71. JtniHni. IMMM i tvik, 27. ma NI7. L leto. ^____________ _____________ _ _ _____jJ___^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ .Slovenski Narod" velfa »• p#M: ZS Avstro-Ogrsko: za NemČijo: cdo leto skupaj naprej . K 28*— I ćelo leto naprej . . . . K 33*— SetrMeta Z 2 . •* I 7—• I za AmcrIko in YSC ^ge deždc: na mcscc Z Z • • I 250 | ctlo leto naprej" . . . . K 38.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. CpravnUtvo (spodaj, dvorišče levo). KnafloT« šlica M. 5, telefon st. 95. MiBJai vsak 4aa iulir !■»—mI a«Mf« ta arasaik«. Inserati se rmcunajo po porabijenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po S vln„ d^akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., narte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri več jih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Marodaa tlskarna* UUfoa »t 8S. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, rekla nacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja w Ljubljani dostavljen na dom ali če se hod i ponj ; ćelo leto naprej . . . . K 2fr40 I četrt leta „ . • • i . 6*60 pol leta „ ..... 13*20 | na mesec „ . • • . » 2*2C —-^^— Poaameuia atertlka velja to vlnarte*. ■ Dopisi na] se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo* OreOulatvo; teallora ollca »U 9 (v pritiičju levoj Ulolon ftt 34. Rase uradno poroti. Dunaj, 26. marca. (Kor. urad.) Uradiio se poroča: VZHODNO BOJISCE. Severno od doline Czobanyos &e je ponesrečil ruski napad. Sicer ničesar Pomembnega. ITALIJANSKO LN JUGOVZHODNO BO.IIŠCE. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmL Ho orale poroti. Berolia, 26. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Od kanala La Bassee tja na južni brejr Scarpe ie bil včeraj topovski boj silen. V gorati pokrajini jugozapadno od St. Quentina so sunite naše čete proti franeoskim četam, ki so bile prodrle preko Somme iz kanala Crozart ter jirn prizadcjale v silne ra boju velike izgube. Sto vjetih. več strojnih pušk in en infanterijski top smo pripeljali nazaj. Vzhodno od nizine A^ette in proti crti Leuillv-Neuville je pel>al sovražnik močne dele več divizij k napadu na naše eksponirane oddelke, ki so z moćni-mi izgubam? zavrni!i sovražnika, ka-teri je na posamnih točkah do trikrat napadel. Pri Craonellu severno od Aisne se je ponesrečil franeoski su-nek v bllžinskem boju. Dne 24. marca zvečer je napad-fa naša letalska flotilja Dunkernue. Opazili smo več požarov. Včeraj je IzgubU sovražnfk v boju v zraku 11 leta!. Na vzhodnem bojišču in ob makedonski fronti je položaj pri večfdel slabotnem artilierifskem delovaniu in delovanju v predpolju nefznreme-njen. Naši letafei so metali bombe na taborišča mi Snevčah, Južno od Doj-ranskega jezera ter so dosegli dober uspeh. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Dtafia mm v spomin na mninu ofenzivo 1916. Dunaj, 25. marca. (Kor. urad.) Feldmaršal nadvojvoda Evgen je pri-sel danes pred cesarja, da izroci imenom podrejenih mu vojskovodij in vojakov veliki-križ reda Marije Te-rezije, ki ima na hrbini strani to-le posvetitev: Zmagovitemu voditelju jurišajoče skupine y napadu na Itali-}o svojemu Najvišjernu vojnemu gospodu v neizpremenljivi zvestobi in hvaležnosti armadna skupina feld-maršala nadvojvode Evgena, Sudanska dolina, 17. januarja 1917. — Ka-kor znano, je naprosil nadvojvoda Hvgen Najvišjega vojnega gospoda, ko se je mudil na svojem potovanju po Tirolskem dne 17. januarja 1917 v Sudanski dolini, vzpričo visoke rfanote Folgarije, čez katero je vo-dil cesar kot prestolonaslednik svoje vrle čete v brezprimernem zmago-nosnern pohodu, naj smatra in nosi fnsigrnije reda Marije Terezi je ne samo kot veliki mojster tega najvišjega vojaškega reda, marveč kot v vojni pridnbljeno odlikovanje. Cesar je ta-krat ugodil prošnji. Ko fe bil potem feldmaršal haron Conrad odpokllcan z mesta ^efa generainega štaba vse oborožene sile. ćd pripomore na dru-gem mes^u oJIoČflno k zmagi zavez-niških držav, mu je podelil cesar ve- liki kri.t reda Marije Terezije in mu i?.roč:! s posebnim naklonjenostnim lastnoroCnim r ismom veliki križ, ki je dotlej krasil cesarjeve prsi. S- »J^| je ista armadna skupina, pri K. eri si je cesar pribor!! prve lavorike zn.agc, posvetila cesarju to novo dekoracijo «n jo v/ročila po svojem pre-svetlem vfodHe!ju vomemu gospodu. Reforme ruske viads. Rim, 26. marca. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« javlja: General Russkii je s podrejeno mu armado prisege! provizorični vladi zvestobo. General Jandenić. zapovednik kavkaske armade, je isto napovedal, general Evert. zapovednik srednje zapadne fronte je podal ostavko in ?e prisel na njegovo mesto general Le-šickij. Vojni minister Gučkov je od-potoval na fronto. Provizorična vlada |e bivšemu carju Nikolaju dovolila čitanje #časopisov. Odbor delavcev je dogovorno z industrijalci petro-s:rajskega okraja dolncil za vse dc-lavnice osemurni delavnik. Osem- ( urni delavnik bo najbrž vpeljan za ćelo Rusijo. Glasom »Corriera« pri-pravljajo baje tuđi za rZ5t!andijo av-tonomijo. PreMvalstvo Estlandije te v ta namen že poslalo zastopnike v Petrograd. Tuđi med prebivalci Kavkaza se je začela sjfitacija za aviono-mTio. Oovori se tuđi o podelitvi aktivne in pasivne volilne pravice žen-skarrL V novem mestnem rdboru Pe-tro^rradu je že nekaj žensk, med nii-mi žena rrinistra Miljukova. V iMo skvi bo tekom 14 dni dovoljeno žen-skam izvrše vati o^vetniški poklič. Novi davkl. Petroffrad, 24. marca. Vlada ob-javlja. da bo zadostila vsem obvoz-nostim, ki iih je prevzela biv^a vlada. Državnim uradom se priporoča največja štedljivost. Vlada nazna-nja, da bo morala vsleđ ocrromnili vojnib stro^kov zvišati nekntere davke, vendar pa bo istočasno reformirala daveni sistem. Mififjkov o položafu na Ru?kem. Lupano, 2^. marca. »Corriere della sera* javlja iz Petrogradn: Mi-Ijukov je iziavil časnikarjem, da nro-vizo-rična vlada svojim zaveznikom Cioslei ni moprla dati popolne^ra zapfo-tovila. da bo ostnla do zadnicjjra z\ e-sta prevzetim dolžnostim. Oanes Inh-ko reče. da sta prevrat in zrraga demokracije na Ruskem oribližali narod demokratičnim narodom zavez-nikov. Rusija, doslej mrtva teža. postane zdaj živa sila. Edini strab za-veznikov je Ie še omniana discinlina ruske armade. Pa tuđi v tem oziru ima najboljše nade. Nemci račnnajo morda na to, da je zdai prišel znnje trenoike za veliko ofenzivo. Nevar-nost je velika, tada dolžnost vseea ni-skeicra naroda je. da se na to orinnvi in da jo odbije. Triumf demokratične ideje je nemoeoč, če se ne doseže zmage. če ne likvidira Turčija in čc se ne osvobode Avstrij! podvrženi narodi. Nova zastava — odsek za armado. Malino, 26. marca. Potrjujejo. da so se po odstopu carja Nikolaia izrekli za novo vlado vsi zapovedniki armad in čet. Nova vlada je bila od-ločena, če bi se posamezni oddelki armade uprli, ustaviti dovoz živil in jih izstradati. Nlhilistični elementi delajo izdatno propagando. V Hel-singforsu je bila ob veliki slavnosti blagoslovljena nova niska zastava; prej so bile barve bela - modra - rde-ča, zdaj so modra - bela - rdeča. — Vojni minister Gučkov je izdelai nacrt za novo organizacijo armadnega vodstva. Vodstvo bo kakor na Fran-coskem izročeno posebnemu odseku. v katerem bodo vojni !n finančni minister fer minister zunanjih deL Od- sek bo odločal v vseh vprašamih, izvzemši v strategičnih, glede kate-rih se poveri odločitev generalisimu. Zahteve ruskih kmetov alcev. Stockhoim, 26. maTca. Ruski kmetje so se oglasili s posebnimi za-htevami in 23 njihovih poslar.cev za-hteva, naj bodo starejši letniki čim prej poslani s fronte na kmetijska dela. Prisega nrskega voja^tva. Stockhoim, 26. marca. Prisega, ki jo stori rusko vojaštvo. se glasi: Prisc^am, da bom pokoren provizorični vladi, ki upravlja rusko državo, dokler ne br narodno zastopstvo po volji naroda doiočilo končne vlad-ne oblike. Generalisim Aleksejev. Sockholm. 