Mercator
LETO XII.	LJUBLJANA,
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI VELETRGOVINE MERCATOR
MAREC 1974	ŠT. 2
Dobili smo novo ustavo
Enaindvajsetega februarja dopoldne so topovske salve v vseh glavnih mestih SFRJ naznanile svečan, zgodovinski trenutek. Razglašena je bila nova zvezna ustava. Najvišji zakon države, ki je najzgovornejši izraz teženj vseh naših narodov in narodnosti in obenem največji korak k nadaljnjemu uspešnemu razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Ob navzočnosti najvišjih funkcionarjev SFRJ je odlok o razglasitvi nove ustave prebral predsednik zbora narodov zvezne skupščine Mika Spiljak.
Teden dni kasneje, 28. februarja ob pol treh popoldne,’ Pa je bila slovesno razglašena ustava SR Slovenije. Miran Goslar, predsednik republiškega zbora, je prebral odlok o razglasitvi nove ustave.
Tako je v naši zgodovini postavljen še en mejnik v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, ki predstavlja sklep večletnih prizadevanj' delovnih ljudi, da bi zares odločali o rezultatih svojega dela.
DEJAN
Potrjen letni obračun
Na seji skupnih delavskih svetov starega in novega mandata
V četrtek, dne 14. marca dopoldne je bilo v baru Nebotičnik v Ljubljani skupno 21. zasedanje centralnega delavskega sveta veletrgovine Mercator in 1. zasedanje novoizvoljenega skupnega delavskega sveta podjetja Mercator.
Predsednica centralnega DS, tovarišica Vera Aljančič je začela svečano zasedanje svetov obeh mandatov. Po uvodnih besedah in poročilu o izvršenih sklepih zadnjega zasedanja je predala besedo tovarišu Legatu, direktorju go-spodarsko-računskega sektorja. S tem se je pričela prva točka dnevnega reda in sicer obravnava zbirnega zaključnega računa podjetja za leto 1973 in sprejem ugotovitvenega sklepa.
Tovariš Legat je v svojem izvajanju navedel, da so vse TOZD sprejele delitev dohodka na svojih delovnih zborih.
Primerjava leta 1973 z letom 1972 pokaže pri nekaterih TOZD malenkostno stagnacijo — predvsem pri trgovcih. Porast prometa, približno 22 — 25 % gre v veliki meri na račun povečanja cen, ki so bile administrativno odrejene, ali v povečanju davka,
To je posnetek z minulega tekmovanja v veleslalomu. Na startu je Peter Pušler, ki se je v svoji starostni skupini uvrstil na prvo mesto
ali v povečanju nabavnih cen. Toda cene niso imele vpliv na dohodek. Delali smo takorekoč z zamrznjenimi maržami — razlike v ceni so bile določene. Tudi stroški so se večali (usluge, bencin itd.). Pri osebnih dohodkih je povsod opažena porast, ni pa nobenih anomalij; mogoče le na nekaterih mestih. Višine, ki jo določa družbeni dogovor nismo prekoračili. Rezultati izračuna na zaposlenega so boljši kot v letu 1972.
Tovariš Legat je nadalje omenil tudi to, da so pričakovana skupna sredstva, ki naj bi jih TOZD zbrale za kritje kapitalne gradnje, daleč od planirane vrednosti.
V drugi točki dnevnega reda je tovarišica Aljančičeva prisotne seznanila z vlogo namestnika generalnega direktorja za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. V razpravi se je najprej oglasil tovariš Rener in dejal, da naj tovariš Rozman še nekaj časa ostane pri podjetju Mercator. Njegov predlog je za tem podprl tudi direktor Preskrbe iz Tržiča, tovariš Mokorel in prosil CDS, naj tudi on t'a predlog podpre, tovariša Rozmana pa prosi, naj svojo odpoved umakne. Tudi direktorica Embe je poudarila, da nam je v trenutni situaciji tovariš Rozman silno potreben, za svoje dosedanje delo pa nedvomno zasluži priznanje. Enakega mnenja je bil tudi generalni direktor, tovariš Osterc. Spomnil
je vse prisotne na dolgo pot, včasih tudi izredno težko, ki jo je tovariš Rozman napravil pri Mercatorju. Dobro bi bilo, da še ostahe, saj bi v tej situaciji novi ljudje težko opravili te naloge.
Predsednica CDS je povedala, da mora CDS njegovo vlogo za prenehanje delovnega razmerja vzeti v vednost, hkrati pa tudi ugotovitve diskusije. Tovarišu Rozmanu naj se priporoči, da ob konstituiranju podjetja kandidira naprej.
Tako je bila zaključena zadnja seja CDS Veletrgovine Mercator. Skoraj štiriletni mandat je potekel. Ob tej priliki se je predsednica, tovarišica Vera Aljančič zahvalila za sodelovanje vsem članom CDS, komisijam, tovarišu generalnemu direktorju in strokovnim službam.
Po pravilih bi moral nato prevzeti vodenje 1. seje novega skupnega delavskega sveta podjetja Mercator njegov najstarejši član; dokler se seveda ne izvolijo njegovi organi. Ker je bil dr. Žakelj odsoten, je tovariš Karel Ne-večny prevzel predsedstvo in se zahvalil za izkazano čast. V roku 14 dni se bo novi skupni delavski svet tudi’ konstituiral in pričel z delom.	De:jan
Opomba uredništva: Kaj več o zaključnem računu pa bomo objavili v naši naslednji številki. Naše strokovne službe nam bodo namreč v kratkem času posredovale izčrpnejše podatke.
Jz Tržiča nam poročajo
V Tržiču je bil 25. februarja 7. zbor delovnih ljudi, na katerem so bili med drugimi navzoči tudi Marjan Gradišar, predsednik IO konference osnovnih organizacij sindikata, sekretar OOZK, Anton Košir, predsednik sindikalne organizacije in Demeter , Fajdiga, predsednik mladinske organizacije.
Predsednik mladinske organizacije jev kratkem navedel glavna obeležja, ki so vplivala na sprejem naše nove ustave.
Zbor je sklenil, naj se delitev ostanka dohodka za leto 1973 izvede tako, kot je to predlagal DS na svoji 3. seji 18. 2. 1974. Tova-
riš direktor je v celoti obravnaval poročilo o izvršitvi plana za leto 1973 in navedel vse glavne značilnosti, ki so vplivale na njegovo izvršitev; in pa tudi vzroke, kjer ta ni bil dosežen. O delu sveta delavske kontrole je spregovorila tov. Ema Zupan in na kratko navedla glavne misli, ki jih je svet obravnaval.
Za tem so se navzoči vključili v razpravo in se pri tem dotaknili vprašanja aranžerske službe, pa inventurnih rezultatov in drugo. Tudi sklep o delitvi dohodka po zaključnem računu za leto, 1973 so soglasno potrdili.
Priredil: Dejan
Konstituiranje podjetja
Dne 28. 3. 1974 bodo pooblaščeni delavci 25 TOZD podpisali spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator — Ljubljana, ki so jih delavci v vseh 25 TOZD sprejeli v enotnem besedilu.
S tem bo odpadel razlog za nadaljevanje ustavnega spora, ki ga je vložila TOZD Hladilnica zoper TOZD Embo pri ustavnem sodišču SRS.
Po priporočilu ustavnega sodišča SRS v Ljubljani, da naj sami najdemo rešitve spornih določb samoupravnega sporazuma o združevanju, so delegati vseh TOZD in nato tudi delavci vseh TOZD sprejeli spremembe in dopolnitve, ki so sedaj nesporne. Ustavni spor nam je zadržal rok za konstituiranje, ki je po 45. členu Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register od 28. 12. 1973 miroval.
Ko bodo pooblaščeni delavci vseh 25 TOZD podpisali spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator —- Ljubljana in s tem celoten sporazum, bo hkrati predložen umik ustavnega spora, ter bomo lahko šteli 26. 3. 1974 kot dan konstituiranja podjetja Mercator — Ljubljana, glede na to, da so bile volitve delegatov v skupni delavski svet podjetja že opravljene v vseh TOZD.
Ne smemo pa pozabiti, da s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana rešujemo le sporna vprašanja iz razdobja ob koncu leta 1973, ko še ni bilo znano končno besedilo nove zvezne in republiške ustave.
Sedaj nam narekujeta tako zvezna kot republiška ustava ne-uskladitve samoupravnega sporazuma o združevanju (npr. ni več hkrati individualnega in kolektivnega poslovodnega organa, pač pa je lahko samo individualni poslovodni organ brez kolektivnega ali samo kolektivni poslovodni organ s predsednikom, vendar brez individualnega poslovodnega organa). Razen obveznih sprememb so možne tudi druge spremembe npb, j dolslpj nihče ni smel biti dvakrat zaporedoma izvoljen v delavski svet ali v izvršilni organ, sedaj je ta določba spremenjena tako, da je možna dvakratna zaporedna izvolitev ni pa možna več kot dvakratna oziroma tretja zaporedna izvolitev.
Najpozneje v 60 dneh od dneva sklenitve samoupravnega sporazuma o združevanju bomo morali sprejeti v vseh TOZD še statut podjetja in namesto dosedanjih statutarnih sklepov TOZD, statute TOZD, ki jih bo treba uskladiti z ustavo in s samoupravnim sporazumom o združevanju.
Posebno nalogo imajo TOZD, ki se združujejo v skupnost TOZD Detajl Ljubljana, ker bodo v istem roku sprejele samoupravni sporazum o združevanju v skupnost TOZD Detajl Ljubljana.
Če bomo sproti oblikovali:
— II. spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje, ki nam jih narekuje ustava,
— statut podjetja,
—• samoupravni sporazum o združevanju v skupnost TOZD Detajl ter — statute TOZD, bomo lahko ustrezno usklajali vsebino teh aktov in se izognili nepravilnostim oziroma določbam ki bi si med seboj nasprotovale.
Organ, ka je po zakonu upravičen in dolžan pripraviti II. spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje, je zbor delegatov s svojimi strokovnimi komisijami.
Potrebno pa bo tesno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacij mi v in izven delovne organizacije in TOZD ter s komisijami za pregled sporazumov in statutov v občinah, kakor tudi z registrskimi sodišči.
S skupnim delom in sprotnim urejanjem spornih vprašanj bomo morali doseči tako vsebinske rešitve sporazumov in statutov in s tem v zvezi naših novih medsebojnih odnosov, da bomo čimbolj uresničili določbe ustave.
Z novo ustavo nove naloge sindikatov
Naprošamo vse člane našega kolektiva, da nam posodijo stare fotografije iz življenja in dela v Mercatorju. Objaviti jih želimo v našem glasilu ali pa v monografiji, ki bo izšla ob 25-letnici Mercatorja.
Prosimo, da fotografijo opremite z naslednjimi podatki: kdaj in kje je bil posnetek narejen, navedite vsaj letnico, koga ali kaj predstavlja. Vi primeru, da je na sliki objekt, navedite kraj in naslov, kjer se nahaja, če pa so na fotografiji ljudje, napišite njihova imena in priimke.
Hvala!
Dne 21. 2. je imel izvršni odbor konference OOS Mercator svojo četrto sejo. Otvoril jo je predsednik tovariš Marjan Gra-dišar, ki je spregovoril o pomembnosti nove ustave, ki smo jo delovni ljudje SFRJ sprejeli ravno na ta dan.
Dejal je: »Nova ustavna ureditev izpolnjuje zahteve vseh naših delovnih judi, da prevzamejo odločanje o svojem življenju in delu v svoje roke in si zagotovijo neposredno sodelovanje pri urejanju vseh družbenih zadev. S tem dobiva delavski razred in vsi delovni ljudje močno orožje v boju za uveljavitev svojih neodtujljivih pravic, da v združenem delu in v vseh drugih oblikah samoupravljanja in organiziranja'odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, o zadovoljevanju svojih potreb in urejanju vseh boljših življenjskih razmer.«
Pri pregledu sklepov zadnje seje so ugotovili, da so bili le-ti izvršeni, izjema je le ustanovitev aktivov mladih v TOZD Hrana, Rožnik, TMI in Hladilnica. Realiziran pa ni bil tudi sklep obveščanja o delu OOS v TOZD, predvsem ljubljanskih.
Zatem so na seji govorili o praznovanju 25-letnice Mercatorja in pa o praznovanju mednarodnega dneva žena. O prvem bomo v našem časopisu še obširno poročali, za praznovanje 8. marca pa je IO konference OOS predlagal, naj vsaka TOZD dostojno in v okviru svojih možnosti proslavi ta dan.
IO konference OOS je na seji sprejel štiri pomembne sklepe.
