*«*® Vl„ St. 193. PoStnlm *»la?atta v gelovM. y llu&lfani, v torek 29» avgusta 1922, P0$atna šf. 75 p* NAPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Uradniška nesreča. *, Hudo je. ako zadene človeka nesreča. Se Sa loti n. pr. bolezen, katere ni okrivil in vidimo, da si ne more opm^ati. čutimo z njim, ga pomilu-doi£ 10 mu Pomagamo. To je človeška ako ^ ^ove^a- Ravno tako ie hudo, krivd- na^ocr^e nesrečo kdo sam do svoji dobn ^lahkomiselnim življenjem ali po-dar n' no tako boli ta nesreča, ven- in n,^3®0 Pri njej tistega pomilovanja ? čutimo tiste dolžnosti do pomoči, Čg „ e to v prvem primeru. Posebno še, iij^o nesreče ponavljajo, in če vi- Dat^j. se nesrečnik sam prav nič ne ufc* 11 Pomagati si, ampak čaka le bogu orimojduševsko na pomoč dru- L)v nesre6favS° uradništvo v Jugoslaviji je n°. Beda ga tare,, strgano ie in lač- žena j in ^ira z njim nebroi njegovih bod0x” n®dolžnih otrok, ki so nada in up in naše države. Poleg teh strada cev, kj a ^adu nešteto starcev-upokojen-ne sile vse svoie telesne in dušev- merno nrzavi> da bi imeli na starost pri-ki so i^krbo. Stradajo starci in starke, dan ec „v5rle in vzgojile nebroi dece, ki je AiJ^aSia opora države. Se mi dVeste> kai je to »strada«? — Zdi Ra sain - ne Dren?isli tega nikdo, če ni te-o tem mz.e..?kusil. Pa tudi mnogo jih je, ki |ej0) da ^S i^°* Da še danes tega ne ve/u-ko jjjj. . arzavni uradnik res strada. Teženji JS Verieti, da so drugi lačni, če so ^ojfo «. \se°'a dobrega in najboljšega. Veriiiein le.tudi- ki vse to vidijo in tudi ojajfatj vPa iz gole sebičnosti nočejo po-danes odj°vS.° 00 večini oni. ki pri nas 2a* r^K). vre^no Aile.državno uradništvo silno ne-Ne! ^ 'e zakrivilo samo nesrečo? — b°Ii§ih rn si skuša samo pomagati do °rvi nr;a?mer? — Da! — Spada torej o 1 t}rim_/‘ .* — t-sa: — oua Uti C| v Dlošna jm’ seni ea v uvodu navedel, da n>u ®°veška dolžnost torei zahteva, ?° Iz nP0rna^aio drugi, predvsem oni. ki in Dot?.m 0YK nesreče sebi skovali srečo ^Dlošnn A?ni< katere nesreča ni še zadela. hj t0 * °veška dolžnost to zahteva: — ^IŽno^M ali ka’- ko ni čuta za človeške >n §e v • Dobiijo pa se na vso žalost satni nuS°^n!sreČ0 cel° taW- ki se štulijo ^ Števil i - 0 uradništvo in s svoji- ^ešiueu - Postranskimi zaslužki pogost v Vi '".^vzdigujejo vestnost in toč-Uradnist7 ’ ^a*0 ne *e nočejo pomagati tlači}- iz nesreče, temveč ga silijo in Deljivinv S etnatično k tlom s svojimi za-To 'n ^P^vimi nasveti. Eden s_ ]e, narečja uradniška nesreča, sii« t\„ takih je urednik »Našega Glasno' Dok miU ]e državno uradništvo že ja-fie naSvf+ °; da mu ni za njegove briht-enOstavi e ec*e postranskih zaslužkov iz niStvo vzroka, ker tega vse urad- ^**Žiti dv Itl0Te dobiti, in ker ni mogoče verna ali še več gospodarjem ob- enem. ne da bi se zanemarjala ena ali druga služba, tišči on naprej že mesec dni s svojo trmo v vsaki številki »N. Glasu« in sili, da bi se njegovo pojmovanje državne službe kar splošno priznalo. Pri tem ie tako prost, da dopise, ki mu jih uradništvo pošilja za »N. GL«, če njega ne hvalijo in slavijo za veleumno iznajdbo postranskih zaslužkov prekine in vplete v nje svoje litaniie v tonu »starokranjske-ga šolmaštra«. Zato ima seveda nam do-broznani namen, ki pa se mu ne bo posrečil. Nimam namena, prerekati se z njim zaradi postarnskih zaslužkov drž. nameščencev, ker bi bilo odveč. Opozoriti hočem drž. nameščence samo na nekatere stvari, ki se mi zde zaradi originalnosti vredne uvaževania. V predzadnji številki »N. GL« izjavlja g. Govekar, da ie lahko zadovoljen, če dobi le 25% drž. nameščencev postranske zaslužke. Lep altruist in kolega, kakor se sam imenuje, ki brezbrižno prepušča kar 75% drž, nameščen-cev-»kolegov« nemili usodi. Dalje polemizira nesmiselno, da ni pisal, da naj si poišče vsakdo svoi postranski zaslužek zato, da bi zanemarjal svoio