Letnik 2. Maribor, sobota 3. maja i019. 99. Političen list. Naročnina znaša: j List izhaja vsak delavnik po 5. uri po- z dostavljanjem na dom ali Po posti k 5-50 mesečno, j poldne z datumom drugega dne. * . . četrtletno K 16'50. ... Ve si pride naročnik sam v upravnišlvo po list: Me- j sečno K 5-—. — inserati po dooovoru. Posamezna številka stane 30 vm, Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Proslava 1.maja. Naše slovensko delavstvo je na narodni praznik 1. maja dokazalo, da se zaveda svojega poslanstva, dokazalo je, da hoče stati na.demokratskem in naiodnem stališču. Shod, ki gn je priredila jugoslovanska demokratska stranka, je bil nad vse dobro obiskan. Velika dvorana »Narodnega doma« je bila polna. Mnogo je bilo železničarjev. Shod je otvoril državni poslanec prof. Franjo Voglar, ki je v svojem govoru izvajal sledeče: Jugoslovani in Jugoslovanke 1 Bratje in sestre! Prvič obhajamo danes 1. maj v neodvisni, prosti, lastni državi. Morje človeške krvi nam je prineslo to prostost. Strte so verige, zlomljeni so okovi, v katere nas je bil vklenil narodni sovražnik Nemec, a strt leži na tleh tudi kapitalistični sistem nemštva, ki je povzročil to strašno vojno, c i* ^!ovenski narod je bil iz dveh vzrokov " en.i: Suženj je bil kot narod Nemcu, ki mu m dovolil niti najmanjših narodnih pravic. Zasužnjen pa je bil tudi kot narod revežev nemškemu kapitalizmu, ki - je izrabljal na nečuven način žilavo moč slovenskega človeka. In prišla je vojna in prišel je polom in slovenski človek je stresel raz sebe obe verigi. Danes je Jugoslovan prost kot narod in obenem prost nemškega kapitala kot delavec, prost nemškega veleposestva. In kot prosti, enakopravni, samozavestni državljani obhajamo danes 1. maj — delavski praznik. pn- Spomnite se malo nazaj, kakor se je1 obhajal v Avstriji ta dan! Na vseh oglih jel štrlela v zrak »Pickelhauba« in poleg nje bajonet in sabla. To je bila nemška svoboda in v taki prostosti so praznovali delavci v tej policijski državi 1. maj. Kako pa je danes? Tudi danes vidimo j vojake na ulici. A ti vojaki slavijo z nami 1. maj, ti vojaki nam stiskajo danes roke, i ker so to kri naše krvi, ki se z nami vred j veselijo svobodnega solnca. Naš jugoslovanski delavec obhaja 1. maj danes s popolnoma drugačnimi občutki kakor delajo to mednarodni socialdemokrati. Danes, ko se je izrekla pri vseh narodih sveta so-cijalna demokracija za svoj narod, danes se bratjjo jugoslovanski socialisti z Nemci in skušajo z njimi skupaj kopati grob svobodni Jugoslaviji. Na svojih plakatih zbrisali danes besedo »jugoslovanski«, canes so se javno in odkrito izrekli, da ne poznajo naroda. Narodnost jim je bila skmč krinka, da bi premotili naše ljudi za svojo stranko. In ko so tega in onega vjeli, so pokazali pravo lice. Nič jih ni sram da se brati'0 z našimi najhujšimi narodnimi nasprotmkM Id so leta 1914. naše ljudi na strašen in v svetovni zgodovini nezaslišan način preganjali, ki so takrat, ko so se vračali stotisoči nemških in madžarskih roparskih vojaških tolp preko našega Maribora, zavratno padli Jugoslaviji za vrat se svojim Štrajkom, s katerim so vedno takrat grozili, ko je bil red in mir najbolj ogrožen. Mariborski socijalni demo-kratje so v tistih za obstoj Jugoslavije najbolj nevarnih tednih pokazali, da so v resnici samo hujskajoči Nemci, hujši kakor nemški nacijonalci sami, da jim je program Lovski kralj. (Konec.) ^s' sp bili dobre volje in se šalili zdaj z v 'm’:z.dai 2 drugim. Vsakdo je vedel kaj po-‘ in s čim podražiti svojega soseda ? Pravo 2|Vi|enje in slavje, pa se je razvilo šele, ko je ouizba zasedla dolge mizo Jakove gostilne in se jela mastiti ter napajati z rujnim vincom. Slavje je bdo pred vsem namenjeno Matijčetu, katerega so neprestano pozdravljali kot novega tovariša m mu nap.vali k srečnemu začetku Matijce se je zahvaljeval ter obljubljalda Jtm ostane zvest in da bo skušal postati hodnje leto njih kralj. Do pozne noči so se zabavali in prepevali, naposled pa so jeli poslavljati, Matijče poravna račun, nato pa je v Popolni pijanosti kolovratil proti domu. Zdaj s’ ‘>i dal pokoja. Vedno je lazil s puško okrog ''l streljal na vsako živaljco v gozdu, a zadeti 1 mogel ničesar. N.i skupnih lovih se mu je posrečilo, da je z logarjevo pomočjo spra-1 kakega zajca oh življenje, toda sam ni imel te