Dogovorili so se, da bo konferenca OOS, ko bo v celoti sprejet samoupravni sporazum. Drugi sklep je bil, da OOS TOZD Trgovine na debelo pomaga pri organiziranju OOS v SDS — skupne službe Mercator. Sklenili oziroma apelirali so na vse IO
Mladi delavci iz skladišča so imeli sestanek
STROGA KRITIKA IN UGOVORI
Na željo mladih iz skladišča, ki so se želeli pogovoriti s svojimi predpostavljenimi, je sekretar sveta OOZK tovariš Božič sklical sestanek, ki je bil 5. marca 1974 v skladišču.
V uvodnih besedah tovariša Marolta smo slišali zelo strogo kritiko namenjeno prav mladim.
V največji meri naj bi bili samo oni krivi tako za neopravičene izostanke z dela kot za pijančevanje, krajo, lom blaga itd.
Iz diskusije je bilo razvidno, da so se mladinci počutili prizadete, zato smo bili priča zelo živahni razpravi. V njej so povedali svoje težave, ki jih imajo pri delu in odnosih s predpostavljenimi. Zavzeli so se za to, da naj se preneha s tako prakso, kot je bila do sedaj, da se je vse reševalo samo načelno in posplošeno in naj se pristopi h konkretnemu reševanju posameznih prekrškov.
Eno izmed vprašanj mladih je bilo tudi izredno šolanje in mne-
nje, da vodstvena delovna mesta zasedajo delavci z neustrezno izobrazbo, kar je tudi eden izmed vzrokov velike fluktuacije, saj mladi ne vidijo nobene perspektive v podjetju.
Na to vprašanje je odgovoril tovariš Malnar, ki je dejal, da se največ mladih pri nas šola v lastnem interesu, ne pa v interesu podjetja, da pa bodo vsi s končano komercialno šolo (teh je največ), lahko našli ustrezno delovno mesto v novem skladišču.
Na tak odgovor pa se seveda vsiljuje vprašanje, kateri izmed njih bo čakal iz leta v leto na to mesto, ko vsak dan slišimo, da še ni zagotovljenih finančnih sredstev za gradnjo?
Po končani diskusiji je spregovoril tovariš Božič, ki je ugotovil, da mladi le nismo vsega krivi, da pa bomo morali s čim tesnejšim sodelovanjem s sindikatom in svetom OO ZK, v svojih sredinah še marsikaj spremeniti in izboljšati
Marija Colarič
OOS TOZD, naj pri svojih finančnih planih namenijo sredstva za organiziranje proslave 25-letnice.
Zelo pomembno je bilo stališče IO konference OOS glede izdelave zaključnih računov organizacij združenega dela Mercator za leto 1973. O dohodku in njegovi delitvi naj odloča delavec. Dohodek, ki ga upravljajo in s katerim razpolagajo delavci v TOZD, je izraz njihovega dela in upravljanja. Odvisen je predvsem od produktivnosti dela in upravljanja, razvojnih programov, od vključevanja v družbeno dehtev dela ter od njihovih poslovnih odločitev.
Zato konferenca OOS vztraja, da se pri izdelavi zaključnih računov v letošnjem letu in v prihodnjih letih intenzivno vključujejo delavci — neposredni proizvajalci ter da ti neposredno odločajo o gibanju proizvodnih in poslovnih stroškov in delitvi ustvarjenega dohodka. To je edina možnost, da delavci sami ugotovijo, v kakšni meri se spoštujejo zakoni in drugi normativni akti organizacije združenega dela ter hkrati ugotavljajo odgovornost posameznikov in kolektivnih organov za neizpolnjevanje začrtanih nalog.
Nadalje morajo OOS v TOZD organizirati predhodne razgovore z delavci in jih temeljito seznaniti z vprašanji, o katerih naj bi odločali. To so vprašanja o:
—	višini skupnih stroškov poslovanja, njihovi sestavi ter razmerju do planirane in ustvarjene proizvodnje in prometa;
—	stroških reklame, propagande in reprezentance;
—	realizaciji proizvodnih in poslovnih stroškov;
—	osebnih dohodkih, njihovi višini in upravičenosti;
—	izdatkih za nadurno delo, oceni del, opravljenih v nadurnem času in upravičenosti izdanih nalogov za nadurno delo;
—	izvrševanju samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki jih je sprejela organizacija združenega dela;
—	investicijskih vlaganjih, njihovi sestavi, virih sredstev za investicije in realizaciji investicijskih naložb;
—	gibanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v primerjavi s preteklimi leti ter s sorodnimi organizacijami združenega dela;
—	najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov;
—	koriščenju zmogljivosti ter poslovnem sodelovanju z ostalimi organizacijami združenega dela.
Delavca moramo o vseh teh vprašanjih informirati, kar je prvenstvena naloga sindikata, ki naj skupno s samoupravnimi organi in strokovnimi in vodilnimi delavci v TOZD zagotovi popolno informiranost, demokratičnost in javnost dela.
Nada Lombardo
Ocena seminarja za samoupravne organe TOZD Panonije
Konec januarja je bil seminar za člane samoupravnih in izvršilnih organov v TOZD Panonija, na katerem so bili razen izvoljenih tudi vsi delavci na odgovornejših delovnih mestih in člani vodstev družbenopolitičnih organizacij^ Program, o katerem smo že pisali, je bil v celoti izpolnjen.
Zanimalo nas je, kako ocenjujejo seminar in kakšna mnenja in predloge imajo za morebitno nadaljnje programiranje seminarjev. Iz ankete smo razbrali:
1.	Na vprašanje, ali je seminar uresničil pričakovanja glede na zastavljen program, je od 71 udeležencev pozitivno odgovorilo 55, da je le deloma zadostil pa 16.
To pomeni, da je bil program dobro izbran in primeren za udeleženo strukturo.
2.	Da izbor predavanj ustreza potrebam in željam je menilo 44 slušateljev, 27 pa da le deloma, kar tudi pomeni, da so predavanja bila prilagojena delu in življenju v TOZD Panonija in tudi strukturi slušateljev. Glede na različno predizobrazbo — na seminarju so bili delavci, ki imajo komaj končano 8-letko, precej zaposlenih s srednjo, višjo in tudi visoko izobrazbo — ni bilo mogoče pričakovati, da bi predavanja v celoti ustrezala vsem potrebam in željam.
3.	Na vprašanje, če je seminar dal dovolj spoznanj za aktivno delovanje v samoupravnih organih in vodstvih družbenopolitičnih organizacij, je z »da« odgovorilo 31 slušateljev, deloma 39, premalo pa 1. Glede na zastavljen program so organizatorji bili prepričani, da takšen seminar ne more dati dovolj spoznanj, temveč je samo osnova za aktivno delovanje, kar pa je bilo v celoti doseženo.
4.	Na vprašanje, ali je bil dober izbor predavateljev, je z »da« odgovorilo 48, deloma 23, nezadovoljnih s predavatelji pa ni bilo, kar tudi pomeni, da so predavali ljudje, ki jim je poznana teorija in imajo praktične izkušnje.
5.	Razveseljivo je dejstvo, da od 71 slušateljev želi obiskovati krajše in poglobljene oblike teoretičnega usposabljanja za sa-maupravne in politične funkcije kar 60 prisotnih, 5 jih je kategorično nadaljnje izobraževanje odklonilo, 6 pa jih želi nekoliko bolj strokovne in praktične seminarje.
6.	Posebna vprašanja so se nanašala na samo dopolnitev vsebine programa, način seminarja in acenoi. Glede na to, ker je bilo dnevno 10 šolskih ur predavanj, jih je večina menila, da je takšno delo zelo naporno in bi moralo biti največ 8 ur predavanj dnevno.
Niso redki predlogi, da bi morali organizirati strokovne seminarje za delo v trgovini, proizvodnji in storitvah, ker so mnogi že pozabili tisto, kar so se naučili v šolah, pozneje pa se niso sli Pa niso imeli možnosti dalje strokovno usposabljati, čeprav se je tehnologija spreminjala, prihajale nove vrste blaga v trgovine in podobno. Ta skupina tudi predlaga, da bi naj to bili specializirani seminarji za delo v posameznih strokah, predavali pa naj bi strokovnjaki iz prakse.
Z leve proti desni: predsednik občinske konference SZDL Stanko Lepej, predsednik občinske skupščine Franjo Rebernjak, sekretar TOZD Panonija, direktor DU Ptuj Viktor Krajnc, sekretar občinskega komiteja ZKS Ptuj Alojz Gojčič in tajnik SO Ptuj Ivo Rau
Na samo organizacijo ni bilo posebnih pripomb, ker jo je delavska univerza iz Ptuja dobro izpeljala, želeli pa bi le, da bi organizator za drugič povabil še več vidnih strokovnih in družbenopolitičnih delavcev iz republike.
Razgovor s predstavniki občine Ptuj
Zadnji dan seminarja je bil 3-umi razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj, na katerem so sodelovali: Franjo Rebernak, predsednik skupščine, Lojze Gojčič, sekretar občinskega ko-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Preko 70 udeležencev seminarja je z zanimanjem spremljalo izvajanje predstavnikov občine Ptuj
Člani samoupravnih organov z zanimanjem poslušajo odgovore na vprašanja, ki so jih postavili najodgovornejšim predstavnikom občine Ptuj
Avtomatska obdelava kadrovskih podatkov — AOKP
Obdelava vseh podatkov, tudi kadrovskih, ki so potrebni v vsakdanjem delu podjetja, je lahko ročna ali strojna. Do sedaj smo imeli v našem podjetju ročno obdelavo, zdaj pa se nam z nakupom elektronskega računalnika odpira možnost dvigniti obdelavo kadrovskih podatkov na nivo najbolj razvitih držav.
Področje kadrovske funkcije spada glede uvajanja in izvajanja avtomatske obdelave podatkov (AOP) med manj zahtevna delovna področja, vendar pa kljub temu prihaja do problemov, ki so bolj kot na računalnik vezani na teren, to je na TOZD, ki bodo dajale in uporabljale podatke. Podjetje, ki prihaja na AOP, mora s tem v zvezi izvesti določeno število uvajalnih dejavnosti, ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine:
Ocena seminarja za samoupravne organe
TOZD Panonije
(Nadaljevanje s 3. strani)
miteja ZKS, Stanko Lepej, predsednik obč. konf. SZDL, Ivo Rau, tajnik SOb Ptuj, Milan Guček, predsednik obč. komiteja ZMS, Marjan Ostroško, predsednik obč. odbora sindikata storitvenih dejavnosti, Milan Kneževič, direktor podružnice SDK in skoraj vsi predavatelji, ki so predavali na seminarju.
Dve posebni komisiji sta ves čas seminarja zbirali vprašanja slušateljev, in sicer prva skupina s področja tem, ki so bile podane na seminarju, druga skupina pa s področja perspektivnega plana občine Ptuj do leta 1977. Vprašanja so bila zastavljena tako, da so zajemala vse teme, ki so bile v programu. Vprašanja s področja plana pa so tudi zajemala vsa področja od šolstva, kmetijstva, industrije pa do komunalnih zadev, največ pa se je sukalo okrog izgradnje rekreacijskega centra ob termalnem izviru vode v Ptuju.
Predstavniki občine Ptuj so dali popolne -odgovore, ki so zadovoljili večino prisotnih. Nekatera vprašanja, predvsem s področja samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in predlogov v sindikalni listi, so bila nekoliko slabše obrazložena, ker za to področje nismo imeli prisotnega predstavnika, ki bi lahko dal kvalificirane odgovore.
Predstavniki občine in predstavniki TOZD Panonija so bili z zaključnim razgovorom zelo zadovoljni, saj so prvi dobili mnogo predlogov, pobud in mnenj pri sestavi srednjeročnega programa občine Ptuj, predstavniki Panonije pa so dobili odgovore na mnoga vprašanja, ki zadevajo delovanje trgovine, krajevne skupnosti in sploh življenje v občini. Zadovoljni so bili še predvsem tudi zato, saj so se lahko po dolgem času iz oči v oči pogovorili o problematiki, ki je niso mogli iznašati pred tako kvalificiranim avditorijem oz. redko kdaj so tako zbrani predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij med predstavniki delovnega kolektiva.
z. f.
—	organizacijska priprava,
—	izdelava problemske analize.
—	programiranje,
—	prehod na AOKP,
—	razvijanje obstoječe AOKP
1.	Organizacijske priprave je potrebno izvesti predno je sploh mogoče začeti z uvajanjem AOKP in od njih v veliki meri za visi uspešnost novega sistema:
—	seminar iz AOKP za vodstvo kadrovske službe,
—	izdelava plana uvajanja,
—	določitev odgovorne osebe v kadrovski službi,
—	opredelitev nalog posameznim članom uvajalne skupine,
—	seznanitev celotnega kolektiva z AOKP.
