2. številka. Ljubljana, v to rek 4. janiiarija. XIV. I< to, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogtsrskc dežele za celo leto 16 te'-, za pol l«'ta B kU za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 tfld., za Peta leta 8 tfld. 80 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, .'50 kr. za rt trt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor pošt itia iznaša. — Za gospodu učitelje na ljudskih šolah in 2a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 #ld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt lota .1 gnld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste t> kr, če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uieilnistvo jo v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši »gledališka stnlha". O p r a v ni Š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativno stvari, je V „Narodnoj tiskarni" v Ko mano vej hiši. Združenje Vojne Krajine s Hrvatsko. Te dni se iz Zagreba in iz Pešte čuje, da se ima vprašanje združenja Vojne Krajine s civilno Hrvatsko vendar le enkrat rešiti. Hrvatski ban Pejačevie ima postati poseben kraljevski komisar za to delo in iz hrvatskega in ogerskega zbora se imata po kraljevskem reskriptu regnikolarni deputaciji voliti, kateri bosta dogovorili uvete tega združenja. Čudno je, da se zlasti od magjarskega novinstva zdaj jako močno naglašajo ravno pogoji ali u veti združenja, dasi ima Hrvatska po uže danej vladarjevej besedi in po pisanih potrjenih pogodbah brez uvetno pravico, terjati zjedi-njenja Krajine s civilno svojo zemljo. Magjarski listi, ki se posebno boje, da bodo Hrvati, ko se njih ozemlje pomnoži za nad sedem sto tisoč prebivalcev, putem tudi v peštanskem zboru imeli za kakih 20 ali 30 poslancev več in bodo tako tedaj preveliko prevago dobili, premišljajo zdaj, kuko odškodnino bi zato od Hrvatov terjali. Oni izmej njih, kateri najmenj zahtevajo, hote, da se število hrvatskih poslancev 2a peštanski zbor pomnoži samo za kake tri, a ne po razmeri velikosti pridružene zemlje za dvajset. Drugi menijo, da je zdaj čas prišel, terjati od Hrvatov, naj se odrekd svojih historičnih in natoruih pravic na lteko. Trelji mej magjarskimi novinarji celo ugibljejo, ali bi ne bilo bolje, se bolj ločiti se od Hrvatov, da ne bi kedaj v Pesti tako zagospodarili, kakor v dunajskem državnem zboru ravno zdaj Slovanje v zvezi s konservativnimi ■elementi večino imajo. Razlog, zakaj se Magjari toliko strašijo združenja Vojne Krajine s Hrvatsko, je pač le njih navadni strah pred Slovanstvom. Naravno namreč čutijo, da je to okrepljenje Hrvatske tudi okrepljenje južnega Slovaustva sploh. Ker pa tega z.-ibrnmti ne morejo, tolažijo se s6 starim „sovraštvoin" moj Srbi in Hrvali - pa kakor je videti, f*m tudi ta tolažba ne bode mnogo zalegla. O tem namreč pite glavni srbski organ ,.Zastava" takole: „Kar se tiče politične strani tega vprašanja, b"ji se „Pesti Napio", da bi združenje Hrvatske s Krajino moglo pospešiti proces osnovanja j u ž n 0 si o v a n s ke države. „Pest. Lloyda bas ne izraža tacega strdni in tolaži svojega tovariša s trditvijo, da Hrvatska niti same sebe ne more vzdržavati, tem tnenj da je pak sposobna, biti sredi-če za ustanovitev držav, katere bi se imele boriti kakor proti Magjarskej tako tudi proti celej monarhiji av-stnjskej. Ob jednem pristavila, da Hrvatje sumi tudi sprevidajo to, ker ve 16 da nemsijo niti toliko mo- i, da se branijo protivnosti svo-jh srbskih bratov. To je bolj mimogrede rečeno od magiarske strani, todu vidi se, da se tam računa na s rbs ko-li r v a t s k o u e-si o ko in da se od tod jemlje Kapital za ma-gjarske interese. To je dovolj jasno, če bi v Zagrebu jedenkrat pričeli ozbiljno misliti o teh odnošajih in če bi se prišlo do izpo/nanja, da se Hrvatje ne majo v bran postavljati n i k a c e m u nasprotne m u d u li u srbskemu, nego da mu gredo prijateljski nasproti. Obče pak je to stvar, katera ne spada zdaj sem in o katerej nehčemo govoriti o času, ko stojimo na pragu združenja Krajine." Hrvatski „Obzor" to izjavo srbskega lista z odobravanjem ponatiskuje. Kadar gre njim samim za kožo, tačas se še le domišljajo nemški liberalci svobode in ustave ter obe kličejo na pomaganje. Tako na primer piše „N. Fr. Tr.41, kakor da bi