glavno službo. Gotovo ne, tega mu tudi ni nihče očital in če bi bil on to storil, bi sfrčal najbrže tudi iz magistrata tako. da bi živel potem res lahko od samih postranskih zaslužkov. Nihče mu tega ni očital, on si ie ta očitek izmislil, ker zavija, čeprav dobro ve. da ie logična posledica postranskih zaslužkov zanemarjenje glavne službe. Pokazal ie s tem. da mu ni prav nič mar. če ima država dobro in zanesljivo uradništvo. dovoli mu ie. da se' tu in tam malo šušmari in da se živi. Kako bo potem z državo, ga skrbi najmanj. Še dalje nam piše: »Nova doba zahteva novega naziranja.« če misli pod novim naziranjem takšno, da bo naša država lahko uspevala in cvetela brez vestnega in poštenega uradništva ali Da s sa-I mo Dolovičarsko plačanim uradništvom, 1 Dotem mu moramo že povedati, da ie v hudi zmoti, če misli, da rabimo sedaj tako naziranje. da mora imeti vsak uradnik dve ali celo tri službe, da se preživi, potem moramo to njegovo naziranje iz državnih interesov odkloniti. »Absolutne pravice sploh ni« zahtevati od države za pošteno delo poštene plače in pošteno preskrbnino,« pravi in pristavlja, da ie to demokratska doba. ki ima izpodriniti aristokratsko. O lep demokratizem. — prav po njegovem okusu: »da le 25% uradnikov živi, kaj me briga ostaljh 75 %J!« Na vso to njegovo pisavo, ki se človeku že gabi. mu je nekdo že povedal menda v »Jugoslaviji«, da tako ne bi smel pisati kot urednik »N. Glasu«, dovolil pa mu ie to kv^čjem kot literatu. Jaz pristavljam. da ne bi smel pisati tako noben literat, kvečjem kak najet in zato plačan brezdomovinec, ki mu ni mar ne država. Izhaja razen pondeijka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. oek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ne narod, ne družba, ampak edinole nje-i gov lastni žep. Uradjiištvo ie spoznalo, da je tak človek njegov naivečji škodljivec, zato se ga boji in se ga skuša otresti v svojo korist in korist celokupne države. Ali. ne še vse uradništvo. Se nekaj ga je, ki slepo sledi na zunaj leno oblečenim, na znotraj pa grdo umazanim laži-patriotom in si pusti ob vsaki priliki nasuti peska v oči, da ne vidi njihove sebičnosti in svoje sreče. Pregovor, »če bi bil vedež, bi ne bil re-; vež«, sem večkrat slišal od starih ljudi in prav tu ie umesten. Ako bi uradništvo samo kaj mislilo, bi samo spoznalo svoje »dobrotnike«, dobre in slabe in bi se z lahkoto izognilo vsake nesreče. Tako pa bo šlo le s težavo. Naša dolžnost pa je, da mu pomagamo, ker ni samo zakrivilo nesreče vsai celokupne ne. in ker se vsaj deloma trudi, da ozdravi svoio bolezen. Zato mu svetujemo prav prijateljsko: Če hočeš izlečiti globoke rane. očisti jih naj-* krej z lizolom. — odstrani iz svojih vrsti svoje škodljivce in zavaruj se pred njimi v organizacijah in svojih glasilih. Državni uradnik. KARLO KOCJANČIČ. Maribor: Moje mnenje. (Konec.) Kar se tiče škode časaJ« sil. še parr lepih: Vsak izmed omenjenih listov bo moral priobčevati mnogo vsebine, ki bo podobna vsebini drugih listov — seveda če bodo sploh izhajali. Mislim, da bi se tudi ta čas in te sile, ki jih zamudimo pri ponavljanju enega in istega, dale uspeš* neje izrabiti. In ali se ne zdi nikomur škoda, če bo zapisal omenjenemu krogu do-* bro misel, katero bi moral zapisati vsem. ki smo dobrih misli potrebni. Očitno se nikomur škoda ne zdi. ker sem videl n. pr. v »Enakosti« že nar dobrih stvari, ki bi nekaj zalegle, če bi stale za vse v četrta kovem »Napreju«. Tisti, ki so jih napisali, niso čutili že več kot pol leta potrebe, da bi koristili s svojimi sposobnostmi strani kini iavnosti in so se komaj zdaj zbudili. Čemu? To je zadnje vprašanje, ki ga mislim danes nakratko obdelati. Zato, ker so še čisto v stari tradiciji, da pomeni Kurja vas več kot pa zemelj-* ska obla. in ker mislijo, da je to sociali« stično, če zbežijo