26. marca. »Stock-liolms Tidningcn« javljrio iz Petro-grada: Vlada je imenovala šefa generalnoga štaba Alcksejeva za genera-lis'ma. Višji povelinik zapadne fron-fe general Evert ie o^stavijen; njegov naslednlk je postal general Le-šickij. Zveza remibliksnskili oficirjev. StockholTn, 26. marca. »Svenska Dagebladet« javlja iz Petrograda: Oficijelno razglaŠaio, da se je zveza republikanskih oficirjev na svojem zborovanju izrekla ža demokratično renuMiko. Zveza ima rnmen, razsir-jati med armado republikanske na-zere. Politični c!!JI kadetske stranke. Včerai smo objnvili poročilo kor. ur„ da se ie n^ka konstitucijonalno-demokratična fkadetska) stranka izjavila za derrokratičen sistem. V dunaiskih listih čitarno, da se je izjavila za demokratično repu bi i ko. Ako je to ćruyo poročilo točno, pn-tom morairo smatrati, da je na Ruskem monarhiji res odklenknlo. kaiti kadeti so nnimočneiša in v vladi od-ločilno zastopana meščanska stranka. Kpdcti so skvičali na dan 7. aprila svoj shod v Petrograd. kicr bodo sklennli o svoff nadaljni taktiki. Berolln. 26. marca. (Kor. urad.) ->LoKa!anzei^cr<' p'"se: Vest, da se je knd'fsKa Mranka izrekla za repiibH-ko, ?;u/.e, da so se Rodzi.iarko in njc-?rova stranca, ki so dosedai zp^ovar-iafi monaiiiističen princip, vda1! nn tisLu deiavskeca odbora. V Moskvi obvfnćujoir» p.-^^/n^ baj'* edino lc de-lavci in rrf^fo^i skrnine levice. (Ko-m^rtinr ^T.oka^anze^eria« nnm ni oo-Pot^nrnp jasen po(lrv?nn\-o nnmre? sploh( ne pH'^Hn knd^t^ki stranki, temveč ^e nkttnbr"^t. On, uy.) I a^nta na Ruskem. S*ockhof?n. 2fi. marca. Ptiska rlnma je izdnla oklic na nrobival^tvo. 7'asti na km^t«;ko probivatstvo. v katerem je rečeno: 0!:ivni m^<;ta so -i!o s°'Tio 7a ne^ai dn». T"di nrmn^n i° ^no^tnvliertn h-''oti, ?o^r'a>iinn'T KmPtovnTci! Va-^n sveta (foifnost je, ćr\ preskrbitn t'ste. ki so nn*? o^vobocin? iz sovrar-nega iarma. dn iih vr požene lakota zopet v roke zat'ralcev. Posebna finska armada? Dosedaj Finska ni bila dolžna dati Rusiji svoje vojake na razpolago. Vslcd obnovitve finske konstitucije pa so Finci baje pripravljeni organizirati posebno armado pod pogojem, da bo nastopaJa samostojno poleg ruske. Pozdrav zaveznikov. Petrograd. 25. marca. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura. Poslaniki Angleške, Francije in Italije so prišli danes v mestno biso. kjer je ime! ministrski svet sejo. in so v imenu svojih vlad pozdravili rusko provizorično vlado. Vest o carjevem begu. Petrograd, 25. marca. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Vse govorice, da je car po-begnil, so izmišljene. Vladivostok gori? 5u»chholmf ^6. marca. V prista-niških napravali v Vladivostoku je izbrunnil velik požar. Zgorelo je IOO.'M)O funtov bomnaževine, uni-ćeno je bilo za 7 milijonov rubljev municije. Zažgali so baje orožniki. Vojne priprave Amerike VVashinuion, 25. marca. (Kor. u.) Vojni dejjartcirent razglaša vpoklic 14 polkov narodne garde raznih dr-iav za zvezno službo. Predsednik je poapisal ordro. s katero se pomnožu-je personal brodovja na 87.000 mož. Bern, 25. marca. (Kor. urad.) Glede programa za kongres Zedinje-nih držav se iznova sporoča, da politična zveza z entento ne priđe v poštev. Glasom poročil rraneoskih li-stov obsega vojaški nacrt vlade v NVashingtonu tele točke: Mobilizacija vseh brodovnih sil z vporabo opo-rišč na angleski in franeoski obali, otvoritev ameriških pristanišč in ladjedelnic vojnim ladjam entente, neomejena dobava vojnega materiia-la ententi, zastraženje transportov v Vladivostok. mobilizacija milic za varstvo in zagotovitev miru v notra-niem, vporaba vseh vojnih in trgov-skih Iadfj v ameriških pristaniščih za porabo ameriške vojne marine. Nem-čija bi dobila rudi nekaj odškodnine, ražen da se !adje zaplenijo za potopljene ameriške iadje. Končno bo na-vedel program še nekaj točk, kakor mobilizacijo ameriškega trgovskega brodovja. otvoritev velikih trgov-skih kreditov in mobilizacijo želcz-nic in indnstrij za vojni materijal. Frankfurt, 25. marca. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Novega Jorka: V krogih članov kongresa vlada vtisk. da bo vojna napoved <; p r e j e t a: kongres pa noČe pustiti \ViIsonu prostih rok. Izrecno se na-glnša, da nrlde v poštev Ie obrambna vojna. Splošno se priznava. da bi bilo tc^vno poslati čete v Evropo. VVilson ie hladno snrcief Roosevelto-vo poniidbo. nelinti 100 000 mož na Francosko. \rendar pa žele mno-e i v A m e r i k i v i d e t i a m e r i -škozastavbna fronti. Mnogo se ra7motriva to vprasnnie. kakor rndi vprašanie. ali se nai sklene re-^uinrnn zveza z ententnimi država-mi in ali nai se Amerika pridruži lon-donsV? no^odbi nroti separatnemu nr'm. Nazori v tem oziru so zelo raz-fični. Ko'n, 26. marca. »Kolnische Voik^-^t0".« označuie zadnie ameriške br7O}nvke% ki vrovore o mo^ročnih voj-nfh prinravnh 7edfn^enih držav, kot nrav nme^-i^ki btiTf. ^e zadnje noletje ie pof r-»7"ifl slabotna mobilizacija ^mti MnhiVf. Ja ie ^adimenim drža-vt'tTrt rernnjrnre po^tnviti iztirieno \'OT5^ko. Vendar se zdi. da ameriška vlndn n^merava izrabiti umetno na-vcfršen.ie za voino. da poveća in iz-vezba voisVn. ne misli na na vporabo vnicVe v FvroDi. sai vedo vodilni krocri v Amer;ki. da bodo do svetov-ni voini nastali novi konflikti, pri ka-terih bodo Zediniene državen močno udele/ene. la misei je dala Wihonu novod, da ie porabil ugodno priliko, da da de>eli poleg veb'kega brodovja tuđi močno voisko. Ka JaponsVem bodo to vest brali gotovo z večjim zanr.iianiem, kakor v Nemčiji. Amerikanska belgifcka komislia od- pokllcana. — Amerikanski poslanik na belgijskem dvoru. VVasliington, 24. marca. (Kor. u.) T^euter. Pržavni departement formel-no naznanja odpoklic članov ameriške pomožne komisije v BelgUi. Ko- misija bo nadomeščena z združeno nevtralno komisijo pod nadzorstvom nizozemskih vojaških uradnikov. Ameriski poslanik Whitlock (ki je Josedaj rezidiral v Bruslju) gre kot poslanik za Belgijo v Havre. (To so pomembna znamenja, da je Amerika res za vojno odločena. Op. ur.) ProstovoIJci iz ZedinjenFh držav. Rotterdam, 26. marca. Lord Northcliffe, ki je obiskal v ententnih vojskah se boreče prostovoljce iz Zedinjenih držav, ceni njih število na 250.000 mož. To število je gotovo pretirano ter ceni njih število neki ameriški zdravnik na 75.000 mož. Delorna so ti prostovoljci vpisani kot Kanadci. Na franeoski fronti je baje tuđi poseben letalski oddelek, ki je baje zbil lani 21 nemških letal in končno se je uničenja romunskih petrolejskih vrelcev udeležilo 75 ameriških inženirjev. Gotovo pomembne številke za nevtralno« državo. AMERIKA IN MEHIKA. Washington, 25. marca. Zedfnjo-* ne države so, kakor poroča »Asso^ ciated Press«, odgovorile na znano Carranzovo noto: »Državni oddelek odklanja predlog, naj nevtralci z iz--vozno prepovedjo blaga prisilijo na mir vojujoče se evropske države. Zdaj ni nikakor upati na mir, kar so dokazali izjalovljeni napori Wilsona in poizkusi Nemčije, da zaplete Me~ hiko in Japonsko v vojno z Amerika Sicer bi pa ne bilo nevtralno, če se omeji trgovina z vojskujočimi drža-vami. Predsednik ne želi, da bi ga ta-« ko umevali, kakor da se upira napre* dovanju mirovnega stremljenja. Me-hikanska