2.	Izdelava programske analize _ Analiza je sestavljena iz treh delov:
a)	posnetek in analiza obstoječega stanja obdelave kadrovskih podatkov,
b)	postavitev in odobritev ciljev AOKP,
c)	izdelava grobega projekta AOKP in njegovo odobritev s strani samoupravnih organov podjetja in TOZD.
Pri izdelavi te analize sodelujeta kadrovska služba in računski center oz. odgovorne osebe iz obeh služb. Osnovna zamisel je že znana: formiranje posebne banke podatkov o zaposlenih, ki bi imela tri, med seboj povezane kartoteke (datoteke):
I.	Sistematizacija delovnih mest — v kateri bi bila opisana vsa sistematizirana delovna mesta v podjetju. Za realizacijo te kartoteke je nujna izdelava sodobne sistematizacije delovnih mest po enotnih kriterijih za celo podjetje.
II.	Struktura podjetja — je zamišljena kot organizacijski skelet vsake poslovalnice, delovne enote, službe, sektorja, TOZD in celega podjetja.
III.	Matična kartoteka — v kateri bi bili zbrani vsi značilni in potrebni podatki o vsakem zaposlenem delavcu.
Razen za potrebe kadrovskih služb,! bi kartoteka služila tudi mnogim drugim službam in dejavnostim podjetja: izračunu OD, plansko-razvoj ni službi, komercialnim odločitvam, računovodstvu, samoupravnim organom, sindikalni organizaciji, vodstvu podjetja in TOZD itd.
Dve vprašanji sta pri urejanju AOKP bistveni za kadrovske službe:
a)	kaj nam lahko nudi nov sistem,
b)	kaj je potrebno storiti za njegovo realizacijo in kasneje za ohranitev sistema?
Čeprav celotna problemska analiza še ni izdelana, pa se nam vseeno nakazujejo odgovori na to vprašanje.
Končni rezultat »dela« računalnika bodo razni pregledi, seznami in analize po raznih skupinah. pot reh, dveh ali enem samem podatku, ki pa ga seveda morajo vsebovati kartoteke. Prav tako bo možno podatke iz teh kartotek primerjati, in podajati skupaj z drugimi poslovnimi ka-zatelji:	planskimi, komercialni-
mi, računovodskimi, kar bo zelo olajšalo poslovne odločitve. Predvidevamo, da bo takšnih stalnih pregledov okoli 20—25, vendar s tem ne izključujemo izdelave pregledov in analiz za nekatere
specifične potrebe posameznih TOZD in podjetja. Možni pregledi so:
—• abecedni pregled zaposlenih,
—	pregled zaposlenih po raznih znakih (starost, spol, izobrazba, strokovnost),
—	seznam posebnih kategorij delavcev (udeleženci NOB, člani ZKJ, ZM, ZRVS, sindikata, štipendisti, pripravniki, invalidi, jubilanti, .. .),
—■ pregled fluktuacije,
—	pregledi oblik in razlogov za prenehanje dela.
—	pregled razrešitev po vzrokih,
—	pregled delavcev, ki imajo pogoje za starostno upokojitev,
—	pregled izrabe letnih dopustov,
—	pregled delavcev, ki potrebujejo dodatno izobraževanje itd.
Res je, da lahko v manjših delovnih organizacijah delajo takšne preglede z ročno obdelavo, vendar je za naše podjetje kot celoto s tako velikim številom zaposlenih in z dogovorjeno enotno kadrovsko politiko takšna obdelava nujnost. Le na tak način bo možno uspešno in natančno načrtovati politiko:
—	štipendiranja,
—	izobraževanja,
—	planiranja kadrov,
—	zaposlovanja, uvajanja, premeščanja, napredovanja in razreševanja kadrov,
—	socialnega varstva in družbenega standarda,
—	delitve OD,
—	tehničnega in zdravstvenega varstva.
Da lahko predviden sistem zaživi, je potrebno podatke zbrati, prenesti na računalnik in jih nato tudi sproti dopolnjevati tako, da so točni, ažurni. Obdelava po-dakov, ki niso točni, ne koristi, nasprotno, celo zelo škoduje, saj nas lahko zavede na napačne odločitve.
3.	Programiranje je naloga računskega centra, vsebuje pa vse dejavnosti, ki so potrebne za tehnično izvedbo prenosa podatkov na računalnik (študij opredelitev za računalnik, izbor programskih jezikov, izdelave blokovnega diagrama, kodiranje, testiranje programov, predaja programov v uporabo itd.).
4.	Priprava terena za AOKP — Sama tehnična izvedba AOKP kot smo že napisali, ne pred-
stavlja nekih posebnih težav, pač pa se le-te pojavljajo v veliki meri na samem terenu, to je mestu, kjer se podatki zbirajo. Takoj nam mora biti jasno, da če ne bomo pravilno, natančno in točno zbirali in tudi kasneje dopolnjevali podatke, AOKP nima smisla in je bolje, da se je ne lotimo, saj bomo zapravljali čas in denar. Če se bomo zanjo odločili, v kar ne dvomimo, pa bo treba njeno izvajanje ustrezno sankcionirati, oziroma postaviti odgovornost za posamezne naloge v zvezi z AOKP. Dejavnosti priprave terena za AOKP:
a)	naročanje
—	obrazcev, luknjanje kartic in ostalega materiala,
b)	določitev in inštruiranje osebja za:
—	šifriranje,
—	prešifriranje,
—	zbiranje obstoječih kadrovskih podatkov,
—	zbiranje sprememb kadrovskih podatkov,
c)	izvedba in kontrola izvajanja:
—	šifriranje,
—	prešifriranje,
—	zbiranje obstoječih kadrovskih podatkov,
—	zbiranje sprememb kadrovskih podatkov.
5. Prehod na AOKP — To je
obdobje, ko prenašamo podatke na elektronski računalnik, začne se z zaključnim testiranjem posameznih programskih testov polnjenja datotek, poskusne obdelave in se konča z redno obdelavo kadrovskih podatkov.
V naprej bo potrebno določiti datum prehoda na AOKP. ki bo služil kot glavni orientacijski datum, na katerem bo slonel ves plan uvajanja. Predvidevamo, da bo možen prehod, glede na neizdelane sistematizacijo in organizacijo podjetja, verjetno šele z 31. 12. 1974.
6. Razvijanje obstoječe AOKP
— Podjetje je živ organizem, ki se neprestano spreminja, kar narekuje:
—	prilagajanje AOKP organizacijskim spremembam,
—	dodajanje novih podatkov,
—	iskanje novih oblik in nove vsebine kadrovskih informacij od računskega centra,
—	razvijanje AOKP v smeri integriranja tega področja in informacijski sistem podjetja.
Fotoamaterji, pozor!
Se morda ukvarjate s fotografijo? Potem je tole kot nalašč za vas. Spremljajte življenje v kolektivu, okrog sebe; tudi s fotografskim aparatom v roki. Zabeležite na filmski trak tisti delček sekunde, ki bo vam, pa tudi nam ostal lahko še dolgo v spominu.
V našem uredništvu smo se namreč odločili, da ob 25-letnici Mercatorja razpišemo natečaj za vse, ki jim je pri srcu fotografija. Vse do konca leta bomo v vsaki številki našega glasila objavili po tri fotografije. Ob koncu leta pa bo posebna žirija izbrala najboljše. Te bodo dobile posebno nagrado, ostale, ki jih bomo objavili, pa bomo seveda honorirali.
Torej na delo! Fotoaparat v roke, malo iznajdljivosti in šlo bo!
Še najvažnejše: vse poslane fotografije naj bodo na temo »Mercatorja«. Morda vezane na nek Mercatorjev objekt, notranjost trgovin, kak detajl, življenje v službi in izven nje. No, malo poglejte okrog sebe, ujemite pravi trenutek in sprožite aparat!
Pa še to: Vse fotografije pošljite v posebni ovojnici na naslov: Veletrgovina Mercator, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana, za ekonomsko propagando, s pripisom »Natečaj«. Seveda, ne pozabite napisati tudi svojega imena in naslova.
Pa srečno!
Danes vam predstavljamo naš zunanjetrgovinski sektor
Dolgo smo že odlašali s tem, da našim bralcem predstavimo naš zunanjetrgovinski oddelek, oziroma njegovo delo. No, pred kratkim sem se oglasil tam in v pogovoru s tovarišem Alojzom Rupnikom, direktorjem, zvedel marsikaj. Pripravil sem tale zapis.
Tov. Alojz Rupnik, direktor zunanjetrgovinskega sektorja: »Težave v zunanji trgovini so v glavnem v tem, da ne moreš dolgoročno
planirati.«
Naj najprej skočimo dobrih deset let nazaj. V leto 1963, ko je bila Mercatorju ukinjena zunanjetrgovinska registracija. In sicer po težnji RIS, češ, naj ima samo ena trgovinska organizacija v svojem resoru tudi zunanjo trgovino. Emona, oziroma takratna Prehrana, je imela bolj razvejano zunanjetrgovinskto dejavnost, pa so jo zato pustili njej. Tako je naš celotni zunanjetrgovinski oddelek odšel tja s pogodbo, da kasneje svoje posle dobimo nazaj.
Leta 1967 smo ponovno dobili nazaj zunanjetrgovinsko registracijo. Na novo začeti delo prav gotovo ni lahko. Toda s prizadevnostjo delavcev tega sektorja se je promet iz leta v leto večal. Tako je na primer lani znašal promet 9 milijard starih dinarjev. Naj za primerjavo navedemo podatek iz leta 1960; približno 93,5 starih milijonov, leto kasneje pa okrog 200 starih milijonov.
Kako pa poteka delo, to me je zanimalo. Zvedel sem, da je izvoz daleč manjši od uvoza. Zajema približno le deset procentov vsega dela. V Italijo izvažamo radensko vodo, pa za Pivovarno Union nekaj piva. Razen tega pa smo še ekskluzivni izvoznik za Eto iz Kamnika za vse njene proizvode, za izvoz v Avstrijo. Pa še za Izolirko imamo ekskluzivno
prodajo mineralne volne, prav tako za Avstrijo.
Preostalih devetdeset procentov dela torej ostane uvozu. Seveda se je tu treba nasloniti predvsem na naše temeljne organizacije združenega dela, predvsem na TOZD trgovina na debelo. Pa tudi na druge močnejše TOZD. Cilj zunanje trgovine je čimvečja povezava z našo notranjo trgovino. Škoda, da v inozemstvu še nimamo svojih zastopstev, kar nekako spada k stilu modeme zunanje trgovine. No, to je ena naših bližnjih nalog. Predstavništvo v Miinchnu —• Inter-mercat, pa tudi v Italiji. Sicer že potekajo razgovori o tem in naša želja je, da se to čimprej realizira. Mogoče je še posebno interesantna Italija, ker nam je blizu; tudi po artiklih, po mentaliteti ljudi. So pa težave v zunanji trgovini; v glavnem to, da ne moreš dolgoročno planirati. Žal pa se vse prepogosto spreminja smer in politika v zunanji trgovini.
No, pa poglejmo, od kod in kaj uvažamo?
Iz Italije smo že uvozili čokolado, bonboniere, lešnike, jajčne testenine, pa radiatorje, keramične ploščice, Rex papir, papirnate serviete, razne druge vrste papirja, ščipalke za perilo; umivalne
gobe, aparate za ekspres kavo in drugo.
Od francoskega proizvajalca gumijastih rokavic imamo zastopstvo za celotno Jugoslavijo za gumijaste rokavice. Preko štiristo tisoč parov smo jih že prodali. Naj ob tem povem, da so izredno praktične predvsem zato, ker jih lahko nosimo na desni ali levi roki, paru v zavitku pa je priložena še tretja rokavica, ki služi za rezervo.
Iz Grčije uvažamo tekstilne izdelke, lestence, rozine. V Nemčiji kupujemo predvsem akustiko (Philipsove radioaparate, TV sprejemnike, transistorje, gramofone, magnetofone), pa tudi opremo za trgovino in gostinstvo. Iz Avstrije razno galanterijsko blago. Sodelovali smo tudi že z Dansko in kupili školjke, kaviar, rake.
Tudi z Indijo trgujemo. Arašidi prihajajo od tam, pa razni in-
stanti kave, kot na primer Nes-caffe, Boncaffe. Tudi mnogo ananas kompota uvozimo iz Indije, pa indijske rakce in celo vrsto začimb.
Ko smo že pri uvozu moramo povedati tudi to, da razen za lastne potrebe uvažamo tudi za naše poslovne partnerje. Tako nastopamo kot uvoznik za Kolinsko tovarno hranil, za Kartonaž-no tovarno, za Merimo iz Krušev-ca, Intes Maribor in Dana Mirna.