iz Žabje vasi ki jo sma-i trajo okuženo, in prepovedo Zabjevašča« nom vmešavati se v kurievaške zadeve* Ne vedo pa, da so socialistični Kurjeva-* ščanj dolž.tii socialističnim Zabjevaščanom prinesti zdravil, če so res bolni. A pred« vsem se morajo prepričati o tem. če so bolni in če niso bolni morda Kurjevaščani samii. Brez te zavesti socialističnega sode-lovania ne bosta ne Kurja ne Žabja vas dosegli svoiega namena. Veste, zakaj is italiianska socialistična stranka navzlic svoji navidezni tri- ali štirikratni premo- S nad fašisti tako zanič? Ker se razumejo fašisti na bombe in požige? Kaj še — na bombe in požige bi se italijanski socialisti tudi razumeli, ampak smisla nimajo tam doli dosti za enotnost in organizacijo. To je: že dober čas se razni ljudje — celo v samem parlamentarnem klubu — trudijo dokazati, da reže kapitalist delavcu v Neapoliu drugačen kruh kot pa v Turinu, da plete zani v Milanu iz njegove kože drugačne jermene kot pa v Trstu, da mu plačuje v Rimu po drugem sistemu pogrebno mezdo kot pa kolonu v Siciliji in da je reakcija v enem gnezdu nekaj povsem drugega kot pa v drugem gnezdu, ne pa povsod istovredni izraz splošne po enotnem sistemu različno deluioče kapitalistične reakcije proti celotnemu delavskemu razredu po vsei Italiji in po vsem svetu sploh. Uspehe takšngga lokalnega eledania kapitalističnih krivic., ki so jih hoteli vodilni sodrugi in cele organizacije iudi lojalno paralizirati, ne ozirajoč se na \eliko zvezo s skupnostjo, te uspehe je Dotem laški socicilistični proletariat žel pri tisti strašni zadnji stavki, ko je 80 odstotkov socialistično organiziranih delavcev in to najbolj v krajih, ki so jih fašisti najmanj ogrožali — padlo stavkujočim so-drugom v krumirstvu za hrbet, pri tisti zadnji splošni stavki, ko si je italijansko razredno gibanje za oar let razbilo glavo ob fašistovsko steno. Tak duh razrednega lokalizma se uvata med nas. Kdor ne verjame, bo se imel priliko prepričati se.. Mirno izrekam trditev, da ni »Enakost« nič drugega kot pa izraz tega lokalizma. Mislim, da sem za to navedel par dokazov. Navedel bom še kakega. In povedal bom predvsem še oar drugih vzrokov, zakaj je list navzlic vsem sklepom vendarle izšel kot strankin Ust. Ce se mi je posrečilo »nekaterim« dopovedati, da ie njihovo ravnanje za ce-letno stranko, za nje disciplino, enotnost, finance in zanje sarno škodljivo, potem mi ne bo žal. da sem moral rabiti kako ostro besedo. Žal bi mi ne bilo končno niti v nasprotnem slučaju, ker vem, da sem storil le svojo dolžnost in da bi to dolžnost kršil. če bi molčal o stvareh, ki niso prav. Rad bom videl, če mi bo kdo na tem mestu hotel dokazati, da sem gledal n-ečrno >— še ljubše mi bo, če ne bomo tratili časa s papirnatimi zagovori in polemikami. Vsak naj še enkrat trezno premisli, če je dobro, da se postavi preko svojih dolžnosti do proletariata do stranke, do njenih zakonikov in pa do pameti. Po njegovi odločitvi ga bomo itak spoznali, če je delal v zmoti ali pa z nepoštenim namenom. Poetične ¥£>s£i. + Skoro vsi ministri so odšli na bogato plačana potovanja. Zadnji minister, ki se ie odneljal iz Belgrad, ie bil g. Ra-failovič, ki je prejel 40.000 I< zato, da se udeleži šumarskega kongresa v Bosni. V Belgradu sta ostala sedai samo dva ministra. in sicer g. Kosta Timotijeveč in An-dra Stanič, ki predstavljata predsedništvo vlade, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za promet in poleg tega še kraljevsko oblast.. Vsa druga ministrstva so ostala brez svojih ministrov in namestnikov. + Na albanski meji ojačuje belgrajska vlada orožniške oostoianke zaradi neprestanih komitaških napadov. -f- V moravski Ostravi so delodajalci zelo ostro nastopili proti rudarjem, katerim hočejo znižati mezde. -H Novo pogodbo med Češkoslovaško Lt jueoslaviio. o kateri so sklepali