vlada naj ne misli, če zdaj ne nastopi, da nasprotuje visokemu vzoru generala Carranza s sodelova-njem drugih nevtralnih vlad končati strašno vojno. Nota opozana na skrbno, prijateljsko pozornost, s katero so sprejele Zedinjene države predlog, omenja ponovljeno moč vojskovanja in nadaliuje: Položaj se je poostril. ker je vlada Zedinjenih držav izsledila zaroto vlade, ki g"o-spoduje v osrednji Evropi, in ki n? nameravala zaplesti v vojsko Ie vlade in naroda Mehike, marveč tud! vlado in narod Japonske v vojno z Zedinjenimi državami. Takrat. ko se ie skoval ta nacrt, so Zedinjene države živele v miru z Nemčijo. Nem-ški uradniki in nemški podanik! nfso bili Ie svobndni pod ameriškim var-stvom imeli so ćelo na ameriških" tleh predpravice, ki so jih zlorabljali. Nota se peča s predlogom o prekl-njeniu trgovinskih zvez z vojujočimi e-hotni napad. — Evfratska iron-t a. Sovražnik je zopet zapustil desni breg, kamor je bil nedavno prišel. — Sinajska fronta. MoCna so-vražna konjenica se je približala našim pozicijam, a se zopet umaknila, ne da bi bila stopila v boj. — K a v k a š k a f r o n t a. Na levem krilu smo zavrnili napade nekaj sovražnih izvidnih patrulj. Na desnem krila so zasedle naše izvidne patrulje z napadom važno sovražno eksponirano pozicijo ter vplenile več vojnega materijala. Z ostalih front ni poročati ni-česar važnega. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 24. marca popoldne. Vz-hodno od kanala St. Ouentin smo tekom noći zelo razširili svoje pozicije. Naše čete so dospele na nekaj toć-kah na desni breg Oise severno od La Fera. Nadalje smo napredovali na vzhodnem bregu Ailette. Nekaj sovražnih poskusov proti našim malim postojankam pri Berry au Bacu, vzhodno od Reimsa in zapadno od Mort riomma se je zlornilo v našem ogrnju. Vjeli smo nekaj mož. Sicer je bila noč povsod mirna. 24. marca zvečer. Severno od Somme smo potisnili sovražnika do roba Savvja, kjer se je na prej pripravljeni crti jarkov ustavil. Med Sommo in Oiso so izrabile naše ćete svoj uspeh ter bile s sovražnikom, ki se je korak za korakom branil, bitko in ga vrgle en kilometer severno od Grand Seraucourta in Gibercourta nazaj. Polastile so se zapadnega bre-ga Oise od predkrajev La Fera do severno od Vendeuila. Dva najspred-nja varstvena forta La Fera sta pađ-!a v naše roke. Južno od Oise smo kljub poplavam. ki jih je sovražnik provzročil, močno napredovali. Za-vzeli smo na vzhodnem bregu Ailette več vaši ter vrgli nemske po-slednje čete nazaj v dolnji gozd mi Coucyju. Severno od Soissonsa je položaj malo izpremenien. Cez dan smo n?šli mnogo mrtvih v jarkih, ki smo jih bili včerai severno od Mar-givala zavzeli. Nemški dalekosežni top ie izstrelil proti 12. nekaj veliko-!:alibrskih trranat na mesto Soisson^. Precej živahen artiljerijski boj v okolici Berrvau Baca. pri Reimsu ter v Alzaciji v okolici Violu, južno cd Markirškega premaza. 4NOT F$KO UfMDNO POROCTLO 24. marca- Naše čete so zasedle Poisel. 7 mili vzhodno od Peronna. Danes zjutraj so močni so-vražni oddelki napadlt naše pozicije pri Benumctzu les Cambraju in vdrli v vas. Protirinrad naših čet pa jih je zopet prepodil ter so pustili na boji-?:u mnoeo mrtvih in nekaj vjetih. Čez dan smo napredovali na fronti poldruge milie jngozapadno fn ra-padno od Samt Meina. Sovražne napade v blizini kraja smo zavmili. ITALTM^^n t^4D\o POPOCfLO. 2.". marca. Na trentinski fronti je stalno slabo vreme 24. t. m. ome-jevalo delovanie artiljerije. Na po-bočjih hriba Sicf (visoki Cordevole) *mo zavmili neki izvidni sovražnikov odJelek. Na koncu doline Vis-dente, Piave, je hotel sovražni oddc-Ick v varstvu mejjle r>rehvar»iti naše pozicije. Bil je eladko in nemudoina zavmjcn. Na iulijski fronti se ie včc-raj nadaljevali delovanje artiljerije. Znova so padale granate v Gorico Kl so provzročile škodo frt^v n! bilo. Na Krasu so poskusili sen^rafni oddelki zvečer po Ijutem onstreljeva-Tiju %T»a5ti v na?e crte pri Lukatičfh; bilf so ravrnjeni in razprseni z ob-čufrrmf izsaibami. DunaJ. 25. marca. (Kor. urad.) Tz vnironoroc^vn?«;ke2ra «t?»Tia: Ttattjan-$kl ^eneraJni slab poroča: Dne 20. marca je zaseđcf va pobočjih Do^so Qas!ne i«'*"o tflobe-fi Loppio neki od-^ddlok .vtfttavtjioo sovmžno stnio in vplcnfl monidje fn materijala. Na-sproti temu treba konstatirati, da se nanaša pozicija v omenjeiiem itaJi-janskem armadnem poročil u južno globeli Loppio na koto 371 na južnem koncu jezera Loppio. Bila je vsega skupaj šest ur v sovražnikovih ro-kah. Sovražnik ni dobil nikakega vietnika. Mi sploh nismo imeli nika-kih izgub na svojem mo§tvru. SoTrazn] letalcl nad Sofijo. Sofija, 36. marca, Danes ziutraj ob S. je priplulo z jug^a sem sedem sovražnih aeroplanov. Obrambni topovi so stopili takoj v akcijo ter prisilili sovražne letalce, da so se umak-nili. čez tričetrt ure je priplulo zopet eno Ietalo nad mesto ter smo je to-pet prisilili, da se- je vrnilo ne da bi bilo vrg\o tuđi Ie eno samo bombo. Princ Friderik Karei. Berolin, 26. marca. (Kor. urad,) Glasom natančnejših poročil je princ Friderik Karei res v angleskom vjet-nistvu. V bojih v zraku je bil zadet v trebuh in roko. Vsled težkih ran je bila takoj potrebna operacija. Zato so spravili princa r angleškf lazaret za fronto, kjer je se danes. Zdravstveno stanje princa je baje z-do opasno. Vojni STei entente v Calalsu. Haag, 26. marca. V Calaisu se je sestal vojni svet ententnih držav, da se razgovori o položaju na zapadu, nastalem vsled umikanja Nemcev. Pooštreno podmorska vojno. POTOPLJENE LADJE. Kodaiij, 26. marca. Dne 23. marca je bil potopljen ribiški parnik »Tres Fratres« (297 ton). Iz Christi-anije poročajo, da je bil parnik »Poi-lux« potopljen ter je pri tem poginilo h potnikov in 8 mož posadke. S po-topljenega parnika »Attika« iz Far-sunda pojrrešajo 10 mož. Berolin, 25. marca. (Kor. urad.) Poročilo VVoIffovega urada, podpisa-no od sefa admiralskega štaba, poro-Ča: Ražen že objavljenih iz^ub ladij meseca marca so na5i podmorski čol-n! zadnje dni še potopili 25 panv'kov, 14 jadrnic in 37 ribiških ladij, skupcj z S0.0OO tonamf bruto. Nadalje je 9. marca uničil s topovskim ojfnjem neki naš podmorski coln v Kanalu an-gleski dvokrovnik. Izmed potopljenih ladij je bilo 23 angleških, 27 franco-skih, 1 italijanska, 9 norveških, 2 ameriški. 1 španska, 1 nizozemska ladia in 12 ladij,, katerih imena ali narodnosti ni bilo mogoče dognati. S temi ladjami je bilo, kolikor je do sedaj znano, med dragim potoplje-r-\*i 3400 ton prernoga, večidel za Franco^ko, 3000 ton fforilnega olja, ^1«)0 ton rude iz Huelve v \Vest Hartlepool in 0000 ton živil, ne glede na rbe r rihiških ladij. Med potop-Ijerimi b.djatni v> bili oboroženi par-nik »Br'k?^^, 3*40 ton, parnik »Mern-non*. 3302 toni. ter ameriška parnika »Illinok', *22r> ton, in »Cittv of »Memphis«, 5252 ton. Itarija tn podmorska vojkia. Curih. 