To je torej kratek pregled dela v zunanji trgovini. Za spoznanje bogatejši bomo, ko smo prebrali ta članek. Toda delo samo ni tako enostavno. Cele knjige predpisov je treba poznati, se močno zanimati za delo; poznati tržne razmere doma in na tujem.
Za vse to skrbi tovariš Alojz Rupnik, novi direktor zunanjetrgovinskega sektorja in njegovih šest sodelavcev.
DEJAN
ZUNANJETRGOVINSKA DEJAVNOST
Delo v elektronskem računskem centru v polnem teku
S prehodom na sodobno elektronsko obdelavo podatkov bomo lahko kos težavam zaradi neažurnosti in včasih netočnosti evidence podatkov. Kljub vestnemu pa tudi nadurnemu delu in sprejemanju novih delavcev v knjigovodstvu in drugod, nismo uspeli dohiteti naglega razvoja in dviga Mercatorja. Z evidenco smo bili vedno kak mesec ali celo dva v zaostanku, zato nam je bila potrebna pomoč stroja, računalnika.
Vodja ERC tovariš Rudi Ogrin (levo) in operater Boris Terček
V	našel glasilu že dalj časa nismo pisali o elektronskem računskem centru, zato smo se odločili za razgovor z njegovim vodjem tovarišem Rudijem Ogrinom, ki nas je seznanil s pripravami na pričetek dela centra. Center smo odprli že pred letom in pol vendar bo šele sedaj pričel postopoma realizirati naloge. Treba je bilo strokovno usposobiti kader, naštudirati najboljši sistem dela in urediti delovne prostore.
Bele halje niso modna muha
V	centru je zaposlenih 2'3 delavcev, od katerih ima dokončano višjo ali visoko izobrazbo 5 delavcev, na višji šoli se izobražujeta še dva, ostali pa imajo srednjo šolo oziroma dokončano osemletko in strojepisni tečaj, ki je pogoj za dekleta, ki so v centru zaposlena kot kodenke.
Delavci centra nosijo na svojih delovnih mestih bele halje, ki so po predpisih v računskih centrih, kajti delo pri strojih zahteva zaščito obleke.
Delo v izmenah
Elektronski računski center je sestavljen iz dveh delov in to iz projektivnega dela in obdelavne-ga dela. V projektivnem delu delajo trije organizatorji, šest programerjev in vodja službe za uvajanje elektronske obdelave po oddelkih. Obdelovalni del je nekoliko številčnejši, v njem pa so vodja obdelave, trije operaterji, vodja luknjalnega dela, ki ga imenujejo receptor in sedem ko-derk.
Operaterji obdelovalnega dela kakor tudi koderke delajo v dveh izmenah, da pa bi bili stroji čim-
bolj izkoriščeni, bodo operaterji verjetno delali celo v treh izmenah.
Štirje projekti
Elektronski računski center dela sedaj le za žiro račun Mercator grosist in TOZD, ki imajo ta skupni žiro račun. V načrtu so štirje projekti:
I.	Spremljanje zalog v grosističnem skladišču, fakturiranje in vodenje saldakontov
II.	obračun prodaje detajlistič-ne mreže
III.	evidenca zaposlenih za potrebe kadrovske službe
IV.	obračun osebnih dohodkov
Tovariš Ogrin nas je informiral, da je prvi projekt organizacijsko že pripravljen. Prva faza bo stekla v prvi polovici marca, medtem ko bo celotni projekt kompletno na računalniku do konca leta.
Tudi na drugem projektu že intenzivno delajo, gotov pa bo predvidoma že letos. V ta namen so izbrali nekaj prodajaln za poskusno uvajanje mehanografske-ga zbiranja in obdelovanja podatkov. V začetni fazi gre za način naročanja blaga po posebnem katalogu, sestavljanje naročilnic in spoznavanje novih tiskovin dobavnic in faktur za prejeto blago.
Sodelavci ERC so delavcem iz prodajaln s praktičnimi primeri in vzorci tiskovin obrazložili tehniko bodočega poslovanja.
Pri tretjem projektu sodelujeta še kadrovski in planski sektor ter tovariš Marko Horvat, absolvent višje šole za organizacijo dela v Kranju, ki si je za svoje diplomsko delo izbral temo: Prenos personalne evidence na računalnik. Mercator mu je dal mož-
nost, da to zasleduje in s svojimi nasveti in proučevanji pomaga pri realizaciji tega projekta. Na podlagi personalne evidence se pripravljajo elementi za poenostavljeno analitično oceno delovnih mest.
Prvi rezultati — 8500 artiklov
Pred dobrim mesecem je računalnik »vrgel-« že prve podatke, ki smo jih želeli vedeti. Popisali in ažurirali so vse artikle, ki jih Mercator prodaja. Izdelan je bil katalog, ki vsebuje 8500 artiklov. Zanimivo je vedeti, da so prejšnje kartoteke prikazovale od 13 do 15.000 artiklov.
Nedvomno so že prvi rezultati dela računalnika neprecenljive vrednosti. Lotili so se urejevanja dokumentacije in usklajevanja dejanskega asortimenta blaga v naših skladiščih. Pri vodenju skladišč bomo šli na sprotno spremljanje kritičnih zalog in izpisom predlogov za naročilo.
S pomočjo računalnika bomo poenostavili vire informacij za celotno podjetje. Tako bo, na primer, ena kartoteka za dobavitelje in kupce. O vsaki spremembi bodo obveščeni vsi, ki s temi kartotekami delajo. Ne bo se dogajalo, da bi dve kartoteki kazali povsem različne podatke.
Skrita bojazen
Delo v ERC zahteva izjemno koncentriranega in psihično umirjenega človeka. Med računalnikom in človekom se nenehno bije tiha borba. Fluktuacija na teh delovnih lestih je velika, ker ljudje ne vzdržijo psihičnih naporov, ki jih terja to delo. Pri nas do sprememb kadra ni prišlo, ker kolektiv solidarno dela in se trudi.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Zakaj se nekateri v kolektivu boje premestitve na delovno mesto koderke? Mogoče zaradi dela v izmenah ali pa zaradi monotonosti tipkanja? Mimi Sečnik, Danica Vranovič, Lidija Škofljanec, Maja Okoren in Rozi Adamič se na svojih delovnih mestih kar dobro počutijo
S. marec je za nami
Nekaj dni pred praznikom žena smo kar po telefonu vsem našim TOZD postavili vprašanje, kako bodo v njihovih kolektivih obeležili ta dan. V glavnem smo dobili dokaj enotne odgovore. Tako trgovina kot gostinstvo in proizvodnja ne morejo zaposlenim ženam nuditi prostega dneva. Nikjer pa niso pozabili na ta praznik. Zaposlenim ženam so povsod pripravili ali denarne ali pa praktične nagrade. In pa seveda čestitke in lep, velik rdeč nagelj.
No, pa kar poglejmo, kaj so posamezni kolektivi pripravili za svoje sodelavke.
TOZD Trgovina na debelo in Skupne službe: Karel Nevečny, predsednik sindikata: »Že zjutraj
bomo ženskam čestitali, jim izročili posebej tiskano vizitko in denarno nagrado. Ob desetih dopoldne bodo mladinci pripravili proslavo, nato bo prosto. V skladišču je zaradi dela to seve*da težje; tem ženskam bomo opoldne pripravili v svoji menzi še kosilo, pa malo zabave.«
TOZD Cormada: Ana Žitnik, tajnik sindikata: »Pri nas ženske seveda ne morejo biti proste. Za določeno vrednost si bodo lahko same izbrale darilo v prodajalni. In pa seveda čestitke bodo dobile. Prav vse, približno 300 žensk.«
TOZD Emona: Olive Armando, predsednik sindikata: »Naših 131 žensk bomo obdarili s praktičnimi darili.«
TOZD Hrana: Tovarišica Mar-
janca Vrhovec je povedala, da bo vseh 235 žensk obdarjenih s praktičnimi darili.
TOZD Rožnik: Milena Hiti, tajnica: »Posebne proslave v ta namen ne bo. Vseh 120 žensk pa bo dobilo denarne nagrade; tudi učenke, le nekaj manj.«
TOZD Špecerija: Zora Škoda, splošna služba: »Okrog 160 žensk je pri nas. Čestitali jim bodo direktor in predstavniki DS, jim podarili nagelj; za določeno vrednost pa si bodo lahko izbrale darilo po želji.«
TOZD Tovarna mesnih izdelkov: Hinko Pust, »Proste pri nas ženske ne morejo biti, petek pa je pri nas sploh najtežji dan. Če-
Delo v ERC v po/nem teku
(Nadaljevnje s 6. strani)
Ostali člani kolektiva od ERC veliko pričakujemo, smo tolerantni do oddelka, so pa ljudje, ki ne najdejo razumevanja in včasih lahko slišimo neupravičene pripombe na delo centra. Vzrok temu je prav gotovo bojazen, da jim bo ERC »pojedel« kruh ali pa spremenil način njihovega dela in poslovanja in se tako vmešal v njihove ustaljene delovne navade.
Prvi oddelek, ki bo spremenil svoje dosedanje poslovanje je fakturni oddelek. Ljudje, ki se bodo v njem sprostili bodo priključeni v računovodstvo k sal-dakontom in bodo v obdobju vzporednega dela skupno z njim pripravljali podatke za ERC. Sedanji oddelek saldakontov bo še nadalje ročno zapiral stare postavke, s X. julijem pa bo salda-konte »prevzel« ERC. Šest delavk fakturnega oddelka pa bodo takrat premestili na delovna mesta koderk v ERC.
Zanimalo nas je tudi, ali namerava ERC obdelovati podatke tu-
di za druge naše TOZD. Vsekakor bo to možno, samo v tem primeru bo potrebno v zainteresiranih TOZD ustanoviti podružnice
oddelka za elektronsko obdelavo podatkov, zaposliti bo treba vodjo in nekaj koderk.
Nada Lombardo
Bilo je pred letom. To je le ena izmed pošiljk za elektronski računski center

Treba se je bilo temeljito strokovno usposobiti, kajti upravljati množico zamotanih aparatur niso mačje solze
stitali jim bomo in seveda izročili nagrado.«
TOZD Kavarna Evropa: Vida Čok, tajnica: »Pri nas bo ta dan še več dela kot običajno. Saj veste, gostinski obrat smo. Za vseh 47 žensk pa smo pripravili praktična darila.«
TOZD Kavarna in bar Nebotičnik: Zora Kraševec iz tajništva je povedala, da so za vseh 17 žensk pripravili praktična darila.
TOZD Investa: Marija Kovačič je sporočila, da tudi pri njih niso pozabili na ta praznik. Vseh 14 žensk bo prejelo darilni bon za nakup blaga v Nami.
TOZD Hladilnica: Bogdan Vidrih, predsednik sindikata, je povedal, da še niso razpravljali o tem. Seveda pa tudi letos ne bodo pozabili na svoje štiri sodelavke.
Emba:	Ljudmila Andolšek,
predsednica sindikata: »Letos je bolj težko z denarjem, ker smo dobili majhno dotacijo. Našim 60 ženskam bomo pripravili skromno proslavo in majhno darilo.«
TOZD Vrhnika: Milena Jerele je povedala, da čakajo njihove ženske praktična darila.
TOZD Detajl: Karel Arhar, direktor: »Našim sodelavkam bomo dali denar oziroma darilni bon. Vsem 270 v Sloveniji in 220 v Beogradu.«
TOZD Trgopromet:	Oražem
Metod, predsednik sindikata nam je sporočil, da njihove ženske čakajo spominska darila. Vseh 122.
TOZD Standard: Rudi Barbo, vodja komerciale: »Proslave ne moremo organizirati:, ker smo preveč raztreseni. Pač pa bo vsaka ženska prejela posebej tiskano čestitko in nakazilo za nakup blaga v določeni vrednosti.«
TOZD Panonija: Branko Kampuš, vodja plansko analitske službe, je povedal, da so za vseh 600 žensk pripravili knjige.
TOZD Preskrba: Marjan Gra-dišar, vodja komreciale: »Zaposlenih imamo 134 žensk. Tudi na upokojenke nismo pozabili. Vsem bomo izročili čestitko in nakazilo za nakup blaga v naših trgovinah.«
TOZD Gradišče: Štefanija Slak, računovodja: »Pri nas je praznovanje v počastitev dneva žena že za nami. Prejšnjo soboto smo se zbrali v neki gostilni v Trebnjem in se kar lepo zabavali. Veliko nas je prišlo, povabili smo tudi učenke in nekaj sodelavcev.«
TOZD Idrija: Zdravko Brus, predsednik sindikata: »Naše ženske bomo peljali v Žusterno. Pol stroškov nosi sindikat, pol pa prispevajo same. Nekaj denarja pa smo namenili socialnim pod-pirankam v naši občini.«
TOZD Metlika:	Ivanka Šiko-
nja, administratorka, je povedala da so za vseh 57 zaposlenih žensk in za 6 upokojenk pripravili praktična darila.