sreče. Ko se je približala pomlad in so se jeli °Rlašati i d v j i petelini, tedaj je Matijčeta po-pa' ila taka strast, da bi najraje presedel dan 'n noč v gozdu ter čakal petelina. Na vsak ‘>ac n je hotel prvi imeti petelina in postati tako lovsai kralj cele družbe. »Ja, logar, zdaj je časi« je sleherni dan nagovarjal Matijče logarja. »Zdaj je čas I Lovci že zasledujejo peteline in lahko me kdo prehiti. Ali greva jutri? — Sara ga ne izsledim, a oba ga že bova. Toraj pojdiva « Pa pojdiva jutri zjutraj! — mu konečno pritrdi logar. »Ob drugi uri zjutraj morate biti pri meni! Danes zvečer bom sam malo pogledal po hosti in jutri zjutraj Vas popeljem na taka mesta, da gotovo ustreliva vsaj enega, če ne več. Zanesite se name in pridite pravočasno! Prvi morate biti Vi, potem pridejo drugi!« Matijče je bil ves srečen in komaj je pričakoval jutra, katerega postane lovski kralj. Logar je proti večeiu res šel v gozd ter toliko časa lazil po njem, da je izsledil petelina „Alia,* si je mislil, „tale je gotov! Ostal bo na drevesu do jutta, ampak vprašanje je, če se mu bo mogoče z nerodnim Matijčetom pri bližati ? Skoraj gotovo ga bodeva le prepodila, a ne ustrelila. — Najbolje bo, ako ga jaz zdajle ubijem in mrtvega privežem na onole drevo in potem nama gotovo ne uide." — > Kar mu je padlo v glavo, to je storil. — Približal se je petelinu na gotovo razdaljo, pomeril nanj, sprožil in petelin je — padel. „Živio lovski kraj!" je zagodrnjal logar. „zdaj bo Matijče srečen!* Pobral je krasnega petelina, zlezel z njim na pečino ter ga privezal na ukrivljeno vejo starega graba. lastne socijalistične stranke deveta briga, da jim je ta samo pretveza, da pod njo rešijo potapljajočo se ladjo nemškega nacionalizma. Jaz sem bil v tistih dneh živa priča tega njihovega laži-socijalizma in živa priča ste bili po večini tudi vi vsi. In s temi najhujšimi sovražniki slovanskega imena se bratijo danes in zborujejo v bratski slogi in v dobrem razumevanju svojih nenarodnih ciljev naši jugoslovanski socijalisti in njihovi voditelji. Že danes so zatajili tem Nemcem, tem rabljem, človeštva naljubo svoj prejšnji pridevek »Jugoslovanski«. In s temi našimi najhujšimi narodnimi sovražniki kuje danes temne naklepe član jugoslovanskega parlamenta Kristan. Zboruje in se pogovarja tam z ljudmi, ki so se javno izrekli za Nemško Avstrijo, ki so se najstrastneje borili za to, da bi ostal Maribor nemški. Naša stranka, v koje imenu danes tukaj zborujemo, je v resnici demokratska ter zahteva za vsakogar popolno svobodo z ozirom na pripadnost k tej ali oni stranki. A nikdar ne bode trpela, da bi tujec, da bi najhujši nasprotnik in zatiralec Jugoslovanov soodiočeval pri usodi jugoslovansko domovine. Stranka pa, ki išče v svojem strankarskem boju zaradi lastne slabosti pri najstrupnejšem narodnem sovražniku zaslombe in zaveznikov, taka stranka ne bo dobila nikdar tal med jugoslovanskim narodom. Kar je res narodno čutečih članov v njej, to ji bo prej ali slej obrnilo hrbet, ko bodo začutili peklenske kremplje oholega in grabežljivega Nemca v stranki. Da se pa vendar naši socijalisti tako strastno oklepajo Nemcev, za to je iskati vzrok v tern, ker čutijo, da jih v Jugoslovanskem „Tako, zdaj počivaj tu, dokler ne pride lovski kralj pote," je rekel logar in krenil proti domu. Komaj je odbila ena ura ponoči, že je stal Matijče pred logarjevo kočo in trkal na okno. „Alo, logar! Sem že tu! Ali greva?" „Bova pa šla, nol" se mu odzove logar ter se naglo napravi in se prikaže na pragu. „Malo temno in oblačno je, gospod Matijče 1 No, pa predrto prideva do cilja, se bo že zjasnilo." „Kaj pravite, logar, ali bova imela kaj sreče? „Gospod Matijče, kar brez skrbi! Glavo stavim, da ga dobiva. Sinoči sem zasledil enega in kar po tistega pojdiva! Ta bo gotovi" „Samo, da ga gotovo dobiva, pa sem srečen. Nate, privoščite si požirek gorkega 1" — reče Matijče in mu ponudi steklenico. Razgovarjala sta se to in ono, dokler nista prišla v gozd, kjer sta utihnila in se skrivnostno plazila dalje proti petelinjemu gnezdu. „Kmalu bova tam, le počasi in tiho! Pripravite tudi Vi puško in pazite na moje znamenje!" zašepeče zviti logar ter si pripravi puško, da še enkrat z Matijčetom vred zbije mrtvega petelina raz veje. Rahlo str se približevala dol čenemu kraju in strmela pred se eden bolj ko drugi. Že