z Avstro-Og-sko, kar jej prinese več ^koristi nego da bi stopila v balkansko zvezo.
Zabranjen Miklavžev večer.
GRADEC 6. Vsled groženj in nasilstev graSkega nemš:va ve je graškenm „Sokolu* onemogočila prireditev Miklavže ve ga večera.
Avstrijski vojaški zrakoplovi.
DUNAJ 6. Vojaška uprava je naročila pri avstrijski družbi za gradnjo zrakoplovov n£, motor drtgi vodi iv zrakoplov tioa „Le bttndyu, ki bo zavzemal 3.700 m3, dočim ima .Ptrcevai" le 2.400 Nadalje »e vojna n prava pcgs'a za nakup tretjega zrakoplova fcpa B*yard-C.ement.
Zrakoplovec ponesrečil.
N1ZZA 6. Zrakopio*ec Feroandenz je priredii danes polet in dosegel pri tem višino 500 metrov. Nakrat je počil motor in Fer-nandez je padel na ztmijo, kjer je obitžal mrtev.
Grof Zeppelin v Parizu.
BER0LIN 6. Grof Z?ppelia se mudi že nekoliko doi v Parizu, kjec si ie ogledal rtz'ične dtlavnica za gradnio aerepiaco/, tovarne aiotcrjev in aerodrome v tamošnji okolici.
Bolgarsko posojilo.
SOFIJA 6. (3oJg. brz. ag.) Na današnji te.i sobranja je predložil fiaančni minister pogcdbo z dunajskim Bankvereinom glede sklepa posojila 100 mi1.
Žrtve viharjev na Angleškem.
LONDON 6. Povodom zadnjih vihar ih v angleških vodah je ponesrečilo več ladij ; kowkor se je moglo dosedaj ugotoviti, je utjniio 75 ljudi,
Zdravje Španskega kralja.
PARIZ 6. „Gil Blas"* pcroča, da so španski dvorni krogi že več časa vznemirjeni rsdi zdravja kral;a Alfonza. Kakor znano, so morali kralju že večkrat odstraniti polipe iz nosa. Te operacije, vsled katerih je pa kralju je začasno odleglo, so izvršili ugledni zdrav« niki. Omenjene dvorne kroge vznemirja pa sedaj dejstvo, da noče več nobon zdravnik prevzeti odgovornosti, da bi izzršil novo operacijo, ki je potrebna.
Nova ministerska kriza na Španskem.
MADRID 6. Zagotovi;* se, da izbruhne v kratkem ministerska kriza. Miniiterski predsednik Moret je hotel generala Weilerja imenovati generalnim kapitanom v Kataloniji, Weiier pa te službe ni vsprejel iz osebnih razlogov. Moret bo radi tega zahteval od 2b0nf.ee zaupnico ; skoraj gotova pa propade 3D sledilo mu bo bržkene novo liberalno miaisterstvo, ki mu bo na čelu Montero Rio*.
Ministerska kriza v Italiji.
RIM 5. L »ti tolmačijo poročilo o ponovni avdijenci Sonnina, da mu je bila poverjena sestava novega katineta „Giornaie d'Ita-lia- pifie: Drlo razvoz'janjR krize pričenja še le danes. Mnogo je težkoč, vendar jih je možno premagati ■ patriotizmom in dobro vo:;o. V«akdor v Italiji bvali Sanica, k. ima vse lastnosti, znan a in izkuitva, kt jih zahteva »edso i poležal.
Poročilo predsednika Tafta.
LONDON* 6. Kakor poroča neki tukaj-it i list iz WashingtoEa, bo poročilo pred-
sednika Tafsa na kongres v prti vrsti priporočalo nadalino spopolnenja kontrolne zveze osd železnicami, in 8<cer s tem, da se bistveno pomnože oooblastila meddržavne trgovske komitije. Poročilo bo ponovne vsebovalo nujno prošnjo, ds se ameriško paro-plovbo bodri s podpiranjem prog v Južno Ameriko in na Vztok.
GOVOR
drž. posl. dra. Ry bara v seji zbornice poslancev dne 1. decembra 1909.
(Dalje.)
Vlada — proti in za deželno avtono* mijo!
Gospod naučni minisbr sa je bavii tudi z vprašanjem kompctence in je izjavil, da po njegovem mnenju »padajo ti nujni predlogi v deželne zbore. To je res kaj čudno. Ista vlada je predložita tu jezikovna predlcga, in sicer jezikovne predloge, ki se nanašajo le na eno kronovino (Mej-klic) in v teh predlogah je določil, o katerih mi, ki nismo tam doma, nimamo niti najmanje ideje. Mi moremo k večemu le na podlagi statistike vedeti, ca-li je, recimo, okrai iitomišelski jezikovno mešan; ali v koliko je to in v koliko so občine jezikovno mešane, to se odteza naši sodb:, a vlada nas hoče siliti, naj se tudi mi posvetujemo o btvari, ki ae nas ne le popolnoma nič ne dotika, in o kateri prav z i prav ne moremo izreči nikake sodbe. In ta flada se postavlja proti predlogu, ki se ns tiče samo kake posamične kronovioe, ampak mora zadevati vso monarhijoi na takozvano deželoo--avtonomiatično stališče ter pravi, da to spada v deželne zbore. Zakaj da ne moremo biti za to — o tsm spregovorim na kratko pozneje.
Žele) bi pa reči še nekai. Tedaj, ko «0 bile uložene jezikovne predloge, so prigovarjali fctnu zastopniki češkega narodi in tudi Poljaki. rek§i, da to spada v kom^e-tenco deželnih zooror, A seda?, ko s: i s-i Čehi, ki stoje sicer na »tališču deželne avtonomije, obračajo enkrat do centralnega parlamenta in iščejo kompetence državnega zbora, je ista vlada, ki jih pošilja nazaj v deželne zbore. Da, v!nda bi morala z < bema rokama poseči potem in se veseliti, da Čehi vendar enkrat zapuščajo stališče deželne avtonomije ter se obračajo do centralnega parlamenta. (Posl. Hraskjr: Tega nismo zapustili !) Recimo, da bi je bili zapustili, po mnenju vlade. Mesto tega prihaja seda- s - pomisleki glede deželne avtonomije.
I Zakaj smo Jugoslovani za državni zbor!
Zakaj moramo biti mi Jugoslovani za to, da se to vprašanje razpravlja v državnem zboru in ne v deželnih zborih, to je — menim — na dlani. K&r se na pr. t če nas Slovencev, imamo mi le v enem deželnem zboru večino, to ie : na Kranjskem. V vseh druzib dežel lih zborih — in mi smo zastopani v precejšnem številu deželnih zborov — smo mi v manjšini in stojimo nasproti večinam, ki se — kakor dokazuje današnji govor gospoda tovariša Pittcco in nedavna govora gospodov tovarišav Marckheia in Do-berniga — že sedaj, ko se je napravil le pceku«, da bi se strar v držatnem zboru, ne morda rešile, ampak le študirala, najodločneje branijo proti temu, da bi ta stvar eventuvelno veljala tudi za Štajersko, Koroško in recimo tudi za Trst! Mi, gospođa moja, naj bi šli v deželne zbore, naj bi iskali tam svoje pravice, kjer je že danes ne dobivamo! Vladina — dvojna mera glede manjšinj-skih šol.
Ta pripomnja nsučoega ministra kaže ravno, da vladi absolotoo nedostaje prave volje, da bi re lotila s:vari in da bi karsi-bedi storila za narodnostne manjšine, ako gre &a nas Slovane. A če gre za Nemce, zttvzemlje vlada hitro povsem drugo stali&č--. V tem pogledu je govor gospoda naučneg;: ministra v resnici jako interesanten. Rekel je namreč, da je slučaje* — in sicer ie navei dre kategoriji takih slučajev — ko vlada vzdržuje manjšinske šole. To je v prti vrsti tam, kier gre za vrsto uradniških in častniških ctrok itd.
Gospoda mo;a! To stališče je zares karateristično ne le za vlado, ampak tudi za nemško meščanske stranke sploh, katerim pripada g. eaučni minister. On ni niti čutil, kako kričečo krivičnost je prav za prav izrekel s tem, kako žaljenje je storil nam, oziroma našim starišem. (Pohvala). In zakaj ? Uradniški in častniški otroci iaaio pravico do manjšinskih šol; če pa gre za otroke delsveev in kmetov, o tedaj pa: kmet, to je vse ks) dražega! To niso viša bitja, ki zrorejo zahtevati, da se
jemlje ozira uanie, kakor so otroci uradnikov in častnikov. (Poslanec Šilinger: To morajo biti nemški uradniki!). To se umeje ob sebi.	(Zvršetek pride )
Italijani In Hrvatje v Dalmaciji.
(Iz hrvatskih krogov.)
Pod tem naslovom prinaša nedeljski „Cor-riere della sera", ta ugledni m lanski dnevnik, daljši dopis svojega sotrudnika V. Mantegasza, ki se sedlaj mudi v Zagrebu. Gesp. Mante-
gazza začenja dobro, v svoji nepristranosti te kar usoia grajati Italijane, ki imajo še vedno o Hrvatih stare predsodke. Ali, ko te pisatelj približuje glavni nalogi, „naslovni vlogi" — tedaj postaja tudi on Italijan starega kova. Ali o te s pozneje na tsm mestu, ker so Mantegazzine obtožba zaradi Dalmacije ob enem italijanske obtožbe radi našega Primorja, mislimo, da g. italijanski novinar mora dobiti odgovor v „Edinosti".