24. narca. (Xor. urad.) V senatu !e pfdal senator prKladmi-ral Amrro d' ^5te interpelacijo, ali ne f.matra momaiiški minister za •imesmo, da bi se udavila dela za crradbo velikih bojnih ladij. ki za se-flr«njr> vojno lako ali takc pravočasno ne bodo dograjene *n osohje porabilo raj?5c it\ napravo pripravnih sred-stev proti podmorskim čolnom, In nadalje da bi se storili koraki pri ne-vtralnih državah, da nadzorujejo svoja obrežja v svrho, da se prepreci preskrba podmorskih čcAno\T 7 živili. f'omorsk! položaj Anglije. Christiania, 26. marca. (Kro. ur.) niasom specijalne brzojavke iz Londona listu T.Aftenposten« je izjavil neki poslanec v »rifirle^k! poštanski zbornici, da je pomorski poinžaj An-?lije tako slab. da se atipleška vlada ic ura več dati ljudstvu popolnejra nojasnila. Nemška brodolovska ladia v Tihem oceanu. Stockholin, 26. marca. (Kor. ur.) Russkoje SIo^.o* poroča iz Dalnje-v>a. da japonske križarke do ?e<1aj nišo rtičesar opravil" proti nemški brodolovski ladji v Tihem oceanu. Zavarovalne premije v San Franci-sku. rm Jnponskem. v Vladivostoku. ^eattlein m Dalnjem so narasle za 10 do 12*%. Razne politične retfi. = Imenovanje novih članov go-sposke chornlce. »Narodni Listy« poročajo: Vlada bo sklicala državni zbor naj"brž na 17. apriL Parlament bo zasedal do krmea junija, Istočasno s sklicanjem državneara zbora bo objavljeno tuči imenovanje 32 novih članov srr>sposke zbornice. = Grof Czernln ▼ Berollna. Zu- nanji minister i»rof Czernin se je po-dai vUraj 26. l in. v Berolln. Uer se nadaljnjejo važne, povodom navzoč-nosti ncinškega državnega kancler-ja na Dunajil pred desetirai dnevi pri-čete konference. — »Treoio e Triesie.« Lugano, 26. niarca, (Kor. urad.) Kakor poročajo italijanski listi, se je izvršila od društva »Trento e Trieste« nazna-njena prireditev samo v neki zaprti &ledaliŠki dvorani. Minister Com-niandini in prejšnji občinski svetnik na Reki Armand Hodnik sta imela nagovore, v katerih sta se strinjala s ciiji četverozve^e in poleg teh s potrebo osvejitve Dainiacije. Prejšnji irinistrski predsednik Salandra, ki se je udelcžil prireditve na predsedniški estradi, je tuđi govoril. Njemu name-njene ovacije so se omeiile na pri-ložnostm odobravanja. — Bodoča ruska in italijanska republika. Preko Stockholma poro-Čajo: Med delavskim odborom in že par tcd.nov v Petro^radu bivajočimi odposlanci italijanske zbornice ob-stoji ozka zveza. Baje so italijanski gostje redno prisostvovali sejam ru-ske^a delavske^a odbora. Eden izmed Italijanov je imel z vihamim odobravanjem sprejet govor o prijateljstvu med bodočima republikama Rusiji in Italiji. Prićakuje se tuđi, da bo Romunija brez drugesra sledila ru-•kemu vzRledn. = PrebivalstTo v Srbiji. C. in kr. vojni guverner v Srbiji je odredil popis prebivalstva, kt je dal ta-le rezultat: Okupiranih je v Srbiji 3,083.000 hektarjev; polovica je pod upravo jruvernementa, V okupiraTiem delu živi 1.073.511 duš. Od teh 575.643 možkih in 797.668 žensk. — Ljudsko štetje leta 1910. je izkazalo 2,911.700 duš. » Nemčija ta Rtisila. Glavni organ nemške socijalne demokracije »Vorwarts« piše: Z uničenjem cariz-ma je dosezen eden glavnih socijal-detnokratičnih vojnih ciljev. Rusija, prot! kateri se sedaj vojujemo, ni ti-sta Rusija, s katero smo vojno pri-ćcii. Na vzhodu nam ne stoji več na-sproti carijem, temrveč — danes Še sovražnik, pozneje morda prijatelj in zaveznik — velik narod, ki ga nismo nikdar sovražili. Nobene^a« režima nismo bolj sovražili kot carjev, no-beden narod pa ni bil našim srcom bližji, kakor ruski, ko se je dvignil proti carju. Danes ima Rusija pravico izvedeti, ali stoji nasproti Nemči-ji. ki hoče osvajati, ali Nemčiji, ki je pripravljena skleniti mir. Recimo ru-skemu narodu, da ima lahko mir, ako ga hoće in da nočemo drug drugesa siliti k nadaljevanja vojne z zahteva-mi, ki so napenene pfoti časti, eksi-stenci in razvoju enega izmed obeh narodov. Od našega sedanjega po-stopania bo odvisno razmerje na-pram Rusiji ne Ie za dobo te vojne, temveč še za desetletia. Ako lomili jonski narod na vzhodu ne preneha kmalu biti naš sovražnik, potem ostane za ce\e rodove naš sovražnik. Ali naj obremenimo svoje potomce s to dedščino. ne da bi vedeli. kaj fim moremo za to vamega nuditi? Ne. sednj moramo govoriti, in sicer tako, da ne bo dvom^. = O stališcu ruske socijalne demokracije napram vojni piše dunaj-ska »Zeit«: Često čitamo v našem časopisju, da so proletarski, zlasti so-cijalnodemokratični privrženci ruske revolucije brezpogojni pacifisti in prorokuje se, da bodo slej ali prej iz-silili mir. To naziranje je Ie hipoteza in spada v območje političnih kom-binacij. Ruska socijalna demokracija je bila, kakor vse druge, pred vojno pacifistična. Po izbruhu vojne pa se je izrekla proti vojni ozir. je izrazila željo, da bi bila Rusija poražena Ie socijalno - revolucionarna skupina, katere voditelj Lenin se nahaja v Zenevi, kjer izdaja majhen časopis. Ta frakcija je zelo slalja, Velika ve-čina ruskih socijalnih demokratov pa se je izrekla po kratkem omahovanju zavojnoinza zmago Rusije, ter je ostala temu stališču ćeli 21/« leta neomajno zvesta. Voditelj socijalnih demokratov v dumi posl. Tšeidze se je takrat izjavil: Braniti moramo drevesce niske civilizacije proti ne-varnosti, ki nam grozi. Ves čas vojne se na Ruskem ni pripetil niti eden slučaj štrajka. Organizacijski odbor ruske socijalne demokracije je poro-čal kongresu soc. dem. delegatov in nevtralnih dežel v Kodanju, da je vojna med ljudstvom na Ruskem popularna. Tuđi ruski socijalisti, ki ži-vijo v inozemstvu so se izrekli za vojno. Tako knez Krapotkin. ki je izjavil da bi zrnaca Nemčije bila nevarna za napredek Evrope ter ustanovltelj ruske marristične struje Plehanov, ki je pozval somišljenike, naj se udeležijo vojne, češ, da je Nemčija najtrdnejša opora ruske av-tokracije. Bivši ruski socijalistični poslanec A 1 e k s i n j s k i, ki živi sedaj v Parizu, je izdal 1. 1915. brošuro, v kateri pravi: Ruski revoluci-jonarji so antimilitarlsti in pacifisti, prepričan pa sem. da bi bili naši naj-čistejši antimilitarist!, če bi danes bil cariaesn strmoglavlien io bi oni pre- vzel! vlado, primorani nadaljevati vojno, da preženejo Nemce iz Belgije in Francije ter preprečijo imperi-jalizem Viljema II., ki hoče nadvla-uati ćelo Evropo«. Ko je po Gorlicah postalo jasno, da je ruska birokracija nesposobna skrbeti za armado in je meščanstvo iz lastne moči ustvarilo organizacijo za preskrbo armade, se je rusko delavstvo udeležilo. tega skupnega dela in v odboru za vojno industrijo, kateremu je načeloval se-dajni vojni minister Gučkov, so sode- * lovali tuđi delavski zastopniki. To so znana dejstva. Mogoče, da so ruski socijalisti svoje stališče v zadnjem času spremenili, pozitivnih znakov za to spremembo pa dosedaj še ni-mamo, Zato je treba, da smo napram raznim fantazijam in domnevanjem rezervirani, dokler nam dejstva ne dovolijo izreci konečno sodbo. To ne more dolgo trajati. = »Norveške drznosti.« Pod tem naslovom piše »KoLn. Ztg.«: Norveški listi pišejo zadnje dni zopet v ta-kem tonu, ki ga Nemčija ne srne tr-peti. Ze način, kakor komentira del norveških listov prevrat v Rusiji, nas mora osupniti. Tako profesor Olaf Broch s kristijanske univerze očitno del uje v interesu sedanjih ruskih oblastnikov, češ da je postanek no-vega režima v Rusiji definitivno od-stranil nevamost, ki je grozila ruskim sosedom. Le politična kratkovidnost ne more spoznati, da je Milju kova Rusija ravno tako opasna Norvežanom, kakor avtokratična Rusija, da, baš Miljukovi krogi so primorani k najbolj šovinističnim eksperimentom. Pozornost mora vzbuditi tuđi to, da norveški listi komentirajo rusko revolucijo kot ojačenje bojne sile entente in sodijo, da bo sedaj če-tverozveza Nemčijo kmalu in definitivno porazila. Vtis, da se bliža poraz Nemčije, skuša norveško časo-pisje povećati še s tem, da opozarja na padec Bagdada in na nemški umik na zapadu. Poleg teh za Nemčijo neugodnih sodb, se pojavljajo v norveškem tisku tuđi direktni napadi na Nemčijo. Tako hujska norveško javnost proti nam znani profesor Col-lin, ki je naravnost patologičen an-gloman. »Social - Demokrat en« poroča o dozdevnih revoltah stradajo-čfh delavcev v Hamburgu in o epide-mijah v severni Nemčiji ter poudarja konečno, da se ljudstvo ne prebuja le v Rusiji: tuđi na Nernikem da je revolucija potrebna. Ta list slika Nemčijo kot edino reakcijonarno državo na svetu in vtis skuša moralič-no izolirati. »Sjofartstidende« (glasilo norveških brodarjev) piše povo>-dom torpediranja norveški^ ladji o smoreniu« nor\7eških pomoršcakov. >^K61n. Ztg.