o nečem povsem novem govorila, sledeče: ,. Okrajna soilnija notranjega dunajskega mesta je dne 28. t. m. izdala razsodbo, katera ima neizmerno principijelno važnost in katera bi morala, ako bi se praktično uvela v avstrijska sodišča, narediti v naših užo tako niti najmanj sijajnih tiskovnih razmerah reakcijo, kakeršno bi si teško kdo misliti utegnil. Ta odlok izrečen v prvej vrsti proti financi-jalncmu tedniku, ki se pa se lehko raztegne tudi na vse časništvo, vzpostavlja namreč doslej neznano načelo, da ima državni pravdn k pravico, kadar je tako zvano objektivno postopanje izvedeno, pričeti subjektivno preganjanje, 0 katerem nema odločevati sodišče, temuč posamezni sodnik, in sicer kar tem načinom, da se zaradi zločina ali pregreška, kateri se nahaja v časniku, n«j toži, temveč zaradi prestopka zanemarjenja dolžnostne uredniške pazljivosti, ter da se ne preganja pisatelj članka, nego odgovorni urednik, ali pa osoba, katera ima po tiskovnem zakonu obče kakšno odgovornost za to. Temu mnenju nasledek je, da ima posamezni sodnik odločevati o tem, ali vsebina časnikova utemeljuje zločin ali pregrešek — odlok, kateri je po zakonu za slučaj subjektivnega preganjan'a pridržan izključno porotnemu sodišču, in da se vrhu tega posameznemu sodniku pri tem njegovem odloku po razsodbi, izrečenej v objektivnem postopanji tako prejudicira, da je oprostitev skoraj popolnem izključena. Ker nadalje oni, kdor je obsojen zaradi zanemarjenja dolžnostne pazljivosti, poleg tega, da je znatno kaznovan v denarjih in svojej svobodi, zapade tudi vso ali samo del kavcije, more z bistroumno komplikacijo objektivnega in tega deloma Mibjcktivnega postopanja novejše vrste, pričeti Slovenska Glasbena Matica". (Konec.) „Glasbenej Matici" tedaj ne manjka niti tudi dobre volje, a ta sama še ne izda. Duševno in gmotno podpirati bi jo morala vsa slovenska inteligencija, kjerkoli se nahaja, ker v mogem oziru imamo biti Slovenci centralisti. Cecilijno ljubljansko cerkveno dru-fitvo svojih vej nij raztegnilo uže črez samo Kranjsko, nego raztegnilo jih je tudi Črez bližnje sosednje slovenske pokrajine in vendar ima veliko ožji delokrog, nego ga ima „G1. M.M. Zakaj pa vendar napreduje Cecilijno društvo? Zato, ker se zanj zanima vsaj jeden del duhoven-stva in to zanimanje dejanski izraža. Kateri del občinstva pa se zanima za slovensko nG las-beno Matico"? Skoro nobeden! In vendar Slovenci v obče tak naroden glasben zavod sploh imeti moramo, ter, ako bi ga se ne imeli, ustanoviti bi si ga morali. „Glasbena Matica" nema samo lokalnega pomena, tacega kakor ga ima po priliki kako selsko bralno društvo. „Glasbene Matice" pomen in važnost bi Slovenci še le uvideli, ako bi zamrla. Pevski zbori po Slovenskem dobivajo zdaj zbirke pesni j v roke, izvirnih, na domačih tleh vzra-slili skladeb, niti da bi si bili kedaj stavili vprašanje: kje bi pa dobili mi potem slovenskih skladeb, ako bi ne bilo „Glasbene Ma-tce"? Kdo skrbi za gradivo zabavnim večerom, koliko slovenskih glasbenih sklada teljev je, da se spuščajo z izdavanjem svojih kompozicij v nevarnost, da jim potem drago izdanje trohni, ker nij dovolj kupca? Menda malo kateri narod naglašuje dan za dnevom gaslo: „v združenju je moč", tako, kakor naš slovenski. Kolikokrat pa se po tem gaslu ravnamo? „Glas bena Matica" mogla bi biti naravno s r e d i š č e v s e h slovenskih skladateljev, kakor imajo enake zavode urejene tudi drugi narodje. Ali koliko jih jeT ki se shajajo v tem središči? Glavni podpornik v tem oziru je dr. Gustav Ipavec. Na glasbenem polju je on neutrudljiv podpiratelj. Če pogledamo vse izdanje „Glasbene Matice", vidimo in občudujemo njegovo delavnost; ako ga je tedaj „(11 as bena Matica" izvolila za svojega častnega člana, storila je samo svojo dolžnost. V prejšnjih časih sta „Glasbeno Matico" podpirala se svojimi kompozicijami tudi gospoda Nedvčd in Foer-ster. Vzlasti g. Nedved je umetnik, ki zna pravo narodovo strunico ubrati, zato so njegove skladbe postale tudi tako popularne, kjer se slovenski poje. Žalibog, da je v teku zadnjih let popolnem odtegnil svojo pomoč „Glasbenej Matici". Kaj je temu krivo, to je nje- ) se preganjanje po tiskovnem zakonu, katero najhujše škoduje časniškemu podjetju ter zanje odgovorne osobe, ne da bi