Gosp. Mantegazza je govori v Zagrebu s starim hrvatskim rodoljubom dr. Mazzuro, ki je glavni urednik „Obzora" in ena najmar-kantnejih, politiških oseb v Banovini. Hrvstsko-madjarski spor in hrvatsko-srbsko pomirjenje slika g. Mantegazza prav korektno, ter razkrinkava pri tsm mviteške« Madjare, ki se v v tujini kažejo „viteze" svobode, doma pa so običajni tirani proti narodnostim. Z lepimi besedami govori g. Mantegazza o „procesu via lic" ter pravi Italijanom dobesedno tako-le:
„Za največji del Italijanov je Ogrska o«tala tista od 1. 1848. Ne zna se (pri Italijanih), ali pa se o tem noče voditi računa, da se Ogrska in njena ?lada ponašata na-
sproti narodnostim drugih plemen, ki so pod krono sv. Štefana kakor se je pred dualizmom vedla dnnajska vlada, ki so jej radi tega tako ojstro predbacivali Madjari sami in so se radi tega tudi spuntali. Samo da je razlika obteževalna : v tem, da je od tedaj minilo več nego pol stoletja in da *ato odijozne odredbe in krvava borba, ki jo bijeje Madjari, da bi po možnosti uničili druge narodnosti, izgledajo danes 7 času prosvete kakor — pravi anahronizem. G. Mantegazza navaja nekoliko primerov o maniji madjariza-ciie, ter potem občuduje inteligencijo dr.a Mazzura, ki britko toži radi tega, da nimajo Italijani prijateljske besede za hrvatski narod, ki se bori za svobodo, ampak gledajo v njem še vedno Hrvate iz časov, ko je Lombardo-Veneto bil pod Avstrijo.
„Odvetnik Mazzura — pravi g. Mantegazza — ima popolnoma prav. To je drugi, tako ukoreninjeni predsodek v nas (Itaiijanih) ki nas je do sedaj oviral, da se nismo zanimali za Hrvate z ono simpatijo, ki jo zaslu-žujejo in ki je nikdar nismo odrekali narodom, ki se borijo za svojo svobodo« V naših očeh so Hrvatje vedno in povsodi orodje de-spotizma in religiozne intrasigencije. Če se to res godi v nekaterih krajih (!) cesarstva, temu pa ni tako tukaj v Hrvatski 1
Tu pravi g. Mantegazza, da je opravičeval Italijane s tem, češ, da imajo oni opraviti samo z dalmatinskimi Hrvati, ki da so neu-, smiljeni z Italijani in ki da preprečajo zbliža-jnje italijanskega in hrvatskega naroda. O tem treba razpravljati posebej.
Seja je začela ob 7.20, Galerija natlačena moretov.
Besedo je dobil dr. Mrach:
Dr. Mrach: Dr. Puecher je v zadnji seji kritikoval proračun, a pravega razloga niti ni navedel. Zato niti ni potreba, da bi mu odgovarjal.
Kar se tiče zahtev, ki jih je navajal dr. Wxlfan imenom slovenske manjšine, iste niio drugo, ko prepotenca, Zahteva ce temelje na nik&ki stvarni podlagi.
Govornik sa je po'.em zopet obrnil proti izva^aojem dr. Puecherja, rekoč, da je program, ki ga je razvijal neizvršliiv. Socijalisti razvijajo o priliki volilnih agitecij in na zborovanjih velike prograie, a ko pride do prakse, ni za pravo nikaka razlike med socijalno demokracijo in moderno demokratično meščansko stranko.
Sociiali»ti govore vedno o solidarnosti interesov družbe. Dr. Puecher je tudi rekel, da ao gotovi izdatki, ki so v splo nem interesu ia (kugi, ki so le v interesu kakega posameznega razreda. Vendar je tu jako težka raz-preaeliter med splošnimi in specijelnimi interesi.
Večina troškov pa je namenjenih za pro-letarce. A ipak ima cd tega celo mesto korist. Glede srednjih šol pravi, da obiskuje i*te tudi velik del proletarskih otrok, da je večja kultura posameznikov tudi v interesu prole-tarcev.
Socijalisti zahtevajo, da se prepusti sred* nje šole državi, a ono isto zahteva tudi slovenska manjšina. Mi pa pravimo, da srednjih šol ne prepustimo nikdar državi. Ne radi narodnosti, ne radi svobode in kultni e. (Ploskanje nu galeriji.) V nadaljevanju svojega govora je dr. Mrak pobijal gospodarski program. ki ga je razvijal dr. Puecher, povdsr-jajoč, da bi trebalo za izvršitev istega pred vsem denar;a.
Glede nnančne politike občina tudi ni svobodna, ker je občinska aitonomija zelo omejena. Vsi tozadevni sklepi ne pomagajo oič, ker jih vlada ne odobri. Na kako davčno reformo bi bilo mogoče misliti le, ako bi se mogla občina svobodneje gibati. Smatra torej, da je dokazal, da so vse trditve dr. Puecherja nevzdržljive. A sedaj se obrnem k govorniku sloventke manjšine. (Galerije se je polotil naenkrat kašelj.)
Treba je razločevati pojm večine in poj m manjšine. Mi imamo nasproti sebi dve manj-Sini: socfjalnodemokratično in slovensko. A večina je ona, ki zapoveduje. 1
A ki j obu temu, da tvorijo Slovenci le neznatno manjšino * tej zbornici, so oni vendar vedno znali doseči svoj cilj, ne sicer petom številne moči, pač pa pomočjo pesti. Dokaz temu je zopet včerajšoji dan. Sklicana sta bila dva shoda v zadevi ljudskih in srednjih šol; eden od strani Italijanov, drugi od strani Stovencev. Vlada je prepovedala oba shoda. A dočim, ko je vlada pred poslopje, kjer bi se imel vršiti italijsnski shod, poslala
polno redarjev, je na „Narodni dom* popolnoma pozabila. To pa kljubu temu, da je bil v tukajšnjem slovenskem listu še včeraj v jutro objavljen poziv na shod.
Žaluj o uplivu, ki ga je imela tudi v minulosti mizerna slovenska manjšina, se je pokazal najbolje v vprašanju volilne reforme za mestni svet. Toliko volilnih reform, ki jih je sklenil mestni svet, je ostalo nepotrjenih, ker je vedno protestirala manjšina. Sedaj pa, ko se je komaj doseglo to volilno reformo, zahtevajo že zopet novo volilno reformo. Staro smo morali reformirati, ker je bila že iz leta 1850, a danes ni mkake sile za novo reformo. Nam je pred vsem za to, da se očuva vse pravice mesta. (Moreti na galeriji ploskajc).
Poprej so S.ovenci vedno izjavljali, da glasujejo proti proračunu, ker niso zastopani v delegaciji in finančnem ods;ku. Sedaj 20 zastopani v mestnem odboru in v odsekih, a zato pa navajajo druge razloge za svoje glasovanje proti proračunu. Slovencev splch ni mogoče zadovoljiti. Ko dobe eno, zahteva o drugo in tako gre vedno naprej.
Govornik dokazuje, da okolica ni zanemarjena, da dobiva od občine dosti več, nego jej daje ter izjavlja, da kopelji, katerih v okolici ni, kmetom niti ni potreba.
Dalje pravi, da je politika Slovanov pc-litika osvojevanja. Treba da se naučite spoštovati „caia dei altri".
Vi ste tako močni, ker je vlada z vami. Če pravite vi, da imate tu svoje pravice, četudi ste impottirani, pravim, da ima to pravico priseljeno prebivalstvo, ki se je priselilo 2bog naravnega razvoja, a tu se ne gre za naravno, ampak za umetno priseljevanje. Vlada pošilja sem slovanske uradnike i a sluge, ki so nevarnost za našo narodoost in v škodo za naše materijalne interese, ko zavzemajo tujci službe, ki bi jih imeli imeti domačini.
Če je dr. Wiltan rekel, da moramo pre-meniti sistem, pravim tudi jaz : Premenimo sistem, premenimo sistem, ter postanimo napram sloveuski man šini taki, kakor so Slovani tam, kjer so oni v večini. (Ploskanje ca galeriji.)
Dr. P u e c h e r je rekel, da je dr. Mrak v onem deiu srojega govora, kjer je odgovarjal njemu, dr, Pueherju, razvijal nazore, ki kažejo, da utegne postati še — socijalni demokrat (Splošen smeh.)
Dr. W i 1 f a n (Šum, ropot, kašelj): Govornik večine noče videti resnice. Tajite našo eksistenco in odrekate nam naše pravice. A to naše postopanje je v škodo ne samo nam, ampak celemu prebivalstvn. Mi smo v okolici večina, a v mestu manjšina in sicer manjšina, s katero treba računati. Tsaj v slučaju ožjih volitev računa s to slovensko manjšino celo kolega dr. Mrach. A večina mesta in neznatna manjšina okolice, se ne ozira nič na večino okolice in manjšino mesta. To jo na vaak način proti interesom občine. Vi pravite v teoriji, da spoštujete tudi naše pravice, a r pralni tega ne poznate. Pravite, da hočete
Stran IX.