« izjavi ja konečno: Take nesramne pisave ne trpimo. Norvežani naj se spominjalo, da Ie vsled nebrzdane časopisne kampanje že enkrat prišlo do dirlomatične napetosti med Norveško in Nemčijo. = Prevrat v Costarfkl. Iz Pariza poročajo, da je ljudstvo v Costa-rfk! prisililo predsednika republike, da ie odstonil fn da Je provizoričnt preds. gen. Tinoco izjavil, da se pa Costarica najbrže ne bo zavezala z nobeno državo proti Zedinjenim đr* žavam. Inati proti denuncnaciiam v oorskem državnem Ani. Grof Tisza o Jugoslovanskem vprašanju, V soboto 24. marca se Je ogrsko-hrvatski državni zbor se enkrat pe-čal z znanimi demmcijacijami posl. Szmreczanya, katerih podlago smo že v sobotnem listu pojasnili. Najprvo je nastopil v imenu delegatov hrvatskega sabora poslanec polkovnik Guido pl. H r e 1 j a n o -vić. Izjavil je: »Predvsem zahteva-mo, da se uvede sodnijska pre-i s k a v a in naši prizadeti tovariši bodo če treba sami zahtevali, da se v to svrho suspendira njihova imuniteta. (Odobravanje.) Dolžni smo sebi in osumljenim tovarišem, da se sod-nim potom dokaže neosnovanost Szmreczanvjevih napadov. Trdno uverjeni, da se bo to zgodilo, hoče-mo iti še dalje. Cim bo sodišče po-stopanje zaključilo, bodemo zahtevali parlamentarno pre-iskavo, ki naj pokaže politično ozadje teh dogodkov. Preiskave naj se udeležijo vse stranke visoke zbornice. Po tej poti bi bil moral kreniti tuđi posl. Szmreczanv. Zadovoljil pa se je s tem. da je svoje tovariše javno osumi! — čin golega strankar-stva. (Pritrjevanje.) Smatramo, da posl. Sz. ni le žrtev svoje strasti, temveč rudi izvestnlh krivih infor-macij. Tako je n. pr. »spravil na dan«, da je eden naših tovarišev na-bral 24.000 K za »Narodno Odbra-no«. Toda ta »N. O.« ni znana belg rajska organizacija, temveč domača hrvatska politična obrambna orga-Q i z a c i j a t ki nima pja^ nohCM 7i. Stev. »SLOVENSKI NAKOU*, oac 27. marci 1917. Stran 3. protidržavne tendence. Ko so nam« reč pod Rauchovira režimom opozi- cijonalne uradnike odpuščali in pen-zijonirali, smo ustanovili fond ž r * tev Rauchovega sistema. (Čujte!) Za to našo »Narodno Od-brano« smo javno po listih nabirali! Ze Iz tega defetva sledi, kake opreznosti je treba napram denuncijacijam, ki prihajajo iz iz-vestnih (frankovskih) krogov Hrvatske. Že doigo obstoja pri nas ta de-nuncijačni sistem. Nekdaj so nas dol-zili, da dobivamo podpore Sz inozemstva, senaj nas sumničijo, da jih dajemo! Posl. Szmerczany nam ni povedal, kakšen je dokument, na katerega se opira, kdo ga je spisal, kje ga je dobil. Mi trdimo, da gre za enostavno mistifikacijo! (Burno odobravanje pri Hrvatih.) Kar nam je posl. Szmreczany dose-dai povedal, to ne more biti defini-tiven odgovor. Mi zahtevamo, da se resnica objektivno ugoto-vi in da se konečno enkrat razkrinka izvestna metoda, ki ie bila dosedaj žalosten privilegij hrvatske politike. (Burno odobravanje.) Posl. Hreljanoviću je od-govarjal posl. Szmreczanv, trdee. da so njegove navedbe z vojaške strani brezdvomno ugotovljene. (Klicf na hrvatskih klopeh: falzifikati!) V Srbiji da se je n*š!a med raznimi spisi tuđi listina, v kateri je zaznamovano 70 konfidentov srbskega min. pred?. Pašića. Od teh 70 je 6 pos!ancev, ka-terih imena je radi tega javno imc-nova! (Sv. Prpović, V. Wilder. Sr^rJ. Brdesavljević. baron Bajačić, dr. Ivan Lorković. prof. Surmin; Op. vir) O onih 24.000 K noče govoriti, toda pri posl. prof. Š u r m i n u so našli tuđi ključ za dešifriranje državnih brzojavk. Na-vzlic temu se rrof. Surminu ni niče-sar zgodilo. Stvar spada pred voja-ško sndišče. Svoj Traterijal ima iz voJaSkih aktov. Min. predsednik Tisza naj se informira pri general-oberstu Tersztvanskem in pri pod-mar«a!u Schweigerju. Min. predsednfl: grof T f s z a: V enem smo si vs? eđini: stvar se mora v najkrajšem času dognati. Dobiti se mora ves materijal, ki je dotičnim vojaškim organom na razpolago. Dosedanje informacije ni-kakor ne zadosčajo v podkrepitev konkretne sumnje. Cim bo sodnijsko postopanje končano, naj se z zadevo bavi tudf parlamentarna preiskoval-na komisija. Nočem prejudicirati, reci pa moram, da trditve posl. Szmre-czanva nikakor nišo dokazane. Posl. Sz. pravi đa navaja vojaško ngotov-Ijene podatke. Naj našemu oficirske-mu zboru na čast rečem Se to-le: Mnogo Ijubše ml je, da nas častniSki zbor z gotovo naivnostfo naseda de-mmcfjacijam, kakor pa da bi šesto jal \t izvrstnOi in izvežbanfh detektivov. (Posl. Andrassv: Glavni st^n ne srne bftl naJven!) Oosnodje. pri katerih se te niti stfkafo. veđo. da $r> oblasti često fzpostavMene dennncfjač-nfm spletkam. Treba iev ve-Tflcf rrreri poznat? ljudi in prilike. VcCTcrat In morda ne zaman sem povzđigmil svo? jrlas. tuđ] na fcnrnnetf^trieTTi mesti!, đa^o virin iujroslovansfci proparan* ć i č e s t o Je a 1 n f fn da te trena tz njih JaJco previdio črpati. KofH\or poznam stanje stvari, moram rečf, da Je bfl po^T. 5zTT!rec7?n7: res žrfev w?stifikarfje. mede posl. ?iir-rrfna fe — toT'Vo morem po doseđa-njih informacffah že sedal trdft! — ba^ v nekaterih važnih podrobno«^'*! krivo informiran. Vlada bo pr?vo-časno obveza parlament o nadalj-nem notfVn doo-rvfkov. Do teVrat rn se t*a_f ćr*avnf ^bnr v%6v7'\ Vječne sodbe. (Zrvitfmn odobravanfe.") Pos!. baron RajačJć: 2e »adnjic sem povedal, da nisem Madžar, nego Srb. (Protesti na levici: Tu ni Srbo>v!) Oprostite, jaz sem od hr-vatskega sabora semkaj poslan kot delegat. Ali gospodje od levice ne vedo, da^ eksistira hrvatski politični narod, katerega zastop-nik sem? Akti, o katerih je poslanec Szmreczanv govoril, so se našli v Dodstrešju Surminove hiše. nied nji-m\ tuči >kljnčzade3ifriranje državnih brzojavka Kaj je ta klinč? Nič drugega kakor tajna šifra, kfjojerabil ban baron Ranch pri svojih volil-nihmanevrih. S pomočjo te^a ključa smo izvedeli. koliko denarla je vlada pri volitvah posiljala in komu. Tako se nam je nekaj tuđi temu ključu zahvaliti, da smo porazili Rau-ehov režim. (Čujte! veselost.) Glede »lovcev, ki jih je poslaJ prof. Surmln nekemu diiaku v Belgrad, je stvar taka: Posl. Šurmin je bil predsednik društva >Hrvatska straža«, ki pod-nira tuđi siromašne dijake. Dijak Bukovac, ki je bil v Zagrebu fzkljačen (klicf: Pod Cuvajem!) je šel študirat ▼ Belgrad. Tetnu dijaku je posla! pfsaf, da na] se priđno ttSL Poslanec Szmreczanv je to pismo interpretiral tako, kakor da bi bil prof. Surmin pisal fantu. da naj se pridno uči __ metati bombe! Mi zahtevamo sod-nijsko in parlamentarno preiskavo. Kaj bo storil posl. Szmreczany, če se izkaže, da so vse njegove trditve neosnovane? Izjaviti: »zmotil sem se, prosim za odpuščanje« ni zadost-no zadoščenje! Povrniti se hočem še enkrat k temu predmetu. Jaz in mdji tovariSi smo na zanesljivem s 1 e d u , odkod potekaio informacije posl. Szmreczanva. Preiskaii bode-mo zadevo in nastopili, da bo vsa država jasno spoznala, k j c j e p r a v i-ca in resnica. (Pohvala in pritr-jevanje.) Oglasil se je še posl. P o 1 o -n y i, po katerega izvajanjih je bila debata končana. teli \i primorski!! i&. Odlikovanje. S signum laudis je bil odlikovan poročnik 47. pp. Nače O r u d c ii, sin bivšega nabrezinske-ga župana g. Franceta Grudna. Odli-kovanec je bil na primorskom bojicu težko