bi morala opaziti petelina, a tega ni bilo nikjer 1 — Obstala sta in logar se je zvijal na vse načine ter opazoyal zdaj pečmo, zdai vejo, na katero je sinoči pritrdil petelina. Č rn bolj je kraljestvu skoraj nič ni, da so tam v neznatni manjšini. Izmed 260 poslancev šteje njihov klub samo 12 poslancev, medtem ko šteje Demokratski klub danes 140 poslancev. Ogromna večina našega slovenskega delavstva pa je z ostalimi stanovi slovenskega naroda zvezana na življenje in smit. Zvezala jih tako trdno skupna usoda, skupna nesreča, skupna sužnost, v katero jih je uklenil grabežljivi Nemec. Nemci so imeli v Avstriji vso veleindustrijo, veletrgovino in veleposestvo v rokah in Nemec je izsesaval našega delavca in tiščal k tlom s strašno konkurenco našega kmeta. Danes pa je izgubil Nemec pri nas vso nadvlado in ne bo več dajal dela našemu delavcu in ne bo škodoval več našemu kmetu kakor tudi ne bo dajal predpisov našim uradnikom. Mi slovenski duševni in telesni delavci smo v živi zvezi i narodom, iz katerega smo izšli. Oče nam je vsem ali kmetski ali delavski človek. In kakor mi ne zatajimo svojih staršev, četudi so morda revni, ravnotako nismo in ne bomo zatajali svoje domovine, ki pa danes ni več majhna in ne več podložna drugim. Kakor so se nemški socijalisti za svojo domovino bojevali in prelivali kri ter za to vojno dovoljevali potrebne kredite, samo da bi si rešili svobodo, ravnotako se bode pravi slovenski človek, najbo to kmet ali delavec, uradnik ali obrtnik, bojeval proti vsem tistim, ki mu hočejo ugrabiti največji blagor — duševno in telesno prostost, državno in osebno svobodo. Mi si hočemo svojo novo državo tako urediti, da se ne bo moglo ponavljati več to, proti čemur smo se morali poprej neprestano boriti. Mi hočemo zasigurati vsakemu posamezniku človeka vredno življenje. To mora veljati seveda za vse stanove v našem kraljestvu. Pravično se morajo razdeliti med ubožne in potrebne ljudi prevelika veleposestva, pravično in draginji primemo se morajo urediti delavske in uradniške plače, skrbeti moramo za ljudsko zdravje in za starostno preskrbo vsakega državljana. Da danes, ko smo ravnokar vstali iz groba, ko še stoji sovražnik na treh straneh naše domovine in skuša vdreti v njo, da nasiti ob našem kruhu svoje do smrti gladne želodce, da danes, ko še ni mir sklenjen in kupujemo svoje potrebščine za ničvredno in skrahirano avstrijsko krono, da še danes ni v naših srcih gledal tem bolj se mu je jasnilo in tem hitreje se je prepričal, da petelina ni več. „0 ti šraent, ti! Ni ga Več ondi kot je bil sinoči. Počakajte tu in pazite! Pogledam sam za njim," reče logar in se plazi dalje. Gledal je na vse strani in lezel dalje, dokler ni prišel prav do pečine in videl v mahu perje in klun. „Ej, zlomek 1 Enkrat sem se pa prenaglil. Mar bi pustil petelina živega do jutra; gotovo bi ga mi ne pohrustal divji maček. No, pa zdaj je, kar je I Past nastavim mačku in jutri ob tem času bo moj." Tako je godrnjal logar in Šel nazaj k Ma-tijčetu, ki je nestrpno pričakoval, kdaj ga pozove logar k strelu. „Gospod Matijče, zastonj sva prišla danes semkaj! Petelina ni več! Bržkone se je preselil drugam. Danes ga ne izslediva več, ker je že pozno in pa še oblačno vreme je zraven. — Ne bojte se I Pojutranjem ob taki uri, ga poiščeva drugje." „Zakaj pa takoj jutri ne ? Bojim se namreč, da me kdo drugi ne prehiti." »Tega se ni treba bati 1 Kajti skoraj vsakemu lovcu ga pokažem jaz in letos hočem prvega pokazati Vam. Jutri ne utegnem z Vami, zato potrpite en dan!" »I udi prav ! Samo da bo pojutranjem petelin moj, pa sem zadovoljen « Vrnila sta se praznih rok domov, eden slabše volje ko drugi. Logar se je kmalu vrnil z močno pastjo pred pečino, razpel in pritrdil past ter bil prepričan, da jutri dobi v njej divjega mačka, ki je snedel petelina, namenjenega lovskemu kralju. zadovoljnost, se tem ne smemo čuditi in ne j smemo zaradi tega zgubiti trezne razsodnosti. ’ In naš narod, naše delavstvo drži pri vsem tem tako vzorno disciplino, da se mu zaradi tega čudi ves svet. Naš slovenski človek jr razsoden dovolj, da ve, kako strašno bi se mu še le takrat godilo, če bi te vojne ne bil konec in bi bile dnevne porcije od dne do dne še manjše in pritisk ropajoče in moreče soldateske še hujši. Naši ljudje vedo, da je onstran jugoslovanske meje v pravem