To smo torej zvedeli, mi, kar po telefonu. Sicer pa pričakujemo od vas, da nam pošljete sami kak zapis o tem, kako ste počastili ta praznik. In če ste se tudi fotografirali, nam prosim pošljite tudi kako sliko.
DEJAN
Delovni sestanek
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Praviloma so kolektivni sestanki po potrebi, nujno pa ob koncu leta. Napraviti je treba pregled poslovanja za preteklo leto in odpraviti napake v bodočem letu. Doslej smo opravljali promet zadovoljivo in inventurni rezultati so bili razmeroma dobri. Kadrovske spremembe so bile nujne, tem se ni mogoče povsem izogniti. Nekateri odidejo, drugi pridejo, to je normalni pojav v vsaki delovni organizaciji.
Pozabili pa smo nekoliko na red v trgovini. Nujno moram opozoriti na nekaj najvažnejših točk, ki jih bomo morali v bodoče vsi upoštevati.
Vsaka izmed nas ima svoje delovne naloge, ki jih mora opravljati s polno odgovornostjo.
1.	Oddelki:
— Vsak trgovski delavec mora skrbeti, da je njegov oddelek lepo urejen in založen. To pomeni, da je izbira iskanega blaga dovolj velika, pravilno numerirana (čitljivo, zgornji desni kot), da roki trajanja niso pretečeni, da ima ustrezne deklaracije (uvoz),
—	da blago ni umazano, deformirano, raztrgano,
—	da je blago v polici in skladišču pravilno razvrščeno (sorodni artikli skupaj),
—	da so tudi same police čiste; zlasti velja za oddelke z moko, kjer se radi zaredijo črvi. Skratka, oddelek mora biti tako urejen, da je tudi za inšpektorja neoporečen.
Vse moramo paziti, da raztrgano embalažo vsaka na svojem oddelku sproti sama zalepi in vrne v promet. S tem naj ne obremenjuje nekoga drugega. Blago, ki je neprimerno' za prodajo, se odlaga na že določeno mesto, vendar ne tako, da se tekočina razlije po vsej polici. Po možnosti se napiše na artikel datum dobave, da ni nepotrebnega iskanja po dobavnici, ko se pripravlja za vrnitev v skladišče.
Blagu, ki mu bo v kratkem potekel rok trajanja, je treba pospešiti prodajo in sicer tako, da se postavi na vidno mesto. Blago, ki nima deklaracije, ne sme v promet.
Pred odhodom iz službe mora biti oddelek lepo urejen in založen. Menim, da dober trgovski delavec ne bo nikoli šel domov, predno ne bo svojega oddelka lepo uredil.
2.	Kupec, še posebno če je stalni odjemalec, predstavlja naš »kruh«. Naj bo prijazen ali ne, je že tako, da ima vedno prav. Trgovski poklic je težak, to iz dneva v dan ugotavljamo. Toda, zanj smo se odločili, napraviti moramo vse, da ga bomo vzljubili in da se bomo v njem dobro počutili.
Če hočemo kupca obdržati, ali pa pridobiti novega, je prva naša naloga, da imamo na zalogi vedno dovolj iskanega blaga. t. j. blago dnevne potrošnje.
Druga naša dolžnost pa je, da je ta kupec tako sprejet in postrežen, da bo z veseljem prihajal k nam in še druge privabil.
Do tega uspeha pa seveda pridemo le s prijaznostjo, vljudnostjo, strokovno postrežbo in veliko mero potrpežljivosti. Izredno važno je odpravljanje vrst, še posebno na blagajnah in ne nazadnje tudi nasmeh in prijazen obraz prodajalke ali blagajničarke. To je dostikrat porok, da bo stranka še prišla. Zavedati se moramo, da je naša trgovina zahtevna, saj nas obkroža velika konkurenca. Kakor vidite, se v našem tržnem okolišu ne gradi noben stanovanjski objekt in tudi v bodoče ne kaže nič bolje. To pomeni, da moramo obdržati te potrošnike, ki jih imamo, sicer nam bo pričel promet padati, s tem v zvezi pa seveda tudi naši osebni dohodki. Ponovno opozarjamo vse blagajničarke, naj se čimbolj potrudijo in skrbe, da se pred blagajno ne nabirajo dolge vrste strank!
Tudi če strank ni, se zadržujte v bližini blagajn in od tam kontrolirajte po trgovini in pazite, da ne uhajajo mimo blagajn. Opominjajte na odlaganje prinesene prtljage; če stranka tega ne stori, imate pravico na blagajni kontrolirati, seveda na primeren in vljuden način. Tega se bodo stranke privadile, ne bo več težav in tudi tatvin bo manj.
Sedaj pa še nekaj splošnih pravil, ki veljajo prav za vse in za vsakega posebej.
— Ne zapuščaj delovnega mesta, če nimaš zamene.
— Naroči blago predno je dokončno razprodana zaloga.
— Naročila za živila morajo biti napisana obvezno v petek zjut-
raj. Če nastopiš dopust, napiši naročilo prej in ga pojačaj.
— Naročila za neživila morajo biti napisana do ponedeljka zjutraj. Glede dopusta velja isto.
— Založi se z blagom in potrebnimi pripomočki predno zasedeš delovno mesto.
— Ne odlagaj embalaže in papirja vsepovsod; daj vse na svoje mesto.
— Ko pripravljaš halje za domov, ne prazni žepov v garderobi na tla, temveč pazi na red in čistočo. Isto velja za sanitarije.
— Ko končaš z malico, pospravi za seboj vse, kar si uporabljal (papir, steklenice, kozarce, zamaške, skodelice, žličke, olupke itd.). Zapomni si, da nimamo plačane snažilke.
— Blagajne se čistijo tudi v bodoče vsak ponedeljek zjutraj, isto velja tudi za hladilnike in komore. Vmes seveda tudi po potrebi. Vitrine za kruh in delikateso čistijo dnevno (čiščenje navedenega inventarja ob ponedeljkih velja za generalno čiščenje).
— Ne pogovarjajte se med seboj pred strankami javno o njihovih napakah in obnašanju po trgovini, kajti tudi neprizadete stranke se počutijo neprijetno in jih to odbija.
—- Ne sprašujte javno, koliko stane ta ali oni artikel, če ni označena cena. S tem predstavljate trgovino kot neurejeno.
— Ne razpravljajte s stranko pred drugimi o njenih pritožbah in pripombah, temveč jo odvedite do poslovodje ali namestnika, če sami ne morete zadeve rešiti na lep način.
— Najdene predmete odlagajte v pisarni in jih ne zadržujte na blagajni ali oddelku.
— Denarnice puščajte v garderobi. Ni dovoljeno prinašati in shranjevati na delovnem mestu ali v delovni obleki. Nastanejo lahko neprijetne posledice. Važno!
— Trudite se in ustvarjajte dobre kolektivne odnose, kajti niso osebni dohodki vse; važno je tudi dobro počutje med sodelavci.
— Ne kritizirajte, če niste pred tem že navedli boljšega in pametnejšega predloga.
— Vse, kar se dogaja tukaj, mora tudi tukaj ostati, kajti to je poslovna skrivnost. Izdajanje poslovne skrivnosti je kaznivo dejanje.
V našem kolektivu mora vladati tovarištvo, poštenost, solidarnost in iskrenost. Delati moramo po principu: vsi za enega, eden za vse. Le tako bomo lahko še nadalje ostali skupaj in si v tej trgovini služili kruh.
Tončka Habič
PRIPIS UREDNIŠTVA
Za res zanimiv prispevek se tovarišici Habičevi naj lepše zahvaljujemo. Prepričani smo, da boste tudi vi, dragi bralci, delili z nami mnenje, da je take vrste prispevke vredno prebrati. Zapis je sicer iz kolektiva, ki ga vodi tovarišica Habičeva. Toda pričakujemo, da se nam boste v prihodnje oglasili tudi drugi poslovodje. Napišite nam o delu v trgovini pri vas; ozrite se okrog sebe, pomislite na svoje sodelavce, pa tudi ne pozabite na potrošnika. Nihče, še tako dober novinar, ne more napisati tega tako, kakor prav naš trgovec.
Lahko smo ponosni, da imamo zelo dober trgovski kader. To lahko ocenimo po prispevku tovarišice Habičeve; mislimo pa, da je tako tudi drugod. Torej, pričakujemo tudi vaše dopise.
Iz Snvestinega prodajnega programa
Po še zelo ugodnih cenah je pri TOZD INVESTA možno nabaviti kromirane nakupovalne košarice in vozičke znamke SIEGEL, za samopostrežbe. Trenutno jih imajo še dovolj na zalogi.
Vse druge, podrobnejše informacije o ceni in nakupu, lahko vedno dobite pri TOZD INVESTA, 61000 LJUBLJANA, Ciril Metodov trg 1, telefon 312-795.
Maja Hočevar
• • •
Značke, značke, značke
Značke, značke, pa spet značke. Sto in sto prošenj za njih iz dneva v dan. Na kupe pisem, dopisnic, kartic. Vsak dan. S približno enako vsebino. S približno takim začetkom: .Sem vnet zbiralec značk in vas prosim ...
Od vsepovsod prihajajo te želje. Iz mest in vasi, od blizu in daleč; tudi iz drugih republik. In pišejo tisti, ki so komaj spoznali umetnost abecede, pa tisti, ki so že zdavnaj zapustili šolske klopi.
In naša Maja v propagandi od časa do časa »prečisti« to pošto in razpošlje nekaj značk. Ne, vsem, seveda ne. Imeti bi jih morali namreč kar cele vreče ...
Pa malo pobrskajmo po teh prošnjah in poglejmo, kaj vse pišejo tisti tako »vneti« zbiralci značk.
... Kot vnet zbiralec značk vas prosim tudi za primerek vašega podjetja.
... i se obračam vašoj tvornici s a molbom .. .
... in prosim, če bi .mi poslali značko (morda več) iz vaše tovarne.
. .. Sem trgovski vajenec in pri enem predmetu rabimo razne slike ali reklamne papirje.
... da pa bi se moja zbirka povečala, prosim za značko vaše industrije.
Še in še bi lahko naštevali, toda več ali manj so si ta pisma po vsebini podobna. Morda je glavna razhka le to, da so po večini napisana z okorno otroško pisavo, nekatera pa natipkana na pisalni stroj. No, neredko se zgodi, da nekdo v razdobju nekaj dni piše celo večkrat. Ali pa pro-
si še za sestrico ...
No, naj povemo tudi to, da so skoraj povsod na koncu pisanja zahvale že vnaprej, pa tudi lepe želje za naše uspešno poslovanje. In nemalokrat tudi obljuba, da bo prejemnik »M« značke odslej vedno in čisto zares kupoval samo pri Mercatorju ...
Tole je samo delček pošte tistih, ki tako nestrpno pričakujejo »M« značke
No, še to moram omeniti, da razen zahval dobivamo v zadnjem času tudi čestitke ob 25-letnici podjetja.
No, na koncu pa še to. Skoraj vsakdo zatrjuje, da mu v zbirki manjka le še naša lepa značka. Saj res, lepa pa je, prav zares.
DEJAN
— Barvni televizor mora od hiše, če ne preneseš pogleda na kri, Srečko!
Vrhnika:
Nova prodajalna na Stari cesti
Prodajalna »Na križišču« na Vrhniki je bila že kar pretesna za velik asortiment blaga, ki so ga imeli tod na voljo. Zato so pred kratkim preselili celoten elektromaterial v novo, sodobno prodajalno na Stari cesti.
Lepo urejena prodajalna bo nedvomno privabila še. več kupcev. Lepši je pregled nad blagom in boljši so tudi pogoji dela v tej novi trgovini.
»Velika je izbira akustike,« mi je dejal Mirko, učenec 2. letnika. »Televizorji, pa radioapa-rati vseh vrst, gramofoni, magnetofoni, vse to čaka na kupce.
In lepo izbiro gramofonskih plošč imamo. Tudi tako imenovane bele tehnike imamo dovolj, vse od hladilnikov, štedilnikov, do pralnih strojev in peči. No, razen tega seveda elektroinstalacijski material, pa rešoje, veliko izbiro lestencev...«
Ne samo osebje, zaposleno v tej lepo opremljeni prodajalni, tudi potrošniki so zadovoljni. To pove tudi podatek, da se je promet v zadnjem času povečal. In tudi tale ugodnost privablja kupce: pri nakupu nad 400 din lahko dobe potrošniki kredit.