v Mari- | ianskih Lažnih, bodo priobčili v najkrajšem času. + Na Češkoslovaškem znaša število brezposelnih z njihovimi družinami vred okoli 600.000. -f Zastopniki II. internacionale so se zglasili pri nemškem državnem kanclerju ter se informirali o gospodarskem stanju Nemčije. H- Francoska vlada se zavzema za internacionalno orožništvo v Avstriji, češ. da jo bo samo to obvarovalo pogina. , + Francoska vlada je preklicala izgon Nemcev iz Alzacije, potrdila pa je zaplembo premoženia 500 Nemcev. + Petrogradski sovjet je občutno kaznoval novinarje sovjetskih petrograd-sikh listov, ker so obelodanili več resničnih vesti, ki bi utegnile delovati panično med ludstvom. -r Sovjetsko vojno brodovie je pri svojem manevriranju v finskem zalivu potopilo 6 finskih parnikov. 25 pa jih je odvleklo v Petrograd. Finska vlada je že protestirala proti takemu »manevriranju«, obenem pa zaplenila več ruskih parnikov. + Sovjeti v okoMci Odese z mestom vred so proglasili svojo neodvisnost ter se odcepili od Moskve. Glavni vzrok te cepitve je bilo vmešavanje centralnega eksekutivnega odbora. + Sovjetska vlada bo plačala za odškodnino kapit. družbi »Russo-Asiatie«, katere posestvo ie nacionaliziraUi. 3 milijone angleških funtov. Ker pa sovjetska vlada ne more plačati, bo plačala angleška vlada zato pa bo smela družba ek&». ploatirati rudnike bakra, kositra, svinca, srebra in zlata. 25 milijonov juter šume in 350 mili železniške proge. To so že pre-cijšnje koncesije, nedostojne sovjetske vlade. + Na Španskem je neki neznanec oddal več strelov na delavskega vodite-lia, Angela Cestana, ki ie prišel pred kratkem iz trdnjavskega zapora. Cestana ie težko ranjen. Rudarska stavk«. Sobotna pogajanja so zaključila stavko, ki je prinesla rudarjem, če ne drugega pa vsaj dokaz, da res ni vse zlato, kar se sveti. Odkrito povedano, mi od te stavke nismo pričakovali posebnih uspehov in sicer zato ne, ker ni bilo zanjo nič pravih priprav in, ker je bilo zlasti med zaupniki vodilne organizacije (neodvsnih) veliko nepotrebnega strahu. Ko smo opazovali te ljudi pri pogajanjih, kako so drug drugega strašili, smo takoj vedeli, koliko je ura. Sele takrat smo razumeli, zakaj so se vse tri organizacije Neodvisna NSZ in KSZ, tako branile sklieavati med stavko shode v revirjih. Šele takrat smo razumeli, zakaj so se Stefanovič, Gosar in Brandner delali tako prokleto »kunšt-ne« in zakaj so tako strašili zaupnike, obenem pa tako ponujali svoje posredovanje. Mi smo od vsega početka vrgli vse svoje moči v to, da kar najbolj pomagamo utrditi postojanke stavkujočih rudarjev. Čeprav je naša organizacija v manjšini in bi slavo odnesli drugi, smo mi vendar nesebično pomagali, ker smo imeli pred očmi dejstvo, da bodo tudi člani naše organizacije deležni povišanja. Komaj smo pa napravili le par korakov v tej smeri, smo že videli, kako so ti koraki ostalim trem organizacijam neljubi. In takrat so se nam pričele odpirati oči, da imamo opravka t nožem, ki reže na obe strani. Uvideli smo, da vse nase vanje ne bo nič pomagalo in, a vse naše žrtve zastonj. nj Mi se bomo za enkrat udal. jfl naše organizacije na] se udajo v naj gredo na delo, čeravno z gnjevom ^ srcu. Zavedajo naj se, da smo v ^ in, da zahteva že goli princip deni je, da se manjšina pokorava vecmi. Po drugi strani si bomo pa te p dobro zapomnili in že danes lahko , mo, da pod takimi pogoji in s tafejm mi ne bomo nikdar več sodelovali. Roka se nam stiska v spomnimo, kako so ti zajčji junaKi šili zaupnike na pogajanjih ko se je' delo, da je prišla v Trbovlje kompas vojakov. . , o od Kaj pa je koinpanija vojakovi' R. kdaj pa smejo vojaki streljati na h se mirno zadrže? .. vn* V celjski stavki je imel^ poliču misar na razpolago najmanj 3UU ^ jev, pa zato n bilo nikogar stran, ali ovadili so okoli 30 zaupnikov, a ^ ka se je vseeno nadaljevala, varn3 so pa stavkujoči vedeli še to, da nima posebno nujnega dela. ^ Pri rudarski stavki je pa stviax^ polnoma drugačna. _ Takoj Pr.v® flZifffi morala železnica ukiniti kar tri vlake. Jesenski čas je _ pa oni s ^ dobiti za stavkujoče zasilnega kmetih. . -.