»EDINOST« št. 341
V Trsta 7. decembra 1909
očuvati italiianski značaj mesta, a ▼ resnici pa bU d-ugcče poročal o shodu, ki ga ni bilo.
h čete Doitslijančiti tudi okolico.
Očitate nam, da imo importirani A mi ama meščani kakor vi. Čutim se Tržačana, 1 u bi m to mesto.
V vašem interesu je, da se z nami po-goiite. Ali mislite, da ne bi bilo mogoče, daposrnemo prijatelji! To bi bilo le v italijansko korist. Ali pa morda mislite, da bi zoačil mir z nami «mrt za vas ? Verujte mi, preveč spo-šuiem, da, liubim italijansko kulturo, da bi si mogel misliti, da bo ista uničena s slovenski mi pravicami.
Ne prihajajte nam z izgovori, da se predmestij mora oni Slovan, ki prihaja v mesto, asimili- t a n i. u
Prepuičajoč se svoji f»nt*n:i;i, ie g. kolega pri „P/ccolu" nameito dra. Wilfana in dra. Sla vi k a slišal govor dra. Rybara, ki da je preči tal tudi reko rezolucijo. Konstatiramo, da dra. R y b a f a n i t i v d v o-rani ni bilo! Da pa pri „Piccolu" prav natančno poznajo „provenijencijo" naiih ljudi, povedal je te d ai v parlamentu dr. Pitacco, ki je navedel, odkod so prišli v Trst slovenski advokatje, povedal je tudi včerajinji „P.", ki je videl v „Narodnem Domu" „množico Slovencev, ki so prišli iz okolice in tudi in vati m o 11 o p i u Ion-In treba znati, da ao okoli-
rati italijanskemu življu. Pravico premeniti; čani znali že v soboto zvečer, da shoda ne narodnost ima le svak posameznik, to pravico :bo, in zato niso niti prišli v mesto po onem
imajo tudi stariii glede otrok, nima pa te pravice občina, ker občina kot taka ne sme mkedar siliti nikogar, da mora premeniti svojo narodnost.
Oni, ki se priznavajo Slovence, morajo torej tudi dobiti priliko, da se izobrazijo v ■▼cjem jezika. Trditev, da je Trst izključno italijansko mesto, je v direktnem nasprotju z reanico. To kaže že ime spoštovanega govor-nika večine, ki ima neki za italijanski jezik čuden naglas.
Govornik je potem dokazoval, kako večina zanemarja v vsakem oziru okolico. Tam ni ce cest, ne vodnjakov, ne javne razsvečave, ne šol. Mejtem ko ima občina v mestu stG-tiicče za šole, ki bi jih bila pripravljena prevzeti država v svojo osfcrb, nima v okolici niti sredstev za najpotrebneje ljudske šole. Vi agitirate v okolici proti našim volil-cem in jih hnj«kate proti nam. A vedite, da ■o Čari, ko so vam okoličanski kmetje verovali, že davno prešli. Naši volilci to solidarni z nami, S svojimi teorijami škodujete v prvi vrsti sebi. Mi nimamo nič proti temu, da ato-rite tako, kakor je bilo pred 150 leti. Ogradite se z zidom, kakoršen je delil pred sto-in petdesetimi leti staro mesto od novega. Oatanite vi notri v starem mestu in vzemite seboj vse, kar je zunaj vašega, a mi vzamemo iz starega mesta kar je našega. Pustili vam bodemo sicer v mestu marsikake drage spomine
dežju. Nedeljski mauifestanti so bili tržaški meščani, mestni Slovenci, ki za avoje otroke iščsjo šol.
Z9 včeraj smo rekli, da so se naši ljudje zbrali v „Nar. Domu", ker je polit, društvo „Ednoiti" rekuriralo proti policijski prepovedi shoda. S tem smo odgovorili „P.", ki nas denrncira, da smo vzlic oblastveni prepovedi obdržavali shod in da je na njem govorilo več govornikov. V nedeljo zvečar je polit društvo „Edinost" vsprejelo od nameatništva pisani odgovor na tozadevni rekurz. Naš drž. poslanec dr. O. Rvbar bo radi te prepovedi interpeliral v parlamentu. Vladi pa in Italijanom moramo reči, da je z miaolo nedeljo šele začel — konec naše borbe za alovenske iole v T r a t u! Tega, kar se nam je prepovedalo v nedeljo, bomo zopet zahtevali. Saj zahtevamo samo to in toliko, kar in kolikor nam gre kakor ljudem in državljanom. Šole hočemo!!
Drugač pa „P-" nima preveč „barbarov" za nedeljske demonstracije. Morda to tudi ▼ „P." uredništvu iokali, kakor oni gospod na vratih „Cassa di risparmio" : d o v e z e i nostri obe i li o n z i ? La balda gioventu, la pronta reazione. le sante bastonate . ,. vse je to izostalo v „Piccolovem" poročilu. „Pic-colo" mora malce priznati, da ao se slovenski manifestanti vedli dostojno, da niso klicali razžaljirih besed na adreso „italijanskega"
a vi bodete notri lahko živeli brez Slo-!mettB( In res: iz alovenske množice oril je vanov, dočim bomo mi živeli zunaj brez Ita-jMmo eden glas, mogočen kakor vihar: Šol
Ii}anov,
Svet, Cosulich: Kajjspada to v proračunsko razpravo ? Dr. Sla vik : Kakor Kozulić med Italijane !
Storite to, če morete. Kakor pa ne morete storiti tega, ne morete niti zaustaviti naravnega razvoja. Ponavljam ponovno : Nikakor ne odgovarja resnici, da smo mi importirani v to aesto. Zgodovina kaže, da sta tu živela od nekdaj slovenski in italijanski narod. A dočim so se vprejšnih časih Slovani, ki bo prihajali v mesto, poitalijančili se to danes pri razviti narodni zavesti ne godi več.
Mi lahko dokažemo od generacije, do generacije, da smo slovanskega pokoljenja,
hočemo in ne bajonetov! Učite ljev nam pošljite in ne redarjev! V šolo hočemo in ne v zapor!
Italijani so pa kričali na Borznem in Velikem trgu: Abbasso il governo, morte ai ftčavi, abbasso V Austria, viva 1' Italia, viva i Oberdaok itd. itd. Kričali so in bežali. Več "--- — " Več
pomaga
velja „Živiofi" nego „viva „udari", nego „demoghe!"
In zato je »P." našel pot do c. k. policije, do avstrijske policije, ter je rekel: aiuto! Mazziniani menjajo še zobe, Garibaldinci so osiveli, Mrak sedi doma in pripravlja odgovoi sobotnji obtožbi dra. Wilfaua. Sv. Miklavž je prinesel italijanskim otrokom ... batin. Aiuto Polizia! Pomislite! „Edinost" piše kar 14
dočim vi to ne morete dokazati glede vašega
italijanskega pokoljenja. Povdarjam še enkrat:. dnij ognjeTite filanke in ^^ -Tojc9 na
---„Edinost"
To m9sto ni izključno italijansko, kar doka zuja zgodovina. (Klic na galeriji: la nedeljske surovosti! Dr. Rybar : In revolverji).
Takrat, ko se boste morali vi boriti za najpnmitivneja prava, kakor ae moramo mi. potem nai bodete tudi razumeli. (Ploakanje med Slovenci.)
Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seta drevi ob 7. Dnevni red: Proračun za leto 1910.
Dnevne vesti.
manifestacijo! „Edinost" je poživljala Slovence „diTriestee dei dintorni!" Ne,, (-aro, mi smo poživljali le Tržačaue: Slovence iz Trata in okolice, torej iz „t e r r i-t orio" in ne „de i dintorni". Italijani pa so poživljali domačine in ptnjce, kakor priča „P.", ki pravi, da so shodu italijanskih učitelje r imeli prisostvovati župani in predata-vitelji I »tre in Goriške. So li oni „domačini" ?
§ 2. Ko bi tisti § 14 bil tako gracijo-zen, kakor večkrat imenovani § 2, mi bi peli o njem krasne pesmi. Tako pa moremo pisati
Konfiskacija. Včerajšnjo številko našega iZ oduševlje.^emjjamo o §2 lista ]e državno pravdništvo konfisciralo s' Itahjanska-liberalna stranka je neke vrati sledečim otvorjenim nalogom:	^eligijozne sekte ki ima enega malika: § 2.