ranjen. Vrli na5i narodni nabrtžinski rodbini obenem naše so-žalje in čestitke! In to tembolj, ker ni samo odlikovanec v slu/bi domovine, temvcč tuđi oče kot poročnik pri prostovoljnih strelcih. in drugi njegov sin, medicinec; oba sodeluje-ta v obrambo naših domovinskih tal. V Gorici je bival Hugo \itcz J e m i k, rnno^oletni urednik ^Pra-iier Abendblatta«. Ko je izbruhnila vojna 7 Italijo, ni bežal iz Gorice, marveč ostal tarn in vztrajal. Ko so Italijani zascdli Gorico, so odpeljaJi 70 let stnresra Jemfk^ in njegovo so-proco v Florcn co. ^edaj 5e porrtča iz I^rage, da je Jemik umri v Flo-renci. Smrt med hegunci. Umrt fe na Kočevskem Anton N a r d i n. ro«est-r.ik z Vogrskeura. V ?t. Vidu pri Ljubljani je umri Fran Ličen vz Ri-hemberga, star 76 let. V Lipnici na Štajerskem je umri Vincenc Sim-s i Č iz Gornje Vrtojhe pri Gorici, star 66 let. v okolici d^hro znan gospodar. Vedno si je želei iz he^unstva domov v lepo gori^ko okolico ... Umri je v deželni boinišnici v Oradcu j?. Vinko G r jr i Č, bivši urad-nik Oelavskecra podporneera dništva v Trstu irr računski podčastnik na južnem bojisču. Družba sv. Clrila in Metoda fe imenovala za suplentinji na svoji tr-žaški deski ljudski in meščanski soli ?ospo Josipino Kosovel - Vato-v e c in jjospico 01. G o 1 j e v š č e k. Karte za tobak v Trstu. Po odredbi triaŠkega finančnei?a ravnate1]-stva se bo oddajal v bod oče v toba-kamah nahajajoči se tobak samo na karte. Dva iir po! m?T?k>na kron za apro-vizacijo Daimaciie. »Naše Jedinstvo« poroča, da je dano dva in pol rnilijo-na kron name^tniku za Dalmacijo in to za sedaj, da se takoj prične akcija za pomoć prebivalstvu srlede prehrane. Oziralo se bo na siromašne in vse one, ki nimajo dovolj sredstev, da se vzdržuiejo v tej drnjfinji. po-moč bodo donivali in natura. Toza-devni sestanef: rokTicanih faktorjev se je vrSil mernda včeraj. Dnevne vesti. — Odlikovanje generala pehote t. Arza. Cesar je izdal to-le Iastii^r-roeno p;srno: Ljubi general pehote v. Arz! Pod težavrimi okolnostmi postavljeni na Čelo armade, ste Si tako v vodstvu, kakor v organizaciji Vam podrejenih skupin Iztekli sijajne zasluge. Priznavajoč VaŠe izredno de-lo, Vam podeljujem veliki križ Svojega Leopoldovega reda z vojno dekoracijo ixi meci. — Baden, 21. rnarca 1917. — K arel m. p. — Odlikovanja. Stotnik Vilibald Perko, sin bivšega škoijcloškcv:a živinozdravnika, je sedaj petič odlikovan in sicer z redom železne kro-ne 3. razreda, njegov brat, nadpo-ročnik Anton Perko pa je dobil si^num laudis. — Asistenčni zdrav-nik dr. Ivan Kralj v Ljubljani in črnovoj. inženir Roman T r e o v Ljubljani sta dobila ziati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadpo-ročnik Franc P e č n i k, okrajni sod-lik v Kozjem, sin dcželnega pisarni-ike.ea predstojnika Ivan P e č n i k a. Si^niim laudis % meci je dobil nad-Doročnik 12. topn. d. dr. Janko Pretnar. Pohvalno priznanje ie bilo izrečeno poročniku Milanu Skrbinšku v Ljubljani. — Prodajni dan v korist Rdeče-Za križa. Notranje ministrstvo je do-volilo avstrijskemu društvu Rdečcga križa, da priredi v sobo to 2. Juni ja 1917. po vse) Avstriji prodajni dan Rdečega križa, katere- SUkaoHikflBis kortat davnesa i društva hi deželnih dru&tev. Potoni gremijev in zadrug se obrne Rdeči krii na priznano patrijotično pri-pravljenost avstrijskih trgovcev s prošnjo, da odstopijo poljuben odsto-tek brutto - prejemkov onega dne Rdečemu križu, oziroma oskrbi na-Ših raiijenih ali na bojišču obolelih vojakov. Kontrola se ne bo vršila. Za posebno živahno udeležbo odpo-šlje Rdeči križ posameznim trgovcem umetniško opremljeno zahvalno diplomo. V smislu oblastnega do\roljenja bodo trgovci, podietniki itd. izrecno naprošeni, da na prodajni dan Rdečega križa na nikak način ne zvišajo cen. — Vojaška pisma. Najlepše pozdrave pošiljajo slovenski možje in fantje: četovodja Jožef Vojsk, desetnik franc Petina, infanteristi: Franc Onezda, Ivan PersiČ, Jožef Okolič, desetnik Jožef Ćadež. — Vesele ve-likonočne praznike pošiljajo vsem Roriskim beguncem z ju/.nega boji-šča; Teodor Budin, Dornberg, Veko-^lav Panzcra, Krmin, Dušan Fogar, Ćcrvinjan in Maks Cener, Kr-ko. —- Izvanredni obeai zbor pod pokroviteljstvom Njene ces. in kralj, visokosti presvetle gospe nadvojvo-dinje Marije Kristine stoječega dežel-nega in gospejnega pomožnega društva za Kranjsko bo dne 4. aprila 1917 ob 4. uri popoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade (II. nadstropje), Bleivv-eisova cesta. Dnevni red: 1. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1914., 1915. in 1916. po § 11 c) društvenih pravil. — V Ljubljani, dne 27. marca 1917. — Društveno vodstvo. — Ljudskošolske vesti Učitelj Josip O o r i š e k je premeščen s Svete gore v Leše v radovljiškem okraju. Melan. S e v e r je imenovana za provizorično učiteljico v Mo-ravčah. Ana K e r s n i k za suplenti-njo v Rovl. Irma Cepuder za provizorično učiteljico v Šmartnem pri Kranju. — Naslov profesorja je dobil pra\i učitelj na c. kr. državni realki v Idriji Ivan T e j k a 1. — Slovenski kipar Fran Berne-ker je premeščen iz Gradca kot učitelj na invalidsko Solo v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi bo otvoril odlični slovenski umetnik v Zagrebu lastni atelje, ako bodo to dovolile prilike. Berneker se je na-hajal že ? leti na bojiščih. — Poskušeno zapeljevanje v zlorabo tiradne oblasti. Dne 16. decembra 1916. je dež. sođišče v Ljubljani obsodilo trgovca Ivana Kralja zaradi poskušenega zapelfevanja v zlorabo uradne oblasti na dva mese-ca. Njegov sin, trgovec z lesom v Ljubljani Hugon Kralj, ga je bil poslal v Slovensko Bistrico, naj tam izpo-sluje dovoljenie za izvoz nekega lesa. Oče Ivan Kralj se je peljal v Slov. Bistrico In je prosil stotnika Karla Zeiserja, naj mu da dotično dovoljenie. Stotnik je izjavil, da izvoza desk nikakor ne more dovoliti. pač pa je moproče, da dovoli izvoz neke druge vrste lesa. Ivan Kralj Je na to ponu-dil stotnikn 1000 K. če mu da zahte-vano dovolienie. kar je stotnik na-znanil. Kralj se je proti obsodbi prl-tožil, a kasacijski dvor je njegovo ničnostno nritožbo odbil. — Volnl vjetnlkf smeV> atat! liste. Ogrski listi poročaio: Vojni vjet* niki smejo v bodoče čitati liste, ki »z-hajajo v monarniji. — »Nujni paketi«. S 1. aprilom bo sprejemala pošta »nujne pakete«, ki bodo imeli v odpravi prednost pred ostalfmi. Za te pakete, ki ne smejo biti težji kakor 5 ta: in ne večii kaVor 60 cm v vsaki smeri, bo pTa-čati polesr frankature in ekspresna pristojbine, še posebno takso 1 K ZO vfn. — Razphana je toftačna glavna trafika v LJuhHani na Rregu št. 6. Trafikantski dobiček je znašal leta 1916 2077 kron 05 v. Invalidi in sirote pa-dlih vojakov imaio brezpo^ojno prednost pred ostalimi prosilci. Prošnje do 12. aprila. Podrobni pogoji so nabiti na uradni deski c. kr. finan-čnega ravnateljstva v Ljubljani in pri mestnern magistratu. — Srprtra ne^sroda. V kolarnfc! v Spodnji Siski je bila 201etna de'av-ka Bei-ta Sattler po nesreći z želez-nim drogom zadeta na glavo in težko poškodovana. Umrla je v deželni bolniSnfci. Umri ie v Kranju klobučar in hišni posestnik Franc Exler. bivši član obč. odbora, v starosti 63 let. Poroka. V Rfbnici se je poročil ^osnod Arnošt P a k i 2 . nndporoč-nik - provijantnik pp. št. 47. z gospi-co Antoniio M o £ o 1 i č iz Novela mesta. Mladima poročencema naše srčne čestitke! Oče in 6 sfttov or? voialfih. Tesar Rre7nik ;z Spodnie Ložnfce pri Slov. Bistrici se nahaia s i sinovi na bojiŠčn. Serlai so mu rot^dtlt v voja ke tuđi zadnjecra. Šestecra sina. Obešenes« so našli v delav&kf banki v Zasorjii pri Ivrdki BircIU zaposJcnega 47letnega Vincenca Qo-leša, Ks4 sa. je gnalo v smrt. ni znano. Otroci so se kepali in pretepall v Cepnem. 