-j, imeli A vse te silne adute, k\.^metati v stavkujoči v rokah, so morali jo koš, ker so imeli za voditelje U ’-0[ po* abc delavskega gibanja ne P . gne povrh so pa imeli še ne vemo stranske namene. . -is in Mi bomo o stvari se P ‘ vorili. Za enkrat naj pa,.p0fe2-a g#3-1^ to, da bi nekatere voditelje ^ najrajši kar naravnost vpras • boveljs* Zakaj niste za?|tevali,” f r- družbe naj pokaže svoje vaS nataj' Povejte nam ali je 4rUZmrie, bala ali ste pa vi farbali ru ^ to dvoje je mogoče! —-—1—" Dnevn« II. Ljubljanski veliki do 11. septembra. Semeiu J‘ Jarstv0* semena za naše narodno 2 jvino£! p Za pravico vojnih zrt » f ^ kajti danes dobro verno, ^ QosV zahvaliti za svoi obupm vo nai prež j. ie. vprašamo vas: kako se ]f} vdova z ^otroki pOViŠkom nina mesečno 6 K s 50,o v 9 K, vzgojeva!nina za enega otroka znaša 4 K s 50% poviškom — je 6 K. torej pokojnina in vzgojevalnina za 4 otroke 33 K; £00 K oa znaša dodatek. Vdova brez vsakega premoženja in z 4 otroki dobiva mesečno 233 K. Vdove so v tem slučaju prisiljene naporno delati na polju ali v tovarni za ubogih 30 K dnevno. Kljub temu oa ne morejo živeti s 1133 K mesečno. Danes tudi višji uradnik s 5000 do 6000 K ne more izhajati. Konštatiramo. da je danes 95% vojnih sirot jetičnih. Gospodje, kaj to pomeni? To pomeni uničenje mlačne. ki je cvet naroda in bodočnost države. Ako ljubite narod in domovino, polagajte tam, kjer je pomoč nujno potreb-!!a' ^knUrn čas je. da rešite to. kar se še da rešiti! — Invalidi, vdove in sirote. Rudarska stavka v Trbovljah in ‘Jutrova klika«. Klika okoli »Jutra« ima Sledeči sistem: »udaril bom pastirja in rahn a*e se bodo ovce«. Gospoda podolja stavke, da ubije in prežene delavske voditelje — ona dobro ve, da gre Paralelno s političnim in strokovnim de-Dcm ^u.^urno *n prosvetno delo. Tega Da h -njega se gospoda najbolj boji, zato da sba na delavstvo policijo in žan-, rrnerijo. »Jutro« piše in zabavlja, češ, Ij so delaci pijanci! Gospoda, ne sedijo vasi poverjeniki na okrajnem glavar-v&eU V ^eb'11? Ali je treba tem gospodom krcv Predloge in opozorila donesti na iz»n . .u? Ali so plačani samo zato, da ^ dhiajo delavske voditelje iz Trbovelj ijjof- m.°rda tudi zato, da v svojem ob-knriU- Y‘d’-jo socialna zia ter jih lečijo pri okra-1'11^ Zakaj tedaj dovoli celjsko Piiač° SIavarstvo točenje alkoholnih tVo v Trbovljah. Ali zato, da državo-ce -^° >>-^ldro« lahko zabavlja čez delav-funr. a da gospodje, ki nič ne mislijo celjJ^Htalnega, ostanejo »čisti«? Od čakui a °^rajnega glavarstva pa pri-slu da se pobriga tudi v tem smi- Prost °f}°^e za delavstvo ter slednjega »Jirtr° 4'no opere sramote, katerega ga svegt?* dolži — mi si pa ostanemo v ge*’da s tem okr. glav. ni storilo dru-Piivo • samo svojo dolžnost. — Zani-ki j J® Ponašanje g. ministra Žerjava, Prid« j naProšen, da intervenira, da ne Prem,- p stavke — a je odklonil. Toda in j guno zadnje afere: Kamenarovič Za Lt; °dpusti Praprotnika ker je delal Pridno >>(*em°kratske« stranke preveč Ustan^ • na škodo J. B. Praprotnik filcr ,Vl svojo banko (Slav. B.), ki ima So pr n:c »trboveljske« družbe. Torej j ster 2apfotni^ oz- indirektno sam mini- j strantCrj.av oz• novi »volilni« fondi dem. skih vie, interesirani na stavki trbovelj-trovc arjev‘ *° bevskanje »Ju- litijj. ~~ zato imenujejo stavko »po-Takn h da bi lažje ribarili v kalnem. kona„- elaj° divji nacionalisti s svojimi ‘Pok '01?a!ci! — V krvi, ki jo preliva de-aiska stranka, se bo sama udušila! So aretirP da je odpošiljatelj, ki mu je iz-priporofSpb P°s!al drugega dne zopet denar