porotne sodnije, katere so bile vzpostavljene baš zatorej, da bi proti tacemu preganjanju dajale hrambo in varnost, o tem kaj razsojati mogle." „N. Fr. Pr." imenuje to postopanje čisto i novo prakso, dela ropot zoper vlado in kliče liberalca Ungerja na pomoč. Ali — to vse se je pri nas godilo, pri nas in zoper nas prakticiralo uče pod Auerspergovim ministerstvom ! Torej to postopanje je iz nemške liberalne dobe doma. Zakaj je „N. Fr. Pr." prej molčala, ko se je pod vladanjem njene „liberalne" stranke tako postopalo proti narodnim časnikom? Ilodie mihi cras tibi! Kdor druzemu jamo koplje, sam vanjo pade. Politični razgled. NotraftiiU* «a«'>«*3 V Ljubljani 8. januarja, Novoletni članki rtimaj«kili nomško-nacijonalnih listov so vsi polni nezadovoljstva z minolim letom 1880, kažejo pa ob enem tudi, kako so Nemci zatirani, ako se jim do voli, da v svojih organih smejo pisati o „de-mon8trativnem cesarjevem potovanji po Češkem in Gališkem". Vidi pa se, da so se sprijaznili uže tudi s Tanffejevim ministerstvom. kajti na novega leta dan piše „D. Ztg.", da je za Nemce toliko bolje, kolikor dalje vlada zdanje ministerstvo. Za nas tudi! Poljsk list poroča, da bode za gospodsko zbornico imenovanih 17 novih članov, mej njimi 7 Poljakov. Dunajski vladni časopis ,,Montags-Revue' poroča, kako je grof Taaflfc) sprejel nem škega agitatorja, urednika linškega liberalnega „Sonntagsblatta" Kirchmayerja ter župana llub merja. Kirchmayer je prosil, naj se dovol gorenje-avstrijski kmetski shod, rekoč, da se je novo naznanilo o tacem shodu vložilo zaradi tega, da bi se izognilo kakemu konfliktu. Tnatfe je odgovoril, da bi kmetski shod, nameravan za 27. december, ne bil imel no bednih praktičnih nasledkov, kajti vse, kar se da doseči v vprašanji zemljiškega davka, hode se doseglo tudi brez tega zbora. Ob vladajočej razburjenosti mogli bi se bili govoriti tako go vori, kateri bi vlado zadržavali v njenih pro stovoljnih namenih in bi jej bili obtežili to storiti, kar ona hoče storiti. Grof Taaflfe je rekel, da je prepričan, da bode cesarski na mestnik stvar natanko premislil; preko glave cesarskega namestnika pa noben minister v upravnej državi ne more razsodeb delati. Glede nameravane kmetske deputacije do cesarja je rekel Taaffe, da se mora na vsak način vloga narediti; on ne ve, ali bode cesar sprejel deputacijo ali ne. Če jo bo sprejel, bodo pač le kmete sprejel, ne pa kacega urednika Ako bi namestnik dovolil name- njeno zborovanje kmetov, pa bi to razburjeno razšlo se, misli minister, da bi avdijenoa pri cesarji potem še menj vspeha imela. Minister ski predsednik na koncu izreka, da bode vlada za kmete kar je mogoče storila in da bo finančno ministerstvo 8 to reČjo uže zdaj temeljito peča. Minister je končal z najboljšimi željami za Zgorenjo Avstrijo in je rekel, da, (Sem bolj se ljudstvo pomiri, tem več se bode dalo doseči. Za |trali£k<>Ka deželnega maršala nij Se nikdo imenovan; da pa bode imenovan zdanji predsednik državnozborskega kluba Poljakov, Groholski, to se potrjuje. Govoreč o tem vprašanju, tarna dunajsk fortšritlersk ist, „da je Galicija izgubljena za nemštvo". ,TribUne" na to odgovarja, da so Galicijani jako srečni, da so ušli „kulturnomu" ropanju nemških centralistov". Kum u nci pod krono sv. Štefana so se doslej držali pasivne politike, ter nijso pošiljali svojih poslancev v peštanski državni zbor. To politiko hočejo baje zdaj opustiti ter se pripravljajo za volitve. Magjarom to ne ugaja, ker bi jim s tem opozicija v državnem zboru narasla. VilUilJ«' «lrzav«». Mirovnog*" evropskoga KOMUi knez ima pravico imenovati nekaj članov v skupščino. To je zdaj storil ter Dopisi. Iz l>llkove« na Koroškem 30.dec. [Izv. dop.] Resnične so velike tožbe o groznej germanizaciji koroških Slovencev. Na priliko stavim le naše mesto, v katerem prvi razred obiskuje 120 učencev, mej temi črez ORem-deset samih kmetskih slovenskih otrok; gosp. učitelj res izboren mož se trudi da stori svojo dolžnost; a ko otroci prestopijo v drugi razred in višje, uže sam učitelj prav nič nij zmožen slovenskega jezika! Sancta simplicitas! ali nij to največja krivica, ki se na tak način našemu revnemu kmetu godi! Tu so učilnice — prave mučilnice! Ko se otrok na tak način odgojuje in potem dii mu-sam