161etnega Penkota je vr-gel jeden izmed njegovih tovarišev na tla. Penko je pograbll kamen in ga vrgel proti nasprotniku, zadel pa je zraven stojećega 121etnega Alojzi-ja Obreza na glavo tako hudo, da je Obreza drugi dan v postojnski bol-nišnici umri vsled poškodbe. Trgovska obrtna zbornica v Celju. Na III. rednem občnem zboru dne 4. t. m. se je izvoliio sledeče na-Cclstvo: 1.) V načelstvo gg.: Blaž Župane, brivec, Laški trg, predsednik; Ivan Rebek, ključavničar, Celje, podnačelnik; Rafael Krušič, cest-ni mojster. Lava, blagajnik; Franc Nerad, zidarski mojser, Gaberje, kontrolor; Franc Leskovšek, trgovec, Celje, nam. kontrolorja; Vinko Ku-kovec, tesarski mojster. Lava, član načeistva; Anton Mahcn, posestnik, Tmovlje, član načelstva. 2.) V nad-zorstvo gg.: Josip Črctnik, stavb. umet. mlinov, Št. Jur, načelnik nad-zorstva; dr. Anton Božić, odvetnik* Celje, Član nadzorstva; Maks Kos, vinotržec. Laški trg. čan nadzorstva; Ivan Berger, čevljarski mojster, Tr-bovlje, član nadzorstva; Franc Stu-pan, zidarski mojster, Slov. Bistrica, član nadzorstva; Martin Jesenek, urarski mojster, Šmarje, član nadzorstva. — Marsikaj koristnega je storil domaći stanovski zavod od njega ustanovitve in v kljub izrednemu stanju se pridno razvija. Ker pa pola-gamo v bodoce razvoju trjarovsko-obrtne^a stanu veliko važnost in ker uvidevamo v gmotno močnem stanju obrtništva našo bodočnost, pola-gamo kot temeljno važnost zdravo in močno razvito kreditno zadrugo. V to svrho prosimo, da opozarjate stanovske tovariše ob vsaki priliki na naš zavod in da se potrudite z vabili za pristop, — priložimo Vam tri pristopne izjave, ki jih na vsak način skusite razpečati med tište ter vrniti izpolnjene zadrugi. Iz Maribora, Mariborske okrajno sodišče zopet uvede uradne dneve, ki so bili odpravljeni začetkom vojne, in sicer pri Sv. Lovrencu ob ko-roŠki železnici vsak mesec, pri Gornji Sv. Kunsjoti in pri Sv. Jakobu v Slov. poricah pa vsak drugi mesec. LTradni dnevi v mesecu aprilu so: 2. aprila pri Lovrencu, 12. aprila pri Sv. Jakobu in 16. aprila pri Gornji Sv. Kungoti. S tem se prihrani stran-kam dolga pnt v Maribor in s tem združeni stroškf. . Pred Jzjcmnim sođfsčem v Mariboru je bila 20. in 21. marca obravna-va proti jarostilničarju in posestniku Avgustu Stanitzu z r3re?a pri Ptuju, ki je kot nakupovalec živine za živin-sko vnovčevalnico v Gradcu ogolju-fal v drugi polovici leta 1916 nebroj kmetov, pa tud! vnovčevalnico in erar. Kot nakupovnlec živine fe bil tuđi oproščen vojaške službe. Zaradi hudodelstva proljufije je bil obsojen na 4 let?? težke ječe. Draženie manufakturne^a blaga. Mariborski trgovec manufnkturnega bla?a Jožef Pichler je prodajal meter ^eviiota. ki ?e veljal pred vojsko 3 do 4 K, po 20 kron. Zaradi navijanja cen ie bfl od mariborskeera okrajne^a s^cHšča obsoien na 100 K denarne j^lobe ali 8 dnf zar>ora. Viiajo Tarsen in Vanda Treumann na^topfta danes po dališi pavzi zopet v Kino Tdeali! v senzacijskem igrokazu »Vamrfreta«. Polej? tejara prvo-vrstnejra filma sta še na sporedu dve dobri veselofrrl »Cvrček« z Jfospo Peters^n in »^ena Normanca« z slovi tim Fr. BTTchorn. Pctek: Poseben večer. Sobofo: Henny Porten v ve-^^loiarri: ^RooaHeva nevesta« in Ofaf Fotitts v drami »Vecn! nočl abežal«. Predstave od 4, ure naprej. * Okrožnl poveijnik v Peći urari. Iz Cetinja poroča korespon-denčni urad, da ie umri v Peći okrož-n\ poveijnik polkovnik Rudolf Lobi, ki je Ml odlikovan z oficirskim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo v priznanje njegovih za-sbg za povzdigo blagostanja v okrožju. * Avtoniatičen vojak. Iz Amerike prihaja najnovejla senzacija, da se je nekemu Rern Pieperju v lilinoisu po-krečilo konstruirati avtornat, ki naj nadomešča — vojake na ironti. Ame-riški listi popisujejo tega avtomatič-nega vojaka kot velikana iz železa, ki je tri metre visok. Avtomat pre-na^a težka bremena in se giba kakor človek. V natranjosti se n aha jata dva motorja s 40 konjsklmi silami. Konstruktor tesra aparata iziavlja, da je njesrov »vojak« izvrsten pri napadih na žične ovire in pri uničevanju po-sadk v strelskfh jarkih. Za hrano potrebi? Ie par titrov benefna. * Mat!... »Tngl. Rundschau« ob-Javlja besedilo mrtvaškesra obvestila. kl ira je posbl draždanski * profesor Prud« svojim »taocem in prijate« Ijem: »V noći s ponedelflca na torele ie poklicaJ Bog k sebi mojo zvesto 7eno, gospo Lidijo Drudovo, roj. Co-estrovo, po dolgem, težkem trplje^ nju. Izgubo, ki nas je zadela. težko prenašamo, jaz, moje hčere, zeti in sinahe. Odločna kakor nemška žena je poslala na zametku vojne naše tri sinove pred sovražnika, hrabro Je prenašala izgubo za izgubo, dokle* se ni zlomila njena sila, ko je pade! najmlajši in poslednji; od takrat so se ji misli obračale vedno bolj in bofl na oni svet, na svidenje s sinovLc — Pretresljiva tragika materinskega srca!___________________________ Najnovejša poročila. IZPREMEMBE V RUSKI OEN&. RALITETI. Kodani, 26. marca. (Kor. uradj (llasom poročila iz Petrograda je bil imenovan general Lešickij za voditelja neke armadne skupine na ruski napadni fronti. Berolin., 27. marca. (Kor. urad) »LoKalanzeiger« poroča, da je glajr som poročil iz Rusije general Evert poveijnik na zapadni fronti, izročB provizorični vladi svojo prošnjo za odpust. Evert je v kritičnih dneh pred odpovedjo carja čakal, kako se bodo razmere obrnile. Od njegovega naslednika, generala Lesickega^ pri«* Ča'-ruje jo odločilen vpliv na častnt-i ski zbor prej Evertove armadne sku* pine, ODSTOP VELIKEGA KNEZA NK KOI AJA NIKOLAJEVIČA. Berolin, 27. marca. (Kor. uradj K poroćilu o odstopu velikega kneza Nikolaja Nikoiajeviča izve »Vossi-i sehe Ztg.« tole: Manifest o imenovan nju velikoga kneza za vrhovnega po-veljnika je bil takoj pri odstopu carja svoj čas od provizorične vlade rai-glašcn, kaitor da ga je izdal in izdelal car prostovoljno. V resnici pa so biH takrat carja v Pskovu prisilili, da ja podpisal predloženo mu listino. Brez; dvoma je bila nova vlada odločena izročiti velikemu knezu vrhovno po-veljništvo. Ta pa se ni takoj odpeljal v Petrograd, najbrže ker je bil od svojih petrogradskJh zaupnikov izs-vedei, da mora računati nova vlada z zantevami socijallstične protivladel in da je ta odločno proti njegovem^ imenovanju. Dne 19. marca je doba veliki knez brzojavni poziv novo vlade, da naj priđe v PetrogracL hđ tega. je najbrže sklepal, da se je vfaj« da dume glede njegovega imenova* nja sperazumela s stransko vlado vc^t jaške in aelavske zveze* V resnid pal gre za past, da zvabijo velikega knef*' za v Petrograd in ga store tam nei?? skodljivcga. Najbrže bo veliki knei v najkra;šem Času aretiran, REFORME V RUSKI DUMI. > Amsterdam,, 26. marca. (Kor. ujf ^Times« poročajo iz Petrograda 22L t. m. o reformah, ki naj se uvedejo VI ruski armadi: Moštvo si bo v bodow če samo poiskalo prehrano, V ta naN men bo izvolila vsaka stotnija kornt* sije 8 vojakov, ld dobe lastne doba^ vitelie \n svojega pisaria: Častnild pa obrlrže pravico kontrole. V časrtnk skem zboru naj preneha protekcija. Stari generali, ki so dosegli starost* no mejo, bodo morali itj v pokoj. Aiv made na fronti in v počitnih pozicUaH bc»do stopile v ozek stile druga K drugi. Darila. Za slepe vojake. V ta namen sol poslali deželnemu odboru dalje da?-rove: inž. Egon Butscher v Linča 50 K povodom vrnitve fz vojnega vjetništva; Kršč. gospodarsko dru* štvo v Idriji na občnem zboru 200 Kf dalje po upravništvu »Lafb. Ztg.