s i° zahtev”1/11 pismom in Sa poteni pred ekspedi-^hipulii* naza]- Pismo pa je bilo že odprto in dejanja dJ°ca uradnica ni mogla utajiti svojega Pa je ‘ . N* čudno, da se kaj takega zgodi, ko ll*ka. ti • znano, da še sedaj preganjajo urad-Clavni n v- odkril tatvine dolarjev na z obsni -1' kontrolni uradniki pa, ki so popivali daj naICllc‘..v uradu in po gostilnah, sede še se- 10 avarwY°,Vh šestil' ter so med tem časom ce-Va ]e Jerali. S takim postopanjem poštna upra-štenem i i’ra Pienilcc pisem v njihovem ncpo-te vrsto n’ klariborska afera pa ni edini slučaj Pekaj uk °štno ministrstvo naj vendar enkrat verjetne, da se ne bodo ponavljala ta pone- toju ***»*, je 25. t. m. zapelial z av- | aačni uradnik Aleksa Ostojič v voz ! nekega gardnega kapetana. Ta ga Te udaril s sabljo do rami. Ko pa ie neznani kapetan v drugič srečal Ostojiča, mu je s sablio razklal glavo. Bančni uradnik sedal umira, -neznanega gardnega kapetana pa išče. policija. Ljubljana. »Svoboda« v Spodnji Šišk!. Danes, v torek šahovska vaja. Pridite vsi igralci in igralke. Gostje dobrodošli. — Načelnik. Sestanek ljubljanskih maturantov iz leta 1897 (razr. prof. Vodušek), se bo vršil dne 5. septembra v_ salonu Mrakove restavracije na Rimski cesti. Sestanek ob 7. zvečer. Prijave sprejemata do 2. septembra mestni fizik dr. Rus in mestni katehet Igu. Zaplotnik. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo dne 30. avgusta t. 1. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično, desno. Celje Volilni imenik na okoliški občini je od 28. t. m. razgrnjen. Sodrugi prepričajte se. če ste vsi vpisani. Popravek: Prejeli smo sledeči dopis: Na podlagi § 19. tisk. zakona zahtevam, da v Vašem listu pod zaglavjem »Celje, Cvetke iz stavke pekovskih pomočnikov« natisnete sledeči popravek: Ni res. da ima pek Lopan, veliko gnojno rano na roki, temveč je res, da velike gnojne rane na roki nima. Ni res, da ko so stranke to videle. so trumoma zapuščale tega čudnega peka kot podgane potapljajočo ladjo temveč je res, da stranke tega niso videle ter tega čudnega peka niso trumoma zapuščale. Ni res. da bodo bolniki, ko bodo za to zvedeli, delali kisle obraze, temveč je res. da kislih obrazov ne bodo delali. — Celje, dne 26. avgusta 1922. — Jakob Lopan, negovski moister. Mučitelj'! mladine na delu! Odkar je v Celju stavka pekovskih pomočnikov, so gg. pek. mojstri začeli mučiti mladoletne vajence. Po zakonu o zaščiti delavcev §§ 16, 17, je nočne delo za vajence in ženske prepovedano. Mojstri se pa na zakon in paragrafe požvižgajo tako. kakor se je Nemec Achleiter požvižgal na obravnavo. Poleg vajencev pa delajo narodni socialisti (jugoslov. fašisti) stavkokazi in ženske. Triumf vsega stavko-lomstva je pa napravila g. Vošnjakova, ker zaposluje tudi jetnike, ki jih dobiva iz zapora (kakor je videti brez paznikov), paznika pa nadomeščajo gospodične. Stariši ubogih vajencev se pa tudi prav nič ne zganejo ter pustijo mimo izkoriščati svoje otroke za kapitalistične tre-buharje. Gospodu inšpektorju dela priporočamo, naj posveti izkoriščevalcem in mučiteljem mladine malo več pozornosti kakor dosedaj! Stariše pa pozivamo, naj se zglasijo v Delavskem tajništvu«, kjer se jih bo podučilo o zaščiti mladine pred mučitelji. Živinski sistem pijancev. Tisti, ki dosti pije, ima možgane zmešane, kakor je zdravniško dokazano. Vsled tega ni čudno,^ da postajajo ljudje živina; in živina je pametnejša kot ljudje. Takih ljudi je mnogo na svetu in tudi tam, kjer pravijo, da so nastavljenci zadovoljni, po izjavi gosp. Šimnica. če pa greš po delavniku in hočeš govoriti z nastavljencem, te naženejo, češ, da se mora delati. To so ukazali oni gospod, ki radi Pijejo in ljubijo ženske noge itd, Bog ne daj, da bi se predrznil nastavljenec upirati takim dikam, ki samo kvarijo stvar in dajo končno prav našemu svoječasnemu dopisu. 