vplete, nij krop, nij voda. — Ta mesec se je tudi tukaj igralo v korist revnim učencem. Kakor drugod, tako je tudi tukaj veliko revnih dečkov in deklic, ki hodijo slabo oblečeni, strgani, od mraza trepetajoči, ki morajo dalje Časa z mokrimi otrpnenimi nogami mirno v klopi sedeti. Glede na take okolnosti so naSi diletantje predstavljali dve igri, katerim se izreka iskrena zahvala za čisti dobiček. Ko se je izvršil program s svojimi točkami, začela je muzika „Karlsbaderjev" igrati v tukaj najbolj obiskanej gostilni. Na želo par rodoljubov se je tudi čula lepa vrsta mej temi članovi imenoval tudi enega Turka [najlepših slovenskih komadov, kakor in enega juda. Neki poročevalec dunajske „D. Ztg je rnzgovarjal z gorski in ministerskim pred sodnikom, kateri mu je dejal, da ne veruje v „Kie Mila dom je moj", „Naprej zastava Slave", ®e I mila lunica" itd. Tako smo se razveseljevali omenjeni večer, izvršenje predloga glede mirovnega sodišča, v v složno zadovoljnost občinstva, in sli Se le katero bi tudi Komunduros privolil nerad in ob treh zjutraj k pokoju. Nekateri poredneži ako bi to velevlasti na vsak'način želele. Pri- pa so še domov grede na javnej ulici popevali prave za vojno pa se bodo vsejedno nadalje- 8i0Venske pesni, ki so vzvišeno odmevale po f.,1,1 Itn hi mirnvno soHi^o np. imelo noV»A- I ., . v .1 • 'jt praznih ulicah. Končal se je ta večer, ki mi bo vedno ostal v spominu, večer, kakor bi Si Grška zbornica je dovolila vladi, da si I j»h želel mnogo, in jih tudi Se več upam % ta izposodi za vojne priprave 120 milijonov tem sicer dolgočasnem mestu. vale. Ko bi mirovno sodišče ne imelo nobe ne^a vspeha bodo baje Grki dne 25. marca nad Turke vdarili drahem O zapletki rusko - kllajskej piše peterburgsk časopis, da bode to stvar rešila zdaj kitajska vlada in da se bode mej obe državi povrnilo zaupanje in prijateljstvo. Boerci v južnej .liriki povsod zmagujejo in pode Angleže pred soboj; zdaj so zasedli tudi glavno mesto Transvalsko, Preto-r i j o. Angleški manjši časopisi so pričeli uže Iz Rllicuberka na Goriškem 29. dec, |Izv. dop ] Dne 27. in 28. p. m. vršile so se pri nas volitve v občinsko starešinstvo; z vspe-hom so zadovoljni vsi pošteni in mirnomisleči občani. Prašanje je sedaj: kedo bode zanaprej občini načelnik, župan? Po mojem mnenji tukaj nij treba ne prašanja, ne pomiŠljevanja. angleško vlado obdelavati, naj da boercemlV občini imamo moža, dosedanjega župana g. svobodo nazaj, katero jim je pred dvema 1A Robičn, ki po svojih zmožnostih vse druge letoma vzelo B ?aconsfieldovo ministerstvo. Poroča se z Irskoga, da hoče angleška vlada tamošnje vojake urediti v devet premičnih kolon, ki bodo pazile na javen mir po celej Irskej. Tožba zoper vodje „irske lige" nij Še dognana. gova tajna, vendar se slovenski pevci nadejajo, da pride tudi v tem oziru drug čas. Isto tako je z g. P o er s ter je m. Odlična podpora je zdaj tudi učitelj D. Fajgelj, jako nadarjen umetnik, o svojem času tudi Fr. G e r b e c, — s tem je pa pri kraju tudi vrsta glavnih duševnih podpornikov „Glasbene Matice". Pa ne, da bi Slovenci ne imeli še družili skladateljev! Dosti jih je, a oni svojih proizvodov z napačno mislijo, da so morebiti slabi, ne vpošljejo „Glasbenej Matici" v presojo. V takih okolnostih ima tedaj „( J las bena Matica" jako neprijetno položenje. A vendar nje odborniki ne omagajo. Da bi dobilo društvo novih članov in bi spravilo svoja dela mej občinstvo, odločil je odbor, dati vse do leta 187!) izšle muzikalije za nad polovico znižano ceno 6 gold., kateri sklep še velja, dokler je bhiga. Nadalje je odbor izdajati začel novo zbirko je „Glasbena Matica" uže razposlala. tako daleč presega, da ne bo v nečast nobenemu kandidatu, ako se temu vmakne. G. Ko-bič je bil zdaj uže dvakrat zaporedoma župan — v zadovoljnost občine. Kar ga posebno priporoča, je to, da stojf nad strankami, in je zategadelj tudi izvoljenec vse občine, ne posamne stranke ali svojati. Nadejamo se to-pesnij po imeni „Lavoriko". V jako ličnih I rej, da naši novi občinski odborniki po želji zvezkih bode izdajala ,,Glasbena Matica" ljudstva enoglasno posade na županski stol glasove k vsem partituram, katere je doslej g. A. Robiča; a tudi pričakujemo, da se uže izdala. Prve četiri zvezke glasov (42 pesnij) imenovani gospod ne odtegne častnemu klicu. Iz Doline pri Trstu 1. jan. [Izv. in Čitalnice. S temi vrsticami sem hotel slovensko in« „G las bena Matica" je to delo pričela iz-1 dop.] Pri nas se je dne 30. pr. m. vršila pod davati s posebnim ozirom na slovenske pevce | milim nebom veselica šolske mladine, katere se je udeležila ogromna množica ljudstva iz bližnje in daljnje okolice. Štirinajst toček, mej teligeneijo, zlasti prijatelje pesni opozoriti na. I katerimi so bile razne deklamacije, en dvoji lasb en o Matico". Ona je zavod na čisto govor in šaloigra „Jurček gre na tuje", izvrSe-narodnej podlagi, podpira, širi in čuva narodno Vali so učenci druzega in tretjega razreda petje, in je tedaj nadejati se, da bodo Slo-1 tako izvrstno, da se je od vseh stranij česti-venci brez razločka itanu zopet krepko pričeli I talo nadučiteljema gg. Buncu in Vrtovcu k podpirati ta glasbeni zavod; osobito bodi tolikim vspehom njunega podučevanja. — Sploh priporočeno Čitalnicam po Slovenskem, po-lse Uiore Dolina imenovati slovensko tvrdujavo samnim pevcem, slovenskemu duhovenstvu10D jadranskem morju; tvrdnjavo, katere po-in učiteljstvu. Davek je sicer res, a plačuje I aadko je domoljubni in za blagor svojega nase ta davek tudi v narodovo izomiko. I roda vneti dekan gosp. Jan s pripomočjo H—a. I tamošnjega učiteljstva duševno tako prosvettt, da bode sijajno odbila vsak naval moril nega lahonstva. Iz Slovenske BUtrice 31. dec. 1880 [Izv. dvp.] Vsled nenavadno ugodnega vremena je rez v vinogradih uže skoraj končana. Zdaj se pridno groba, trsni les je čvrst in lepo dozorel. Vina se malo proda, ker ne prihaja kupcev iz Koroškega. Cena vinu je različna po kvaliteti. Novo vino se dobi po 1 do 10 gld. vedro, cerkveno Ritoznojsko se je po dražbi celo po 11 do 12 gld spečalo. -Staro vino od 1. 1879 in starejše je po 12 do 14 gld. vedro. Po našem in Konjiškem okraji znani tat Krivec uže pet let jemlje in krade, kjer le more, a žandarmi ga ne morejo zasačiti, da si ga jih po 15 naenkrat išče. Pa Krivec se jim -vselej ve odmakniti, pri čemer mu ženska usmiljenost največ pomaga nasproti pa je češko novinstvo nekako resig-nirano. Tako se izraža jeden Čeških listov: „ Češki poslanci so vsi popolnem prepričani, da je sedanja notranja situvacija nasledek v n a -njega položaja in da zatorej, dokler se vnanje razmere ne izpremene, nikakor nij misliti, da bi se v notranjem tudi kaj na boljše obrnilo. Končen odlok o vseh onih velikih vprašanjih, glede katerih se češki narod in njegovi stari nasprotniki ne morejo sporazumeti, ne bode se dognal v državnem zboru, ter imajo zatorej poslanci češkega naroda zdaj ozirati se zgolj na to, da ne zamude porabiti (udi sedanji umetni odmor svetovnozgodovin-skega razvoja za pospeševanje interesov svojega naroda v odkazanem jim oskromnem delokrogu." — To je istina in to velja tudi za slovenske poslance in za slovenski narod. S i o v a n s t v o bode doseglo celo svojo pra- Iz Notranjskega BI. dec. [Izv. dop.] j vico, kadar s.; bodo njega važnost in njega moč izpoznala. In da so dozdaj naši liberalci tako grozovito ošabni in prevzetni v svojoj krivičnoati zoper nas, kriva je mnogo še vna- (Zdravilo vsem tistim, ki imajo strastno bolezen „staviti v 1 o ter i jo") Več krat seje govorilo, da biio pametno, Hmslo lotorijo" odpraviti, ali — ker nese državi lop njn politika in vnanjih razmer nemška ostrina. dobiček, kakih 10 milijonov gld. na leto, ohra nila se je do denes ta pijavka, večji del revnih ali manj premožnih ljudi; nij upanja, da bi se odpravila. Našel sem uže tako strastne loterijce, da so dali vse v stavo, kar so okrog tega imeli. Vse pregovarjanje z besedami „več jih strela ubije, kot jih v loteriji obogati", „ti sokotbele vrane redki" itd. vse to bilo je zastonj. Vesolje do loterije, je vedno večje; prepričal sem se tega vsak dan uže v različnih krajih. Stara navada železna srajca, ta pregovor velja tudi tukaj. Nij ga zdravila za to bolezen, pritrdil bi mi vsak. Ali jaz vendar vem za zdravilo dragi čitatelj, Če si kaj podvržen tej bolezni? — Je sicer neprijetno, kot sploh vsa zdravila, ali pomaga hitro, še tist dan. Meni je odleglo kakor bi odrezal, tist trenutek. Stavil sem več let in nikoli nič zadel, pa navada! vedno sem mislil, bo uže prišla vrsta tudi na me, jih bom uže „pogruntal." Primerilo se mi je, da sem denes teden res nekaj zadel, o sreča!! Oglasil sem se včeraj pri loteriji v S. pokazal svoj listič s prošnjo naj se mi dobitek izplačati blagovoli. Ali mesto denarja, rek'o se mi je: „Mi je prav žal, res ste zadeli, pa številke so po na-ključbi na pošti en dan ali dva zakasnele, tedaj za ta bart, ne dobite druzega kakor stavo nazaj." Ko sem to zdravilo, sicer neprijetno, pa za omenjeno bolezen posebno dobro, dobil, bil sem zdrav; spoznal sem, da z loterijo nij nič in pustim jo v miru. Čudna, za res je natančnost! Pri privatnem podvzetji bila bi mogoča, taka napaka ali trpel bi jo gotovo ne jaz, temuč le pod-vzetnik; ali pri državnej stvari trpe se take nerednosti. Sem li jaz kriv, da so številke zakasnele? Zakaj je zakasnenje na moj račun, Dobil sem svoj denar ves nazaj, ali vsi ga ne bodo dobili, ker nij mogoče tudi jaz bi ga ne dobil, če bi se ne bil zarad dobitka oglasil. Radoveden sem, kam pride po tem tist denar: „če nič ne zadeneš si ob denar, če zadeneš ti dam stavo nazaj", prevzamem še denes jaz loterijo od države v najem in lehko bi dal 10 milijonov gl. najem-Sčine pa bi vendar v kratkem postal svoje vrste Knthschiid, saj strastni loterijo-stavci bi ne spoznali svoje neumnosti. J — e rM. Dunaja 2. jan. [Izv. dop.] Novo leto se v vseh naših novinah kaže v nemiru, razburjenosti, krivici, ščuvanji na Slovane. Temu Ta pa ne bode dolgo trpela, ne more. Dokler pa traje, tako dolgo je treba, da se krepimo, pa da si v ta namen skuhamo kolikor največ mogoče priboriti za bodočnost po razmerah ka-keršne so. Najbolj škodljivo bi pa bilo, ko bi mi pustili, da bi se nas zarad nevspehov polastila kaka malodušnost. Domaće stvari. — (O g. narodni v o 1 i 1 c i celjskega volilnega okraja) so uljudno vabljeni priti k volilnemu shodu, kateri bode v nedeljo 9. januarja t. 1. ob 8. uri popoludne v Ž a ve i v dvorani go.-tilne npri kroni". Poročal bodem o delovanji državnega zbora in o zadevah novega g r u n t n e g a davka. Dr. J o s. V o š n j a k , državni poslanec. — (Iz Ljubljane) se nam 3. t. m. piše: Kakor čujemo, postal je tukajšnji poštni kontrolor, Ljubljančan in rojen Slovenec, gosp. Avgust P r e se 1, višji poštni oskrbnik in tako tudi ljubljanskega poštnega urada načelnik. On, strokovnjak, naše razmere dobro pozna in je sploh pri občinstvu in pri poštnih uradnikih zelo priljubljen, ker je bil vedno pravičen in nepristransk proti vsaceinu. Zatorej mu od srca čestitamo, nadejaje se, da tudi nadalje ostane zvest svojim dozdanjim načelom. (Kakor smo mi slišali, sililo se je tudi v to službo več Nemcev, ki so „obetali", kako se bodo na starost slovenščine učili! Veseli nas, da so vendar propali! Ur.) — (Ljubljanski mestni zbor) ima 5. januarja javno sejo. Na vrsti razgovorov je poročilo stavbene in finančne sekcije o tem, da se poderd in odstranijo škofovski hlevi na severnej strani stolne cerkve. Dalje pridejo na vrsto poročila finančnega odseka o raznih proračunih. — (Imenovanje.) Finančni minister je imenoval tajnika dr. Jos. Itačiča za finan čnega svetovalca pri finančnej prokuraturi v Ljubljani. — S tem je nasledništvo, Kalten-ounerjevo rešeno in sicer po razmerah kakor so zdaj pri nas, ugodno. C že se je namreč slišalo, da so nam neki krogi poskusili spet kacega slovenščine nezmožnega tujca na to mesto priihtrigirati. — (Novoletna s 1 a v n o s t v ljub-1 j a ns k e j čitalnici) je bila dobro obiskana. Program se je vršil v občno zadovoljnost, posebno so dopadale produkcije pevskega zbora pod vodstvom gosp. V a len te, zlasti skladbe „Denes tukai jutri tam", „Žabja kantata" in Vogelnova .Cigani*, pri katerej je naš izvrstni tenor g. .1. Meden samospev izborno popeval. Tudi godba z merlotinkami je bila občinstvu kot novina po volji. Znana komika Kaj zel in H u dol f sta provzročila s svojimi kupleti dosti smeha in če je tudi bila policija pesen o „tajčkrainorji" prepovedala, je vendar ▼ zadnjem trenotku g, Kajzel z drugim Šaljivim kupletom pomagal si. — (Iz Borovnice) se nam 1. jan. piše: 2fi. decembra p. 1. imelo je Borovniško bralno društvo občni zbor. Za predsednika bil je izvoljen jednoglasno p. Jan. Borštnik, za podpredsednika g. Jos. Košir, za blagajnika g. Jan. Majardn. Ker so bili dosedanji društveni prostori nekaterim nekoliko preoddaljeni, je po sklepu večine v prihodnje društveni sedež v gostilni ,.pod kolodvorom". — (Slovensko literarno društvo na I) unn j i) ima v sredo 5. jan. svoje četrto redno zborovanje. — (Samomor.) Iz Cetkelj na Gorenj-skom se nam piše 1. jan : Zadnji dan pretočenega leta popoludne ob 3. uri ustrelil se je v srce mlinar in posestnik Janez Čim žar iz Dvorjan. Za našo občino je to nekaj nenavadnega. Uzrok samomora je pijančevanje in brez-verstvo. Ko bi samomorec pomislil, kako žalost napravi domačim in sploh vsej fari, kjer je fie krščanskega duha, gotovo hi to ne storil. — (Mariborska Čitalnica) obhaja dne 17. julija 1881 svečanost 201etnega svojega obstanka; v občnem zboru dne 20. dec. izrekla se je odboru zahvala za srečno izvršeno preselitev; za nesrečne Zagrebčane priredi so beseda. V novi odbor izvoljeni so gospodje: dr. I Hrib, predsednik, Pavel Simon, namestnik, Pr. Holobar, tajnik, J. ŠkoHek, denarničnr, dr. Sr-nec, dr. Dominkuš, dr. (Jregorec, profesor L%v-tar in sodnijski adjunkt Fr. Vovšek odborniki. — (Gasilec umrl.) Gasilec zadnjega požara v Stari vasi na slov. Štajerskem je ;:bolel vsled prehlaje.nja in zapuščen od vseh — tudi od svojega gospodarja — ter prepeljan v Celjsko bolnišnico je tam umrl. — („Narodna šola") je poslala od občnega zbora t. 1. do sedaj 47 golam blaga v vrednosti 280 gld. 90 kr. Šole, ki so dobile blaga, naj skrbe, da se darovi obrnejo po namenu dariteljev, namreč ubogim šolarjem v podporo. Naj bo „Narodna šola" tudi v prihodnjem letu rodoljubom živo priporočena, posne-iiiujmo druge narodnosti, ki tudi podpirajo svoje šolstvo; na svetu je uže tako, da brez truda in požrtvovalnosti ne gre. A vztrajnost pride pa vendar le do svojega namena. — (Razpisi učiteljskih slu ž e b na Kranjskem.) Na enorazrednej ljudskej šoli v Čemšeniku učit. služba, 1. p. 400 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 10. januarja t. 1. pri c. kr. okraj. šol. svetu v Kamniku. V šol-skem okraji Radovljiškem. Na Irazrednej ljudskej šoli v Kranjskoj gori učit. služba, 1. p. 450 gld. in prosto stanovanje; do 10. prosenca t. 1. - Razne vesth * (Cerkev se podrla.) V vasi Saint-Prezel pri Montaubanu je na sveti večer, ko so bili vernjki zbrani pri več-Tnieah, cerkev podarja si'. Osem ljudij je bilo podsutdi, da so mrtvi iz posula izvlečeni bili, okolo 90 je l>a ranjenih. * (Pes rešil štirim otrokom življenje.) Neki obrtnik v Ibjuicah je imel vebkega psa, za katerega pa nij maral ter ga je zato prodal nekemu graščaku. Pes se no- vega gospodarja nij mogel privaditi ter je zmirom na svoj prejšnji dom uhajal. Neko noč je ušel zopet svojemu novemu gospodarju in prišel po noči pred hišo svojega prejšnjega gospodarja. Pričel je lajati in praskati po vratih, da bi ga notri spustili, /ona Obrtnikova se zbudi, spozna znani glas psa ter vstane, da ga v hišo spusti, da bi zunaj m4 prezebava!. Psa hoče spustiti potem v sobo, kjer so njeni fttirje otroei spali a takoj, ko odpre vrati, udari jej v nos duh po ogljenei. Hitro skoči k otrokom, ter jih najde uže v nezavesti. Vendar mrtvi še nijso bili, in ko se je bila soha prezračila, pričeli so se zopet zavedati. Tako je zvest pes rešil štirim otrokom življenje. * (Barbarsko.) Francoski konsul Rabat v Maroki je baje ukazal neko dekle na trgu javno pretepsti; navzočen je moral biti francoski konsulski kancelar pri izvrševanji te kazni, ki spominja živo na srednji vek. Ker je pa bila dekle Arabka, zato zahteva sultan Muley-Hassan zadoščenja od francoske vlade. Razglas. Pri srečkanju 80 lozov ljubljanskega mestnega posojila, ki se je po načrtu dne 2. januarja 1881 vršilo, so bile vzdignene: Št. 15.169 z dobitko 30 000 gld. 36.142 „ „ 2.000 „ Št, I.iHtnica o|»ravui«lva. G. A. II. v Sin. Plačano do 27. aprilu 1881. Javna zahvala. Podpisanima jo hanka .Matij«" za njun* pogorela poslopju v spodnjih 1 linijah pri (lorici plačala vestno in pušteno vso cenjeno škodo. To je tem boljo priznanju vrodno, kor nobeden naju dveh nij bil Se plačal zavarovalnino, in štejeva si v dolžnost., du najtoplejo priporočava vsacemu banko „Slavlju". — V Gorici 20. grudna 1880. France Kejžar in Janez Jcušterle pogorelcu. Dunajska borza 3. januarija (Izvirno telograficno poručio.) Enotni d'/., dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru . Zlata rento ....... 1860 drž. posojilo .... Akcije narodne banke . . Srebro C. kr. cekini . Driavne marko . 72 90 kr. . 73 n 95 k 87 n 90 k . 130 n 90 ti . 8-23 n * rt 30 r n 50 h 9 n n n . 5 n 5<> ■ . 58 n 10 Manipulacijo z vinom praktično uči novo izšla knjiga ,,R«?ce|it«Buch*', obsozajoča navod, kako so oboljša kislo in slabo vino; kako so prireja vino brez grozdja, vino z ležišča, (iz 100 litrov 1000 litrov), a tem, da so dodajo čisto zdrave tvariuo za ceno domačo porabo ali lina bu-telijska vina, nadalje kako so prireja jabolčnik, vinski jenih, jesib-sprit, žganje, rum, liker, sok od sadja, dr oži, pariiin, zdravstvena žgana pijača, balzam, mj i It* in nad 1000 trgovinskih rečij, ki donušajo nad 100 odstotkov dobička. Cona '$ gld. Naročaju se ali z gotovino ali s postnim povzetjem pri .lluria llr«l!i<-ku, k. k. priv. Inhaberin, Wicn, \Yie«lcn, Iluupt-»trusne Nr. »6, I. Slo«-u. (612—6) Proda se na graščini Kravjek, pošta Hudo, več gospodarskega orodja, uilatilnic, rezalnic, bran, plugov in voz. (661—2) n 17.923 23.557 34.2*1 47.168 01.115 Št. 18.572. Hazglas. (653—2) ■ , vsaka z dobitko 500 gld. v Št. 999, 1094, 3256, 3575,3783.554(1 6310, 8064, 8812, 9215, 10 089, 10.500, 10 021, 13.919, 14.085, 15..'184, 17.429, 17 460 17 831, 17 908, 20.375. 24.966, 26.350.27 295.27.8*9. 28 029, 28 2G9, 28.715, 28 976. 29.836 3004 J. 30.272, 31.844, 32 833, 35 871, 36 38G 37 753 41.430,42.654,42.792, 42 872,46 136 46 546, 40.695. 48.134, 49 621, 49 680. 49.726 53 15 1. 54.516, 54.566, 54 597, 54 973, 55 256,56 554. 60.335, 60.339. 61.998, 02.1 73, 64 633.64 sil) 65.059, 65 923, 66.451. 07.017, 68 314.68 994 70.780, 71 037, 71 243, 72.752, 72 802, 73 5tto vsaka z dobitko 30 gld. Od lnzov, ki so bili dne 2. aprila 1880 vlečeni, it 15.719, 23.098, 24.4G3 in 26.516 vsaka z dobitko 30 gld., še nijso izplačam- Mestni magistrat v Ljnhljani, dne 2. januarja 1881. (l) Župan: Lase ban. Kako so takoj odpravljajo zobne bolečine, bodisi revmatične ali vsled votlih zob na u daje zastonj odgovor (518-10 Kranja Ninreliar. VIII., LowenbuiggHSse Nr. 4, I. St'jek, Thtlr 6, \Vien. Vpraša naj so nemški. Surov potaš kupuje na debelo in drobno najdražje (65G-2) v Sevnici. Zidanje glavne klavnice v Ljubljani se bode : 30. decembra: Marija Lampi 6, žena tesar jeva, ul let, v Florijanskih ulicah št. 13. — Marijana Keber, gostija, 67 let, v ltadecki-jevej vasi št. 28, za vodenico. — Janez Hočevar, 8*/, leta, v Kurjej vasi št. tf, za davico. V dežolnej bolnici. 90. decembra: Janez Jerman, gostač, 34 let. tyujl>o 1 jj^j«3 in luij iii>li>^iiojjsi3 Norvegsko pomuhljevo olje iz kit o vili j eter zoper skroflje, krvico, pljučnico, kašelj Itd. itd., v sUlenloah a kr., združeno z železnim jodirom posebno dobro za one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistiti v sklcuicali a 1 prodaje GL PIOOOLI, lekar ,,k angelu", (490—12) na dunajskej cesti v Ljubljani. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper profiu ter revnia-li/.<-iii. Ii'khii ;e po lulili, Im>I<« iuv v kri a i ter ti\- olt'i.1...... otrpucle h<1«> in Kil«-, revinatieu« boleeine v »obeli in glavi; malo časa će su rab;, pa mine popolnem trganje. Zalival smo dobili uže celo množico. — 1 steklenica 50 kr. — Pravega prodaje huhio (G38—6) lekarna ,,pri samorogu" J. pl. Trnkoczvja na mestnem trgu v Ljubljani. Gostilnicana prodaj ali v najem v Slovenskej Bistrici. Iz zapuščine rajnega pospoda .Jo«ip« Maitli;arta je na prodaj hiša št. 123 v Slovenskej Bistrici, zidrna v eno nadstropje, ki ima 11 sob, veliko dvorano, obširna gospodarska poslopja in 28 oralov zemlje, večinom dobro obdelanih njiv in travnikov. Hiša stoji tik dunajsko tržaške velike ceste in je v njej uže mnogo let gostilnica in pekarija. Prostor in položaj hiše je tudi za druga podvzetja jako ugoden. Osobno ali na frankovana pisma daje natančneja poro Sila podpisani zapuščinski oskibnik in varuh maloletnih otrok. Po razmerah bi se tudi ponudbe za najem gostdnice in potrebnega inventara jemale v ozir. Josip Fritz, (644—1) posestnik in gostilničar. ififlžTflf y^ w >y Ttf °tf W W* Izdat oij in urednik Makso Ar mir. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". C$U