« višji inspektor Franc Grundner in so* prosa 20 K mesto venca pok. mi svetnika Emanuela Riedel; neimeno-van 6K. - Bog plačaj? IzđajatelJ in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lashffna ?n tlsk »Narodne tfskarne«, Izplakovanje vratu s Fellerjevim bolečine tolažečim, razkrajajočim rastlinskim esen^nim fluidom z zn. ELSA FLUID olajša Prcdvojne cene. 12 stekienic franko 6 kron. Lekarnar E. V Feller, Stubica, Elzatrg gt. 238. (Hrvaško) Čez lOO.O(J0zahv. pišem. Stran 4. »SLOVENSKI NAKUU-, dne 27. marca I»l7. 71. Stev. ffaingoOnejii Hat vite n ton. blagajničarka ali lm|lfava**ia|a li*« atala* 4*mftlt*. — Kdo, pore upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1015 - Skladiščnik - ta tovar no •• i*£«. — Dobra pisava, ter vestnost m zanesljtvost, kakor tuđi znanje nb h dežetnth jezikov je pogoj Ponudbc z zahtevo p!-če pri prođem stanovati u. kakor tudi navedbo referenc na urravni^tvo »Slov Naroda« pod „3. H. 100 .•II«. 1021 Zahvala. Za Ijubeznjive dokaze vsestranskega sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega, dobrega soproga, očeta, tasta, starega očeta, brata I. t. d. gospoga Sntona Tn^ajzclja posestnika izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pokojnika, tem potom najsrčnejžo zahvalo ialn'oča rođfetaa Majieli — dr. Upia. St JERNEJ, 27. marca 1917. KUV2ll6 i liffilfl Narodna tiskarna. Dam^e $!amnil^c = ¥ največji izberi priporoča ===== MINKH HORVftT, modistka Ljubljana, 5tori trg $ttv. 21. Ljubljana. Popravna na J cene je. 80* Popravila najcanaja. d^fS^^ Popolne opreme ^§121 otroškega perila ^ ^^- v zatogi za vsako starost priporoža znana trgovina s perilom C J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trg Stev. 3. Ustanovljeno 1866. IV Perilo lastnega izdelka. Ernest Pakiz \ c. kr* nadporočmk provianimk p p- Št. 47. Antonija Pakiz roj. 31ogolić poročena. Jfibnica /tovomesto dne 27. marca t9t7. 1018 Ma občoem zbora za leta 1916 določena dividenda se izplačuj© ▼ saeskn ■ 20-— za delnico Coti izrećitoi kapana ftt 18 ad e 23. t. m. nadalje pri glavni bla < gajai našega zavoda, pri blagainah ekspozitur v Pragi VII, (HoleSovict) i Pra^a VIII (Libenj) Kraljevi Vioogradt, j kl Ž'ikov, kakor tudi pri blagainab naših podružaic na Dunaju ter menih ekspoziturah t IV^ VII., in XX okraju. v Brnu, Onavi, Kral^vu, Ljubljani, Hodonioa, Ml. Boleslavi. Kladou, Kutni gori, Louny. Nachodu, Prerovu, Pri-brami, Rakovniicu, Rcudnici n L^, Do-mažlici, O Grad šču Viško?u. Praga, 22. marca 1917. ^h iiiijliQjln MtaL dkeriio« milo sa pranfe, slivovko in tropinovec Narobila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po poŠt povzetju tvrdka A« Kuilan Ljubljana, Kariovska cesta St 15. Dr. Peter Defraotestbi primari) la ielkirnrf ? c io kr. vofni balnfci flrinzinf ns Dnnaln IX-, Wlhr inserttrasse it 24 I. ordinira od 2 —4 popM Ivan Hudeček sobni slikar Ljubljana, Tesarska ulica Stev. 3 aa priporoča alaw. oMInatv« sa vaa w njagovo atroko ipa- da]oča dala. 965 Solidna poatrežba. Pianioe ii Uirirje prravrstnih trrdk ■9" imam ¥ zalogi. Enpnlem pralnrana in pla-čnlem natTiila cene. 936 fi. )(u5ić, Krakovska ulia 19. Tnikt (fort»9toffextraktwerk«f ■eilaastein (Palzala) Spod. JtajersKo kupuje vsako množino kostaijevegi lesa. Pogoj: 2 m doig, cepljen 10 do 30 cm v prerezu Lele se takojšnje ponudbe z navedbo skrajne cene io dobave roka. 935 KONJAK destiliran U vina latrtsaga prMelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih tež-kočah ic iz vina destiliran star konjak že stoleta znano preizku^cno okrepčilo. 12 let atarega v 4 pullitrskih steklenicah pobijem franko za 40 K, mlajšega 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zooer trgani« w mšHh, 4 oo ili trske ste kl e-mce 32 K Vino od 5b litrov naprej Beli riz Ing in rdečt burgunder otr Hter K 3 60. Benedikt Hertl, ▼alapaaai«nikv 9ra§lina Goliče pri Konjicah, Štajersko. ^nperoča cenj. damam tu in na dežeii na Dunaju osebno izbrane novosti krasnih %iobu/(ov - ^^ in čepte finmga okusa sa dame tn defatce, .CCS* tPoeraviia se spre/emajo. Zalni klobuki vedno v zalogu 1&M Solidno blago — ntjfa cme iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«B«>>Vaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal Kffutnr Uaiiiaa „ItaMl" m ntai na poaate ali m knpL Ponudbe je nasloviti na Oaataa , knkiafa (Personaikachei LfaMJana« Drtavnl kaladvar. 1916 Stud. iur. zmežen steoc^r^fije in strojeptsja ftcli prlmern« alaibe. — Cenieni dopisi pod „ MareC iO19ic na upravn<štvo »Sioveodkega Naroda«. 1019 Oskrbnik sa katattittfo wtl% tovarns, aa lifta sa taMo|anl aaatop Isti mora imeti znanja v živinorcii, vrtnarstvu, sadjerejl, Zanesljivost ter znanie obeh deželnih jezikov pogoj. — i Ponudbe z navedbo plače, referenc zahteve ] deputata pri prostem stanovanju je vposlati ; pod šifro „K. M. 100 1022" na upravništvo i »Slov nskega Naroda«. 1^22 i Pošteno dekle aa aprejme v rodbini bres otrok. Ista mora tudi nekoliko nemŠko znati in urna pri delu biti. 1010 Kje, pove u Dravo. »Slov. Naroda«. Kontorlstko s prakso, zmožna nemSkega in slovenskega jezika, zanesljiva matematkinja, vešča nem§ke sten^irafije in strojepisja, tali primarno slutilo« Pripravljena je tudi pre-vzeti služto po eno ali več ur na dan. Vsto i no dogovoru. — Cenj. dopisi na upr »Slov Nar.« pod „praksa 974". 974 3sce se neoženjen, priden in Belaven pomoćnih Špeceriiske stroke, kateri bi bil obe- nem po=lovodja Vojaščine ponoinoma prost. Frano Dolenzf Kranj. 1000 ——————— Prodam veijo množino ———^^_- bukovega lesa za kurfavOf čez 6000 m5, podjetniku, ki bi ga sam posekal. — Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod 99LES 91/968". 968 Orehov les : kostanjev les v deblih v polenih in deblih 96 kupim wsako vagon ako množino po najvišji dnewni oeni I. Pogačnlk, Llnbljana, Mar. Terezlje cesta 13. I Srbečico, hraste. izpuš2aje I odpravt kar najhltrejše „rujavo mazilo" Mali lonček I . K 1 60, veliki K 3'—, družinska porcija K 9*—. Z do- 532 I I datkom, kako se uporablja, se naroča pri I Qr. Ct nesctis ICronen-Apotheke, Raab (6yo?)f Ogrsko. | Lepo posestVO obstoječe iz enonadstropne popolnoma prenovljene hiše i vsemi potrebni mi zelo prostoroimi gospodarskim! posiopji, lepim vrtom in lemljiŠčem, se pod ugodnimi pogoji proda. 1013 Vsega zemljišča skupno je 9 hektarov. Hiša stoji na najbolj prometnem prostoru trga in je zelo pripravna za vsako trgovino in obrt Proda se tuđi sama hiša z Trtom brez zemljišča. Vsa druga pojasnila daje POSOjilllica V Žll2embeHcu9 DolenJskO. .Kino Central'' *» *■ V torek 27. marca, i sredo 28t. marca. v tetrtek 29. mare ob 4-, pol 6.f 7. In pol 9. ari xve6er: Phantom opere. Senzacijska drama v štirih dejanjih. Soprogov dopust. v""z::„"' Vaada Trenmaaa In Viggo Larsen v glavnih vlogah. V petek 30. marca ob 4M pol 6.. 7. in pol 9. uri zvečer: Večer Hedde Vernon: In Ijubezen je našla pol Družinska drama ▼ treh dejanjih. HEDDA VERNON v glavni vlogi ^M J^X iO# Izvrstna veseloigra. PrednatnanHo: V lobola 3t marea. v neđello 1. aprila In i p#aedel]6k 2. aprila: Avalr. Psilanđer Friđerik Zelnik v prekr. drami _____Ma nakovalu sreće. Ob pomanjkanju mleka in sladkorja je nijbolj zdrava !■ tndi nijcenejša ^Z- hrana za dojenčke M\ taj zaanla Sili Dobi te pri lekarnarju Trmk—Sftm v L|«b-l|m trmvmm r*tovia. Glavne uloge: Na Danaja v tekvaaa Tr»k«oy: ScbftabrmBerstrasse 109, loscf-ttUtcrstrtjM 2», tadctzkjalitz 4; r Onđca: Sack-ttrtttc 4. 2«4<* i.a..BaBBBBa^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^H