Dejan
Radovednežev nikoli ne manjka; najprej jih privabi izložba, nato Nova prodajalna je lepo urejena in bogato založena pa se marsikdo odloči tudi za nakup
Z obiska v »Vinotoču« na Gregorčičevi
Posebnost med našimi prodajalnami je prav gotovo prodajalna na Gregorčičevi 13 v Ljubljani. Zakaj, boste vprašali. Zato, ker je tod po domače rečeno, vinotoč. No, prodajalna vin je to; odprtih in ustekleničenih. Pa razen tega tudi seveda žganih pijač, sadnih sokov in mineralnih vod.
»Saj se ne morem pritožiti, da gre pijača pri nas slabo v pro-
dajo,« mi je dejal Jože Mihelič. Prijazen možak, ki dela tu. »Ampak veliko več prometa bi lahko imeli, če bi točili pravi kraški teran. Po istrskih vinih, zdaj točimo malvazijo in borgonjo, ni tolikšnega povpraševanja. No, za primerjavo tale podatek. Ko smo lani točili res dober kraški teran, se je to krepko poznalo na prometu. Tudi preko pet starih mi-
Predvsem stalni obiskovalci vinotoča na Gregorčičevi dobro poznajo tov. Jožeta Miheliča; prijazen je s strankami, rad svetuje nakup in pa lepo postreže
Le kdo bi vedel, koliko kapljic je v tako velikem sodu! Toda kljub temu se kaj kmalu izprazni
lijonov smo iztržili na mesec. Zdaj pa poprečno okrog tri in pol.«
Po črnem vinu je več povpraševanja kot po belem. Tudi sam sem to lahko opazil, medtem ko je tovariš Jože stregel strankam. Tudi po več litrov vina vzamejo s seboj. Ampak takrat, ko je točil teran, so jemali več vina za domov. Tudi po dvajset, trideset litrov. Ja, pa še povišanje cen je krivo, da je dosti stalnih strank odšlo drugam.
Jože Mihelič, ki zdaj vodi to prodajalno, je naš stari znanec. Leta in leta je namreč delal v našem skladišču kot šef oddelka pri pralnih sredstvih in čistilih. Z delom ni preveč zadovoljen, pravi. Deljen delovni čas je, pa še sam je za vse. Namerava kmalu kar ostati doma.
Toda stalni obiskovalci ga bodo nedvomno pogrešali. Je prijazen, zna svetovati nakup; takih prodajalcev pa si nedvomno vsi že-
Dve pustni
Na pustni torek smo iz zanesljivih virov izvedeli, da bo naš ERC pričel z delom 1. aprila, česar pa se še prav posebno veseli fakturni oddelek, ker se bo prvi razformiral!
Novo za Pusta je bilo tudi to, da je NK Mercator kupil novega nogometaša. Res, da je nekoliko obilnejši, ampak bo že shujšal v dirki za obstanek v ligi!
Mercatorjev ples v Ptuju - uvodna prireditev ob 20-letnici TOZD »Panonije«
Odbor za pripravo praznovanja 20-letnice TOZD Panonija je sklenil na svoji prvi seji, da naj bo leto 1974, leto Mercatorjevih prireditev v naši občini.
Razen proslave, ki naj bi bila ob novih sodobnih skladiščih v Ptuju 1. 7. 1974 z otvoritvijo večjega spomenika, ki bo ponazarjal lik delavca skladiščnika —- utesnjenega v zastarelih pogojih dela, bomo v naši organizaciji organizirali še več družabnih in športnih prireditev.
Program družabnih .prireditev v Ptuju se je letos popestril z novo prireditvijo — Mercatorjevim plesom in z modno revijo.
Uvodna prireditev ob praznovanju 20-letnice TOZD Panonija Ptuj je bilo družabno srečanje potrošnikov, proizvajalcev ter trgovcev v veliki dvorani TGA Ki-
Tudi zabava je eden izmed načinov pridobivanja mladih k aktivnemu delovanju
To naj bi bil tudi namen družabnih večerov, ki smo jih vključili v program dela našega aktiva za leto 1974.
Za prvo tromesečje smo del tega programa že izvedli. Omenjeni družabni večer je bil 1. marca v sindikalni dvorani na Aškerčevi 3 v Ljubljani.
K sodelovanju smo povabili dva novoustanovljena aktiva mladih delavcev iz TOZD Grmada in TOZD Špecerija. S tem smo želeli poglobiti stik z njimi.
Večer brez glasbe pa bi bil seveda pust. Prijetno vzdušje je vsekakor napravil ansambel Atlantik. Ob zvokih prijetne glasbe smo se res prijetno zabavali in tudi lepo naplesali.
Družabnega večera se je udeležilo okrog osemdeset mladih. Zadovoljstvo je bilo vsesplošno. In sedaj, ko je ta akcija že za nami, se sliši ena sama želja; kdaj bo spet tak družabni večer. Taka želja obenem izzveni tudi kot pohvala organizatorjem.
Marija Colarič
dričevo v Kidričevem, 6 km izven Ptuja.
V veliki restavracijski dvorani (500 sedežev) je bilo vzdušje res enkratno. Zdenka Vučkovič ter Ivica Šerfezi z njunima ansambloma »Medium« in »Novi fosili« iz Zagreba so prisotne navdušili. V baru pa je skrbel za dobro voljo domači ansambel »-Petovia«iz Ptuja s svojim pevcem.
Na tem prijetnem večeru smo potrošnikom pokazali tudi modno revijo z novimi modeli za sezono Pomlad — poletje 1974 z udeležbo priznanih proizvajalcev modne konfekcije. Revijo pa je izvedla skupina profesionalnih manekenk iz Maribora, ki je prikazala naj novejše modele, ki si jih lahko nabavijo potrošniki v Mercatorjevih trgovinah v Ptuju.
Celotno prireditev je povezoval napovedovalec z Radia Ptuj, tov. Marjan Šneberger, ki je s pomočjo prikupne Zdenke v nagradnem žrebanju razdelil več nagrad Tovarne Gorenje iz 'Velenja, ki je bila tudi pokrovitelj te prireditve. Celoten program ter organizacijo te prireditve je finančno podprlo več kot 30 podjetij iz SRS in SRH. Sicer pa je bil ta večer res ves v »stilu Mercatorja«. Gostje so dobili pri vhodu zelo iskano značko Mercator, predstavnice ženskega spola so bile prikrajšane za značko, pa so se morale zadovoljiti z nageljč-kom. Dvorana je bila lepo aranžirana. na mizah glinasti svečniki za primer »redukcije« električnega toka, z vtisnjenim zaščitnim znakom »M«, strežno osebje pa je bilo tudi sestavljeno iz. našega Pepsi bara iz nove Blagovnice Panonija — skratka, ples z modno revijo, ki smo ga organizirali, je bil res naš — Mercatorjev.
Mercatorjev ples je uspel. Organizacija in vzdušje na tem družabnem večeru je »bilo na višini«, tako so nam zatrjevali vsi udeleženci. Za vsak primer pa nam fotografije s tega plesa, posnete v jutranjih urah, pričajo, da je res tako, saj je bila dvorana polna tako kot na začetku tega prijetnega večera.
Ob koncu je najbolj navdušila Zdenka Vučkovič, ki si je s svojim prijetnim glasom pridobila simpatije pri poslušalcih.
Takšen pa je bil pogled v dvorano eno uro pred pričetkom, 9. februarja 1974, ko je bil prvi Mercatorjev ples v Ptuju
Več kot 500 gostov, med njimi precej članov kolektiva TOZD Panonija Ptuj, predstavnikov podjetij, s katerimi naša organizacija poslovno sodeluje ter drugi gosti so odnesli s tega srečanja potrošnikov, proizvajalcev ter trgovcev prijetno doživetje.
Navdušenje ter uspeh te prireditve nas obvezuje, da Mercatorjev ples z modno revijo ni bil enkraten — ampak bo odslej naprej tradicionalna prireditev TOZD Panonije Ptuj.
BRANKO KAMPUS
Prvi Mercatorjev ples v Ptuju, uspela modna revija pomlad-poletje 1974, srečanje potrošnikov, proizvajalcev in trgovcev — učinkovita reklamna poteza, odslej tradicionalna prireditev v Ptuju
Pogled na plesišče priča o razpoloženju gostov. Žal je bila dvorana premajhna za vse, saj so bile karte razprodane že tri tedne pred plesom
Prikupna manekenka iz Maribora prikazuje enega izmed uspešnih spomladanskih modelov, ki jih lahko potrošniki kupijo v blagovnici Panonija ter v trgovini »Oblačila« v Ptuju
Te dni so drugi časopisi pisali o nas
DELO, 31. 1. 1974
MARŽE ZAVIRAJO Marže v trgovini so zamrznjene že od novembra 1971 — Zaradi posledic inflacije je akumulacija čedalje nižja
Zaradi neugodnih bančnih kreditov je bila v zadnjem času zavrta gradnja novih trgovin. Potrošniki zahtevajo več trgovin in boljšo založenost, trgovina pa temu ne sledi, ker ji tudi ekonomičnost poslovanja to onemogoča. Pri veletrgovini MERCATOR, ki je najbolj »slovensko« trgovsko podjetje, saj ima prodajalne kar v 22 občinah, se očitkov potrošnikov dobro zavedajo.
Za nove investicije se zdaj nikakor ne moremo odločiti. V trgovinah potrebujemo čedalje več blaga, temu cene vse bolj rastejo in zato rabijo vse več obratnih sredstev. Marže so zamrznjene že od novembra 1971. Akumulacija ne ujema posledic inflacije in če bi se držali rentabilnosti v vseh prodajalnah, potem bi jih brez pomisleka takoj lahko zaprli dobro tretinjo, trdijo v Mercatorju.
V nekaj letih se je v naši republiki močno povečalo število prodajaln. Vsa trgovska podjetja so gradila in si prizadevala čimbolj približati potrošniku. Zaradi zamrznitve marž pa so pred dvema letoma naložbe začele pojemati. Več ali manj so vsa večja slovenska trgovska podjetja v podobnem položaju kot MERCATOR. »Ljubljana potrebuje po načrtih v novih naseljih osemnajst trgovin. Skupaj z Emono pripravljamo zdaj načrte o raz-
širitvi trgovske mreže v Ljubljani. Gre izključno za Objekte, kjer bi prodajali blago za dnevno oskrbo. S programom bomo potem seznanili banko in skušali dobiti ugodnejše pogoje za kreditiranje. Doslej smo dobivali kredite le na šest do sedem let ob 70-odstotni lastni udeležbi. Zdaj nam bodo morale pomagati tudi občinske skupščine. Končno je zadovoljiva oskrba občanov tudi stvar družbenopolitičnih skupnosti.
Doslej so bili glavni vir financiranja novih objektov lastna akumulacija in amortizacija, bančni krediti in krediti izvajalcev. Redek primer je bila ljubljanska občina Moste-Polje, ki nam je edina v Sloveniji pomagala pri investiranju v nove prodajalne s kreditom. O tem, da bi nam kje pomagali pri komunalnem opremljanju zemljišč z nižjimi cenami zemljišč in podobnim, ni govora. Nasprotno pa imamo take pio-ponudbe iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Obljubljajo nam zastonj zemljišča, samo da bi pri njih gradili. Menimo, da se je naša beograjska veleblagovnica pokazala kot uspešen primer prodiranja v druge republike,« trdijo v podjetju MERCATOR.
To podjetje se je precej razširilo v zadnjih letih. Zdaj imajo 471 prodajnih enot in so v desetih letih od 1964 do 1973 na novo zgradili 33 blagovnih hiš, samopostrežnih trgovin in skladišč v skupni vrednosti 200 milijonov dinarjev. MERCATOR je tudi kupil zemljišča za nadaljnjo širitev trgovske mreže. V načrtu so blagovnica v Celju, samopostrežni trgovini v Kranju in Zadobro-
vi. skladišče v Idriji in centralno skladišče v Ljubljani. Vsaka nadaljnja investicija pa bo rezultat dogovorov in sklepov posameznih TOZD in zlasti dohodka, ki ga bodo zbrali.
NEDELJSKI, 17. 2. 1974
POMANJKLJIVA ZALOGA V TRGOVINAH
Navadili smo se na hitro pripravljanje jedil... Jušne kocke so prav imenitna iznajdba. Kakšna pa je izbira juh po trgovinah, je znano. Vedno so na voljo juhe tistih proizvajalcev, ki nakup močno reklamirajo ali nagrajujejo z žrebanjem. Argo juhe pa je zelo težko dobiti, kajti brez njih so celo velike in reno-mirane trgovine kot so Emona in MERCATOR. Včasih jih imajo v kakšni trgovini, vendar jih potrošniki kaj hitro pobero in jih spet dolgo časa ni za dobiti. Zato naj bi bilo vseh juh vedno povsod dosti na zalogi, za razne okuse in potrebe ...