Ukazuiem gospodu c. kr. policijskemu ^ *e,t obožujem naii Venez.anovci in karceUstu Franc Gullin, da zaseže po zako-1 Mrakotci § 2 na vseh svojih pobbčmh pnre-n»iih propiaih vse izvode časopisa „Edinost"	ko je nedavno temu dr. Mrak
z današnjega dne, štev. 340 katere najde v botel vendar enkrat fovonti v „časa nostra," prostorih uredništva, upravništva in poslov- ^g;*™1 JJ italijanske učitelje.Ti so priredili niitva, kakor tudi v tiakarnici „Eiinost". ,hold.17 Boasetti". socijalisti pa so ga
V tej zadnjej bode mu zaseči tudi odnosno j"***' *?	uCit®1j)i hoteli tadi
storitev, ter jo uredoma zapečatiti, ali pa g0-|nedellT° Pn°e,tl »«laj- 8 f> glašenjem tiskarja razstaviti vže zložene črke. T	" ^
Provzročil je to naredbo članek pod na-
je razlike — pravi i atankom" po
.P." — med „te-
9, ki ga t r e z n o napovedu-
slovom: „Postopanje policije" in sicer stavka |iej° italijanski učitelji in med „javno skup-od besed „sploh je bilo" do besed „javnega I Mino", ki jo prirejajo Slovenci. Seveda da je!
funkcijonarja" in od beaed „in ne s surovostjo" do besed »besede ali dejanja" pridržujem si pa pretresa van je drugih sestavkov.
V Trstu, dne 6. decembra 1909.
C. kr, državni pravdnih:
Dr. Zencovicb s. r.
Priredili smo takoj drugo izdajo, ki se še danes nahaja v razprodaji.
Italijani vršijo delo obrambe, dočim Slovenci napadajo mesto pretežno (prevalentemente) italijansko". Tako „Piccolo". Mi pa pravimo: samo na aramoto italijanskih učiteljev more biti akcija tistih mladih, fanatičnih njihovih tovarišev, ki kričijo: doli šole! Učitelj proti šoli!
Učitelj poživlja meščanstvo in deželo v
m ne v nje propast Tudi naš župan dr. Valerio je hotel v nedeljo govoriti proti slovenski šoli! Je-li potem čudo, Se ae otroci v italijanskih šolah ođgajajo za fanatike, ki bodo ob priliki streljali iz revolverjev v svo Slovenci ?!!
„Utisnite pečat na svoje pete,
K nedeljski manifestaciji. Najprej moramo i"! Proti Soli: In oblast ni je nimajo poguma, popraviti neko netočnost v našem včerajšnjem bi učitelje spodile v šolo, kjer naj bi delali poročilu. Junaka palice in revolverja, Magrini nje povzdigo — -	—* i*-**
in Cosmini, izkazala sta svoje junaštvo na vogalu Urbanisove sladčičarne in ne pri Dre-herjevi restavraciji, Do omenjene sladčičarne šla je množica Sioreacev tiho in dostojno,
kar ata naenkrat skočila iz ul. del Teatro l^erjev v sroje someščane, samo zato, ker so imenovana Saribaldinca in se vrgla na prve Slovence. Cosmini je takoj začel nabijati z
palca, Magrini pa je streljal v množico izjda ate Italijani, da ate Latini, in revolverja. Nožić in Oberdankove svetinje pa'samo Italijani, in samo Latini!!" so ne šli pri Cosmini-u in ne pri Magrini-u. j Tako začenja svoje lekcije neki profesor zgo-Oitalo je znano.	(dovine na italijanski realki. Njegovi dijaki
Pod naalovom „La provocazione slovena" morajo torej znati samo to, da so Italijani, včerašaji „P.ccolo" nima triumfalnega pod- t. j. sovražniki Slovanov, neisprosni njihovi naslova : L e z i o n e meritata (zaslužena 'sovražniki. In ti dijaki prihajajo potem v živ-lekcija). Drugače je „Piccolov" reperteur {lienje in prvo razočaranje doživljajo ob prvem pridno sledil našim prvakom, od „N. Doma", koraku: uvidevajo, da ae z fanatizmom v do Velikega trga in nazaj. Obžsiujemo, da tem meitu ne daja ohraniti več stsro krivico, se goipod kolega ni upal do dvoraae, ker bi kamo-li pridobiti novo . ..
Italijanski protestni shod se ponovi baje v sredo. Tako nam poročajo od neka strani. To bi nam nekako tolmačilo, zakaj so gospođa tako mirno vspr*j li prepoved nedeljskega shoda. Človeku se skoraj zdi, kakor da jim je ta prepoved naravnost dobrodošla. Mialijo ai morda, da jim tako ostane zadnja beseda. Naj se ne udajajo tej prazni nadi, kajti vemo, da ae tudi od naše strani priprav-lja nov shod. Pri vsem tem bi 89 nam pa vendar-le Čudno zdelo, ako bi oblasti že po treh dnevih in po toli burnih dogodkih kakor so bili v nedeljo, smatrale položaj tako pomirjenim, da bi sa ne bilo več bati oemirov in izgredov. S tem pa nikakor nočemo reči, da se je za sredo bati nemirov in izgredov, katerih bi tudi v nedeljo ne bilo, ako ne bi bile oblasti obeh shodov prepovedale, Saj že s tem, ako oblast dovoli za sredo italijanski shod, leži pripoznanie, da se je pregrešile, ko se je v soboto shoda prepovedalo. Aut, aut: če ie bila nevarnost v nedeljo, bo tudi še v sredo; če ae je pa za v sredo ni bati, potem se je ni trebalo bati tudi za minolo nedeljo«
Odkod pa Je dr. Pitacco?! Govorniški dvoboi med tržaškimi parlamentarci na Dunaju, ob priliki razprave za manjšinske šole, bil je poučen v masikaterem oziru. To zna najboljše dr. Pitacco sam, ki pa je menda pozabil priznati s rojim volilcem, ker je „za kulisami" priznal v parlamentu o pravičnosti svoje borbe proti slovenskim šolam v Trstu. Presajamo semkaj aamo eno cvetlico: Eo je dr. Pitacco dovršil svojo statistiko o slovenskih advokatih v Trstu, posegel mu je dr R y b & r v besedo:
„Odkod pa ste prišli Vi v Trst, g »s pod kolega ? Mari ste pozabili, da ste — iz P i-rana ?"
„ ? ?..,, Da (je rekel dr. Pitacco), v zadregi) rojen aem v Piranu, ali jaz sem se vživel v Trstu in sem sedaj Tržačan".
„Mi smo tudi Tržačani — mu je odgovoril na to dr. Rybai — ker smo se uživeli v Trstu tudi mi !"
Poslanci so se srčno smejali zadregi italijanskega poslanca, ki je pridno.... čltal svoj pripravljeni govor. V svoji pisani historično-politični konferenci dr. Pitacco ni imel pripravljenega odgovora na duhovite vpade in opazke dra. . Rybara, ki ga je nesmiljeno pobijal s par besedami.
In potem je vstal dr. Rybar. Svojeg i govora ni trebal pisati, ne čitati, Odgovoril je takoj, improviziral je, pravzaprav je polemiziral z drom. Pitacco, ki ae je boril samo z „ni res". Eo je dr. Pitacco hotel z mej-klicem zanikati po dru. Ryb&ru navedene dokaze glede števila slov, učencev v Trstu, je dr. Rybaf samo pokazal italijanskemu kolegi šolska letna poročila in nasprotnik je — obmolknil.
Sicer naj čitatelji sami sodijo o vrednosti Rybarega govora. „Piccolo" je vse Ryba-rave dokaze, vse njegove težke obsodbe na adreio Italijanov absolviral a par beiedami: „Rybar je z običajnimi frazami obdolžil vlado, ki da protežira Italijane proti Slovanom". In na temelju tega Pitaccovega govora se rPiccolo" junači že par dni sem, kakor da ao bile a tem vse naše zahteve na šolskem polju strte v prah. Seveda, tako more pisati „P." za svoje čitatelje, ki še ne znajo..... kaj je povedal dr, Rybaf !
Še nekaj! Dr. Rybar je po svojem velikem govoru o naših šolskih razmerah, še enkrat govoril kakor generalni govornik (govor prinesemo), ter je z)pet prikazal v parlamentu italijaniki šovinizem, protislovensko sovraštvo tržaških Italijanov. In veste, kdo ni poslušal tega govora, kdo sploh ni zoal, da je dr. Rybar govoril o Trstu ?
Dr. Pitacco „a g i 1 n i", „fenomenalni zaatopnik „Italijan-akega Trata na Dunaju! Italijanski kolege dra. Pitacco ao norca brili iz njega, on pa — dr. Pitacco — je bežal k dru. Rybafa, naj mu pove, ali je res, da je zopet govoril o Trstu in kaj. In, ves zelen od jeze in sramu, je obljutil dr. Pitacco, da v prvi seji zbornice reši — čast Trsta.
Tako imamo v Trstu dva parlamentarca, ki ae pridno učita svoje „odgovore" : dr. Mrak je dolžan (pišemo vponedeljek zjutraj) odgovor dru. Wilfanu, dr. Pitacco pa dru. Ryb£ru!
Vidite: stari italijanski parlamentarci potrebujejo včaaih šole; odrekajo pa jo — slov. otrokom!
Dr. J. Mandič in župan Kastelic contra „Slovenec". Eakt dve leti temu je — „Slovenec" v sestavku pod naslovom „Narodni radikalcec" hudo žalil g. dr. Josipa Mandića in njegovega tasta, g. Glašparja Eastelca iz Materije, vsled česar sta omenjena uložila ba deželno sodnijo v Ljubljani tožbo radi razža-ljenja časti potom tiska, Dne 3. t. m. se je imela po izvršeni preiskavi vršiti porotna razprava na rečeni deželni sodniji. Pred razpravo pa je ponudilo toženo uredništvo poravnavo, ki sta jo tožitelja vsprejela proti temu, da je uredništvo „Slovenca" plačalo kazenske troške in 900 Eron za »Dramatično društvo* v Trstu ter priobčilo nastopno izjavo :
Podpisano uredništvo obžaljuje da je v notici priobčeni pod naslovom „Narodni radikalecu v številki z dne 2i{io 1907, posneti po tržaškem listu „Slavenska Misao", krivično žalilo na časti in poštenju gospoda dr. Josipa Mandića, odvet-
niškega koncipijenta v Trstu im go-poda Gašparja Kastelica župana v Materiji ter izjavlja, da se je prepričalo, da so dotična očitanja, posneta iz gori omenjenega lista popolnoma neutemeljena. V Ljubljani, dne 2. decembra.
Uredništvo Slovenca-.
Miklavževi večeri. Sobota in nedelja sta bila v znamenju „Miklavževih večerov". Na raznih krajih in v raznih društvih ae je vršila ta tradicijonalna prireditev, ob veliki udeležbi. Dokaz, da je slej ko prej priljubljena našemu občinstvu. A ne le to, ampak znakom je tudi, kako nežno ljubi naša ljuditvo svojo deco.
Pred vsemi je bila udeležba na „Sokolovem" Miklavževem večeru naravnost ogromna.
V	dvorani so se ljudje kar trgali za sedeže in si jih improvizirali, kjer so^le mogli, a razuc tega ie bila galerija natlačeno polna.
Zabava je bila vseskozi ljubko animirana.
V	kar so pripomogli'; „Sokolov" pevski zbor krasnim pevanjein (predstavil se je tudi novi kvartet aO;galjce*, sestavljen iz samih pevcev-prvakov, ki bo odilej zistematično negoval kvartetno petje), potem godba, a še posebno Miklavž, (g. Jaka S t o k a) in spremitvo, ki sta nastopila v krasnih kostumih. Nagovor Miklavža je vzbujal sicer mnogo veselosti, a tudi vspodbujalj k resnemu razmišljevanju o položaju tržaških Slovencov. Razveseljiva je bila „došla |mu brzojavka" ki sporoča, da „farizeji" v gostilni »pri Fraacu" p?klanjajo 200 E za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda! Opravičeno je vskliknil častitljiv patrijarh :
Beg nam dal še mnogo — takih farizejev !!
A dočim so na „Sokolovem" Miklavža prevladovali bolj veliki otroci, ki so se vzlic svojim 2 — 3—4 in več križevi na hrbtu po otroško veselili na obilici darov, ki jih je Miklavž s pomagači sipal med nje, so pa na Miklavžu „Nar, del. organizacije" v nedeljo popoludne v veliki ovorani „Nar doma" imeli — najglasnejo besedo naši resnični srčkani malčki. Bilo jih je v dvorani gotovo do 50O4 To je bilo čebrnanja, mlada ličica so žarela od radosti. Seveda se tu pa tam tndi malca poresnila, ko je Miklavž gjioril resne besede za njih, ki niso bili „pridni". No, konečao so vsi odhajali veieli domov > tem, kar jim ie „Miklavž (g. Udović-Mihajlović) prinesel*'. I a obilo je bilo ; darov ie bilo okolo 800, pre-skrbljenih od „N. D. O.* in od raznih darovatelje v.
Rekli smo že na podlagi došlih nam ustmenih sporočil, da je Miklavževa prireditev tudi povsod drugod krasno vspela izlasti glede udeležbe. Podrobnejih poročil pa nismo dobili. Tudi ta tradicijonelna prireditev priča o naraščanju in osamofcveščenju našega življa. Nekdaj smo za eno samo tako prireditev potrebovali posebne reklame, danes pa jih imamo v mestu in spodnji okolici kar celo vrsto, ne da bi ena drugi škodovala.
„Poštni Rog". Minulo soboto je izšla prva številka „Poštnega Rsga" v slovenskem jeziku. Prva številka lista je vrlo zanimiva. Na uvodnem mestu čitamo pod naslovom: „Vendar enkrat", zadoščenje, da se je posrečilo dobiti slovenskim poštnim uslužbencem glasilo v slovenskem jeziku. Obenem poživlja članek „Zveza c. kr. poštnih uslužbencev", naj pri vpisu v „Zvezo" zahtevajo dopošilja-nie „Poštnega roga". List se tiska v tiskarni „Edinost".
Zahvala. Bolgarski vseučiliščnik Teodor Hr. Dimov se najiskreneje zahvaljuie za svoto 16 K 60 stot. nabrano po g. Udovču in darovano od nekaterih rodoljubov, me: temi delavcev, zbranih v gostilni N. D. O.
Odeek za ljudska predavanja nam javlja, da pride prihodnjo nedeljo 12. t. m. predavat znani ter izborni slovensld predavatelj, prof. dr. Fran Iiešič. Predaval bode o velezanimi-vem predmetu: Tržaški Slovani 1. 1848, na kar opozarjamo vso tržaško slovansko javnost. Predavanje se bo vršilo v veliki dvorani „Narodnega doma".
Ljudska predavanja. Jutri 8. dec., na praznik predava v Svetoivanskem „Narodnem domu" g. Ferdo Plem'č o predmetu: Slike iz razvoja človeške kulture. Začetek ob 4.30 pop. Vstopnina 20 vinarjev. Preda-nje bo ilustrovano z raznimi skioptičnimi slikami.
Slavne podružnice sv. Cirila in Metoda se uljudno prosilo, da biagovolijo prispevka še tekom tega meseca glavni družbi poslati, to pa radi tega, da se mora pravočasno letni račun zaključiti. P.-osimo !
Opozarjamo slovan. gostilničarje, da se bo že obiavlieni sestanek vršil v petek, d 10. dec. ob 3, uri popol. v dvorani „Trg. isobr. društva", ulica S. Frančesco štev. 2. I. nad. — Samo obsebi umevno je, da imajo pristop tudi gostilničarke.
Pripravi}. tdbor.
Scenografski tečaj. Oai ki s) se prijavili ali ki ae še nameravajo prijaviti k stene-grafskemu tečaju, naj se zbero danes ob 8 uri zvečer v prostorih N. D. O. v ul. Lavatoio 1. L nad.
Za Clril-Metodov obrambeni sklad so sa nadalje zavezali prispevati sledeči p. n. gg: 493 „Prva dolenjska podružnica v Metlik: (plačala 200 E); 494. Oseb Fran Fala ob Dravi pri Mariboru; 495. \Ve»iak Valentin, Prevalje, Koroško; 496. Počkaj Fran, hotelir v Trstu; 497, Člani novcoisike pro-
Y Trstu, dne 7. decembra 1905
EDINOST" št. 341
Stran III.
■vetne podružnice: KobeEmeit, K obe Viktor, Fr, Mramor. Skale Otmar, Ir. Tauželj — vni pravniki; 498» „Mestno županstvo Kamnik"; 499. „Finančni uradnik št. I u (z željo, da <"• imovitajši g, uradniki tudi priglase); 500. t los. Boblek, bitši laborant v Tržiču (plača /a njega me »t o grob. spomenika lekarnar g. Hugo Roblek iz Tržiča); 501. Beg Ante, potovalni učitelj dr.[C. in M. » Liublj.(p!a5al 20 K) 503. Z^mljič Ivan, sodnik v Ormožu (plačsl 10 K); 503. Dr. Anton Žužek v Ormožu (plačal 40 K); 504. Pavla Omulčeva odr. so-pr< ga v Ormoža; 505, „Narodni kvartet" v Ormožu (plačal 60 K); 506. Narodna dekleta » Ormožu (plmčale 20 K); 507. Anton Hržič, c. kr. prof. ▼ pokoju na Lunovcu pri Veliki Nedelji (z dastavkom, da prispeva samo napredni družbi); 508. Ivan Veselič, trgovec v Veliki Nedelji; 509. „M i 1 k i n a p u š i c a" v Trstu (plačala 40 K).
Tržaška mala kronika.
Težka nezgoda na morju. O o 5. uri po-
pnladue je pnplul v naše pristaciSče parnik „Adrija" enakoimene parobrodae reške družbe na vožnji iz Tangera. Spustili so čoln na morje, v katerega sta vstopila krmilar Anton Bača iz Planine in mornar Marko Petrinja iz Jezera pri Šibeniku.
Čoln je imel pristati k stopnicam parnika, da bi vanj vstopil drugi mornarski častiik. k! «e je imel podati na pristaniški kapitanat
▼	svrho običajnega priglašenja. Med spuščanjem v morje pa se je čoln nagnil in BaČa je štrbunknil v morje. Medtem ie paroik plul na pol sile. Njegov tovariš Petrinja vidač svojega prijatelja v nevarnosti je korajžno ■kočil v morje, da bi ga rešil. Čoln pa je bitoil ob parnik. V parniku so tedaj spustili vrr;, da bi čoln šel sam svojo pot. Vrgli so v morje par „salva-ominov" in pravočasno so pripravili dragi čoln. Obeh mož ni bilo več
▼	deti nikjer. Še-le potem, ko so križali pol ure na morju, zagledali so možje na drngem čulnu Bačo, ki se je drža! na površju. Po-prijemal se je z obupom vesla in se tako rešil, ae da bi znal plavati. Petrinje pa, ki ie sicer izboren plavač, ni bilo mogoče najti. Revež, ki je hotel rešiti svojega tovariša, je gotovo našel smrt v valov ju.
O tej nezgodi so obvestili pomorski kapitanat.
Uzmovič. Predsioočnjem je občinski paznik v Marez'gah zaspal pri mizi kavarne Erropa. Nekdo, ki je imel zavezano oko in ki je potem zginil, mu je medtem vkradel 26 kron.
Kcladar it vreme. Dmes: Ambrož šk. Jatri: Brezmadežno Speč. M. D.
Temperatura včerar: cb 2. uri popoludce — 12° Cels. — Vreme včeraj : deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena.
Naše gledališče.
V sredo dne 8. t. m. se bo prvič vpri-zorila krasna bajka z gedbo in plesom.
„JANKO in METKA"
(Haosel o od Grettl).
To igro naše gledališče že dlje časa vestno pripravlja in upati je, ds bo to ena izmed najinteresantnejših letošnjih predstav. Opozarjamo na to predstavo zlasti stariše in ljubitelje mladine.
*
* *
„Vroča tlaM, veieloigra v 3 dejanjih ; spisal V. Štech.
Veseloigra in per«:tiaža na poslance se morejo imenovati „Vroča tla", ksjti vsa tri dejanja so prepletena s veselimi prizori ter stoji v vspredju oseba Mezdirja, ki hoče po* s.tati poslanec iz koristolovstra, ki pa radi tega vsak trenotek menja sroje nazore, kakor hitro se mu zdi, da bo to v njegovo osebno korist. Skoro si je težko misliti, da bi eksi-s?iral tak človek, ki bi bil v stanu na da/i trikrat spremeniti svoje načelo ter postati iz radikalnega narodnjaka realist ter nazadnje
treba konservativen zastopnik ljudstva. P leg koristolo'skega Mezdir*a pa nastopi u to tako neznačajna njegova hči Vladka, ki «? vsak trenotek pripravljena opustiti svojega l ubljenca, kakor hitro se ji pokaže kako dregs ugodnejši partija. To neznačajno dekle zabavlja in obrekuje odsotne a žalostna usoda zidene tudi njo in kakor njen oče ne postane poslanec, tako obsedi tudi ona in Glavač ter d Laudas ji pokažeta hrbet.
G;avač ie značajen mož, vnet za blagor domovine, ki pa spozna nakane Vladke in □ enfga očeta ter sklene z dr. Lauda-s *m tesno prijateljstvo, da delujeta na predlog tega slednjega sknpno za sveto narodno st»ar.
Vprizoritev veseloigre je hita prav zado-vd ira in tudi tempo j** bil primemo igri razven nekoliko v drugem dejanju. Tući igralci «o vsi prav zadovoljili občinstvo, ki pa se je žal v premalem številu udeležilo te vesele predstave.
Na čelu igralskega osebja sta bila gosp. Rajcer in g.a Mekindova. — Oba sta znala tftko dobro »imulirati raziJne značaje, da ;u ie bilo veselje gledati in poslušati; zato i a sta tudi oba žela vsestransko priz-t anje.
S svojim srečnim nastopom je zabaTal občinstvo g. Potrato, ki je izborno pcgodil v maski in nastopu Čabulja.
j Tudi g. Vavpotič nas je pri tej igri
prav zadovoljil, kaiti njegov nastop je bil 'umerjen, kakor je to zahtevala oseba dr. Laudasa.
Razveseljivo dejstvo je, da se je gosp. Bratiaa tako uiomačil na odra, da nam od igre do igre vedno bolj in boli ugaja.
Manjše uloge so imeli g. Lesič, g.dč Pu-celjeva in Zora ter g. Bolaslavski. Zlasti g.dč. Pucelj je včeraj prav dobro pogodila ulogo soproga Mezdirja, istotako oa tudi g.dč Zora ulogo Francke, hišine. GK Lssič je bil dober kolesar, samo radi blagoglasja in skupnosti je želeti, da se nekoliko ogiblje hrvaških besedij v slovenskem tekstu. O. Bo-leslavski je bil dober Glavač, le včasih bi mu privoščili več ognja.
Med dejanji že sviral salonski orkester Fonda.	__J.
Društvene vesti.
Glasbeno društvo „Trst" vabi vsa gg. pevce in pevke na pevsko vajo za mešan zbor v sredo, dne 8. t. m. (na praziik) ob 2 in pol uri popoludne. — Danes tamburaška vaja. Z o žiro m na to, da nastopi naše društvo v soboto dae 11. t. m. na družinskem večeru bratskega kolesarskega društva „Balkan", so gg. pevci in pevke kaker tudi g. tamburaši naprošeni, da se polnošte-vilno vdeleže vaj. —r Vsprejemajo se nove pevske moči. Š. Sebastiano 6, I. (Jadran).
čitalnica nam naznania, da so dame odi-čile čitalniške prostore, kjer ae bo danes zvečer zabavalo vse polno naših članov in gostov na čajovem večeru. Ker je to prva taka prireditev je odbor prepričan, da se je člani j v obilem številu vdeleže. Za prireditev sa pa tudi zanimajo bratj* Hrvat1, posebno pa Čehi, ki imajo odslej s Čitalnico skupne prostore. Na svidenje torej danes, na prvem čajevem večeru l
Trgovsko izobraž. društvo v Trstu pri
i redi v sredo 8. t. m. v svojih prostorih v ulici S. Francesco d' Assissi štev. 2. M i-klavžev večer. Začetek ob 6. uri zvečer. — Darove vsprejema vsaki dan do jutri do 6. ure zvečer društveni sluga.
^ar. delav. organizacija
Škedenjska okrajna skupina N. Đ 0. vabi na Stod, ki ga priredi jutri, v sredo dne 8. decembra 1909 ob 8. uri zv. v dvorani MGospodarskega društva v Skednju.
DNEVNI RED:
Novi službeni redvPlavžih in stem vstvarjeni položaj.
Škedenjska okrajna skupina N. D. O.
*
* *
Odborova seja. Radi praznika se navadna seja o (i bora N. D. O. proloži na Četrtek ob 8. uri zrečer.
Predavanja. V decembru priredi N. D. O. dvoje predavanj, in sicer bo 15. t. m. predaval Herman Farlan, uradnik Osrednje banke
0	^razvoju in današnji organizaciji denarja". — 21. t. m. bo pa pre-doval Josip Mandić o „pravu pozamez* nika in pravu skupnosti v državi socijalizm a".
Darovi.
Moški podružnici družbe sv. C, in Met.
so darovuli udeležn ki prepovedanega shoda za slovenske šole v nedeljo 5. t. m. K 16*19, katere nabral v veži „Narodnega Doma" j . učenec Žižmond. Ravno tam je nabral z nabiralnikom kavarne „Balkan" g. Juri Doma-
1	čin K 43*49, kateri znesek se pošlje kakor [dohodek tega nabiralnika v Ljubljano. Na I Miklavževem večeru „Sokol" je nabrel dr. Refaar za isto podružnico K 51*37.
Odlikovana pekarna in slaščičarna I ■
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi i	—
v Londona 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat na dan svež krnh.
Prodajalni ca je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstsisil blšksti posebno za čaj; ima razne fina vina In likerje v buteljkah in fise desertne bonbone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi lajfinslšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skork
Mnenje gospoda Dr. Fraija flssous-a
zdravnika v Kalrouanu.
Gosp. /. SERRAVALLO
Trsi,
Zamor em Vam potrditi, da je Vaše ŽELEZNATO KIXA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso SerravaUo) izvrstno sredstvo za malokrvne in konvalescente, ter da sem dosegel z istim mnogo izvrstnih uspehov. Rad je bom priporočal pri vsaki priliki.
KAIROTJAN, 20. septembra 1909.
Dr. F. ASSOUS.
plemenske kokoši Pozor M Semenj!
najboljše, zimske nosilke (barve na izbero' 20 kom 5 mesecev starih, prosto na vsako postajo Kron 30'— ; 6 komadov K 9 50.
L. Altneu, VVerschetz, Ogrsko.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilno
„Pri Detelji" (Al Trifoglio)
ulftoa Belvedere it. 7
kjer toči najizvrstneja črna In bela dalmat. vina, istrski refoik, belo vipavsko in vedno SVSŽe pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri
a mralimi in gorkimi jedili.
Postrežba točna. Cene zmerne. - Za obilen obisk se priporoča udani Anton Vidakovlč.
istrsko, najboljše vrste, naročiti je le pri tvrdki
Vaclav 0. Valeš
Pazin (Istra). - Zmerne cene - Vzorci zastonj. Trgovci z vinom na veliko dobijo popustka.
V Žerovnici pri Rakeku (Notranjsko) vršil se bo dne 15. decembra t 1.
Novi semenj za živino ■■ in konje mm
na katerem se bodo delile raane nagrade od prignane živine in konj; upati je velike udeležbe, zatorej se vabijo kupci v obilnem številu.
ANTON REPENŠEK
knjigovez v Trsta, vU Ceolila 9
priporoča Blavnemu občinstva
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela todno In po zmernih cenah,
-----SVOJI K SVOJIM ! ——
PRODAJALNA ŠVICARSKIH 1
JOSIP OPPENHEIM
11 arar in Izdelovat*!] časontrjav
Majcen Miloš.-.
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
priperoča slavi
občinstva
svojo mizarmco. ii
Zadelaj« vukovrstno, tadi najfuejIe pobzAtvo
trst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vran)
BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur.
Stenske ore a modernim avonilom.
PRSTASI, UHANI, VERIŽICE Itd. pa z-.rnlh aaaab.
Popravljanje se izrršipo Jog. cena! in z garancijo
Zobni ambulatorij
Dr. Aleks. Martinem lil
čigar sotrudnik C. COSCIANCICH je bil I ( odiikoran na mednarodni parit k i razstavi 1909 1™ • z Grand Priz in rlato kolajno
9.—1. 3.-7. Trat, nI. B&rriera vecchia 33 II. nad. — Cene smerne.
;Slavno občinstvo: Pozor!
V Boveotvorjeni trgovini se slanino, pre-kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klob&sani kranjskimi in dunajskimi, furlanskimi in ogrskimi salami, vsakovrstnim sirom in razno vrst delikatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča MARUŠIČ.
Založništ. Ig. pl. Kleinmavr 11 Bambera - Ljubljana
Pravkar je izšlo v najinem založništvu :
Kapitan Marryat: Morski razbojnik.
Iz angleščine prevel J. M.
Marryat je najznamenitejši anglezki opisovatelj mornarskega življenja in to prevod najboljšega Marryatovega romana.
8°, 244 strani. Broširan K 2-50, vezan K 3*70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah.
Norberto Nachtigall
Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) je prevzel zastopništv9 VE-
_ UKE ŠVICARSKE URARNE tor
zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure	—
po tovarni! cenah.
Potrebščine za urarje se prodajo
po na zmerneiiih cenah.
Velika skladišča raanrfakturnega blaga in konfekcij za gospods, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. aadstr.
Podružnica v Garicl. a lica Aivarez 3, I. n.
ohištvo
solidno in ologantne
po zmernih cenah "M
£ Rafaele Italia
Trst — via Maioanton
Stran IV.
EDINOST" St. 341
V Trstn, doe 7. decembra lUOV
Gospodarstvo.
Čas pretakanja vina. V pno ce navadno pretaka vino od Martina do Božiča. V drogo naj ae pretaka ipomiadi, prt dno ae je pričela klet razgrevati, Če je klet razgreta, •e razgreje drožje in v niem tudi vino, valed četar ae drožje začno razkrajati, in pri tem ie navadno razvije cg'jenčeva kiilina, ki ie plin, kateri lahko vzdigne drožje a seboj t vino in to viled tega zmoti. V tretje naj ce pritoči vino v mesecu ju'iju ali avgustu. Po pretakanju se vino bolj ščisti in zadobi boli&i okus po sterini. Gledati se mora (udi na to, da se vino pretaka zmiraj v lepem i remenu, če stoji tlakemer aH barometer visoko. Če »e pretaka vino v deževnem vremenu, se lahko pripeti, da se drožje v vinu z% časa preta-
Cement - Portland8
■ „SJUl.ONA'1
Družbe „SPALATO"
Anonimno dela. društvo eementa Portland SALONA.
letni prolzpodl: 10.000 unson.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leopold Um, Trs
— Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu je darovala g. Josipina Delk'n 2 E, ker se dne 21. novembra ni mcgfa udeležiti predstave. Za isto podružnico je cahra! učenec V. razreda, Franc Šajina v viooteču Ane Keršovan v ulici Gtaardia 3 K 26 stol. I«k.aena hvala !
Dijaške plesne vaje. P. n. plesalkam in plesalcem ae naznanja, da se vršijo prihodnje plese? -a*e izjemoma jutri v sredo na Marijin prazn;k, 8. t. m. v Sokolovi dvorani ob na-vfcdoi uri. Vaje trajajo do 1 pop.
_ Plesni odiek.
Vesti iz Gori&ke.
Dva koncerta „Pevskega in glasbenega društva- v Gorici. V soboto, dne 4. in v
nedeljo 5. decembra vsakokrat zvečer ob 8. uri sta se vršila v dvrrani „Trgov, doma" velika koncerta ■ sodelovanjem komornega virtuoza na gosli F r. O n d r i č - k a ter vir-tnoza na klavirju 1. F a m e r a. Zborovodja je bii g. 1. M i c h 1.
Oba koncerta sta se vršila ob nabito polni dvorani občinstva iz vseh slojev, predvsem iz mesta, pa tudi iz dežele. Zaitopan je bil tudi oficirski zbor v Gorici garnizujo-Čib posadk.
Occrič ka, Čegar proizvajanje je kazalo toliko globokega izraza in štils, ki ga po pravici stavita med prve svetovne virtuoze na geslih. Oačriček rezume kakor nihče drugi i^v&Diti i: mrtvega instrumenta zvok, ki mahoma osvo:e in dominirajo dušo poslušalca v
teki meri, da se jim ce more ubraniti. Nie- fcanja vzdignejo radi tega, ker nastane v odgoda igra pa osvaja ravno zato, ker se Ondri- j prtem sodu večji zračni tlak nego zunaj, zato ček varuje vaega onega, kar bi utegnilo dajati? gre ogljenčeva kislina proti vehi in iz soda. igranju timber pretiranih okraskov. Posebno ^Nadalje je skrbeti pri pretakanju, da vino briljantno je igral krasen Dve rakov koncert j pr,de z zrakom v dotiko, ▼»led česar se be ic pa Bachovo Giaconno za solo-vijolino. Od- j ljakovioa izleči iz mešta. To se do«ež?, ako krito rečeno: poslušalci so bili očarani in j ae pretači vino v široko posodo, katero je, za:o je tudi žel viharno odobravanje ob vsakiJ fe pretaka vino. rostafiti pod sod ter iz točki.
G. I. F a m e r a jez c|?mu lastno vir-tnozncct;o spremljal češkega mojitra na klavirju. DcrSeno -e je igral Brahms-Scherzo t s-moli, p:sebno nam je dopadel Lisztov Me-fisto-valae. Društvo je poklonilo češkima umetnikoma lavorov venec.
Čaii 'mo nato I. Michloro novo skladbo rSokratom. smrtu, ki ie izredno ugajala. Skladba je napravila globok utis.
Impcnnjoč je dojem vse skladbe, ki se iLa ne more odtegniti nihče. Prav dobri so ;e?ski zbe-ri, osobito je ugajal Smetanov možki zbor: „Pasem ca morja". Izvajanje tako izredno težkih zborov, kako sta Michi-ov .Sokrztova smrt44 in pa Smetanov „Pe.em ca morju" pričata, da toliko ženski kakor možki zbor stojita na vitini svoje naloga in da sta zmožna po resnem študiju doseči še več?—	;
Prav lahko trdimo, da sta biia oba koncerta prava velika praznika slovanske umet-; Eost:. Posebno priznanje pa gre koncertnemu vodji g. 1. Michl, ki si je d&janski stekel Da -' vtč zaslug, da je giaibena umetnost v goriški pubiiki pognala tako globoko svoje korenine. «Pevsko in glasbeno društvo" pa si je a tema koncercom:* vložilo nov, Časten list v zgtcL-uni svojega umetniškega delovanja na Goriškem.
Starodavni semenj sv. Andreja je piičel ■s pocdeiiek 6. t. m. in je privabil v meito dekaj ljudstva iz deželf. Kupčije pa je vsako leto manj, večina pride po diugih opravkih v Gorico ali za zabavo. Je pač usojeno, da taki g:m sij v doglednem času izginejo popo -nema. Naš ca ljudem z dežele pa svetujemo, rs se drže pri kupovanju c&Ssga zlatega ges.a, in naj ne polnijo žepov onioo, ki nas prirejo iu ki nočejo, da bi se naša deca šolala v mattriničini.