pomenu besede doma lakota in kuga, rop iu požigi. Nad 300 ljudij umre na teden po nemških mestih samo lakote Naš slovenski delavec ve natanko, kako bi se mu godilo, če bi ti nemški roparji predrli jugoslovansko obmejno stražo in prišli ropat na naše ozemlje in prišli krast v naš Maribor. V enem tednu bi izpraznili vse zaloge in potem bi umirali mi z njimi vred lakote. To vse vedo naši Slovenci. Zato nič ne izdajo vse mile prošnje, vsa pregovarjanja in vse laži Nemcev, s katerim hočejo premotiti naše ljudi, da bi se izrekli za Nemško Avstrijo. Kdor pa ni Jugoslovan, ali komur se zdi, da so v Avstriji nebesce, za tiste pa naj sestavijo naši železničarji na lastno pest poseben vlak ter jih zapeljejo brez voznih listkov črez meje. Četudi je pri nas draginja v trenutku neznosna, ker nima krona nobene vrednosti, je treba vendar samo nekaj tednov trpeti, da se uredi vrednost nRŠega denarja in s tem odpravi draginja. Medtem pa mora skrbeti vlada in parlament za to, da se takoj preuredijo draginjske doklade vsem tistim, ki živijo od stalnih dohodkov. Vlada s* mora zavedati, da bo ves tisti zlati idealizem, bi preveva naša srca, začenjal temneti, če posoda tega idealizma, naše umrljivo človeško telo začenja hirati vsled pomanjkanja. In do ugodne ureditve tega vprašanja ima zlasti slovensko delavstvo in uradništvo največ pravice. Vi ste v tistih usodepolnih dneh, ko so odrekli nemški delavci in uradniki in začeli štrajkati, samo da bi uničili novo na solnce kipečo cvetko Jugoslavijo, vi ste takrat tedne in tedne delali vsak za 3 in 4 druge, delali ste noč in dan in jugosl. domovina ve, da se ima zlasti Vam zahvaliti, da ste vzdržali takrat redni promet in ob- Matijče se je sprva udal misli, da potrpi en dan, a ponoči je sklenil, da gre zjutraj sam na dotično mesto, kjer sta bila danes z logarjem. In res je vstal zgodaj ter Šel. Nabasal je puško na poti in hitel v gozd. Previdno je stopal dalje in že se je bližal včerajšnemu mestu, tedaj pa mu poči vejevje pod nogami in silen šum, pomešan z odurnim bevskanjem, se začuje od pečine. Matijče ves preplašen obstane, vrže ne-zaklopljeno puško na rame in ker je zapazil pod pečino grdo zver, ki se je premetovala sem in tja ter kazala ostre zobe, plane nazaj V grmovje, tedaj pa se mu sproži pugka in polni strel ga zadene v glavo. Strašno je zatulil in se zvrnil po tleh. Parkrat je še globoko vzdihnil in rešen je bil vseh skrbi in težav. Maček pa je dalje kričal in se zvijal v pasti, dokler ni zadel tudi njega strel iz puške logarjeve, kateri je prišel kmalu za Matijčetom v gozd. Slišal je strel Matijčetove pušk, a ni si ga mogel razjasniti. Ko pa se je z mačkom vračal domov, je zadel v grmovju na mrtvega Matijčeta in skoraj bi vstrepetal strahu. Vse mu pade iz rok, sam pa se nemo zgiudi k okrvavljenemu Matijčetuter išče Življenja v njem. Ves trud in vse prigovarjanje je bilo zaman. Matijče se ni ganil, njegov obraz je bil razmesarjen, njegovi udi so bili mrzli. — Zapiskal je stari logar ob tem žalostnem pogledu in Dridbo vzdihnil: »naj li bo ta letošnji lovski kralj ?« varovali naše pokrajine in naš Maribor ropov, požigov in pobojev, katerim so bile izpostavljene druge države v strašni obliki. Tega domoljubnega čina Vam domovina ne bode pozabila. Treba je samo toiiko po-irpeti, da si postavimo in zavarujemo stene naše hiše. potem pa borno po demokratskem programu io hišo v notranjosti uredili ob sodelovanju vseh slojev našega naroda. Pravi in resnični demokratizem mora zavladati med nami, nobenih predpravic ne bomo dovolili nobenemu posamezniku, nobenemu stanu in nobeni napravi. Volja v resnici enakopravnih državljanov bo merodajno pri notranji in zunanji ureditvi naše nove, svobodne domovine. To je glavna zahteva na šega demokratskega programa in na vas vseh, ki ste organizirani v naši politični stranki, je, da pomagate ta naš program do pičice izvesti. Samo nekaj dni nas loči od sklepa miru in samo nekaj tednov od tistega trenutka, da se vrnejo naši vojni ujetniki iz tujine in da zapustijo naši bratje tudi tukaj med nami vojaško službo ter se vrnejo k plugu in h kladivu. Takrat bo začelo pod njihovimi rokami rasti narodno premoženje in draginje bo z enim mahom konec. V duhu že vidim tisti srečni čas, ko našim delavskim in uradniškim gospodinjam ne bo treba v drugi polovici meseca s solzami v očeh iskati zadnjih kron in ko po trudapolnem dnevnem delu ne bode moral hoditi mož z mrkim obrazom mimo gostilne in ko bodo zrastle lepe rudeče rože na licih naših otrok, naših žen in deklet. V duhu vidim zopet tiste srečne nedelje, ko bodo potovale naše delavske in uradniške rodbine v mariborsko okolico in se bo razlegala tam zopet v veseli družbi vesela slovenska pesem po prosti jugoslovanski zemlji. Današnji 1. maj, ki ga slavimo prvič v prosti državi, nam bodi znamenje ne samo zmage pomladi nad zimo, temveč nam bodi znamenje zmage sužnja-Slovenca nad trinogom kapitalistom-Nemcem, nam bodi znak zmage pravice nad krivico. To je letošnji 1. maj in vsak prihodnji prinesi našemu delavskem slovenskemu narodu še več radosti in blagostanja! Slovesnosti v Zagrebu. (Izvirno poročilo.) Prevoza zemeljskih ostankov Petra Zrinskega in Ivana Krste Frankopana se je udeležila — kakor smo že javili — precejšnja deputacija Mariborčanov. Povsod na Spodnjem Štajerskem so sprejeli Slovenci, v prvi vrsti šolska mladina, posebni vlak z veliko častjo. Na mnogih kolodvorih so položili na krsto vence. Po Mariboru je bil najlepši sprejem v Celju, kjer je stalo v vzornem redu vojaštvo, Sokolstvo ter na tisoče broječe občinstvo. Topovi so grmeli v pozdrav, ko ae je pripeljal vlak počasi na postajo. Glavar Andrejka je govoril vznešene besede, hrvatski zastopnik je odgovoril, potem pa se je vlak zopet odpeljal. Tudi na vseh ostalih postajah do Zagreba je bil sprejem ginljiv. V Zagrebu so dvignili krsto iz voza ter jo odnesli na trg pred državnim kolodvorom. Hrvatski pozdrav hrvat-skima mučenikoma je govoril župan dr. Srkulj, v višini so krožili zrakoplovci. Nato je zapel pevski zbor vse tri himne troedinega naroda: „Naprej", »Lepa naša domovina* in »Bože pravde*. Polagoma se je uredilo občinstvo v dolg sprevod, ki je segal od kolodvora do akademije, kjer je govoril predsednik akademije znanosti Vladimir Mažuranič. Nato so položili Zrinskega in Frankopana vrh stopnic akademije pod baldahin, ki je bil ves v cvetju. Akademiki, mornarji in Sokoli so nastopili stražo od krste do vhoda v akademijo. Drugi dan — torek 29. aprila — je bil določen za to, da je zagrebško občinstvo hodilo izkazovat zadnjo čast jugoslovanskima mučenikoma. Zagrebčani so trdili, da je prišlo v akademijo ta dan gotovo 100.000 ljudi. Hodili so neprenehoma na eni strani stopnic navzgor, na drugi pa dol. Zvečer se je vršila slavnostna predstava v gledališču. Pri pred- str---; so bili navzoči v ložah najvišji hrvatski tl'- tojanslveniki ler zastopniki vseh narodov. Ko so vstopili Slovenci, jih je občinstvo burno aiilamiralo, ravno tako Uidi Cehe in Poljake. Godba je zaigrala ,.Hej, Slovani'', vse občinstvo je vstalo in pelo. Ravno tako pozneje, ko so igrali jugoslovansko in češko himno. Slavni stna predstava je bila Dragošičeva drama »Poslednji Zrinski**, ki je bila pod avstrijsko-ORrsko vlado prepovedana. Igra je velepatrio-tičua in občinstvo je porabilo vsako priliko, da je dalo navdušenja ljubezni do domovine z živ hnimi vskliki. Po gledališki predstavi je bila zbrana množica Sokolov v Sokolskem domu, kjer je bil navzoč tudi dr. Scheiner. Ostale deputacije, med njimi tudi deputacija maiiborskih Slovencev pa je bila povabljena po zagrebškem županu dr. Srkulju v Palace-hotei na večerjo, kjer so bili tudi zastopniki Francozov in Poljakov. Vse je župan dr. Srkulj prisrčno pozdravil ; v imenu Slovencev je govoril dr. Verstovšek. Napočil je 30. april, dan obglavljenja ni učenikov. Iz vseh uiic je vrelo ljudstvo v slavnostnih oblekah na Zrinjevac. Prinesli so krsto pred akademijo ter jo postavili na podstavek na cesti. Cerkvene obrede je opravil zagrebški nadškof ob veliki asistenci. Nato je govoril minister Marinkovič, obdan od odličnih gostov, med njimi vojvoda Mišič, ki je zastopal kralja in regenta, od francoskih, angleških in smerikanskih častnikov, ministrov ter drugih dostojanstvenikov. Za ministrom Marinkovičem je govoril ban in predsednik ceske poslanske zbornice Tomašek, nakar se je pričel slavnostni sprevod. Mimo krste je defiliralo najprej vojaštvo, infanterija, kava-lerija, mornarji, nato so igrali Sokoli fanfare, potem so sledili sokolske vrste, razna društva moških in žensk. Vse je skazovalo z vskliki zadnjo čast Zrinskemu in Frankopanu. Nato so sledile hrvatske in slovenske žene in Sospodične v slikovitih narodnih nošah. Zdaj f so dv‘9nili krsto, obdano od častne h xJ pren odposlancev, med njimi, tudi Mariborčani. Sprevod se je pomikal po ulicah do stolne cerkve. Po vseh ulicah je gledalo ljudstvo v špalirju, okna pa so bil okrašena s preprogami in s. cvetjem. V triumfu, kakršnega še ni videl Zagreb, je dospel pepel Zrinskega in Frankopana pred stolno cerkev. Velikanski utis so napravila v sprevodu ‘odposlanstva naših od Italjanov zasedenih krajev. Cel gozd napisnih tabel z imeni naših zasedenih mest in otokov si videl v spre-^°du. Marsikomu je zasolzelo oka ob tej *e»častni manifestaciji naše neodrešene domovine. m , ^,eci. stolno cerkvijo je govoril ob krsti . drugimi tudi prof. Ilešič imenom Slovencev asen in glokoko zamišljen govor. V cerkvi e opravit' molitve nadškof dr. Bauer in niatski škof v staroslovenskem jeziku, na kar cerkvi! ° V nadbiskuPsko rakev v 6b2;uri popoldne je bil banket, ki ca je zagrebsln župan priredi! tla čast došlim gi ?£SL K‘,p -je rogentu in »lenemu zastopniku vojvodi Mišiču. Regentu se je od- P slal pozdravni brzojav. Nato je sledila cela vrsta pozdravnih in poklonitvenih napitnic. G vorili so zastopniki francoskega naroda, Cehov in Poljakov. Zvečer je bil sprejem pri županu. Pod mogočnim utisorp veličastnega slavlja ie vračamo. Triumfalna je bila pot praha f inskega in Frankopana preko nage zemlje in ^kraljevskimi častmi jih je sprejemal Zagreb jv svoje okrilje. Siavljc v Zagrebu je. bila nepopisna manifestacija naše svobode, ki je mora postati deležen ves naš narod. Političen pregled. Razmere v Prekmurju. »Murska straža poroča: Prekmurski Slovenci, ki skrivoma pri llajajo k nam, obupno tožijo, kako neznosn\ razmere vladajo na Ogrskem. Vojaške tolpe so res dobile povelje, da morajo zapustiti slovenska ozemlje, a so se uprle in vrnile nazaj- v Soboto in so žugale tamošnjemu poveljeniku s smrtjo, če jih ne pusti na starem mestu. Poveljenik, neki major, se je moral udati in jih ni odposlal na romunske meje. Ta druhal še dalje ropa in pleni pri ubogih slovenskih kmetih, ki so brez vsake zaščite in pravice. 120.000 prekmurskih Slovencev ob dvanajsti uri svoje zgodovine milo prosi, da se jih reši vsaj v zadnjem trenutku pred narodnim poginom I Položaj na Koroškem. LDU. Ljubljana, 30. aprila opoldne. V noči od 29. na 30. t. m. razven nekaj topovskih strelov vse mirno. Poiožaj nespremenjen. Pri včerajšnjih bojih smo zaplenili 12 topov. Poškodovali smo mnogo drugih topov. S tem je uničen, odnosno bistvene poškodovan največji del onega topništva, ki je vedno streljalo na Velikovec in Sinčovas in rušilo naše vasi. — Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira 29. t. m. o polnoči: v teku dneva so dovedli Nemci nove moči, med temi Tirolce, da bi preprečili nadaljnje širjenje pobune. Pri tem so se začeli lokalni boji med nemškimi in našimi četami, v katerih smo vjeli 300 Nemcev, zaplenili 9 topov in nekaj topov poškodovali. V ostalem je položaj neizpremenjen. — K službenemu poročilu o danajnjih dogodkih na Koroškem dodaja Ljubljanski dopisni urad: Nemci skušajo slikati današnje dogodke na Koroškem kakor kake napade od strani Jugoslovanov, samo da skrijejo- zadrego radi ljudske pobune ki preti njihovemu nasilju na Koroškem. Trebalo je bilo, da so privedli moči iz severa dežele in vse pri Solnogradu in na Tirolskem pripravljene rezerve, da se zapreči širenje pobune, ki jim je tako neprijetna v očigled konference. Naše čete, ki so vršeč po danih ukazih, intervenirale v primerih skrajne potrebe, so prišle v boj z novodošlimi nepotrebnimi nemškimi četami, ki se je nadaljeval ves dan. Nemci so imeli pri tem težke izgube. Dnevne navice. V proslavo polletnice zavzetja mesta Maribor se je vršila 1. maja na Glavnem trgu slovesna služba božja. Natančno poročilo priobčimo vsled pomanjkanja prostora jutri. Nagrada ? »Slovenski Gospodar« poroča brez vednosti g. dra. Leskovarja: »Odvetnik, član SKZ v Mariboru je edinole dr. ]osip Leskovar, ki ima svojo pisarnu jia Koroški cesti št. 1 (bogoslovno poslopje). Članom SKZ priporočamo, da se v pravnih zadevah zatekajo k temu odvetniku.« — Ta seveda nenaročena reklama je najbrže honorar za dostojni govor g. dr. Leskovarja v Račah. Reklamna tabla mestnega kopališča Poročajo nam: Ker ste že večkrat nastopali v vašem listu zoper nemške napise v Mariboru, opomnim vas na veliko reklamno tablo mestnega kopališča na voglu Tegetthofove ceste in Badgasse. Ako ima že kopališče samo sedaj slovenski napis, naj dobi še ta reklamna tabla, ki je napravljena na tako očitoem kraju, slovensko lice. Tihotapstvo v Avstrijo še vedno cvete, dasi se v Špijju stori vse, da se prepreči. Toda najstrožji preiskavi, Pretekli teden sta prišla z vlakom v Spilje tudi dva možakarja iz Zagreba. Pieiskaii so jima najnatančneje vso prtljago, jima preobrnili vse žepe, sploh izvršii svoj posel tako precizno, da so bili uradni organi sami ponosni na svojo delo zatrjujoč, d; m in pot niti miška ni ušla preko meje. Ko sta ena zagrebška žida prišla v Gradec, sta strmečim sopotnikom pokazala 40 kilogramov finega cigaretnega tobaka, ki sta ga vkljub najUlrožji tpcmtroli in preiskavi v Špilju vendarle uiiho-tapila preko meje. Kako se jima je to posrečilo, je bilo za vse sopotnike uganka, glede katere pa seveda tudi žida nisla hotela dati nobenega pojasnila. Koncert ge. P. Lovšetove in gdč. Koblerjeve se vrši dne 3. maja ob y28. uri v Narodnem domu s sledečim sporedom: 1. Pavčič: Iz cikla: »Ciciban«: a) Ciciban-Cicifuj, b) Uspavanka, c) Vrabci in strašilo, poje ga. Lovše-tova. 2. a) Chopin-Liszt: Mes joies, b) Chopin-Liszt: Etuda, svira gdč. Kobler-jeva. 3. a) Alabijev: Slavček (ruska narodna), b) pl. Zajc; Hajd u kolo!, poje ga. Lovše-tova. 4. Liszt: Balada h-mol, svira gdč. Kobler-jeva. 5. a) Lajovic: Bujni vetri, b) Lajovic: Mesec v izbi, c) Krek: Tam zunaj je sneg, d) Dev: Ptička, poje ga. Lovše-tova. '6. a) Skrjabin: Nokturno za levo j roko, b) Smetana: La fete des paysans bohe-Imiens, svira gdč. Kobler-jeva. 7. Slovenske na-. rodne pesmi, a) Njega ni, b) Čez tri gore, c) | Gor čez jezero, (Koroška), d) Moj dom, poje ga. Lovge-tova. Opozarjamo ponovno na koncert obeh umetnic, ki ste se ravnokar vrnili s svojih koncertov iz Srbije in Hrvatske, kjer ste povsod nastopali z največjim uspehom, Slovensko gledališče v Narodnem domu v Mariboru. V nedeljo 4. maja se ponavlja ob pol četrti, oziroma pol šestnajsti uri popoldne priljubljena ljudska igra „Grani-čarji". Okoliško in mestno občinstvo se uljudno opozarja, da si o pravem času priskrbi vstopnice, ki se oddajejo v predprodaji pri gospodu V. Weixlu na Glavnem trgu da ne bode zopet zmešnjav, kakor v soboto 26. aprila, ko so hoteli obiskovalci sobotne in nedeljske predstave istočasno na enem in istem stolu sedeti. Drugi pa so zopet vkljub temu, dasi so bile njihove vstopnice zaznačene kot II. prostor, se hladnokrvno vsedli na I, oziroma s III. na II. — takšnih je bilo 48 — ker so tam videli svojo številko na stolu — ali je mogoče tudi niso videli —rimsko številko II ali III po so prezrli. V nedeljo 4. maja ne bode nobenega nereda več, skrbeli bodo zato posebni reditelji. „Sokolski“ zlet v Čakovec. Prijatelje Sokolstva opozarjamo na Sokolski zlet v Čakovec v nedeljo, dne 4. maja. Iz Maribora vozi posebni vlak ob 6. uri zjutraj, ki obstoji na vseh postajah in pride v Čakovec približno ob 9. uri dop. Odhod iz Čakovca ob 9. uri zvečer, prihod v Maribor ob 11. uri zvečer. Pričakujemo, da se širno občinstvo tudi posluži te ugodne prilike se, seznaniti z metropolo Medjimurja, staro mesto Zrinjskih. Po ustanovitvi Jugoslavije, bo to prvi skupni nastop srbskih, hrvatskih in slovenskih Sokolov. Mariborska »Sokolska« župa. Osepnice ali črne koze. V mariborskem okrajnem glavarstvu so se dosedaj v sledečih krajih pokazale osepnice ali črne koze: V občini Sveti Miklavž na Dravskem polju en slučaj, v Zgornjem Dupleku štirje slučaji, v Razvanju dva slučaja, v Radehovi trije slučaji, v Spilju trije slučaji. Prebivalci 1 Ogibajte se kužnih hiš in stiku z ljudmi, ki stanujejo v okuženih hišah. i% .v«-- m mm um Občni zbor »Dramatičnega društva" se vrši 2. maja ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu. Stran 4, Mariborski delavec. maribar. strojna pletarna Ivan Barta ST Župnijska ulica it. 6 •?* se priporoča * v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate in volnene nogavice se po ceni izdelujejo In se tudi podpletejo. Vreže, sodov in steklenice kupita vsako množino Jerausch & Gerhold, Maribor, Stolni trg 2. 10—1 \ Knjigarna in veletrgovina papirja ^ Vilko Weixl Maiinor, dne 3. mfl|a lbMt> S t | Maribor, Glavni trg 22 $ § !• kN Cepljenje proti črnini kozam. Deželna vlada je odredila, da se mora vsaka oseba v političnem okraju mariborskem, katera ni bila proti osep-nicam uspešno cepljena v zadnjih dveh letih, zopet pustiti cepiti. Ta naredba je izšla, ker so se v različnih krajih mariborskega okraja pojavile črne koze in radi tega preti nevarnost, da se ta najnevarnejša bolezen še bolj razširi in na ta način uniči naše ljudstvo. Ljudstvo je na to naredbo opozoriti in je ob enem podučiti, da se lastni koristi strogo drži na dana navodila in da pripomore na ta način zatrenje te kužne bolezni. Cdino sredstvo proti tej najhujši bolezni je cepljenje. Za izvršitev te naredbe se s tem zapove: 1. Vsaka občina mora takoj na poziv določenega zdravnika poslati na določeni kraj in v določeni uri voz po Zdravnika in ima dati voz tako dolgo na razpolago, kakor dolgo se zdravnik zadržuje v tisti občini. Izgovori, da ni nobenega voznika na razpolago, se ne morejo vpoštevati, ampak ima zdravnik v takem slučaju pravico, si vzeti kakšen drugi voz, in sicer na račun občine, katera ni izpolnila svoje dolžnosti. 2. Na določenem kraju in ob določeni uri ima občinski predstojnik pričakovati zdravnika. Pripraviti mora: a) seznam oseb, katere stanujejo v občini; b) pisarja, ki bo izstavljal spričevala, da se je ta ali ona oseba cepila proti osepnicam; c) potrebno pisarniško orodje, kakor črnilo, papir itd. Župnijski uradi se posebno vabijo, da ljudstvo na važnost te odredbe opozorijo in ga pri danih prilikah pozovejo, da pridejo vse osebe določenega okoliša ob določeni uri na odkazano mesto, da se na ta način najhitreje okraj razkuži in naše ljudstvo pred velikansko nevarnostjo, ki mu preti, obvaruje. Pripomni se, da se bode proti vsaki osebi, ki se bode skušala odtegniti določbam te naredbe, kazensko postopalo, in sicer z denarnimi globami in zaporom. I ____________________________________________________ S gladnic, raznega papirja in sploh vseh pl- % p salnih in Šolskih potrebščin. ^ ^ V zalogi razne Šolska ter leposlovne knji- % ^ ge, tndi v hrv. jezik«. K K) K p Prevzame naročila na štnmpilije. ^ t^j Še v zalogi se nahajajote drobnarije in igrače se & ^ razprodajo. ^ ^ **F' Lastna knjigovesnlca. ^Bag | n □ □ c a g n □ o □ n □ □ □ □ mata □ □ d □ n □ ts □ □ a □ n o n □ □ □ □ Pristno rdeče vino S n c a se prodaja v steklenicah vsak dan od 2—6 ure o Kletarstvo Aivrles, Maribor U Meljski brlb it. 6S. 7—2 o n d d □ si o b o a a a o a □ □ o □ oBasci □ o o c □ □ n a n d h □ u d n Ju roj G red lic, brivec v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugoslovanskemu občinstvu. Lesne delavce in delavke 6prejme ..Mariborska lesna industrija11 v Mariboru, Koroška cesta št. 46. 2—1 Sprejmejo se takoj v • TStV5 V Min, a 28. Dr. Lajnšlc s. r. okrajni glavar. pomožne tnoci ki so vešče knjigovodstva. Oglasiti se na sobi 17, I. nadstropje, okrajnega glavarstva (Tlaribor. Iščem več dobrih tesarjev v trajno delo. Plača do K 2’50 na uro Franc Ravnikar, Ljubljana, Linhartova ulica št. 25. 4-4 Naznanilo otvoritve čevljarske obrti! Podpisani začnem dne 15. maja v Stolni ulici št. 2 Čevljarsko Obrt. — Cene bodo dnevnim primerne. — Priporočam se vsemu jugoslov. občinstvu. Andrej Ham. CA) & CD X CD TD a c Caj Pecilni prašek G Vanilin sladkor & | Pravi škrob | in drugo blago priporoča domače podjetje io—7 Adria»Jzdelhi (Filip Šibenik) Ljubljana, Gosposka ul. 16 F Kislo vodo, vino in ima za prodati 5—2 ANDREJ OSET, p. Guštanj Dne I. maja s* otvorl pri OSETU gostilna, kjer se ko dokllo uedno topla In mrzla (jedila, ter (jn ploo in fina razna vina In „Pekrčan". a^-n----------------- ------------------------ Karbidove svetilke stoječe in viseče, ter gorelci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah. Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik 8 C. Th. Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. Ob sobotah zaprto. ®®®®®«®®®®®®®®®®|®|®«®®®®®®<|®®®®®®® 1 vagon Hne moke 1 „ komat I 93 9» pše* M V tl menih (iz šib pletene) od 5—50 kg vsebine proda takoj po nizki ceni importna in eksportna trgovina Ferdo Seri Maribor, Koroška ul. 21 Agitirajte za »Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Izdaja: Tiskoyn* zadrug« OdjovDni' urednik * Fr. Voglar- Podpisujte drž. posojilo! Tiskarna ■ Karl Rabttseji v Maribora.