DOLENJSKI LIST — s strani, kjer so kočevske novice
— Zakaj imajo v samopostrežni trgovini tudi polže?
— Zato, da ne more nihče reči, da pri MERCATORJU ne dobi vsega.
LJUBLJANSKI DNEVNIK,
4. 3. 1974
Ce ni posluha
Normalno smo delovni ljudje dopoldne v službi, domov pridemo okoli treh, do štirih pojemo
Ponujamo vam ...
merno držalo; s tem čuva roke. Ne navzema nobenega vonja, ima dolgo dobo trajanja. Posebna ugodnost je to, da pri nakupu dveh dobiš tri. Cena za zavitek je 12.— dinarjev.
Kemične svinčnike Wilson smo uvozili iz Indije. Imajo maksi vložke in zelo dolgo in tanko pišejo. Tudi cena za njih je ugodna, saj je treba odšteti za kemični svinčnik v etuiju in rezervni vložek le 7,50 din.
Izbral in zapisal: DEJAN
V	tej rubriki predstavljamo izdelke ali predmete, ki so novi na naših prodajnih policah; in pa tudi izdelke, ki jih že poznate, pa jih lahko po dolgem času spet najdete na naših prodajnih policah. Cene, ki jih navajamo, so seveda grosistične, torej niso všteti davki in marža.
Tokrat smo izbrali kremo z lanolinom in mandeljnovim oljem, ki se na našem tržišču pojavlja prvič. »Balzam krema« je primerna za otroke in odrasle. Po licenci Dr. Weibel iz Švice jo v Jugoslaviji proizvaja »Nevena« — Leskovac. Cena za 50 gr škatljico je 6,15 din.
V	gospodinjstvu je skoraj nepogrešljiva Vile-da gobica. Je močno čistilno sredstvo, ima pri-
kosilo in šele potem se lahko odpravimo po nakupih.
Toda največkrat se zgodi, da že ob treh ni kruha, kaj šele ob štirih. Tako je na primer v MERCATORJEVI trgovini na Ižanski cesti kljub pogostim protestom kupcev. Pa ne samo tam, tudi drugod ni dosti bolje.
Pri tem so izgovori poslovodij kaj smešni — če naročijo kakšen kilogram kruha več, jim ostaja. Pa četudi bi jim — kar je pa nemogoče, saj kruha zmanjka že ob treh — so dolžni kupce redno oskrbovati; tudi tiste, ki smo dopoldne v službi.
O tem smo že veliko pisali, pa še nismo slišali, da bi se kje vmešala tržna inšpekcija in zagotovila delovnim ljudem redno preskrbo s kruhom.
LJUBLJANSKI DNEVNIK,
2.	3. 1974
S podpisom družbenega dogovora se obeta boljše sodelovanje VEZ POTROŠNIK — TRGOVINA
Organizacije združenega dela Volna. Bonboniera... so podpisale pristopne izjave za družbeni dogovor o poslovnih in etičnih normah, pravicah, obveznostih in sodelovanju potrošnikov ter delavcev združenega dela. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno potrošnjo, morajo potrošnikom omogočiti, da sodelujejo in se dogovarjajo o zadevah skupnega interesa z organi upravljanja teh TOZD. To ustavno določilo so že začela izvajati številna ljubljanska trgovska podjetja. Vprašali smo nekaj bodočih podpisnikov (doslej sta družbeni dogovor podpisala Emona in MERCATOR),, s kakšnim namenom so podpisali pristopne izjave ...
M. Hočevar
Nekje na Škotskem je začela goreti stanovanjska hiša. Spodaj so stali gasilci z razpeto mrežo, da bi rešili skakajoče stanovalce. Samo McDonald se je obotavljal, stoječ na ograji balkona v 12. nadstropju. Šele, ko je začelo goreti že za njegovim hrbtom, se je odločil, še prej pa vprašal gasilce v globino: »Preden skočim, mi povejte, koliko me bo stal ta skok?«
Na izpit pride študent medicine. Med drugimi vprašanji, ga je profesor vprašal tudi o načinu) kako najlažje in najbolj hitro pripraviti pacienta, da se spoti. Študent mu našteje vrsto primerov, toda profesor še ni bil zadovoljeni Ves poten od napora mu nato študent odgovori: Pacient se najhitreje spoti, če pride k vam na izpit. . .
Po pripovedovanju zakonskega moža na ločitveni razpravi, ugotovi sodnik:
— Sodeč po tem, kar ste mi povedali, se hočete ločiti zaradi tega, ker je na vaš nenadni pri-* hod, vaša žena skrila svojega lju: bimca v omaro. Popolnoma razumem, da ste bili spričo tega zelo jezni in nesrečni.
— Seveda tovariš sodnik, svojega plašča nisem imel kam obe* siti . . .
Smučarsko tekmovanje na Ulovki
V počastitev 25-letnice našega kolektiva bomo letos priredili sindikalna tekmovanja v devetih športnih disciplinah, na katerih bo predvidoma sodelovalo 1000 delavcev iz vseh naših TOZD.
Prvo tekmovanje je že za nami. V soboto, 16. marca, so se na Ulovki nad Vrhniko pomerili naši smučarji in smučarke v veleslalomu.
Na startu se je zbralo okrog 80 smučark in smučarjev iz več naših TOZD. Organizacijsko je bilo tekmovanje odlično pripravljeno, za kar izrekamo vse priznanj e tovarišu Dragu Verbiču, referentu za rekreacijo in družbeni standard pri Veletrgovini Mercator ter ekipi vrhniških športnih delavcev, ki so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo po vseh pravi-lih.
Na dan prireditve je bila vsa Ulovka v znamenju Mercatorja. Povsod smo se srečali z našim oranžnim zaščitnim znakom M. »Mercator« na startnih številkah tekmovalcev, na drogu zastava Mercator, na prsih zataknjene značke »M«, skratka povsod »M«. Ob poti na Ulovko so bili nameščeni panoji z napisom Smučanje — 25 let Mercatorja. Bili so odlični smerokazi za mnoge, ki so se prvič peljali na Ulovko.
Uvrstitev posameznikov in ekip
Tekmovalci so bili razdeljeni v pet skupin: ženske nad 30 let, ženske do 30 let; moški nad 35 let, moški od 25—35 let in moški do 25 let.
Proga je bila odlično pripravljena. Ni bila težka, saj naš namen ni bil odkriti vrhunske smučarje, ampak privabiti na prireditev čimveč tistih članov kolektiva, ki jim je pri srcu smučanje.
Najboljši med posamezniki so bili:
Ženske nad 30 let
1.	Greta Peharc, TOZD Preskrba Tržič
Tekmovali sta dve tekmovalki.
Ženske do 30 let
1.	Nedi Čeme, TOZD Logatec
2.	Marija Štular, Skupne službe
3.	Jana Istenič, TOZD Logatec
V tej skupini je tekmovalo devet smučark.
Moški nad 35 let
1.	Peter Pušler, Skupne službe
2.	Jože Mihelič, TOZD Trgovina na debelo
3.	Rajko Igličar, TOZD trgovina na debelo
V skupini je bilo 16 smučarjev.
Moški od 25 do 35 let
1.	Miha Smuč, TOZD Investa
2.	Matjaž Tomori, TOZD Investa
3.	Andrej Strmecky, TOZD Trgovina na debelo
Skupina je štela 15 tekmovalcev.
Moški do 25 let
1.	Drago Arhar, TOZD Logatec
2.	Tomo Smrtnik, TOZD Logatec
3.	Martin Kreč, TOZD Logatec
Nastopilo je 14 tekmovalcev.
Ekipe so se uvrstile takole:
I.	Ženske nad 30 let
Ni ekipne uvrstitve
II.	Ženske do 30 let
1. TOZD LOGATEC — Černe, Istenič, Jurjevčič
III.	Moški nad 35 let
1.	TOZD TRGOVINA NA DEBELO — Mihelič, Igličar, Strah
2.	TOZD INVESTA — Zidarič, Udovič, Flajs
IV.	Moški od 25 do 35 let
1.	TOZD TRGOVINA NA DEBELO — Strmecky, Mrežar, Ša-far
2.	TOZD INVESTA — Smuč, Tomori, Škerlavaj
3.	TOZD KOČEVJE — Curl, Stimec, Šega
V.	Moški do 25 let
1.	TOZD LOGATEC — Arhar, Smrtnik, Kreč
2.	TOZD TRŽIČ — Barič, Bergant, Lombar
3.	TOZD IDRIJA — Škarabot, Leskovec, Furlan
Diskvalificirani so bili:
Ženske do 30 let
Zinka Rijavec	vrata 17
Moški od 25 do 35 let
Franc Štular	vrata	4
Rado Rakun	vrata	5
Moški do 25 let
Drago Pok	vrata	5
Odstopili so:
Moški nad 35 let
Vojteh Balent
Marko Grom
Moški od 25 do 35 let
Dane Remškar
Moški do 25 let
Miran Lapajne
Darko Jurjevčič
Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale in diplome, ki jih je tekmovalcem izročil tovariš Vinko Raubar, direktor TOZD Vrhnika. Tisti, ki pa so se znašli na repu uvrstitve pa so prejeli praktično nagrado in sicer WC čistilno metlico. Nekateri so jQ prav težko prislužili!? Tako je tekmovalec iz TOZD TMI vozil vso progo po zadnji plati in ne na smučeh.
Družabno popoldne
Malo za šalo, sicer pa zares so podelili še tri častne diplome in sicer tovarišu Dragu Verbiču za odlično pripravljeno tekmovanje, tovarišici Maji Hočevar iz propagande za točenje čajev in šnop-sov (op. p.: tako je bilo zapisano na diplomi) in tovarišu Vinku Raubarju, direktorju TOZD Vrhnika, diplomo za najbolj šarmant-
nega direktorja na prireditvi. Pozabili pa so podeliti diplomo našemu novopečenemu poklicnemu novinarju, tovarišu Miletu Bitencu za odlično napovedovanje in konferenco na prireditvi.
Po tekmovanju smo imeli na domu na Ulovki družabno popoldne. Pripravili smo nekaj zabavnih tekmovanj. Tako smo videli kdo najhitreje napihne balon, kdo najbolje pleše in podobno. Seveda so bile tudi tu podeljene simbolične nagrade, ki so jih prispevali naši poslovni partnerji.
Ob koncu naj zapišemo, da si še želimo takšnih in podobnih prireditev, kjer bi se srečevali delavci vseh naših TOZD, želimo si več rekreacije, več prijateljskih stikov delavcev vsega kolektiva. Vsem tistim, ki pa radi kegljajo, pa kličemo na svidenje na naslednjem tekmovanju, ki bo v kegljanju.
Nada Lombardo
— Sploh ne razumem, zakaj ti ljudje tako gledajo. Ali še nikdar niso videli sneženega moža?
V nekaj stavkih
Zadnje dni v januarju so v Tovarni mesnih izdelkov izvedli redno krvodajalsko akcijo. Kar 39 delavcev je odšlo na odvzem krvi, med njimi mnogo stalnih. Edo Anžič in Muzga sta dala kri že osemnajstič. Sicer pa je med njihovimi krvodajalci precej takih, ki so svojo kri darovali že 10-krat ali celo 15-krat.
Na prvi seji novoizvoljenega skupnega delavskega sveta podjetja Mercator je bila tudi predsednica mladinskega aktiva TOZD Beograd, Gordana. Ob tej priložnosti mi je povedala, da pri njih pripravljajo v kratkem sprejem mladih delavcev v Zvezo komunistov.
Tudi mladi v TOZD Trgovina na debelo so že predlagali iz svojih vrst mladince za ZK. V kratkem bo tudi sprejem v ZK in za mlade komuniste organiziran seminar.
Dan žena je tudi letos minil v znamenju cvetja in daril. Naj povemo, da so v ta namen po številnih naših prodajalnah pripravili lepo aranžirana darila. Na sam praznik pa so v nekaterih prodajalnah imeli na voljo tudi sveže cvetje.
Od 18. do 23. marca je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tradicionalna razstava JUTRO ’74. Naša TOZD Investa je na razstavnem prostoru prikazala celoten program za opremo blagovnic in samopostrežb, stroje za trgovino in gostinstvo in razno žično blago za blagovnice in samopostrežbe.
DEJAN
Okrog 80 tekmovalcev je čakalo na startu. In vsi z željo, da bi čim hitreje prišli na cilj
Nogometaši pred novo sezono
Nogometaši Mercatorja so že pričeli tekmovanje v spomladanskem delu v II. ligi zahodne skupine. Zato je prav, če pogledamo kako so se pripravili za nalogo, ki bo prav gotovo zelo težka, saj si morajo priboriti obstanek v ligi, ki je letos izredno močna, predvsem pa izenačena. Zal pa Start ni bil uspešen. Porazu na prvem gostovanju je sledil še poraz doma (z Leotarjem).