Družba sv. C« in M. Za b o ž i č n i c o ma družbimh šolah se nabirajo prispevki. Obdariti ie treba otroški vrtec v Pevmi, šolo v L o č c i k u, otroški vrtec in dva razreda v 5 o r m i n u. Družba sama ne more poma- j gsti. saj ie imela v tem letu do lo. novembra j 17.884 E nedostatka, naj torej vsakdoj žrtvaje po svojih mGČčb. Odkupimo se odi boi čnih in novoletnih daril s tem, da daru-jt i^o La božićnice.
x „Luz atin", kakor naziva naše ljudstvo cr. Luzzatto, zopet zsstcpa atranke ca sod-itiiah. Kakor znano je „Luzzatin" sedel dva meseca v preiskovalnem zaporu radi kraha „Bete* j. op o! are". Izpustili so ga iz zaporov le proti veliki kavciji, preiskava se nadalju e, vendar vidimo tega moža, kako zastopa, s^r&nke na ncdniji. Će bi bil kak slovenski: odvetnik za p; ote n v take reči, bi mu odvetniška zbornici takoj zabranila zastopanie strank. Pa Luzzatin je laški žid . . . . Zna-1 čilno je tako vedenje za „Luzzatina" in nič; manje za moralni milje goriške odvetniške j ibornice ... 1
x Proti novemu davku na vino je sklenilo atarešinstvo občine Kojsko protest, ki' gt je iupaaitio odposlalo c. kr. vladi, —
V interesu vinogradništva je, da brez treme vse občine se odločno vprejo tej za vinogradnika in kensumenta škodljivi vladni
E&meri.
x Saaomor. Lastnik kavarne „Eiropa"
ae ,;e ustrelil na svojem stanovanju.
x lz Medane. Pri oas je letos izborna
vžetka kapijica. Nekaj vina smo že predali, a pogrešamo vendar stalnih kupcev s Kranj- ] ■k* ga, ki so eo običajno vsako leto pri nas aftiaftau. Cena vinu je od 28—36 K hI. Opo-; aarjamo kupce, naj ce zglaee v taši vasi,'
M
k;er najdejo dobro vinsko kapljico po razno-[nje z brfntači nalivati v drogi scd. Če 5e-»
vrstnih cenab. ____lično, da bo imelo vino lepšo barvo, ie dobro
. „ X « t	'da *od, v katerega vino pretakamo, malo za- j
VOStl IZ Štajerske. kadimo z ž»eplenim dimom. Ž^epteci dim su i Nesreča na železnici. Skladiščni delaveci"*?'*. " *inu * »*kphcI*m * rsane sldebide, ki i Franc Krivec iz L.skorca je prišel na ne-	P™ten "oma. S kadeniem srd«
znan način na mariborskem kolodvoru pod z žveplemm dimom se zabrania tudi razne
tovorni vlak. Odtrgma mu je hila desna roga untk- bo,*ZB> pod kolenom.
Kdor heče pa imeti vino boli rurrPtio-bpIo. nai ž*eolanie »oda rpu»ti.
Grozae smrti je umrl v soboto v Spod. j nPA(iQ eo giaBovir Schnabi, jako izvrsten. — Borčiu pri Mariboru 31 letni mlina riki dela- rTMI a Ponudbe pod „NEHAJ". Poste re-vec Andrej Mulec. Ko je brusil sekiro, ga je stante, Piazza Giuseppina._
Sprejme se takoj	^
italijanski. Več pove Jakcb Ž i v i c, brivec v Bar-kovljah.	2100
9lll7Shnilra	Hranilnica v Tr-
OlUACUlIllia 8tUi Stanovanje zastonj. Plača
po dogovoru. Pismene ponudbe na Hrvatsko Hranil-nico v Trstu, ulica San Sebastiano 0. I. n. iiH7
poučuje privatno učiteljoki abitu-rijent Sprejme tudi službo vzgojitelja. Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti.	"	2135
Glasovir in vijolino
2143;
zagrabil transmisijski jermen tako DsireSco,	MlnfAn d t ček z dežele ee išče za trgovino je-'
da mn je odtrgal obe nogi ter ga vrgel	'^"'OlBll gtvin, izurjen v pisavi in računstvu,
tako ob zid, da mu je bila glava popolnoma	VeC .8e,	v trgovini Ivan K 1 u n, ul. Com-j
zdrobljena.	merc,ale §t 15'
__2141 j
Qlll7ho i^pn 19-leten mladenič, zmožen bIo- ! j OIU&IID lOLC venščire in italijanščine. Vstop takoj kot služabnik ali sluga. Naslov pove upravni-žtvo Edinosti._2137
Dobro vspevajoča pZd£t
proti pupilarno gotovi varščini K 600 v najem. Pismene pouudbe pod „F. K." na Inseratni oddelek Edinosti.	2127
Slovenci in Mestjani! ll
poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane 13, za kar se Vam toplo priporoča udani Anton Novak — Svojim k svojim !	2057
Umetni zooje .
izdiranje zobav tir
m m vsaka
v sobozdirfivmiikera krnitia«:w
i- -V
* »
m % Lmci
T R a T
^B&a €etia Casaru* td, tU es«^-.
ttKKKKKKttttttttKtttttttt K F. Hormann, Trst ^
H ulica Giosue Carducci 20, Trst
X	TELEFON 896.
Velika zaloga steklenih šip ter ££ navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vsake velikosti. Specijaliteta : ste-kleni ventilatorji. Posode za ribe. ^^ Zaloga okvirjev. Sprejme vsako-vrstne poprave, prevlačenja s ste-klom, verande itd. Telefon 896.
ZaUgatelj stavb, podjetnikov ^
XH*HX*UKXUXn
:: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa ftiva Grumuia 2 Telefon 23-30
Ni treba več užigalic !
— En sam pritisk provzroča opeoj ! — j
NV///
': - V-
tr-j r-'Ot	t\
'r* "'.'ij^r/čsS-
Imperator
Žepni nžigalec tn od eneiu elegantna, najfinejše ni-klovana, jednostavna, a -vrlo praktična s-letijka, za prižgati z eno roko. absolutno varna, traja mnogo let. Cena I kom-ul K 3'-, 3 komadi K 8 25, 6 komadov K 15. Poleg vsakega komada natančen opla. Po4ilja se proti naprej poslani dotični avoti franko, ali priporočeno (35 vinarjev veči.
Exoorthaus Konigsberg 607 Ocrska p ■^■——■iim mini
DvaM dražje
Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa
^iristide gualco - trst
ulica San Servolo štev. 2 Telefon 21-42^
............	nm	■ "I™""	uamm			
L '	■ ■ .	A".'		''liv'i " 1 " - 'i V iv		
Fondo Coroneo.
Fondo Coroneo.
Tmberjev nngtonučnl In potnlog. muzej
Razstava ljudskih bolezni in pokončevanje istih.
Ljudska znanstvena predavanja se vrše ob 10., n., 12, 4, 6. in 8. uri. ggF^g
V petek samo za ženske. Katalogi v sloven. jeziku.
je ceno !>lago slabe vrste, ker ni vredno Šivanja, in radi tega naj se vsakdo poguri naroČiti iz
Božične prilike
dokler bo blago na ra/polago, naslednje, za darila jako pripravne tkanine
6 »»Snli dobre vrste 150—200 centimetr. rjun za......kron 13 50
ILnmaH m tkanine za razno pe-KUlIlali rilo samo . . . kroa 10- —
IknmaH 2S m tkanlne »,Patria" I.e IVUlIlulI vrste za viako perilo uporabno . . *......kron 16'
Phi-flFVkri! 88 centimetrov ti raki, 50, «0 i/llIliUIII in 7« stot. uiPter :
4 I j/incfov zajamčeno pralno blago l\CllCl(ld komad (80 metrov) Il.a kron 9*— I.a kron 11. ::::::: 7or»ni rnhri iz "ajfinejie^a batista cepili IUUUI -ladki, karirani ali Bro-kat z barvan, robom ducat od K 2'80 do K4.
Volneni prti 'Vl^ZTn.
Vrhu tega ponujam poseban dobro izbrane
OSTANKE
za l>ožična darila in sicer od volne iu bombaževim*, zefira, modrotiska, Oxforda, Flanele
Barchenta, Satina, in sicer I. serija (30 m) K Si>; II. serija (30 m) K 24 Ul. ser. (30 m) K SO; IV. serija (3o m) K 10
Samo reelno blajro, nikuhi IzvrAki!
Uzorci dru/.ega blaga na ieljo zastonj in p prosto. Pošiljatve samo po povzetju. Za ugajajoče vrnem takoj denar.
Tkalnlo S Muni Sin
00BR0USKA štev. 20 (Češko) Voile de laine (ČešUo)
ae
Vstopnina 4Q »totlnk.

Vojaki do narednika 20 stotlnk.
I pr Popust od 3Q do 4Q % I
Kovinaste ure K 3'— napr. srebrne „ „ 6 — „ zlate „ „ 19— „ Budilke n „ 2 — . Stenske „ „ 5— „ Regolatorji z nih.n 18— „
Zlati uhani od K 3 — napr. » z dem. „ 8'— „ . 4- w
II
Zlati prstani
„ z dem. 2late Broche Zlate zapestn.
6 — 6 — 20-
Zlate in srebrne verižice in privesti za moške in ženske
Bogomil Fino, urar
ul. Vine. Belimi 13 (nasproti so. Antona nouesa)
NOVO POGREBNO PODJETJE ^^^
" z bogato opreao za vsako vrstni pogreb.	™ prodajal-
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic p erle, porcelana. — Veliki zaloga
voščenih sveč
Prodaja na dobolo In drobne.
Corso 49 (Pia:
/
Goldoni)
TVRDKA
doli Kostoris
flkladiS6e oblek za moške in
Trst, Via S. Giovanni 16, L n.
(zraven Restavracije OooperatlTa ex iliukt'.
prodaja na mesečue ali tedenske obroke obleke in površnik* ca moške, perilo itd. Haidogovornejšc eene POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampa- v prvom nadstropju
lEmporij!
....	mninfiflUHli
„ALLA HODA TR1ESTIHA
Crst - ulica farneto štev. 4
Včeraj 1. decembra 1909 odprla se je
NOVA " FRODAJALNICA
manifakturnega blaga
ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-nega. kakor tudi drobnarije. Lastna ii-delovalnica. KrojaĆnica za ženske izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! Cela oprema za neveste zastonj " ge priporoča tvrdka BORSATTI & Co

(I
m
DNU