1 o je zato, ker nismo »Lchrbubi«, g- Simončič. G. poverjenika ti-skarniških delavcev pa prosimo, da pogleda, kako ie z nadurnim delom, ker je vladal moraš. Ali ie prijavljeno in če se je zvršilo glasovanje? Va uslužbencev ni bilo zato, ker jih je samo osem delalo. Slov. občinski odborniki v celjski okolic! v protialkoholnem gibanju. Občinski sve.t celjske okoliški občine je pred- lagal sledeči apel. kateri Te bil tudi sprejet: Kr. okrai.no glavarstvo kot obrtna oblast v Celju! Oziraje se na vedno proš-nie za podelitev novih in obnovitev starih gostilniških koncesij v občini okolice Ce-lie, si dovoljujemo predložiti sledečo prošnjo v blagohotno upoštevanje: Poznavajoč siromašne odnošaje okoliških občanov. posebno delavstva, vsled vedno naraščajoče draginje, prosimo najvljudneiše, da se zabrani vsaka oddaja ali obnova gostilniških koncesij ker ie za današnji gospodarski obstoi občanov edinole protialkoholno gibanje eminentne važnosti. Ako bi se pa kje proti naši želji oddala koncesijska listina, prosimo, da se v polnem obsegu upošteva, obrtni zakon, ki predpisuje za izvrševanje gostilniške koncesije kakor vsake druge koncesije zato izučene faktorje. Le na ta način se pripomore po naših močeh, da odpravimo skupno madež^ Slovenije, po iziavi vladarja, da ie Slovenija sicer lepa. a preveč z pijanci obljudena. Prosimo, da se blagohotno upošteva naša prošnja. Misli ob radarski starki. »Poidite v Trbovlje in na lastne oči se lahko prepričate, da rudarji, navzlic; slabim prejemkom in težkemu delu, vendarle še boljše izgledajo kot n. pr. železničarji, ali pa državni nameščenci! Oblečeni so pa vsi boljše in tudi se y trboveljskem revirju proda toliko dragega alkohola kot nikjer drugod v Sloveniji Morda ta konstatacija ni všeč, a mi smo zato tu, da povemo čisto resnico in ne zato, da varamo rudarje in ostalo javnost« (Varalice rudarjev in javnosti«. »Jutro« št. 200.) Posebno zadnji stavek je značihia slika, kako zabrusijo med svet gotovi poročevalci z lahko vestjo nekaj zelo potvorjenih dejstev brez vsake utemeljitve, v svrho oblatenja gotove stvari, ki se jim zdi nesimpatična. Taka uporaba pretiravanja nekaterih dejstev je zelo priljubljena — ponajvečkrat pri vseh strujah, ki zavzemajo v javnosti važne politične postojanke. Je to zelo ostudno orožje, neke posebne vrste okuževalni aparat, ki hoče s svojim zastrupljevanjem povzročiti slepoto v masi, da ne bi opazovala dogodke z lastnimi očmi. in da jih ne bi potem tudi z lastnimi možgani premišljevala. Dandanes je resnica izgubila vsako veljavo, — (ne povsod!) Še celo, kadar se napiše resnica, se napiše tako, da postane resnica več kot resnica ah pa manj kot resnica. V trboveljskih revirjih stavkajo rudarji. Stavkajo — zapeljani ali nezapelja-ni. Gotovo pa ne stavkajo sebi v zabavo, temveč zaraditega, da si priborijo dostojno življenje, kar ga brez dvoma kot rudarji, ki so najbolj trpeči sužnji sedanje družabne oblike, najbolj potrebujejo. Ne bom razpravljal o stavki. Hočem podati samo čisto resnico, ne »čisto« resnico — podati hočem rezultate opazovanj, ki so se v nekaj letih mojega bivanja v Trbovljah združile v jasno sliko — čisto naturalistično, brez vsakih ugank in fata m organ. Torej: »Rudarji navzlic slabim prejemkom in težkega dela vendarle še boljše izgledajo kot drugi ročni in duševni delavci in so boljše oblečeni kot ti.« Neverjetno se mi zdi, da se taka sodba napiše brez komentarja. Ali si misli član-kar delavsko bedo samo v raztrganih cunjah — v jetičnih obrazih? Rudarji, iz iapisantfi TSesecf se vxts Bo šnfefcalo za bedne in lačne šele takrat, ko boste hodil! napolnagi do cestah in boste kar trumoma umirali gladu! Zelo naivno! Tisti čiankar vas ie gotovo videl ob plačilnem dnevu ko se oblečete v najboljše, kar imate. Pa tudi tedaj se ne more primerjati vaša obleka z drugimi, predvsem pa ne z eleganco mladih državnih name- Izdajatelj: Zvonimir Bcrnot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik : Anton PodbevSek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. ! Kar je res, je res ! Testenine M so tako okusne in tečne, da so splošno hvaljene. Zahtevajte jih pri trgovcih! Samo malo teaf pogledalo tišTi. Ičf sodijo bedo dandanes samo po obleki po Zabii vasi, po Dobrni in po drugih delavskih kolonijah, pa bodo videli čisto drugačne slike. Napolnage otroke, zgarane može in žene v svinjskih bajtah, nad katerimi se vlečejo svinčene saje. In če ima kateri lepo obleko — io ima samo eno — in tisto za vse proste dni. za petek in sve-tek. In tisto: »Boljše izgledajo« ... Smejal bi se temu, ko bi jie bili tako resni časi. Torej, rudar, če nisi oglodan do kosti ■— še ne čutiš pomanjkanja! Zelo modro! Jaz pa trdim, da nima niti eden izmed jamskih delavcev zalitih kosti, in da še ni nobenega delavca zadela kap zaradi masti. Pač pa so posebno jamski delavci silno suhi in tudi veliko jetičnih je ras d njimi. Ne samo od prenapornega dela — temveč tudi zaradi pomanjkanja. Tako telo. ki veliko dela — potrebuje tudi veliko hrane. In te se ni moglo do sedaj privoščiti. Oso-bito. ker je v Trbovljah veliko večja draginja kakor v Ljubljani. Tistih par kronic razlike pri živilih v konzumu ne pomeni nikake olajšave — ker so druge reči zato dražje. Mleko nas stane 18 K! Pameten človek ne bo sodil bede po nekaterih debelih izjemah — in sploh ne po telesni pid obrati delavčevi ~vakot masi. kjer ni najti debeluharjev ^ pri višjih državnih nameščencih. P g govcih. mesarjih itd. Ali na pr statistiko bolezni trbovehskih otrok — z drugimi! In veliko teh ^ naiveč. so posledice slabe Pf®*ir •. sledice sestradanih in izdelanih m lil MUHI ID —- EEGiSTRDVAHi; ZADRUGA Z OMEJENO Z1VEZ0. t=sSS TISKOVINE ZA SttlE, ŽUPAN* STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PIAKATE IN A 2A SMODE IN VESELICE . ■ LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJl«*» BROŠUR ITD. '•-* STEREOTIPIJA. ■ I I I I Ali ste že okusili „LUKU L“ ITT zahtevajte v rt ttgoMi naš prvi edini domači juhini izvleček (zabela), kateri p r e k o s vsled izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke. Izdeluje: „LUKUL“, družba z omej. zavezo, Ljubljana. pošiljajte našega denaija s ti®1 'pTAMPinr JANT.ČERNEf% IJUBIJANTA j Sprejmem starejšega kleparskega pomočnika v trajno delo; če je dober delavec, plačam čez tarifo. Prane Tašker, stavbeno in galanterijsko kleparstvo, Celje. BF^HF=3’ WGT SIIKMO i Veleindustrijsko podjetje vBoS®1 išče zmožnega , tesarskega polid^ Ponudbe naj se vpošljejo pod šifro „ Tesarski P upravo „Naprej-a“. za promenadne in športne obleke v bogati izbiri SL & i. Skabemi L S u b IS a n a, Mesini trg št. 10. 30 rokavice, nogavice, po naJniSJili cenah pri A. SINKOVIČ Masi. K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 19. I r. z. % o. z V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“) M O > D Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko Blago, spirituose, mast, slanina, mesni izdelki. 5* < o N Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473. Naizanlmiveiie a _ ubllanskega veles©*1" bode brez dvoma oddelek it. F 123-^2» trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najp v gtro*0 najlepše in najboljše, kar je svetovna ten šivalnih slrolev dosedaj iznašla in preiskusila, razstavi svetovna tvrd»a - ■ I Slnger-SIvalnG str«' Bourne & Co. stroie w v svojih paviljonih na ogled. Najmodern. šiva gonila električna *■** kar prihrani čas in aenar. velja da®" To ni življonsko vprašanje samo tvornic marveč r0(jpioe' danes prihranitev časa in denarja posebno Obisk . ab8,e la,« teli paviljonov Vam bo donesel več koristi id vse senzacijonalne kino-preds a