Po končanem jesenskem delu tekmovanja je Mercator obtičal s 14 točkami na 16. mestu v konkurenci 18 klubov. Lahko bi rekli, da je to neuspeh, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da se je v lanskem letu II. liga reorganizirala tako, da smo dobili dve drugi ligi namesto prejšnjih štirih. Mesto v novo organizirani drugi ligi so dobili res kvalitetni klubi, ki nekaj pomenijo v našem nogometu. Zato že sama uvrstitev v drugo ligo pomeni za NK Mercator lep uspeh.
Verjetno bo prav, da se seznanimo nekoliko bolj podrobno s skupino, v kateri nastopa naše moštvo. Zahodna skupina II. lige je sestavljena iz 18 klubov iz Vojvodine, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slovenije. Od slovenskih klubov sta še Maribor in Mura iz Murske Sobote. Prvak skupine si pridobi pravico nastopanja v najelitnejši skupini, I. ligi. Iz lige pa izpadejo najmanj štiri moštva, v naj slabšem primeru pa celo pet. Zato bi moral NK Mercator na koncu spomladanskega dela zasesti vsaj dvanajsto mesto, da bi se rešil vseh skrbi.
NK Mercator je v jesenskem delu tekmovanja zelo uspešno štartal. Zahvaljujoč predvsem uspešnim igram doma se je usidral v sredino lestvice. Boljši del moštva je bila obramba, ki je prejela zelo malo golov. Tudi novi vratar Škulj, ki je prišel iz Olimpije, je branil izredno. Kljub vsemu pa se ne moremo otresti vtisa, da je Mercator igral nekoliko preveč boječe, posvečujoč
obrambni igri več pozornosti kakor napadu na nasprotnikov gol. Za takšno taktiko se je trener Zi-kovič odločil verjetno zato, ker ni poznal dovolj moštev, s katerimi je Mercator igral, predvsem gre pri tem za moštva iz Vojvodine.
Moštvo je imelo težave tudi s poškodbami igralcev. Tako se je najnevarnejši Mercatorjev strelec Kitič poškodoval že pred začet-* kom prvenstva, ob koncu prvenstva pa je moštvo igralo tudi brez obeh branilcev Jakopiča in Mastnaka. Navzlic težavam se je Mercator dobro držal do zadnje tekme z Kozaro. V tem srečanju na domačem igrišču pa je doživel neprijetno presenečenje in poraz z 0 :1, zaradi katerega je prezimil na šestnajstem mestu. Ena sama tekma je torej odločilno vplivala na Mercatorjevo razvrstitev na lestvici, saj bi v primeru zmage s Kozaro prav gotovo ostal v sredini prvenstvene lestvice.
Z igrami, ki jih je Mercator prikazal, razen s Kozaro, smo bili lahko zadovoljni. Pri igralcih smo opazili voljo, trudili so se prav vsi, tudi borbenosti ni manjkalo. Pač pa ne moremo biti zadovoljni z učinkovitostjo napadalcev. Ob tem pa je treba pripomniti, da je bila obramba bolj deležna pomoči napadalcev, kot pa je obramba pomagala napadalcem.
V moštva je blestel starejši igralec Kapidžič, ki je rutinirano opravil svojo odgovorno nalogo v obrambi in uspešno zamenjal Nikoliča, ki je prenehal z igranjem. Poleg Kapidžiča lahko pohvalimo še vratarja Škulja, hladnokrvnega Bajca in borbenega Mastnaka, ki pa so ga žal pestile poškodbe. V napadu sta največ pokazala Corn in Rudi Zavrl. Tudi drugi so igrali solidno, vendar smo mnenja, da bi glede na svoje kvalitete morali prikazati še več.
Težka situacija in položaj na lestvici sta prisilila NK Mercator, da se na spomladanski del naj-
skrbneje pripravlja. Posebno pozornost je trener posvetil napadalcem, od katerih bo odvisna usoda kluba. Prepričani smo, da bo Mercator ob nekoliko bolj učinkoviti igri v napadu ter enako solidni obrambi kot v jesenskem delu prvenstva nabral zadostno število točk za obstanek v ligi. Enakega mnenja so tudi vsi Mercatorjevi igralci. Poglejmo, kaj je v imenu igralcev izjavil Jani Zavrl:
»Vem, da nismo izpolnili pričakovanja naših privržencev, niti po igri niti po rezultatih. Prepričan pa sem, da bomo v spomladanskem delu igrali mnogo bolje in dosegli rezultate, ki nam bodo zagotovili uvrstitev, ki nam po naših kvalitetah ustreza. S svojo igro v jesenskem delu nisem zadovoljen. Sedaj treniram bolj vestno in upam, da bo moj delež v borbi za obstanek v ligi izdaten.
Mahmut Kapidžič — najstarejši in najboljši
Od naših privržencev pa tudi letos pričakujem pomoč, saj je bo-drenje gledalcev včasih tudi odločilnega pomena.«
Želimo, da bi se naše in Janijeve želje uresničile.
M. NIKOLIČ
— Me prav zanima, koliko bi mi ponudil starinar za ta plašč, ki ga moram nositi že leta dolgo.
— No, Jozlovič, vendar ste enkrat točni!
— Kaj vendar reče vaš zaročenec, ko me tolikokrat zadržite tukaj?
Napadalca Mercatorja Rudi Zavrl in Marjan Goleč pred vrati Kozare.
Neki turist, v tuji deželi je zgrešil pravo smer. Ko je pod nekim drevesom zagledal ležečega mladeniča, ga je poprosil za pomoč. Ta se je za spoznanje pre-> maknil in mu s palcem na nogi pokazal kam naj gre.
Turist s skritim nasmeškom nato povpraša mladeniča: »Če mi lahlco pokažete še kaj bolj lenobno, kot je bilo to s palcem, vam takoj dam 50 dinarjev.«
Mladenič se obrne na stran, nastavi hlačni žep in pravi: »Vtaknite mi 50 dinarjev v žep!«
Peter si je zaradi že sedmih hčera srčno želel dobiti sina. Ko sta z ženo zopet bila v pričakovanju, je usodnega dne ves nervozen hodil pred vrati porodniške sobe, prepričan, da bo tokrat sin. Ko mu čez čas pride sestra čestitat k novemu naraščaju, Peter vpraša:
— Fant?!
— Ne!
— Deklica?
— Ne!
Petru se naježijo lasje: »Za božjo voljo, kaj pa je potem?«
— Dve deklici .. .
ran
Mercator
Tole pa je naša skupina, ki je v dneh poletov pod Poncami skrbela za prehrano tisočglave množice
Kranjske klobase, kranjske klobase; kdo ve, koliko In tole dekle je postreglo tiste, ki niso sami mogli tisoč jih je skuhal tale možak...	do sanka
— Tako, draga! Vse ostalo pohištvo pa bova nakupila postopoma!
— Veš, draga, ne moreva se tako več skrivoma sestajati, saj nimaš ničesar več, kar bi ti lahko odstranili.
— Medtem ko si »delal«, dragi, je bilo pri nas vlomljeno v stanovanje!
Zdravnik: »Ali ste sledili mojemu nasvetu in spali pri odprtem oknu ?«
Pacient: »Sem, doktor.«
Zdravnik: »Torej so težave z vašim dihanjem izginile!?«
Pacient: »To ne. Izginila pa je moja denarnica in nakit moje žene.«
Izid žrebanja nagradne lepljenke
Do zaključka redakcije, to je do ponedeljka, 18. marca 1974, smo prejeli 264 rečitev naše zadnje nagradne igre. No, tokrat vam nagradna igra ni delala toliko.težav kot prejšnje; pa ste kljub temu nekateri ponlali pomanjkljivo rešitev. Pozabili ste napisati kaj slika predstavlja, nekateri celo svoje ime in naslov.
V prejšnji številki smo že povedali, kdo prispeva nagrade za srečne izžrebance. Štirideset nagrad je žreb tokrat razdelil takole:
Ivan Matko, Mercator, centralno skladišče, Ljubljana; Marija Pirš, TOZD Rožnik, Dolenjska 53, Ljubljana; Hilda Gostinčar, potr.
krediti, Aškerčeva 3, Ljubljana; Tilka Klobučarič, TOZD Trgovina na debelo. Emonska 5, Ljubljana; Jernej Štrukelj, papirno skladišče, TOZD Trgovin^ na debelo, Ljubljana; Jakob Škrjanec, Medvedova 31, Ljubljana; Franc Zavolovšek, TOZD Trgovina na debelo, galanterija, Tobačna 7, Ljubljana; Marjan Šafar, TOZD Trgovina na debelo, galanterija, Tobačna 7, Ljubljana; Simo La-tinovič, Primorska 32, Zagreb; Rajko Igličar, TOZD Trgovina na debelo, Aškerčeva 3, Ljubljana; Mojca Vraničar, reklamacijski oddelek, Aškerčeva 5, Ljubljana; Anica Iljaš, tehnični odd., Tržaška 37/b, Ljub-
ljana; Ruth Cvar, prodajni odd., Aškerčeva 3, Ljubljana; Peter Hacin, Merčnikova 1/b, Ljubljana; Irma Visočnik, TOZD Kavarna Evropa, Ljubljana; Sonja Pi-kelj, TOZD Hrana, Tržaška 37/b, Ljubljana; Slavica Vajagič, Šišenska 44, Ljubljana; Anica Fux, reklamacijski odd., Aškerčeva 5, Ljubljana; Anton Lišter, Triglavska 1, Ljubljana; Jože Mihelič, TOZD Hrana, Tržaška 37/b, Ljubljana; Dragica Trček, tehnični odd., Tržaška 37/b, Ljubljana; Saša Verbič, Martinj hrib 50, Dolenji Logatec; Tončka Rozman, Graška 67, Litija; Stanka Repovž, Cesta na Bokalce 3, Ljubljana; Niko Radej, papirni oddelek,

Mercator
Aškerčeva 3, Ljubljana; Kanci-jan Hvastija, planski oddelek, Gorupova 5, Ljubljana; Tone Jaki, Praprotnica 9, Mirna na Dolenjskem; Slavka Tancek, prodajalna Hrana, Ig; Jelka Turšič, Dragarjeva 9, Domžale; Joža Er-lich, papirni odd., Aškerčeva 3, Ljubljana; Gizela Turšič, TOZD Grmada, bife Savsko naselje, Ljubljana; Darinka Ščavničar, TOZD Rožnik, Dolenjska 53, Ljubljana; Fani Hribernik, upokojenka, Celovška 106, Ljubljana; Jože Tomšič, fakturni odd., Aškerčeva 3, Ljubljana; Alenka Golubovič, planski odd., Gorupova 3, Ljubljana; Ivan Selak, Poljanska 79, Ljubljana; Mirko Jarc, Plemljeva 3, Ljubljana Šentvid; Ljubica Šoln, Ptujska 25, Ljubljana; Vera Gradišar, Log 118, p. 61351 Brezovica; Forjanič Jože, centralno skladišče, Tobačna 9, Ljubljana.
To so torej srečni nagrajenci. Čestitamo vsem in prosimo, da dvignete nagrade najkasneje do 20. aprila v prostorih Ekonomske propagande in informativne službe, Ljubljana, Tržaška 37/b.
Pogled na velikanko izpred našega »štanta«.
Znate dobro opazovati?
Tokrat smo vam spet pripravili nagradno igro. Če znate dobro opazovati, potem vam reševanje ne bo delalo težav. Pred seboj imate dve enaki sliki. No, čisto enaki res nista, kajti razlikujeta se v dvanajstih podrobnostih. Ko je naš risar prerisoval sliko »A«, torej original, je nastala slika »B« z dvanajstimi »napakami-«. To sli-
ko izrežite, obkrožite tistih dvanajst podrobnosti, in pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Veletrgovina Mercator, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna igra«. Ne pozabite seveda napisati svojega imena in naslova.
Izmed pravilnih rešitev, ki nam jih boste poslali najkasneje do 10. aprila 1974, bomo tokrat izžrebali
dvanajst nagrajencev. Želimo vam malo razvedrila in veliko sreče pri žrebanju!
Pa še to. Dobro preberite oziroma shranite to številko »Mercatorja«. No, zakaj, vam še ne smemo povedati. Le to vam lahko prišepnemo, da vam bo pri reševanju naslednje nagradne igre še kako potrebna.
Mercator
Glasilo delovne skupnosti veletrgovine »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja centralni delavski svet veletrgovine »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Domajnko, Branko Gorjup, Kancijan Hvastija, Nada Lombardo, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Mirko Rupelj, Stane Vrhovec, Ivanka Vrhovčak — Glavni urednik: Marjan Pogačnik — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tiska:	tiskarna Tone
Tomšič, Ljubljana Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov