ZS2. ftnfllL I Ljihljul i tnft, II. iitNn UN. JCUA. ino. .Bortnakl Nvod* ?«t|t p* p^MU m Avstro-Ogrito: * u Ncmfljot eelo leto skupij n*pr*j # K 25*— I ćelo icto aaprej . . . . K 30-— Sumi ; ; :± i1*^ «*««*•*«**e*2*i na mcttc „ • • . . 2-80 ■ cdo !«*• naprej • • ♦ ♦ K «._ Vprašanjca gfcđe lnsertfov %* nt; priloll rt odgovor đop!sn!et iK znatnks« SpravnUtv* (tpoOaJ, dvoriič* levo), HatUoT* mtt*a 6t 5, Ul«Jon *LS9. bfcafa mk Aaa iv#**r UvitaUt mkrajini pri Ludovf so !z-trgiJi ncmški batni.iooi Rusan neko vlšhic. Na sedlu Pantir smo zavrnili sovr-oini sunek. Fronta g e rt e r alf el d m a r-šala princa Leopolda Bask e g a. Ns£e pozicije med Svinjuhi in Kisjelinom so tvorile zopet nozorišče moćnih ruskih napado\-, ki so se ponovili na obeh straneh Zaturčev tri do štirikrat zapored, pa so se koncali zopet za sovražnika s popoinini ne-usp-'iCTTi, združenim z naHežiimi iz-gubami. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Sovražno artilieriisko delovan?e In de!ovan}e metal min v fuznem delu primorske fronte traja. Sovražno in-fanteriic. ki je poskusila ob Kraški visoki planoti od Nove vaši in v od-sekw pri Gotici preiti proti Sv. Katarini v napad, smo r zapornim ogniem zavmiii. V Fassanskih aipah je prišlo v odseku Gardinal-Coldose do več ur trajaiocih ljutih bližinsklh bo'ev. Na-pada^ocega sovražnika, močnega več bataljnov, smo popolnoma zavrnfti. Vse vilinske pozicije so naše čete obdržale. JUGO - VZliODNO BOJIŠCE. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnegt štaba pl. li 6 f e r, fml. DOGODKI NA MORJU. V uoči od 8. na 9. oktober so naši hidrop'ani uspešno orložii! z boniba-mi koiotlvor in vojaške objekte v San Giorgiju di Nogaro in Latisani, nadalje obrambne baterije v Porto Busu, notranje pri^U!nlšče v Gradežu in baterijske poziciie ob dolenji Soči. Vsa letala so se kltub siloemu obstre-Ijevanhi neposk od ovan a vrn»la. Brodovno poveljništvo. hpšfa iPiifiS WW\k licii^mil UlOlliiO jil;k;LŽid. Berolin, 9. oktobra. JCor. urad.) VV'oliiov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Fronta generalield maršala vojvode Albrehta Wurttemberškega: Biizu obali in južno od Ypresa ter na fronti pri ArtDisu armadne skupine nrestoionaskdnika Rtiprehta je vladclo živanno dclcvanje patrulj in živahno strelianJe. Krvava bitka ob Sommi traja. Skoraj so naši sovražniki - zavezni-ki §e stopn;evall svole napore. Tem boij občutljiv je za nle težki, tzgub polni poraz, kateri jirt! ie prizace?ala junaška infanteriia in niočna artiljerija armade generala von Belowa. Niti najmar??ši kos iarka na 25 I:m široki bojni fronti ni izgubljen. S posebno silo in v kratkih presledkih so naskočili Anglež? in Francozi brez ozira na svoje izredno težke izdube raed GL:euđscourto7n in Bouchnves-nesom. Ćete generalov ven Bohra in Gamier-ia so l:h vsakikrai do zsdr.je-ga zavrtiile. Pri Le Sarsu smo vjeli pri izči^čaniu nel-ofra cnezda An?r!e-žev 90 mož ter voienili 7 strojnih pušk. Artiljerijski boji so dosegli tud! sevemc od Ancrs ?n v posameznih odsekih južro od Somme. tako na obeh straneh Vermandovillersa. uai-večk) silo. Fronta nemškega presto-Ionaslednika. Obsežne nernske razstrelltve v Argonih so razdejale sovražne jarke v veiikem oh?egu. Vzhocino od Mose ie obojestranski ogenj od časa do časa čtitno poiemaJ. Skraino napetje vseh sii zahteva tuđi od naših letalcev v izvidni službi artiljerije ter pri za to potrebnih varstvenih poletih izredno delo. Težko svojo na!ogo morejo letalci-opazovaici vršiti le, če odvračajo od lijiih bofni letalci sovražnika. Vsled tega ie poskoćUo število bo:Sv v zra-Lu na še nedose/eno visino, toda za oas so bili ti boji uspešni. Izgubili smo septembra 20 leta! v zračneai boju. eno leta!o potresamo. Franco-ske in angleške izgube na znašaio: V boji!; v zraku 97. sestre:?^nih z zemlje 25. neprostovoljno je oristalo v naših čriah 7, skupa« 129 letal. Razdeli se nekako na emke dele na naše In sovražno območre. VZHOONO BOJISCE. Armadna fronta generala princa Leopolda Bavarske g a. Rusi so obnovi!! včeraj svoj napad r^otl deiu nedavno rapadene fronte zapadro od Lučka. Na nobeni točki riiso imeli »isnefca, pač pa so zopet utrpe!i kar nahečje izgube. Tud! tu krvav poraz naših sovražnikov. Ju£ovzhodno od Brzežanov smo za-vrnHi ruske snnke. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. V Karpatili smo pot:snili s prese-neiJiivim orod^fifiiem cb Babi Lwdo-vi svoie pozicije naprei ter branili prrdobitev v silnera biižinskem bohi. SEDMOGRA$KO BOJIŠCE. Napredovanje na vz^odnem Sed^ograškem se nadalj-jje. Romuni so v bitki pri Braševu poraženi. Za-man so dosegli njih s severa prlhaja-ioča o?ačena v boj severovzhodno od Bra.-.eva. Torczvar smo vzeli. So-vražnfk se umika s ce!e Crte. BALKANSKO BOJIŠCE. Armadna skupina general- feldmaršala von Mackcn- sena. Nemške čete s pomočjo avstro-oerskih moniiorjev so se v nenadnem napadu polastile donavskega otoka severozapadno od SiŠtova ter vjele 2 častnika in 150 mož in vpienile 6 topov. MAKEDONSKO BOJlSČE. Zapadno od železnice Bitolj-Florina smo zavrnili sovražne napade. Vzhodno od železnice se ie po-srečiJo sovražniku ustaliti se na te-vem bregu Crne. Prvi generalni kvartimi mojster v. Ludendorff. Cola roinska fronta obdl Udarec za udarcem pada z neiz-prosno energijo in jekleno učinkovi-tostjo na romunsko armado. Dne 29. septembra so bile romtmske Čete na Sedmograškem prvič občutno poražene; v obkoljevalni bitki pri Sibiniu je uničil in razgrnal general Falkcnhavn prvo romunsko armado. Sledili šta biiki pri Fogarassu in Braševu, v kateri sta podlegla levo krilo in centrum romunske vojske. Zaman so zagnali Romuni pri Braševu moćne pri Ha-romszeku zbrane rezerve v boj, da bi oiačili odporno silo svojega centra. Neizogiben poraz je doletel tuđi te sveže sile in pod silnim pritiskom naših in nemških čet se umika poražena romunska arrnada nazaj čez meje, ka-tere je pred dobrim mesecem tako zma^oslavno prekoračila. Poraz ro-munskega centra in levega krila pa je spravil tuđi severno njeno krilo v opa-sen položaj. Zveza ž njim je deloraa pretrgana, strategična in operacijska crta zlomljena in posledice porazov pri Fogarašu in Braševu se bodo tuđi tu skoraj pokazale. Ćela romunska fronta od Oršove do bu-kovinske meje je omajana, kriza romunske invazije je na vrhuncu in besede grofa Tisze in barona Bu-riana, ki sta pred tedni naznanjala skorajšno osvoboditev Sedmograške, so postale mno.sroobetajoče oznanilo morda že jako blizke bodočnosti. Še upajo Romuni, da se bo morda njihova sreća obrnila in na njihovi fronti je opažati živahno gibanje čet, ki dokazuje, da se vrši v vsej naglici nova grupacija romunske armade. Vojaški strokovnjaki sodijo, da se pripravlja romunsko armadno vodstvo na posebno srdit odpor v gorovju vzhodno eorenje Alute in gorenjega Maroša. Snočni uradni poročili — naše in nem-ško — pa nam ne pravita le o ne-prestanem energičnem prodiranju v vzhodni Sedmograški, tcm\eč nam na-znanjata tuđi, da so v teku še druge važne in morda zelo dalekosežne operacije. Naši pijonirji in nemški oddelki so se polastili s pomočjo naših monitorjev donavskega otoka pri Svi-štovu, nasproti romunski Zimnici ter so tako storili prvi korak za prehod čez Donavo. Vojaški strokovnjaki poudarjajo, da grozi od tu romun-skim, v Valahiji (jugo - zapadni Romuniji) se nahajajočim Četam, katerih pozornost je naravno obrnjena proti se- veru, nova velika nevarnostza hrbtom. Dogodki ob Donavi so s tega vidika posebno zanimivi. Sinočni naš komunike opisuje v kratkih potezah bitko za Braševo, ki je napravila konec romunskemu gospodarstvu na iužnem Sedmograškem. Komunom je bilo mnogo "do tega, da drže Braševo. zato so se vršili tuđi rjuti boji v mesti! samem, da bi na ta način amogoČili pomoč * severa. Le največjemu pritisku so se Romuni v nedeljo vdali ter zapuščali cesto 2a cesto. Med tem časom se je vršila severno od Braševa pri Sv. Petru bitka s četami. ki so dospele rz doline Zgomje Ahrte. Naše čete. ki so bile dospele iz Foldvara, so zmagale ter zapečatile usodo Braše-va. Tuđi pri Torczvaru, jugozapadno od Braševa so bile romunske čete, ki so hotele priti mestu preko prela-za v Braševskem gorovju na pomoč, popolnoma Doražene. Romunske Čete se tuđi na tem najbolj južnem delu fronte umikajo na romunska tla. Tuđi v prostoru Szekslv Udvarhetvja prodirajo Čete generala Arza proti gorovju Hargita. Rotnuni se pone-kod trdovratno upi rajo, da ornogo-Čijo na ta način redno umikanje. ker so bili do sedaf na mnogih točkah že nakopičili velike zaloge. Pa tuđi tu se kršijo uspebi Romunov izz^i prvih dni njihove ofenzive od ure do ure. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 6. oktobra. Silni boji v gornji dolini Tamave. Ker je sovražnik napad el s premočnimi sUarrti v okolici Fogarasa - Vledenvja. smo svoje čete umaknili. V prelazi! Cameni in v dolini Jiu majhne praske. 7. oktobra. Malo pomembni boji so se vršili v prelazu Caineni in v dolini Jiu. Naše čete so zopet pri-Čele z ofenzivo. V Braseva. Iz Budimpešte poročajo: Naše čete so našle osvobojene sedmograške kraje precej neposkodovane. Kako je v Braševu še ni znano, ker so se tam vršili srditi poulični boji. Od 41.000 probivalcev jih je pred ro-munsko invazijo kakih 21.000 zbeža-lo. Od ostalih so Romuni odpeljali vse moške med 17. in 55. letom. LISTEK. Smrt psa. Francoski spisal Octave ^i r b e a u; preložil A. G r a d n i k. (Konec.) »Vrsel se je name, gospod župan, vsa usta openjena; malo Je manjkalo, da me ni uklal, gospod župan!« je vpil gospod Bernard tipa-joč se po bedrih, po mečih in po tre-buhu. Joj! Joj! videl sem že močno stekle pse v svojem življenju, za-res, močno stekle pse; ali gospod župan, nikoh, nikoli nisem videl bolj steklega, bolj strašnega. Joj! Joj U Župan, zelo dostojanstven ali tuđi zelo v zadregi. ie strese! z glavo in pomislil. >To je hudo! Zelo hudo! ie mr-mral. >Ali ste pa gotovi, da je tako stekel?« »Da je tako stekel!« je vpi! gospod Bernard ogorčen, »da ste ga vi-deli, da ste videli njegove sline, nje-gpvfi izbuiieoe oči in naježeso dla- ko. To ni bi več pes, to je bii tiger, riger, tiv^er!« Potem, bolj svečano, je pogle-dal županu naravnost v oči in nada-Ijeval mirno: »Čujte, ne gre več za politiko tu, gospod župan, gre za blagor pre-bivalstva, za varnost, blagor . . . ponavljam, meščanov. Če se odteg-nete odgovornosti, ki jo nosite, če ne storite takoj odločnega koraka, se boste kmalu kesali, gospod župan, jaz vam to pravim, jaz, Bernard. notarU Gospod Bernard je bil načelnik radikalne opozicije in sovražnik županov. Ta se ni več obotavljal in je poslal po poljskega čuvaja. V. Turko, ki se je bil zatekel na trg, kjer se nihče ni upal približati mu, se ]e mirno zleknil. Grizel je ko-štrunovo kost, ki !o je držal med svojima skrižanima tacama. Poljski čuvaj, oborožen s puško, ki mu jo je izročil župan in ob-dan od številnega spremstva, se |e približal psu na deset korakov. Župan, ki je z balkona obČin-skesa 4omsL prisostvoval prfsora v družbi gospoda Bernarda, ni mogel si kaj. da ni rekel temu: »In vendar Še je!« Z istim glasom, ki ga je moral imeti Galilej. ko je izustil svoje slavne besede. »Res! Jć . . . ta strasna žival. prihuljenec!« je odvrnil gospod Bernard, in obrnivši se proti poliskemu Čuvaju je velel: »Ne hodi preblizu, nespamet-nežU Trenotek je postajal svečan. Poljski čuvaj, čepico po strani, srajčne rokave zavihane. obraz pre-šinjen od heroične vročice, je nabasa! puško. »Da se ne prenagliš!« je zaklical glas. »Da ga ne zgreŠiš!« je zaklical drugi. »Meri v glavo I* »Ne v ramena !c »Pozor!« je zaklical poljski čuvaj, ki mu Je brez dvoma bila na po-tu čepića in jo je vrgel zato z naglo kretnjo z glave, da je padla za njim v prah. »Pozor!« Tn nameril je na psa, na ubogega psa, na pomilovanja vrednega psa, ki je izpustil svojo kost. gleda! na maočico s svoiin stadfiim in plahte pogledom in ki očividno niti slutil ni, kaj vsi ti ljudje od njega hočejo. Te-daj je mrtvaska tišina sledila hrupu; ženske so si mašile ušesa, da ne bi čule poka; moški so zamižali; stiskali so se drug k drugemu. Tesnoba je spreletela to množico v pričako-vanju nečesa nenevadnega in straš-nega. Poljski čuvaj je še vedno meril. Pum! Pum! In v istem hipu je nekaj bolestno in zategnjeno zaječalo. da je mraz pretresel kosti in tuljenje se je raz-legalo po celem trgu. Pes se je. dvig-nil. Šepajoč po dveh nogah je bežal in puščal za sabo drobne kaplje krvi. In ko ie pes bežal, bežal, je poljski čuvaj osupnjen gledal svojo puško; množfca je topa gledala na polj-skega čuvaja in Župan, usta odprta. je gledal gospoda Bernarda, navda-nega od groze in ogorčenja. VL Turko je bežal ves dan grozovi-to plesajoč po svojih treh nogah. Kri je curljala od njega in včasih ie po-$taL da si obliže rano; poiem je zopet odhitel opotekaje se; bežal je po ce-stah, po pollih, skozi vaši. AH povsod je hitela pred njim novica, strašna novica o steklem psu. Njegove oči so motne, njegova dlaka naježena; iz gobea se mu cedi rde-ča pena. In vaši se oborožujejo, pristave strčijo od kos. Povsod kamenje, palice, streli! Njegovo truplo je samo še ena satna velijca rana, grozna, razeefrana rana na živem mesu, iz katere curlja kri na pocestni prah« ki rdeči travo in barva potoke, kjef se pes kopa. In on beži, beži neprestano, spotfka se ob kamenju, ob gručah prsti, ob šopih trave zasledo-van brez prestanka od vpitfa, ki hoče njegovo smrt Proti večeru je stopi 1 ffa polje zaraščeno z žitom, visokim zrelim žitom, ki mu je veter mehko vafevfl zlate klase. S sopečrnrf bolfi hi <*ep^ nelimi udi se Je zgrudil na ležišče is rdečih makov; in tam, sredi pepedi-kanja vesiiih prepelic, sredi cvrča-nja čirička in iumeoja dremajoče varave, ne da bi dal glasu od $4bt, le izdahaH V noMtvf k đu$l trbogfh psov. Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD*, aae 10. oktobra 1916. 232 Ste*. OBRAMBA ROMUNUE. Bero, 9. oktobra. (Kor. urad.) ^Tempsuc poroča bukareSki sotrud-nik: Da se zagotovi zasedenje vzho-da Sedmograjke in varstvo narod-nega ozemlja, je sklenil romunski generalni Itab potegniti čete iz južne Sedmograške in jih raadditi na ob-mejno forovje med Oršovo i« Bra-ševom. Na ta način organizira general Bosile - Zetton obrantbo štirih višin, ki vodijo iz Transsilvamskrh alp v romiHi9ko ravnino. Vsled tež-koc južno od Donave je bilo treba ofenzivo prekiniti ter se umakniti proti me}i in tako opustiti težko pri-dobljeno. Romanska armada. >Xz EsU poroča z Dunaja: Ro-munska vojska je štela pri izbruhu vojne 46 brigad pehote in 11 brigad kavalerije. Na Sedmograško je vdr-lo 27 inf. brigad in 6 kav. brigad, na fronto Gjurgjevo - RuŠcuk so bile postavljene po 4 brigade pehote in konfentce, v Dobrudžo Je od^o 15 brigad infanterije in 1 kavalerifska brigada. Računati smemo da je e n a t r e t j i n a ćele romunske vojske žc izločena iz boja. Ih DoHvi ii v Dolini. BOLGARSKO URADNO POROClLO. 8. o k t o b r a V Dobrudži je bil dan razmeroma miren. Po vrsti brez-usnešnih napadov, ki so trajali več dni, se je uma^nil sovražnik v svoje prejSnje pozicije. Vsled posrečenega protinapada sevcrovziiodno od vaši Bersave. smo poznali oddelke. ki so bili ostali pred sovražnimi črtami, nazaj. ter jim prizadejali velike izgube. Ob cbali v^rnega morja mir. 9. oktobra. Romunska fronta. Ob Donavi smo zasedli v nenadnem napadu, podprtem od do-navske flotilfe, otok Zitmnco, ležeč ob vzhodnem izhodu kanala pri Be-lini. Vjeli smo dva častnfka in 150 mož ter vplenfli 6 topov. V Dobrudži in ob obali Cmega morja mir. Rom unsko u radno poročilo. 6. o k t o b r a. V Dobrudži so napadi rusko - romunskih čet na le-vem krilu in v centnrmu napredovali. 7. oktobra. Artiljerijski boj ob Donavi. V Dobrudži so naše čete na desnem krilu napredovale in za-sedle sovražne jarke. V centrumu smo zavmili sovražni nočni napad. Rusko uradno poročflo. 6. oktobra. Naša ofenziva v Dobrudzi napreduje. Vjeli smo ka-kih 300 mož. 7. oktobra. Ofenziva traja. Naše čete so zasedle KarabaČo in Besaul ter med obema krajema leže-če \isine. Vse sovražne protinapa gutam bo*u so naše čete ob 6. popofcđtie zavofevale sovračne pozicije severno od Pohara ter prisilile Bolgare k Mglemu begu. Akcija Je trajala ie nadalje na ta način, da smo se tokom noći ustalili na Dobran Polhi. selo važni mejni zatvori, ki so jo smatrali Bol-gari vsled njene naravne sile ta vsled tamodnflh utrđb za nezavzet-no. Vjeri smo pr©cei sovražnlkov in napravili v©Hk p4en. Na ostali fronti iz dat no ddovanje naie artiljeriie in prodiranje naiffa sprednjih oddeikov. Francosko uradno porodio. 9. oktobra. Orijentska armada. Boji trajajo od ovinka Crne do Prespanskega jezera. Srb-ske čete so zasedle vrh Dobrega-polja. Francoske čete gospoduiejo nad okolico Kisova do gora Babe. Z ostale fronte ni poročati ničesar. Italijani v Epiru. Frankotorod, 9. oktobra. »Frankfurter Ztg.« poroća iz Basla: Italijan-ski lteti so izvedeli iz Aten, da je neka italrjanska oklopna križarka v Paganiji v Epiru izkrcala oddelek čet. Ladfa se je vsidrala v Sagradi. Italijanski poslanik v Atenah je spo-ročil Sefu oddelka zunanjega mini-strstva, da imajo itaiiianske opera-c?je samo voraško svrho. Status quo, v Ep?ru se ne izpremeni. — Parižki >Eclarr« oz-nača italijanski manever v Epiru za nestrategičen in »Temps« izraza hojazen, da itafijansko izkrca-nje v Paganiji provzroči poostritev grške krize, ker Paganija je starogrčko ozemJje. Amsterdam, 9. oktobra. (Kor. u.) Morning Post poroča iz Aten 7. oktobra: Italijani so zasedli ved-no raz-sežnejse đele Epira. Velik kos na-sproti krfskemu obrežju je v njihovi posesti. V Tanin! štacijonirani peti KTŠki armadrJ zbor se pripravlja na od hod. Po drugem poročilu iz Aten je šel i talijanski poslanik k šefu zuri a njega mmisfrstva in mu je sporo-čil. da zasedrnje mest v južnem Epiru strani italijanskih čet namera- vt samo »avarovati itaJihairiri đi pri Valonl zaled|e. Ne namerava se. kršiti sradm zgotovila. Id Jih je daia poacmio itaUlanska vlada frikl flede Cplra. Vojna z Rusijo. KUdb težkkn teffitbam na 6rti Pustomlti-Zublino so Rusi zopet pri-čeli v Voliniji s svojimi operacijami. Sunek sledi šunku brez ozira na strašne žrtve, ki Jih zahteva to po-četje. Vnaes grme topovi v bobnajo-čem ognju zda] proti našim pozici-jam, zdai zopet na lastne jarke, ker so ruski voiaki potrti vsled neprestanih neuspehov in nočejo zapu-šiati svojih jarkov. Tuđi preskrba z živili glasom izpovedi vjetnikov ne funkcifonira dobro. RUSKO UR4DNO POROČILO. (6. oktobra. V smeci na Zlo-čov so trajali ljuti boji v okolici Pjenfakov, Hnlakovcev in Mlinov-cev. Sovražnik se trck>vratno upira naši ofenzivi ter prehaja v protina-pade. Tu smo vjeli 15 častnikov, 2 zđravnika in 522 mož. V pokrajini južno od Brzežanov so se polastile naše čete dela sovražnih pozicij ter zavrnile opetovane protinapade nemško - turskih čet. ^ 7. oktobra. V pokrajini seve-rozaoadno od Bubnova, severovz-hodno od Svinjuhov je poskusil mo-čan nemški oddelek pregnati nas iz nekeza. nemskoga jarka, ki smo ga bili zavzeli, s svojim ognjem pa smo jih zavrnili. Ob Cenijovki in ^b 7\ot\ Lipi v pokrajini Sibalin - Poti'tori-M.iečiščov trajajo boji. Sovražnik ie poskusil zopet zavzeti izdubljena tla, štirje njegovi zanoređni proti-napađi pa so bili z velikimi izgubami zavrnjeni. V okolici Zlote Lipe se ie vršilo 6 bojev v zraku, v katerih poteku sta podporočniJc Orlov in po-ročnik Jančenko izstrelila pri zasle-dovaiju nekejra sovražnega letala uspešno vžigalne bombe na to letaJo* nakar Je to, zavito v črn dim, pa da toliko topov, kolikor poprej letno, in 110 krat več strelov kakor začetkom vojne. Tuđi avtomobil in letal se pro-izvaja znatno več. Ministrski predsednik je zaključil s pozivom, naj se po-maga državnim financam m dodal je nekaj novih fraz o zmagi, o narod.-nostnem principu in kulturi. Bitka ob Sommi. Bitka ob Sommi se nadaljuje. Glasom pariških brzojavk je artiljerijski boj ob Sommi skrajno silen. Jasno vreme podpira delovanje artiljerije. Zadnjih 36 ur je dosegel artiljerijski boj svoj vrhunec ter je slikati grmenje topov tja v Pariz. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 7. oktobra zvečer. Severno od Somme je napadla naša infan-terija skupaj z angleško armado iz fronte Morval-Bouchavesnes ter si-jajno dosegla vse svoje napadalne cU lje. Preložili smo svojo crto 1200 m severno od Morvala ter obsega zapadna pobočja gore SailIy-SaiUi$el, vso cesto v Bapaume do kakih 200 m od vhoda v Sailly ter poteka ob zapadnih in jugozapadnih robovih go-zda Samt Picrre Vaast. kjer se obrne v smeri na visino 130 južno od Rouchave^nesa. Do sedaj smo na-šteli nad 400 vjetnikov, in 15 strojnih pušk. Naše baterije so vzele v koncentrični ogeni močna sovražna zbi-ranja, o katerih so poročafi sevenio od Saillisla. Južno od Somme in na desnem bregu Mose silni artiljerijski boji. Z ostale fronte ni ničesar poročati. 8. oktobra popoldne. De-zevna noč brez nadaljnih dogodkov. Ob Sommi so Ncmci malo reagirali. — Letalstvo. Franoska letala so izvršila ŠtevUne polete za vodstvo ognja ter so našla številne delu-joče baterije. V pokrajini ob Sommi so imela šest bojev ter bombardirala Moislains in gozd Vau\ severno od Peronna. ^. oktobra zveče r. Ob Sommi od časa do časa medsebojno obstreljevanie. Po močni artiljerijski pripravi so namerili Nemci na naše nove pozicije zapadno od Sailly-Saillisla napad, čegar zaporedne valove smo zlomili s svojnn zapornim ognjem, ne da bi bili dosegli naše jarke. V Woevru je obstreljevala naša težka artiljerija sovražne transporte in taborišča ter kolodvor v Thiaucourtu. Belgijsko uradno poročilo. 7. oktobra. S fronte ni poročati ničesar. 8. oktobra. V okolici Dixmu-idna in Steenstaeta je bila poljska artiljerija in artiljerija v jarkih čez> dan delavTEL Južno od Nieuporta so belgijske baterije obstreljevale neko sovražno baterijo, ki je delovala vzhodno od mesta. ANGLEŠKO URADNO POROClLa 7. oktobra zveče r. V so-delovanju s Francozi na našem desnem krilu smo napadli popoldne s ceste Albert-Bapaume do Les Boeufsa ter prestavili svojo crto med Gueu-decourtom in Les Boeufsom za 600 do 1000 jardov naprej. Zavzeli smo vas Le Sars in prodrli na vzhodu in zapadu vaši. 8. oktobra popoldne. Včeraj zvečer je izvršil sovražnik protinapad na naše nove pozicije severno od Les Boeufsa. Zavzel je zopet majhen del izgubljenih iarkov. Na drugih točkah smo si zagotovili svoje pridobitve. Le Sars je sedaj po-polnoma v naših rokah. Nad 500 vjetnikov je do sedaj naznanjemh. Severno in severovzhodno od Cource-letta smo svojo fronto precej preložili naprej. 8. oktobra zvečer. Južno od Ancre je stala naša fronta čez dan zlasti v sosedstvu Gueudecour-ta in Le Sarsa pod težkim ognjem. Svojo crto smo jugozapadno od Gu-eudecourta premaknili naprej. Sovražnik je zjutraj zopet napadel Švabski okopt a ni imel uspeha. Severno od poti iz Courceletta v War-lencourt je divjal resen boj. Pridobili smo nekaj tal. Skupno Število zadnja dva dneva vjetih se je «vt-?a1o na 13 častnikov m 866 mož. Včeraj so hrvršila naša letala kljnb slabemu vremenu koristno delo. Eno letalo pogrešamo. Angleške Izgube. London, 9. oktobra. (Kor. urad.) Seznami izgrub z dne 7. oktobra Iz-kazujejo: 217 ofidrjev (45 padlih) in 5516 mož. oziroma 199 oficiiiev (71 padlih) in 3492 mož. Boji na morju* Nemški podmorski čolni pred ameriSko obalo. St. Johns (Nova FundlandijaJ 9. oktobra. Reuter. Parnik » Stefano« (3449 ton) je bil v blizini New Yorka torpediran. Na krovu je bilo 30 ame-riških pasažirjev, med njirni 4 žene. Po stanju ćele zadeve ne priđe v po-šfcv torpediranje, t. j. potopitev brez orejšnjega posvarila. nasprotno je bila ladja brez dvoma od »U 53« y vojni križark ustavljena in ker je ni bilo rnogoče spraviti, potopljena, ko so bili pasažirji in posađka na var-nem. New Yorlu 9. oktobra. (Kor. uc.) Neki angleški parnik je bil na poti iz New Yorka v Bordeaux torp«Mran; 20 mož posadke je prevzela svetima ladja Nantucket. Ameriška flotilia rušiicev je zapustila Newport, da pripelje moštvo v pristanišče. New York, 9. oktobra. (Kor. u.) Reuter. Od svetilne ladie Nantucket p.orocajo. da je bilo 9 lađi] potopljenih. Trije podmorski čolni so na de-lu. Neki potnik parnika »Stefano« ie pripovedoval, da je bil glasom izDO-veJi Častnikov parnik od podmor-skCorriere della serac pravi: Strategfčno umikanfe Rusov iz tužne Perzije in Ispahana bo imelo za neposredno posledico opustitev Tehe-rana. Prihodnja obrambna crta Rusov leži sedaj sele 107 km severovz-hodno od Teherana. »Secolo« pravi, da so dobili ententni poslaniki v Te-heranu naročilo, da naj se pripravi-jo. da zapuste mesto. Homatije na Grškem. Amsterdam, 9. oktobra. (Kor. u.) Rguter poroča iz Aten: Profesor Larabros je prevzel sestavo no-vega grške^a kabineta. Grškl protest. Pariz, S. oktobra, (Kor. urad.) r.Matin* javlja iz Aten: Grška bo protestirala proti termi, da se ovira korespondenco grske vlade z grškimi poslani št vi v Sofiji, Carigradu, Bcro-linu in Punaju. Revolta v gršld armađl. 2cneva, 9. oktobra. (Kor. urad.) Francoski listi poročajo: V Larisi se ie pridruži! tamkafšnfi kavalerijski rclk revolucnonarnernu gibanju. Grškl triumviri na Mitflenah. Ženeva, 9. oktobra. Člani provi- -orične vlade Venizelos, Konduriotis n Danglis so prispeH v Mitilene, kjer jili je prebivalstvo navdnšeno sprejelo. Postetfice revofacffe na Mitltenah. London, 9. oktobra. (Kor. urad.) Reuter: Morningpost« poroča 6. t. tu. iz Mitilen: Položaj prebivalcev otoka postaja resen. Odkar je otok odpadel od atenske vlad-e, ni prišlo nič moke. Bati se Je, da bodo Miti-lenčani čez teden dni brez kruha. Pred pekarnami se vrše vsak dan 1 urni prizori. Angleško brodovje do-avlja vodo za mesto in bolnišnico. Položaj je tem resnejši, ker se naha-ja na otoku 70.000 beguncev iz Male Azije, od katerih jih Je 50.000 odvis-no od javnih podpor. Pričakuje se, da bo 20.000 beguncev vojaške starosti mobiliziranih in prepeijanih v Solun. To bi položaj oiajšaio. T Koslovani sklone nneza. kaftl Italija, ki je toliko trpela vsled podlarm-Ijenja, niti najmanj ni voljna, thi vstvarl irredcnto, ki bi bila proti Italiji naperje*ia- fimarihainnevtpalne države. »Dailv News« poročajo iz Wa-shingtona. da se je hotela švedska vlada pogaiati z ameriško vlado glede skupnega protesta nevtralnih dr-žav proti angleški morski zapori. Ameriška vlada je odgovorila, da se drži svoje stare navade, da ne skle-ne z nikomur nobene zveze proti kaki državi. Kazne politične vesti. = Ćeški protest proti Madžarom. Dunajski listi poročajo: Pred-sedstvo češke agrarne stranke je imelo v soboto sejo, na kateri sta poročala posl. Uđržal in Sediak o načinu, kako se je v ogrskem držav-nem zboru govorilo o notranjepoli-tičnih razmerah v Avstriji ter zlasti o češkem narodu. Predsedstvo češke agrarne stranke ]e izreklo proti :em debatam svoj najodločnejši protest tako z državnega, kakor zlasti s stališča časti češkega naroda. = Nemškl drž. kancelar. Agitacija proti politiki nemškega drž. kan-celarja narašča. Zdaj se trudijo njegovi nasprotniki pridobiti zvezne vlade in parlamente posamiČnih nem-kih držav. naj nastopijo proti kan-:elarju. Tako je bila zćai saksoaske-rm deželnemu zboru predložena skrajno strupena prošnja, katere bi-s:vo je očitanje, o Ro-žni doHni na visine proti ^emnetru. Gospod Andrei Jakil \z Rupe pri Mirnu blizu Gorice, veletovarnar. je kupil v Zagrebu, kakor čitamo v za-greb§k!h -Nbvostih«. od Sofije in Si-mona Kohna trinadstropno hišo na voglu Marovske in Gunduličeve ulice za 310.000 K. Q. Jakil ima tovar-no s nsnjem v Rupi pri Mirnu, to je bilo največie jug:oslo\ransko podietje te stroke. potem je kupil drugo«d to-varno v Karlovcu, kjer sedaj deluje. G. Jakil se je povspel s svojo izredno nadarjenostjo in eneržijo od navad-nega tovarniškega ćelavca do ugled-nega tovamarta. Nova razprava orot! dalmatinskima notansma dr. Pulj>;ziu in mar-kiju Boni se bo vršila v Gradcu pred disciplinarnim senatom tržaške prizivne sodnije. Italijanski in nemški jezik v Dalmaciji. C. kr. namestrtlštvo Je javilo trgovskima Solama v Splitu in Dubrovniku, da se v vseh razredih od-pravi obveznost učenja i Talijan skega jezika v prvem razredu in priprav-Ijalnem tečaju takoj, v drugem razredu začetkom prihodnjega leta. Italijanski jezik se bo podučeval od-slej neobvezno samo v prvem in. đrngem y2lt,tz<1\i z omejenim Slevilom ur. Cbenem se Stevilo nr podučeva-nja nemškega jezika zvisir«e od 4 na 6 v prvetn in od 4 na 8 v dragern razredu in obenem se ra-^širi ponk nem-Ške korespondence. Vladna tlskarna. Dalmatinska vlada je kupila v Zadru za svoje potrebe tiskamo dr. Ljubica in v njej bo izdajala tud*' »Smotro^. Odstavljen od službe. Disciplinarni senat prizivne sodnije v Zadru je odredi!, da se odstavi od službe c. kr. notar Jovan Balaban v Budvi, ker je zapustil sv*je službeno mesto, se zatekel k crnogorski armadi in odScl v Italijo. Gnezdo na vrhu jarbola- V dalmatinski luki Krilo stoji, odkar je vojna, okoli 30 jađrnic brez posla, ker so mornarji v vojni. Vrabcu so iar-bo!a ugajala in na enem je spletel gnezdo, v katerem se je izleglo šest rnfadičev. Neki dan je iadrrrica od-plula v Brač; vrabčki so jivkali iz gnezda ali stara dva sta jih sprem-Ifala tja in na-^aj in ostali so vrh jarbola, da so odrasli in zleteli. Svofo ženo Angelo išče Vinko Konič, Oosting Bad nesund^runn blizu Gradca. 2ena je bila v Gorici do evaknaciie. Eventualne informacije na >HfIfskomitee Bekleiduntrs-sektion. Wien I. Rotenturmstrasse 9. Dnevne vesti- — Odlikovanja. Srebrno hrab-rostno svetinjo I. razreda je dobil kadet 27. doroobranskega pešpolka Josip T e r p i n. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: Kadet Oustav S m o 1 e f, predroojster Franc Antež in Josip ASkerc 22. havbič. p., korporal Franc Belaj ter infanterist Anton E r h a r -tič 26. domobr. pp. — Padd |e na tirolski fronti Alojz« Ltkevič, iofer, «n Katarine Marincelj iz Dragatuša, v naJlepSi dobi 22 let krepak, nadarjen mlade-nič. Kakor poroča vojni kurat, gt ft dne 28. septembra* Dan pozneje so ga pokopali na pokopališču Arsiero na Itaiijanskem. — Otfasil se je te ruskesa vjet- ništva realec enoletnik Joško Pet-r i č. Piše, da je bil 28. julija zdrav vjet in da se mu dobro godi. Naslov je zbrisan. Srčno pozdravlja vse prijatelje in znance. — Ob smrti aamestnika dežel-neca glavarja v deželnem zboru gospoda barona Leopolda Liechten-berga so izrekli sožalje deželnemu odboru kranjskemu ministrski pred-sednik grof Stiirgkh, deželni odbor tirolski in deželni odbor Solnograški. — K Luka Svetčevi OOletnlci. Iz Litije se nam poroča: Kake simpatije uživa Luka S v e t e c med nami in kako ve ceniti slovenski narod njegovo delovanje, pokazalo je njegovo slavlje. Na predvečer njegovega rojstnega dne napravilo mu je litijsko pevsko društvo podoknico, katere se je udeiežilo obilo občinstva. Pri običajni nedeljski maši, ki se opravlja v naši cerkvi ob 9. uri zjutraj, na-znunil je g. župnik Kralj, raz prižnico (misleč, da praznuje naš jubilar sele v ponedeljek dne 9. t. m.), da praz-npje ta dati Luka Svetec svojo 901et-nico, ter pnzivljal Litijčane, da naj okrase ta dan svoje hiše z zastavaml ter s tem proslave moža, ki si je pri-dobil kot pisatelj in prvoboritelj slo-venske^a naroda neven'jive zasluge, za kar mu moramo biti vsi hvaležni. V nedeljo opoldne pa se mu je poklonila družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po svojem prvomestniku vladnemu svetniku Senekoviču in blagajniku notarju Hiidoverniku. ter mu ie v priznanje nj^^rovih velikih zaslnfr za družbo poklonila krasno d'^OTno, ktera ie jubilarja jako raz-vesettla. Jubilar praznoval je svoj rojstni dan pri nnibolišem zdravju in duševnem razpo^žen^u. — Razglas o nabiranju diviega koštanja, želoda iu žira na Kranj- skem. Okrepitev našega gospodar-skega položaja, ki je potrebna za zmagovito vojevanje, nas sili, da čim največ izrabljamo vse gozdne sade-že. porabne za prehranitev vojske in prebivalstva. Ne glede na z ministr-skim ukazom z dne 28. septembra ;916t drž. zak. št. 330, odrejeno ure-ditev prometa z divjim koštanjem, želodom in žirom je radi tega odredila c. r. deželna vlada dogovorno s c. in kr. o. armadnim poveljstvom (Ou.-Abt.) nabiranje teh gozdnih sa-dežev, da bi se \z njih izdelovalo olje, ter se obraća v ta namen do vseh zemljiških in gozdnih posestni-kov, prav tako v obče do prebivalcev dežele Kranjske z nujnim pozivom, naj nablrajo divji kostanj, želod in žir ali naj ga dovo.lijo nabirati ter ga oddajati nabiralnicam, določenim za prevzemanje. Za 100 kg čiste teže zrelega, zdravega sadeža, brez pri-mesi prsti ali listja, se bodo plačeva-Ie v gotovini ali proti potrdilu te-le cene; Za divji kostinj 20 Kf za želod 35 K, za žir 85 K. Prevzame se vsa-ka. tuđi najmanjša množina; vsako-mur je dano na prosto veljo, da vreće, potrebne za dopošiljatev, po naj-bližji c. kr. orožniški postaji brzojavno zahteva pri c. in kr. vojaškem oskrbovališču v Ljubljani. Nakup, oziroma, prevzem tega gozdnega sadeža je na Kranjskem poverjen: 1. c. in kr. vojaškemu oskrbovališču v Ljubljani (Cesta na Kodeljevo), 2. vsem c. in kr. vojaškim oddajališčem živi! na Kranjskem, 3. c. kr. okraj-nim glavarstvom dade!ienim kmetij-skim častnikom. C. kr. deželna vlada se obrača na patrijotično mišljenje prebivalcev dežele Kranjske, ki se je izkazalo že tolikokrat, da uvažuje ta resni poziv v resnem času ter se udeleži nabirania. — C. kr deželna vlada zaKranjsko v Ljub-liani. dne 29. septembra 1916. C. kr. deželni predsednik: Henrik grof A 11 e m s s. r. — Liudsko^olske vesti. Za sup-lentinje so nameščene: Albina Aha-č i č v Vavtvasi. Julijana R o t a r v Poljanah, Ema R u d o 1 f v Št. Vidu, Stefanija P u p p i s v KoSani, Zora B i t e n 5 e k v 5t. Vidu pri Cerknici, Angela S i 1 a v Senožečah. Ema A n-d r e j č i č je imenovana za provizo-rično učiteljico v Stopičah, Marija S m o 1 i č in Marija V i d i c za su-plentinii na mestni nemski dekliški soli v Ljubljani. — Zapfranje trgovin z železnfno. Od 1. oktobra sem zapirajo trgovine z železnino, kakor se nam poroča, od 12. do po* 2. popofđne. kar stro-kovno glasilo za železninarje v Avstriji toplo pozdravlja ter stavi v vzgled drugim mestom z dostavkom, da bf bilo želeti, da se zedtnljo vse trgovine tuđi na pol 8. zjutraj, da svojih trgovfn ne odpirak> orei. da se delavne moči osobfa in šefa ne izčr-pajo preveč. — Javna knjlicilca »Gosoodar-skega In tmbražeratonni dm^tra na dvorski okra}« je fzp-Dsodfla v mese-cn septembru 5132 knjig. Knjižnica posluje vsak torej. sredo. petdc te iokolo od pol & &. wnb$i9 ob w& delfah ta pramOdh pa ođ pol 10. do 12. doipoldne v društvenih prostorih Pred igriščem št. 1 (nasproti Mar-čana na Rimski cesti). Knjižnica šteje 6528 izposojcvanju določenih knjig in je dostopna vsakomur. Na razpo-lago so novi popolni knjižnični imcnikL — V Ljubljani Je umri do dolgem bolehanju občc znani trgovec gospod Oroslav Bernatović. Naše sožalje! t Dr. Rudolf Repič. Kakor smo že poročali, je preminul 7. oktobra okrožni zdravnik v Št. Vidu na Do-lenjskem dr. R e p i č. Odšel je v naj-boljši moški dobi. star sele 53 let. Štiriindvajset let je bil zdravnik v Št. Vidu in je užival vsled svoje bi-stroumnosti ter vestnosti kot zdravnik velik sloves daleč na okoli. Kakor malokdo, je živel dr. Repič svojemu pokliču: se v hipu, ko je kruta usoda zarisavala smrtne sence v njegovo lice, je vrsi! težki posel ljud-skega zdravnika. Skromno odinerje-ni Čas je pcsvečal svoji rodbini in go-jitvi cvetlic na svojem obsežnem vrtu. Krasen sadni in cvetlični vrt ob-daja dr. Repičevo domovanje v Šent Vidu. Sredi bujnega cvetja in dehte-čili vrtnic, katere je cepil in gojil z vstrajno ljubeznijo, sredi pestroboj-nega cvetja je iskal razvedrila po utrudliivem delu. V javnosti sicer ni nastopal, a bil je iskren narodnjak, pravi sin krševite Goriške. — Počivaj v miru! M. Vtonti ie v Muri crno vojnik Franc M a z i. Njegovo truplo so po-tegnili 5. t. pri Murdorfu blizu Juden-burga iz reke. Prstan ie prodaial. Že davni znanec kazenskega sodišča Makso PotoČnik ni bil nikoli kaj prida, pa tuđi sedaj se ni spreobrnil. Fant je moral z drugim vred k vojakom, od-koder je sedaj prišel na kratek dopust. Pretekli četrtek je prisel v neko gostilno na Martino\i cesti, tam nekaj pil, pri tem pa tuđi hotel prodati nekemu vpokojenemu železni-čarju prstan. Med pogaianjem ga ie tako znal premotiti, da ie prstan ob-držal. a tuđi železničarjeva listnica. v kateri je bilo 180 K denarja, je ostala v njegovem žepu, katero ie ta pogrešil še Ie po Potočnikovem od-hodu. Okradenec je zadevo nazna-nil policiji in tuđi sam takoj začel iskati prodajalca dražega prstana, ki ga pa takrat nikoder ni mogel izsle-diti. Ko je šel drugi dan po Pogačar-jevem trgu. je PotoČnika slučajno na-letel in ga seveda izročil strainiku, da ga je aretoval. Pri sebi pa ni že imel več, kakor 80 vinarjev, drugo je pa bodisi preje zapravil ali pa kje skril. Zagovarjal se bode pred vojaškim sodiščem. Veliki dveurni učinkoviti spored v Kino Idealu. Kakor znano, bodo trajale predstave od danes 10. do petka 13. t m. (samo 4 dneve) po dve uri In sfeer ob 3., 5- 7. in 9. uri. Pred-vajata se dva prvovrstna uroetniška filma. Kot prvi na sporedu je drugi film Valdemar Psilandrove serije: »Mož brez prihodn]ostl« ali »Princ v eksilu«. Zgodba srca rz zapada, učinkovita veseloigra v treh dejanjih s priljubljenim umetnikom Valdemar-iem Psilandrom v slavni vlogi. Kot drugi film tega sporeda se predvaja druga amerikanska seinacHa »Danu s kameHjamU po znani operi »La Traviata«. Krasna drama v petih e nuj-no potrebno, da nauče krave voziti. Poduk, kako se naj uče voziti krave, Je bfl že objavljen po domačih časo-pisih, Poljedelci pri nas i majo pa do-stikrat predsodke glede vožnje s kravatni. češ, da se ne spodobi za trdnega kmeta, da bi vozfl s krava-mi. Ta predsodek je brez oodlage. Po cei* Švici, po Tirolskem in Predarl-skera, kjer imajo prvovrstno živino, voziio s kravatni tuđi največii po-sestniki ter v splošnem sploh nimalo volov, ker jim krave veČ koristijo. Zakaj ne bi pri nas posnemali pametnih naredb po druerih krajih! Za neutemeljene predsodke ra danes sploh ni mesta! Za res težke vožnje je seveda rabiti le vole, manjše vožnje in lažje delo t>a krave prav lahko opravijajo. Umrli so v Liubi'ani: Dne 5. oktobra: Antonija Bo-hinc. delavka. 34 let, Galjevica 5. Dne r. oktobra: Ivan Petresku. pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijan i šču. — Ivan Csurar, pe-šec, v rezervni voiaŠki bolnišnici v Marijanišču. Dne 6. oktobra: Marija Rado-vlč. vdova vpokojcnega kaznilniške-pra paznika. 77 let. Hrenova ulica 17. — Ivan Schedlich, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. — rifeonora Finz, zasebnica. 68 let. Stari trg 2. Dne 7. oktobra: Matilda Golf roj. Gariholđi. vdova finaiičnega nadsvetnika, 80 let, Franca Jožefa cesta 7. — Ivan Burger, Četovodja. v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šni|. — Marija Oerden, gosija, (>.; let. Reber 13. —Dr. R. Repič. okrožni -dravnlk. č3 let, Elizabetna cesta 2. — Ivan Pokelšek, bivši delavec hi-ralec. 5S Jet. Radeckega cesta 9. Dne 8. oktobra: Nada Antonija Podiogar. hči mestnega trznega stražnika, 4 mesece. Trnovski pristan 24. — Marija Rahič, krojačeva žena. hiralka, 42 let, Radeckega cesta 9. — Dorica Petrič, hči železrri-škega poduracfcifka. 10 let. Kauškova alica 272. Dne °<. oktobra: Marija Ostru-ška. bramfevfta, 79 let, Kongfresni trg H>. V deželni bolnišnici: Dne 3. oktobra: Marila Ogrin, Kostfa, J57 let. Dne 4. oktobra: Sraana Skerta-nec, prod«ia!ka, 17 !et — Ivan Bod-faj. železniškl irslB^benec. 46 let. — Dr. Rafael Petrič, »odn4 praktikant, 28 let. — JosH> Vatovec, vrtrmr, 76 let. Dana?nj; M obsep 4 strini. Izdajateli hi odgovorni nrednlk: Valentin Kopitar. Lastnina In Hsk »Narodne tiskame«. Dve oodstrešiil \š x? shranifev pohiltva te takoj odda me Vodovodna cesta $t. 28. ti. nad. Katera gospodična bi dajala povk %m L rmar%t dečka w starosti 6 let. Ponudbe z navedbo zahteTka pod i,Llvbliaiia / 3235H na upravništvo »Slov. Naroda«. 3235 lt^fe Mu •kMkra hM4i enemu ali dvcma bdjšima ^ospodoma civilistoma, Unkl OliO« fitev. 21, II. aa4str.9 vrata 6. 3228 Absolventinja trgovskee^ tečaja 16 6 e primOHl« aluibe ▼ baki pisarat. 333 Pismene ponudbe na uornv. »SI^?". Naroda« pod tAbsalventiiiIa/32331. ^ oin ci ^k c nove in stare, kapi Vftako množio tvrdka H LliiblfaBoba iothastrija probkovlh zamaškov JELAČIH & &o Ljubljana. 2925 Eatiea B^rnatOTlĆ naznaka v svojem, v imenu svojf hCtrke Sise te: v imenu v^eh rstalih sorodnikov pretužna ve.-^t, da je njen iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče, stari oče, brat, svak in stric, go^pod Oroslav Bernatović trgcveo dne 9. oktobra t. 1. ob 5. uri popoidne. previđen s tolaŽili sv. vere boguvdano preminul. Truplo nepoznbnega pokoinika se bode v sredo, dne li. oktobra !916 ob 4. Uli popoidne v hiši žalosti Mestni tr? $t. 5 slovesno blagoslovilo in nato položilo na pokopaliSču pri Sv. Križu v ls^tno grobnico k večnemu počitku. Sv. masa zadu§nica se bode bra'a v četrtek, dne 12. oktobra ob 8. uri dopolar.e v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 10 oktobra 1916. Na§ ljubljeni sin, oz'roma brat in svak, gospod čraovojaiSki rč. podCastnik pri nekem divizijskem poveljaištvu je dne 29 septembra t. 1. podlegel bolezni, ki si jo je nakopal na severnem bojišču. Počiva na pokopališču ruske cerkve v Karasmu. Sv. masa zadušnica se bede brala v trnovski župni cerkvi v četrtek ob 8 uri. 32G2 Priporočamo ^a prijateljem in znancem v blag spomin, V LJUBLJANI, dne 9. oktobra 1916. Apoloniia Verbig, mati Zofiia Š!ivsik roj. Verblč, sestra. Dr. Karei Savnik, c. kr. sekcijski svetnik, svak. Mesto posebnega naznanila. Tvrđka L C. Mayer naznanja tem potom tužno ve»t, da ]c njen večletni, zvesti aotradnik. g'ospod tanko Vprliir ratanskl podiatfalk L rasreda nekega pehot- ■•ga polka dne 2^. septembra t. 1, na ruskem bojištu podlegel zavratni bolezni. Prerano za domovino umrlemu borno vaekdar obranili Čaaten spomin. 3375 V LJUBLJANI, dne 10. oktobra 1916. Gospodična iiće stoBOvanfe !■ hrano pri bol{6i rodbini. 3269 ; Ponudbe pod „Milka 3269" na | upravn. »Slov. Naroca«. Zaradi odpotovanja so vred* nostne podobe ■ na prodaj. ===== ; ¥ila Zora, Podroialk M. 118. ii Rameri&ra (Kammerjungfer) 80 išČO na prvo mesto v odlično gro-iovsko hiso na Hrvatskem. Pogoji: popolno znanje krojenia damskih toalet friziranja in druge toaletne službe, znanje si .venščine ozir. hrvaščine in nemščine. Plača K 50— mesečno. Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« s prepisi spričeval, navedbo referenc ia živijenskeea položaja pod l9Fina »luiba 3237H. 3237 6bi*e$til6. Volocaa^OBiai g. oltatan posostaikoni rljailao pasaaBfam, da bodem ivofo dlanlkanko obrt ie nadaljo vodUa. Dolo so bodo Isvriovalo po lanoallivih osobak. Oboao« m sahval|«lom za prijazno naklonjonoit, U sto Jo lzkasoraU mojoani pokolaemn atoio, dlmnikarsksinn mo|-itm Ifan Blatite. Tftdl laz Ttladno proflai ¥olocon|ooo gosp. nliae posoat-nlk«f da M taun mm* •krasili Isto zaapaafe aadaljo. Z velespoŠtovan;em Antonija Blažl£9 dimnikarska vdova, 3267 Uubliana9 Sv. Petra cesta 49. i Gospodična z daljšo prakso išče mesta vzgojiteljica | NiŽje 4 razr. labko poučuje samostojno. { Cenj. dopisi pod flVZgoJitelj:Đ&/ ? 3271M na upravn. »Slov. Naroda«. i WHT Proda se "^^1 1 "ft—m JS y-^4 v Sranln ne Glavnem trgu; dvo- nadstropna z !ep:mi trgovskimi lokali, na najboij u^odnem prostoru, tako dn je za vsako trgovino uspeh zagotovljeu. VpraŠanja je nasloviti na upravn. »Slov. Naroda«. 32'3 Ca} pot^tj. slađkor|@ ako se pridene Čaju, ko zavre „Sida meden* praiek" ali pa nSida limonađnl praiek'i dve do tri kavne žlice Sida praška na sko-delico Čaja 1 žavojček Sida-medeni prašek stane 35 vin., 1 zavojček Sida limonadin prašek stane 40 vin. Za otroke jako pripo-ročljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov ro povzetju. Naroča se pri Jos. Berdafs, L^ubliana 3, Itljarska mlloa. Za trgovce pri večjem naročilu popust ||fl| 9BV4I^1 iz žvcdske celuloze Xft pOfitne ZAVOlOj s ] ■ 1 Wm lili C konopnim medstavkom xm šivani« vreo, II IV lili 1 z ^^nim medstavkom xm p#V«MY0 toi- VllVlVV ^1 Ka*°'ev dobavlja najcenejše in naj- Silvia9 velemina Novć Benatky n« Jiz. Vzorci zastonj in franko. Teltton Stev. 18. Prekupcera popast. Priznano mjni&je eene! Sttodni salon Sjubljana, odprto sklattišče nasproti Štev, 7 Zidnvsha ulica št. 8 dUariia šotzl odprto skladište nasproti štev. 7 priporoča eenjemm dtmmm m gotpicam moojo bogato i%bero najokusneje nakitenih Tciobukov, vedno novih dunajdnh modetov, prmamh oblik prvovrstmh tovom m najmodernejšega nakita. Velika izbera v velour kiobukih. jalni klobuki vedno v zalogi. m^m—^—m—mm^—m— ZummJM nOToSUa obratom pošte. ■■^—■■■■■■■■■mmhbbmmm Popravila po ielji.